6 strojne instalacije skice skupaj

PINSS d.o.o. Nova Gorica Projektiranje, ineniring, nadzor in strokovno svetovanje d.o.o. Gradnikove brigade 6, 5000 NOVA GORICA tel.: +386 (05) 333 44 50, fax.: 333 44 52, E-mail: [email protected] ID za DDV: SI67308805; Matina t.: 5433240; Tr. raun: 04750-0000461383

5.1. NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O PRIKAZU

tevilna oznaka narta in vrsta narta: 5 - STROJNE INSTALACIJE

Investitor: OBINA SLOVENSKA BISTRICA Kolodvorska 10 2310 Slovenska Bistrica

Objekt: DOM STAREJIH SLOVENSKA BISTRICA

Vrsta projektne dokumentacije in njena tevilka:

PZI (projekt za izvedbo), 14/08-B

Za gradnjo:

nova gradnja

Projektant:

PINSS d.o.o. Gradnikove brigade 6 5000 NOVA GORICA Samo trukelj, u.dis

Odgovorni projektant: Samo TRUKELJ, u.dis, S-0033

Odgovorni vodja projekta: Kosta JURKAS, u.dia A-0278

t. narta: 09-06-10-2

t. izvoda: A 1 2 3 4 5 6 7

Kraj in datum izdelave narta: Nova Gorica, 08.2010

Mapa: t. projekta: t. narta: Projektant: 5 14/08-B 09-06-10-2 PINSS d.o.o. Nova Gorica

Stran 2 (36)

5.2. KAZALO VSEBINE NARTA STROJNIH INTALACIJ IN STROJNE OPREME t. 09-06-10-2

5.1. NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O PRIKAZU ......................................................................... 1 5.2. KAZALO VSEBINE NARTA STROJNIH INTALACIJ IN STROJNE OPREME t. 09-06-10-2 .................. 2 5.3. TEHNINO POROILO ....................................................................................................................................... 3

5.3.1 UPOTEVANI TEHNINI PREDPISI IN STANDARDI ............................................................................. 3 5.3.2 PROJEKTNA NALOGA ................................................................................................................................ 6 5.3.3 OPIS OBJEKTA ............................................................................................................................................. 8 5.3.4 ZUNANJI VODOVOD ................................................................................................................................... 9 5.3.5 NOTRANJI VODOVOD .............................................................................................................................. 11 5.3.6 OGREVANJE ............................................................................................................................................... 13 5.3.7 HLAJENJE .................................................................................................................................................... 16 5.3.8 OGREVANJE S SONNIMI KOLEKTORJI .............................................................................................. 19 5.3.9 DX HLAJENJE ............................................................................................................................................. 21 5.3.10 ZUNANJA INSTALACIJA ZEMELJSKEGA PLINA ................................................................................ 22 5.3.11 NOTRANJA INSTALACIJA ZEMELJSKEGA PLINA .............................................................................. 25 5.3.12 VENTILACIJA ............................................................................................................................................. 30 5.3.13 POVZETKI TEHNINIH IZRAUNOV .................................................................................................... 33 5.3.14 POPIS MATERIALA IN DEL ..................................................................................................................... 34

5.4. RISBE ................................................................................................................................................................... 35


Stran 3 (36)

5.3. TEHNINO POROILO

5.3.1 UPOTEVANI TEHNINI PREDPISI IN STANDARDI

Izvajalec in dobavitelj aparatov, naprav in opreme strojnih instalacij sta dolna upotevati vse zakone, predpise, standarde in druge smernice, ki so navedeni v tehnini dokumentaciji. Ravno tako sta dolna upotevati vse v R Sloveniji veljavne sezname standardov, katerih uporaba ustvari domeno o skladnosti gradbenih proizvodov za nameravano uporabo.

1.1.1. PREDPISI Zakon o meroslovju (Ur.l. RS, t. 22/2000, 86/2004) Zakon o graditvi objektov (Ur. l. RS t. 110/02, 47/04, 102/04, 126/07) Zakon o standardizaciji (Ur. l. RS t. 59/99) Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur. l. RS t. 55/08) Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur.l. RS t. 37/08, 99/08) Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Ur. l. RS t. 32/92) Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS t. 105/05, 33/08) Pravilnik o zvoni zaiti stavb (Ur. l. RS t. 14/99) Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini tudije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo

(Ur. l. RS t. 35/08) Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter

vestanovanjskih stavb (Ur.l. RS t. 97/03) Pravilnik o minimalnih tehninih pogojih za izvajanje storitev institucionalnega varstva starejih oseb, pomoi na

domu in socialnega servisa (Ur.l. RS t. 6/99) Pravilnik o zaiti stavb pred vlago (Ur.l. RS t. 29/04) Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS t. 98/99, 39/05) Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ur.l. RS t. 17/06, 18/06) Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na zaasnih in preminih gradbiih (Ur.l. RS t. 83/05) Praktine smernice za delo z nevarnimi keminimi snovmi (Ur.l. RS t. 50/03) Zakon o varstvu pred poarom (Ur. l. RS t. 2/76, 15/84, RS t. 71/93, 72/2001, 105/2006, 3/2007 ZVPoz-UPB1) Pravilnik o poarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS t. 31/04, 10/05, 83/05) Zakon o gradbenih proizvodih (Ur.l. R Slovenije t. 52/2000) Pravilnikom o poarni klasifikaciji gradbenih proizvodov (Ur.l. R Slovenije t. 77/2003) Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov (Ur.l. R Slovenije t. 67/05) Pravilnik o tehninih normativih za hidrantno omreje za gaenje poarov (Ur. l. SFRJ t. 30/91) Pravilnik o preizkuanju hidrantnih omrejih (Ur.l. RS t. 22/95) Pravilnik o pregledu in preizkuanju vgrajenih sistemov aktivne poarne zaite (Ur.l. RS t. 45/2007) Seznam izdane tehnine smernice (Ur.l. RS t. 1/08) Poarna varnost v stavbah: irjenje poara na sosednje objekte (Tehnina smernica TSG-1-001:2007) Poarna varnost v stavbah: Nosilne konstrukcije ter irjenje poara po stavbah (Tehnina smernica TSG-1-

001:2007)


Stran 4 (36)

Poarna varnost v stavbah: Evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje (Tehnina smernica TSG-1-001:2007)

Poarna varnost v stavbah: Naprave za gaenje ter dostop gasilcev (Tehnina smernica TSG-1-001:2007) VKF 25-03i: Protipoarna norma: Termoenergetske instalacije Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS t. 41/04, 20/06, 70/08) Zakon o vodah (Ur. l. RS t. 67/02, 57/08) Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS t. 47/05) Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS t. 19/04, 35/04, 26/06, 25/09) Odlok o oskrbi z vodo na obmoju Obine Slovenska Bistrica (Ur.l. RS t. 73/08 obina Slovenska Bistrica) Pravilnik o tehnini izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav na obmoju Obine Slovenska Bistrica

(Ur.l. RS t. 37/03 obina Slovenska Bistrica) Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zranikov pri opravljanju javne slube izvajanja meritev,

pregledovanja in ienja kurilnih naprav, dimnih vodov in zranikov (Ur. l. RS t. 128/04) Uredba o nainu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne dravne gospodarske javne slube izvajanja meritev,

pregledovanja in ienja kurilnih naprav, dimnih vodov in zranikov zaradi varstva okolja in uinkovite rabe energije, varstva lovekovega zdravja in varstva pred poarom (Ur. l. RS t. 129/04, 57/06, 105/07, 102/08)

Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Ur. l. RS t.34/07) Odredba o zahtevanih izkoristkih za nove toplovodne ogrevalne kotle na tekoe ali plinasto gorivo (Ur. l. RS

t.107/2001, DS: 20/2002) Pravilnik o tehninih normativih za naprave za avtomatino zapiranje protipoarnih vrat ali loput (Ur. l. SFRJ t.

35/80) Pravilnik o prezraevanju in klimatizaciji stavb (Ur. l. RS t. 42/02) Pravilnik o toplotni zaiti in uinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS t. 42/02) Pravilnik o racionalni rabi energije pri gretju in prezraevanju objektov ter pripravi tople vode (Ur. l. SRS t.

31/84) Odredba o plinskih napravah (Ur.l. RS t. 105/00, 28/02,60/03) Pravilnik o tehninih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrevanje plinovodov z najvejim delovnim tlakom do

vkljuno 16 bar (Ur.l. RS t. 26/02, 54/02)


Stran 5 (36)

1.1.2. STANDARDI SIST ISO 10255: Nelegirane jeklene cevi za varjenje in vrezovanje navojev SIST EN 10216: Nevarjene jeklene cevi za tlane vode SIST EN 12201: Polietilenske cevi visoke gostote.

SIST EN 805: Oskrba z vodo Zahteve za zunanje vodovode in dele. DIN 1988: Pitna voda - Razvodno omreje z osnovnimi elementi. DIN 1980: Tehnini predpisi o storitvah montae vodovodnih, kanalizacijskih in plinskih instalacij. SIST EN ISO 7730: Ergonomija toplotnega okolja - Analitino ugotavljanje in interpretacija toplotnega udobja z

izraunom indeksov PMV in PPD ter merili za lokalno toplotno udobje SIST EN 12828: Grelni sistemi v stavbah varnostno tehnina oprema.

SIST EN 12831: Grelni sistemi v stavbah - metoda izrauna projektne toplotne obremenitve SIST CR 1752: Prezraevanje stavb - Kriteriji nartovanja notranjega okolja SIST EN 1505:1999: Prezraevanje stavb - Pravokotni ploevinasti kanali in fazonski kosi - Mere SIST EN 1507:2006: Prezraevanje stavb - Razvod zraka - Pravokotni ploevinasti zrani kanali - Zahteve za

odpornost in tesnost

SIST ENV 12097:1999: Prezraevanje stavb - Razvod zraka Zahteve za omogoanje vzdrevanja elementov prezraevalnih sistemov

SIST EN 1775 (1998, A1:2000, A2:2003): Oskrba s plinom - plinska napeljava - najveji dovoljeni delovni tlak < 5 bar - funkcionalna priporoila

DWGW - G 490: Tehnini predpisi za gradnjo in opremo regulatorskih postaj z vstopnim tlakom nad 100 mbar do vkljuno 4 bar.

DWGW - TRGI - G 600: Tehnini predpisi za plinsko intalacijo DVGW G 634: Instalacija v velikih kuhinjah - Plinska troila.

1.1.3. OSTALA LITERATURA Ihle, Bader, Golla: Tabellenbuch (Sanitar, Heizung, Luftung) M. Radoni: Izraun hinega vodovoda

T. Japelj: Strojne instalacije Recknagel-Sprenger: Grejanje i klimatizacija


Stran 6 (36)

5.3.2 PROJEKTNA NALOGA

5.3.2.1 Splono Investitor, OBINA SLOVENSKA BISTRICA, Kolodvorska 10, 2310 Slovenska Bistrica, naroa izdelavo narta strojnih instalacij za objekt ''CENTER STAREJIH SLOVENSKA BISTRICA''. Nart strojnih instalacij naj se izdela na podlagi priloenih gradbenih nartov, izdelan naj bo za fazo PZI ter naj obsega:

nart zunanjega vodovodnega prikljuka nart notranjega vodovoda in fekalne kanalizacije, nart ogrevanja in hlajenja, nart sonnih kolektorjev nart plinske instalacije, nart ventilacije.

5.3.2.2 Zunanji vodovod Nart zunanjega vodovoda naj obravnava zunanje cevno omreje za potrebe obravnavanih objektov ter za potrebe zunanjega hidrantnega omreja, vkljuno z vsemi potrebnimi vgrajenimi elementi. Nov zunanji vodovod se bo prikljuil na javno vodovodno omreje na obstojei prikljuni cevi, ki se poteka ob parceli objekta. Zunanje hidrantno omreje bo javno.

Pred vstopom vodovoda v objekt naj se predvidi izvedba vodomernega jaka. Kjer bo v objektu predviden tudi notranje hidrantno omreje se za odcep predvidi namestitev kombiniranega vodomera DN50/20.

Pri dimenzioniranju vodovodnega omreja naj se upoteva nadtlak na mestu prikljuitve na javni vodovod, v katerem je tlak predvidoma 400 kPa (4,0 bar)

5.3.2.3 Notranji vodovod Predmet narta je vsa instalacija vode od vkljuno vodomernega jaka dalje. Nart vkljuuje instalacijo mrzle in tople sanitarne vode ter hidrantno omreje in vso poarno opremo kot je predvideno s poarnim elaboratom.

Predvidi naj se loeno hidrantno omreje in razvod sanitarne vode.

Priprava tople sanitarne vode na se izvaja v bojlerjih v kotlarni.

Interna instalacija tople in mrzle sanitarne vode naj je predvidena tako, da je mono lokalno zapiranje po posamezni enoti /sobi.

V nartu in popisu je upotevati vse sanitarne predmete in drugo opremo, ki rabi vodo na lokacijah kot je predvideno v arhitektonskih podlogah (tlorisih). V popis vkljuiti vso drobno opremo sanitarnih prostor v kopalnice (ogledalo, WC metlica,). Predvideti je potrebno tudi sanitarne prostore za invalide skladno z ostalimi projekti. Kvaliteta sanitarna oprema in druge opreme naj se doree sporazumno z investitorjem v asu izdelave narta.

Projekt horizontalne kanalizacije komunalnih odplak v temeljni ploi ter odvod meteorne vode s strehe in z zunanjih povrin ni naloga tega narta strojnih instalacij. Instalacija fekalnih odplak naj se izvede iz plastine mase.

5.3.2.4 Toplovodno ogrevanje Pri projektiranju naj se upoteva naslednje: srednja minimalna temperatura je -13 C temperature posameznih prostorov naj ustrezajo standardu DIN 4701 kot grelna telesa naj se predvidijo konvektorji, v kopalnicah in pomonih prostorih pa ploevinasti radiatorji predvidi naj se ogrevanje dovedenega sveega zraka s klimati.

Ogrevalno vodo naj se pripravlja v toplovodni kotlarni na ZP. Za potrebe ogrevanja sanitarne vode naj se predvidi sonno ogrevanje s sonnimi kolektorji.


Stran 7 (36)

5.3.2.5 Hlajenje Pri projektiranju se upoteva: maksimalna zunanja letna temperatura je 32C temperature posameznih prostorov naj ustrezajo standardu DIN 4071

Priprava hladilne vode naj se vri s hladilnim agregatom, ki naj se ga namesti na strehi objekta. Predvidi naj se hladilni agregat, ki bo deloval kot toplotna rpalka.

Hlajenje prostorov je s stenskimi ali stropnimi konvektorji. Predvidi naj se hlajenje dovedenega sveega zraka s klimati.

5.3.2.6 Zemeljski plin Zemeljski plin se bo uporabljal za potrebe ogrevanja in za potrebe kuhanja. Prikljui naj se ga na javni plinovod na obstojei plinski prikljuni cevi, ki poteka ob parceli objekta.

Plinski porabniki so: plinska kotlarna (Q= ~ 2 220 kW) plinski porabniki v kuhinjah (Q= ~ 60 kW)

5.3.2.7 Ventilacija Predvidi se samo prisilno odvodno prezraevanje v vseh manjih prostorih, ki to zahtevajo (sanitarije, kopalnice). Dovod zraka v te prostore je preko dovolj spodrezanih vrat oziroma skozi dovolj velike reetke v vratih, ki mejijo na dovolj velike sosednje prostore.

Za prostore, kjer je zakonsko predvidena menjava zraka ali kakorkoli zahtevana in primerna, se predvidi vgradnja klimatov z rekuperacijo. Klimate naj se namesti na streho objekta. Predvideti je potrebno klimatske naprave (klimate) z ventilatorji z nizkim tevilom vrtljajev ter duilci zvoka na dovodu in odvodu, z izjemo v napravah namenjenih prezraevanju kuhinje.

Prostori kuhinje se ogrevajo preko rekuperacije odpadnega zraka nape ter dogrevanjem dovedenega zraka, kateri je lahko v letnem asu tudi ohlajen.

Ventilacijski kanali morajo biti izdelani skladno z veljavnimi predpisi po DIN in SIST standardih. Lahko so izdelani iz pocinkane ali nerjavee.

Pri dimenzioniranju predpisane in eljene mikroklime v prostorih je za naprave, elemente in cevovode potrebno zlasti upotevati: Pravilnik o prezraevanju in klimatizaciji stavb, Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih.

Projektna naloga navaja idejne reitve za izvedbo strojnih instalacij v kompletnem obsegu, hladne, tople in cirkulacijske vode, ogrevalnega in hladilnega sistema, poarne vode, plinske instalacije ter prezraevanja. Instalacije in oprema, morajo zagotavljati ekonomsko upravienost, v smislu dovolj kvalitetno vgrajene opreme ter energetsko upravienost z nizkimi stroki obratovanja in vzdrevanja.

Nova Gorica, ........................ Za investitorja:

...............................................................


Stran 8 (36)

5.3.3 OPIS OBJEKTA

5.3.3.1 Opozorilo Pri nizkih zunanjih temperaturah, pod 273 K (0C), moramo omogoiti obasno obratovanje toplovodnega

ogrevanja, da ne pride do zmrzovanja instalacije. Montana dela se morajo izvajati strokovno in tehnoloko pravilno ter uporabljati material iz popisa oziroma

drugega enakovrednega. Vse spremembe, ki jih je naroil investitor ali nadzorni organ, morajo biti pisno vnesene v dnevnik oziroma zapisnik.

Vsa dela se morajo izvajati po popisih in nartih faze PZI.

5.3.3.2 Poarna varnost Za protipoarno zaito obravnavanega objekta je predvidena izgradnja zunanjega hidrantnega omreja z enim obstojeim DN80 in dvema novima nadzemnima hidrantoma DN100. Hidrantno omreje se izvede pretono. Hidranti morajo biti oznaena v skladu z SIST 1013.

Instalacija hidrantnega omreja se izvede skladno s tudijo poarne varnosti za obravnavan objekt: minimalni pretok hidrantnega omreja: 13,4 l/s, p_din=2,5 bar as trajanja gaenja poara: min. 120 min potrebna koliina poarne vode: 96,48 m3

V objektu se izvede notranje hidrantno omreje. Pri projektiranju naj se upoteva, da znaa vodni nadtlak v javnem vodovodu cca 4,0 bar. Tlak v notranjem hidrantnem omreju se bo zvieval s pomojo hidroforne rpalne postaje na cca. 5,0 bar oz. tako, da bo na roniku najvijih hidrantov tlak min. 2,5 bar. Hidroforna rpalna postaja se namesti v prostor poleg kotlarne. V objektu je predvidena je namestitev EURO hidrantov s cevjo na kolutu v dolini 30 m. Instalacija notranjega hidrantnega omreja se izvede skladno s tehninim izraunom: minimalni pretok notranjega hidrantnega omreja: 5 l/s as trajanja gaenja poara: min. 120 min potrebna koliina poarne vode: 72 m3

Instalacija hidrantnega omreja se izvede skladno s tehninim izraunom:

Tlak na prikljuku omreja(bar) Tlak na najneugodnejem hidrantu (bar)

Potreben tlak za zagotovitev projektnega pretoka

4,23 2,71

Dejanski tlak glede na razpololjivi vstopni tlak

5,00 3,48

Za dodatno protipoarno zaito objekta so predvideni roni gasilni aparat na suhi prah S-6 ter roni gasilni aparat na ogljikov dioksid, tip CO2-5. Aparate se namesti skladno s tudijo poarne varnosti. Aparate se namesti na steno in sicer tako, da je spodnji rob aparata nameen vsaj 30 cm od tal. Aparati morajo biti opremljeni s certifikatom USM GA in z vpisanim letom veljavnosti, kar mora biti razvidno iz nalepke na aparatih.

V kuhinji je nad termini blok predvidena namestitev avtomatske gasilne naprave, ki se aktivira rono in avtomatsko. Ob aktiviranju gasilne naprave se mora: oglasiti zvoni signal v kuhinji in v jedilnici, prezraevanje nape se mora izklopiti v celoti, izklopiti se mora elektrino napajanje terminega bloka, zapreti se mora EM ventil na dovodu plina v kuhinjo. Avtomatska naprava je sestavljena iz mehanskih terminih talilnih sproil z aktivizacijsko ico, vpihovalnih ob, dovodnih cevi, avtomatike naprave s kontrolo polnost posode gasilnega sredstva in kontrolo delovanja naprave, posode z gasilnim sredstvom, zvonega signala aktiviranja, sistema za rono aktiviranje gaenja ter povezav na poarno centralo, stikalo elektrinega napajanja terminega bloka in EM ventil na dovodni cevi plina v kuhinjo.


Stran 9 (36)

5.3.4 ZUNANJI VODOVOD

5.3.4.1 Splono Zunanji vodovod in vodovodni prikljuek objekta se izvede v skladu z: Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS t. 19/04, 35/04, 26/06, 25/09) Odlok o oskrbi z vodo na obmoju Obine Slovenska Bistrica (Ur.l. RS t. 73/08 obina Slovenska Bistrica) Pravilnik o tehnini izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav na obmoju Obine Slovenska Bistrica

(Ur.l. RS t. 37/03 obina Slovenska Bistrica)

Prikljuek na javni vodovod se izvede na obstojee vodovodno omreje DN150, katerega je potrebno podaljati in zakljuiti z nadzemnim hidrantom DN100. V skladu s tudijo poarne varnosti se izvede pretono zunanje hidrantno omreje, na katero se preko vodomera prikljui notranji vodovod za obravnavan objekt.

5.3.4.2 Cevna instalacija Zunanji vodovod (hidrantno omreje), se izdela iz cevi iz duktilne litine, izdelana v skladu z EN545 ,v skladu z zahtevami iz Pravilnik o tehnini izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav na obmoju Obine Slovenska Bistrica (Ur.l. RS t. 37/03 obina Slovenska Bistrica). Prikljuek na obstoje javni vodovod, se izvede preko podzemnega zasuna. Spajanje vodovoda v zemlji se izvede z aastimi prikljuki, v jakih in na armaturo pa prirobino. Vsa armatura mora biti izvedena za nazivni tlak pN16.

Prikljuek objekta na javni vodovod se izvede preko armiranobetonskega vodomernega jaka. V jaek se vgradi kombiniran vodomer DN50/20, protipovratno armaturo, zaporno armaturo, istilni kos, pipo za izpust in dezinfekcijo. Predviden je vodomer, ki omogoa daljinsko oditovanje porabe vode.

Pri polaganju zunanjega vodovoda je potrebno upotevati: Zunanjo vodovodno instalacijo se vodi na globini min. 1,20 m. Kot izkopa mora biti manji od kota lastnega zdrsa terena. Vse odcepe in kolena je potrebno uvrstiti. Kolena in odcepe v zemlji se sidra z betonskimi podstavki. Krianje vodovoda z ostalimi instalacijami mora biti izvedeno pod kotom 45 90. Dolina zaitne cevi pri krianju z instalacijami se meri od zunanje stene cevi. Vertikalni odmik se meri od temena zaitne cevi do dna sosednje instalacije, e je vodovod pod instalacijo,

oziroma obratno. Pri krianju vodovoda z elektrinimi in PTT kabli se v zaitno cev poloi kable. Pri krianji vodovodne cevi s kanalizacijo se vodovodno cev vodi zaitni cevi. Nad cevmi se vkoplje opozorilni trak z napisom ''POZOR VODOVOD'' z vgrajenim trakom iz nerjavee ploevine. Na prikljukih zunanjih hidrantov na hidrantno zanko se namesti podzemne zasune.

Krianje vodovoda in horizontalni odmiki z ostalimi komunalnimi instalacijam se izvede v skladu z Pravilnik o tehnini izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav na obmoju Obine Slovenska Bistrica (Ur.l. RS t. 37/03 obina Slovenska Bistrica).

5.3.4.3 Opozorila in navodila Montana dela se morajo izvajati strokovno in tehnoloko pravilno ter uporabljati material iz popisa oziroma enakovrednega. Vse spremembe, ki jih je naroil investitor ali nadzorni organ, morajo biti pisno vnesene v dnevnik oziroma zapisnik.

5.3.4.4 Preizkus zunanjega vodovoda Po konani montai vodovoda se ravne cevi zasuje, odcepe in prikljune spoje pa se ohrani vidne. Pred zaetkom preizkusa je potrebno zagotoviti, da bo pritrditev in uvrstitev vodovoda zdrala napetosti, ki se pojavijo pri preizkusu.

Instalacijo se napolni z vodo ter opravi tlane preizkuse. Tlane preizkuse posameznih vodovodnih odsekov se izvede skladno s standardom SIS EN 805.

Preizkus se skladno s standardom SIST EN 805 deli v: Najprej se opravi predhodni preizkus ki traja 30 min pri katerem se vsakih 10 min tlak reaktivira (ponovno

polnjenje ali praznjenje na preizkusni tlak). V nadaljnjih 30 min preizkusni tlak ne sme pasti za ve kot dp= 0,6 bar.


Stran 10 (36)

Preizkus se opravi s preizkusnim tlakom (STP), ki je 1,5 delovni tlakom (MDPa) oziroma STP = MDPa + 5,0 bar. Preizkusni tlak naj ne bo manji od 12 bar.

Takoj po predhodnem preizkus se opravi e glavni preizkus pri emer se v naslednji 1 uri ne sme priti do padca tlaka vejega od dp < 0,2 bar.

Pri opravljanju tlanega preizkusa je potrebno kontrolirati tlak v omreju, da zaradi sonnega ogrevanja instalacije ne pride do prekoraenja najvijega dovoljenega tlaka.

5.3.4.5 Dezinfekcija zunanjega vodovoda Po opravljenem tlanem preizkusu je potrebno opraviti dezinfekcijo in izpiranje novega vodovodnega odseka. Dezinfekcijo se izvede skladno s standardom SIST EN 805


Stran 11 (36)

5.3.5 NOTRANJI VODOVOD

5.3.5.1 Splono Izraun vodovodnega omreja je izveden skladno z DIN 1988. Nart notranjega vodovoda obravnava notranje razvodno omreje, vkljuno z vsemi potrebnimi vgrajenimi elementi. Pri dimenzioniranju notranjega vodovodnega omreja se upoteva nadtlak na mestu prikljuitve, kateri predvidoma znaa cca 400 kPa (4,0 bar).

Vrni pretok mrzle vode: 3,00 l/s Vrni pretok tople vode: 2,63 l/s Vrni vode: 3,83 l/s

5.3.5.2 Cevno omreje notranjega vodovoda Notranje vodovodno omreje se izdela iz pocinkanih navojnih ivnih cevi po SIST ISO 10255. Cevi manjih dimenzi se izvede veslojnih cevi iz zamreenega polietilena (PEx) po SIST EN ISO 15875-1. Magistralne cevi se vodijo pod stropom pritlija in v instalacijskih jakih. Odcepi do sanitarnih porabnikov se vodijo v tlaku, v mavnih stenah in v zidnih reah.

Ves pritrdilni in nosilni material mora biti vroe cinkan ali iz nerjaveega jekla. Omreje sanitarne vode v objektu se izolira z izolacijo iz ekspandiranega polietilena ustrezne debeline. Izolacija mora ustrezati najmanj klasi negorljivosti C-s3 po SIST EN 13501 samougasljivo.

V objektu se izvede nepretono notranje hidrantno omreje. Hidrantno omreje se prikljui na notranji vodovod preko sto procentnega (100 %) protipovratnega ventila ter preko hidroforne rpalne napreve. Za potrebe sanitarnih porabnikov se izvede loen razvod.

5.3.5.3 Postaja za dvig tlaka V pritliju je poleg kotlarne predvidena strojnica za dvig tlaka notranjega hidrantnega omreja.

Za napajanje hidrantnega omreja je predvidena rpalna naprava (hidrofor) z dvema vestopenjskima rpalkama. Nazivni pogoji obratovanja rpalia so definirani z zahtevami notranjega hidrantnega omreja: V = 36 m3/h dp = 4,8 bar Pel = 2 4,0 kW

rpalke so frekvenno vodene za zagotavljanje konstantnega tlaka. Varovanje pred suhim teko je izvedeno z vgrajenim s plovnim stikalom.

5.3.5.4 Priprava tople vode Predvidena je loena priprava tople vode za potrebe kuhinje in za potrebe sanitarne vode.

Predvidena je centralna priprava tople sanitarne vode s hranilniki tople sanitarne vode (bojlerji). Predvidena sta dva bojlerja, volumna 1000 L sanitarna in 800 L kuhinja. Oba bojlerja se opremi z elektrinimi grelniki, ki sluijo za pregrevanje in kot rezervni vir ogrevanja. Varnostni termostat elektrinega grelca mora biti omejen na max. temperaturo 95C.

Predvideno je, da se bo topla sanitarna voda ogrevala s pomojo sonnih kolektorjev in kotlarne na ZP. Sonni kolektorji bodo ogrevali napajalno vodo bojlerjev v hranilniku toplote volumna 3000 L. Hranilnik se prikljui na razvod mrzle sanitarne vode preko protipovratnega ventila, varnostno izpustnega ventila 6,0 bar in zaprte membranske ekspanzijske posode. Med varnostno izpustnim ventilom in bojlerjem ne sme biti vgrajen nobene zaporni element.

Hranilnik se napaja preko proporcionalne dozirne naprave za prehrambeno industrijo. Predviden je mehalec s asovno regeneracijo z dezinfekcijo ionskega izmenjevalca med regeneracijo. Za mehalno napravo v kotlarni se izvede polnilna pipa sistema ogrevanja, ki se jo opremi z vodomerom. Sistem ogrevanja se mora polniti z mehano vodo garancija za kotle.


Stran 12 (36)

Predvidena je cirkulacija tople sanitarne vode posameznega s pomojo cirkulacijske rpalke. Predvidena je avtomatika cirkulacije in ogrevanja bojlerja, ki omogoa periodino pregrevanje bojlerja in sistema tople sanitarne vode.

5.3.5.5 Armature Vse armature vodovoda morajo ustrezati za nazivni tlak minimalno pN12 bar.

V nartu je predvideno, da bodo nameene stojee mealne baterije mrzle in tople pitne vode enorone izvedbe. Pred vsako armaturo se mora vgraditi podometni ali kotni regulacijski ventil, katerega se mora po konani montai nastaviti tako, da bo na mestih izpusta tlak p= 0,7 bar (oziroma skladno z DIN 1988).

5.3.5.6 Izvedba vertikalne kanalizacije s horizontalnimi prikljuki fekalnih odplak Izraun fekalne kanalizacija je izveden skladno s standardom SIST ISO 12056. Instalacija fekalnih odplak je dimenzionirana z napolnjenostjo h/d= 0,7.

Vrni pretok fekalne kanalizacije: 9,25 l/s

Instalacija fekalnih odplak se izvede iz polipropilenskih cevi s aastimi prikljuki, instalacijo vodeno pod stropom in v dvinih vodih se izvede z brezumnimi polietilenskimi kanalizacijskim cevmi, z natinimi prikljuki, izdelanimi po DIN 19560. Odduniki so vodeni ez streho objekta.

Odtoki iz kuhinje se vodijo preko maobolova opremljenega z vsedalnikom. Maobolovilec se namesti zunaj objekta in je obdelan v nartu temeljne kanalizacije.

Vsa kanalizacijska instalacija se mora izdelati po veljavnih predpisih z odgovarjajoimi padci, z vgradnjo odgovarjajoih lokov, istilnih kosov, odcepov in spojev. V kopalnice se v tlak vgradi pretone talne sifone, DN50, da prepreimo nevarnost poplave v primeru okvare vodovodnega omreja.

5.3.5.7 Tlani preizkus vodovodnega omreja Po konani montai cevi se opravi tlani preizkus skladno z DIN 1988-2.

Preizkus instalacije vodovoda se izvede s hladno vodo pri emer je potrebno zagotoviti izenaitev temperatur zunanjega zraka in vode. Manometer se prikljui na najniji toki intalacije, pri emer je obvezna uporaba manometra z natannostjo 0,1 bar.

Preizkusni tlak mora biti minimalno 1,5 delovni tlak vendar ne manji od tlaka p= 15 bar.

Najprej se opravi predhodni preizkus ki traja 30 min pri katerem se vsakih 10 min tlak reaktivira (ponovno polnjenje ali praznjenje na preizkusni tlak). V nadaljnjih 30 min preizkusni tlak ne sme pasti za ve kot dp= 0,6 bar.

Takoj po predhodnem preizkus se opravi e glavni preizkus pri emer se v nadaljnjih 2 urah ne sme priti do padca tlaka vejega od dp < 0,2 bar.

Med tlanim preizkusom mora biti bojler izkljuen iz omreja. Po uspenem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpie nadzorni organ, nakar se cevi dokonno izolira.

5.3.5.8 Tlani preizkus fekalne instalacije Fekalno kanalizacijo se preizkusi na tesnost s tlakom vodnega stolpca 10 m VS. Kjer fekalna instalacija presega viino 10 m se preizkus opravi sekcijsko.

Instalacijo meteorne vode se preizkusi na tesnost z napolnitvijo celotne instalacije posameznega dvinega voda. Nakar se opravi pregled vseh spojev.

Po uspenem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpie nadzorni organ, nakar se cevi dokonno izolira.

Instalacijo meteorne vode se preizkusi na tesnost z napolnitvijo celotne instalacije posameznega dvinega voda.


Stran 13 (36)

5.3.6 OGREVANJE

5.3.6.1 Splono Izraun toplotnih izgub objekta je izdelan z raunalnikim programom MC4 Software, skladno s SIST ISO 12831. Raunske temperature posameznih prostorov ustrezajo SIST CR 1752. Pri izraunu toplotnih izgub in dobitkov so upotevani dovoljene prehodnosti (Umax) iz pravilnika o toplotni zaiti in uinkoviti rabi energije v stavbah (RS 42/02).

Minimalna projektna temperatura ogrevanja je -13C. Dodatek na prekinitev kurjenja je 15%.

Raunske vrednosti gradbenih konstrukcij: k [W/m2K] Opomba Zid zunanji 0,60 Okna 1,80 Faktor osenenja f = 0,25 Zid proti neogrevanemu prostoru 0,60

Streha nad ogrevanimi prostori 0,25

Tla proti neogrevanemu prostoru 0,50

Tla med ogrevanimi prostori 1,35

Nazivne toplotne izgube objekta: Toplotne izgube objekta 266,8 kW Ogrevanje sveega zraka klimati 50,5 kW Priprava sanitarne vode 72,9 kW

Skupaj potrebna toplotna mo: 390,2 kW

Predvideno je da se bo objekt ogrevalo z dvema toplovodnima kotloma na zemeljski plin. V objektu so predvideni naslednji razvodi: Dvocevni sistem konvektorskega ogrevanja (45/40C). Dvocevni sistem radiatorskega ogrevanja (75/60C). Dvocevni sistem ogrevanja s klimat in nape (70/50C). Priprava tople sanitarne vode (80/60C).

5.3.6.2 Priprava ogrevalne vode Za pripravo ogrevalne vode je sta predvidena dva toplovodna kotla na zemeljski plin toplotne moi 2220 kW, z nazivnim reimom delovanja 80/60 C. Kotla sta vodena v odvisnosti od zunanje temperature in se jih namesti v kotlarni v pritliju. Dimne pline se bo odvajalo preko dveh zidanih dimnikov.

Plinska kotla se opremi z dvostopenjskim plinskim gorilnikom na ZP. Vgrajen kotel mora ustrezati zahtevam uredbe o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur. l. RS t.73/94, 51/98, 83/98, 105/00, 50/01, 46/02 in 49/03) in odredbi o zahtevanih izkoristkih za nove toplovodne ogrevalne kotle na tekoe ali plinasto gorivo (Ur. l. RS t.107/2001, DS: 20/2002).

Kotlovska avtomatika in avtomatika ogrevalnih razvodov omogoa: stopenjsko vklapljanje in izklapljanje gorilnikov kotlov, kaskadno vklapljanje kotlov, varovanje kotla pred prenizko temperaturo povratne vode s tripotnim mealnim ventilom, krmiljenje posameznih razvodov v odvisnosti od zunanje temperature in asa, krmiljenje ogrevanja sanitarne vode v bojlerjih s tedenskim pregrevanjem.


Stran 14 (36)

5.3.6.1 Dimovodna napeljava Odvod dimnih plinov iz kotlov se bo vril skozi dva zidana dimnika. Dimnika se pri dnu opremi s istilnimi vratci, lovilnim koritom kondenza in izpustno pipico. Dimne tuljave, ki bodo potekale od kotla do prikljukov na dimnike, se izdela iz nerjavee ploevine. Po montai se jih toplotno izolira ter izolacijo zaiti z aluminijasto ploevino. Na prikljuni dimni tuljavi kotla na dimnik je potrebno izdelati istilna vratca in odprtino za kontrolo dimnih plinov.

5.3.6.2 Krmiljenje ogrevanja Za toplovodna kotla je predvideno, da bosta delovala kaskadno. Posamezna kotlovska rpalka se bo vklapljala in izklapljala v odvisnosti od temperature vode v kotlu s pomojo kotlovska avtomatike. Za potrebe varovanje posameznega kotla pred prenizko povratno temperaturo in za zaprtje pretoka skozi posamezni kotel se bo pri kotlih namestilo motorni tripotni ventil.

Potrebni pogoj za delovanje vseh rpalk na razdelilcu bo podajalo potopno temperaturno tipalo na skupnem dovodu kotlov in avtomatika, ki bo dovoljevala delovanje rpalk, e bo imela ogrevalna voda v razdelilcu dovolj visoko temperaturo.

rpalko za ogrevanje vode v bojlerju se bo vklapljalo in izklapljalo v odvisnosti od temperature sanitarne vode v posameznem bojlerju, s pomojo potopnega termostata bojlerja.

Radiatorski in konvektorski razvod ogrevanja se opremi z motornima mealnima ventiomai za vodenje temperature predtoka odvisnosti od zunanje temperature. Za ta dva razvoda sta predvideni elektronsko vodeni rpalki.

Delovanje rpalke za potrebe klimatov in nape bo predvidoma neprekinjeno, krmiljenje hidravlinih modulov samega klimata pa je z avtomatiko klimata, nape pa z avtomatiko nape.

5.3.6.1 Varovanje sistema Varovanje sistema centralne kurjave se izvede v skladu s SIST EN 12828. Posamezni toplovodni kotel se opremi z delovnim termostatom: T0= 80C in varnostnim termostatom: Tmax= 90C, ki sta standardno vgrajena elementa toplovodnega kotla. Posamezni kotel se dodatno opremi s tlanim stikalom minimalnega tlaka, vzmetnim varnostno izpustnim ventilom z maksimalnim tlakom odpiranja pmax= 3,0 bar in zaprto membransko ekspanzijsko posodo. Varnostni ventil se prikljui neposredno na kotel, ekspanzijsko posodo pa na povratno cev pri posameznem kotlu.

Osnovni sistem za vzdrevanje tlaka v sistemu ogrevanja se izvede s sistemom za vzdrevanje tlak s pomojo sistemom za vzdrevanje tlak, ki je sestavljen iz: rpalke, prelivnim ventilom, napajalne posode, avtomatike s tlanimi in nivojnimi tipali in avtomatske polnile proge. Ogrevalni sistem se polni iz razvoda mrzle sanitarne vode preko sistema mehanja vode (dozirni sistem) in avtomatske polnilne proge. Sistem se prikljui na skupni povraten rezvod ogrevanja v kotlarni.

5.3.6.2 Cevovodi Cevni razvod se izvede s jeklenimi cevmi po SIST ISO 10255. Glavne razvode se vodi pod stropom pritlija ter v instalacijskih jakih. Odcepe do posameznih konvektorjev in radiatorjev pa izvede iz veplastnih aluplast cevi PEx-Al-PEx.

Pri izvedbi prikljukov in odcepov je potrebno paziti, da so izvedeni s im daljimi loki, tako da se prepreujejo lomi zaradi raztezanja (dilatacije).

5.3.6.3 Izolacija Vse jeklene cevi, konzole in drala se mora korozijsko zaititi s temeljno barvo (mini), ki vzdri temperaturo do 150C. Vidne cevi, konzole in drala se pleska z vroevzdrnim lakom, ki vzdri temperaturo do 150C.

Cevi ogrevanja v kotlarni, in razvode po strehi do klimata se izolira z izolacijo iz steklene volne, ki se jo dodatno zaiti s plaem iz aluminijaste ploevine. Pri ceveh, ki so vodene vidno po strehi, je potrebno posebej paziti na tesnitev zaitnega plaa meteorne padavine. Nad temi cevmi vodenimi vidno po strehi se izvede nadstreek iz pocinkane ploevine.

Vse ostale jeklene cevi vodene vidno, v tlaku in zidnih regah se toplotno izolira s parozaporno izolacijo iz ekspandiranega polimera ustrezne debeline. Izolacija mora ustrezati najmanj razredu negorljivosti C-s3,d0 po SIST EN 13501 samougasljivo.


Stran 15 (36)

5.3.6.1 Radiatorji V pomonih prostorih, hodnikih in sanitarijah, se namesti jeklene ploate radiatorje in sicer tako, da zavzamejo im manj koristnega prostora. Vsi radiatorji morajo biti dvignjeni od tal minimalno 100 do 150 mm, tako, da je omogoeno ienje pod njimi in nemoten obtok zraka. Pri montai je treba paziti, da omenjeni radiatorji ne bodo ovirali namestitve notranje opreme.

Radiatorje se opremi s termostatskimi radiatorskimi ventili in holendri s koninim zasunom za odpiranje oziroma zapiranje pretoka. Tako opremljeni radiatorji so samostojni elementi v instalaciji toplovodnega ogrevanja in jih je mono zaradi popravila odstraniti, ne da bi pri tem motili delovanje ostale instalacije. Namestitev posameznih armatur je razvidna iz nartov. V asu hlajenja se dovod vode radiatorskega razvoda zapre z ronimi ventili na razdelilcih posameznih toplotnih podpostaj.

5.3.6.2 Ventilatorski konvektorji V prostorih, kjer se bo izvajalo ogrevanje in hlajenje se vgradi ventilatorske konvektorje. Namesti se dvocevne stojee konvektorje vidne izvedbe. Preklop med hlajenjem in ogrevanjem se bo izvajal rono z zapiranjem in odpiranjem pip na razvodih v kotlarni.

Na instalacijo ogrevanja (hlajenja) se jih prikljui preko ventilov s katerimi je mono odstraniti posamezen konvektor, zaradi popravila, ne da bi pri tem motili delovanje ostale instalacije. Konvektorje se opremi z regulacijskimi ventili na motorni pogon (ON-OFF) tako je omogoen konstanten pretok ogrevalne vode po razvodu. Konvektorji se krmilijo s stenskimi krmilniki. Krmilniki so opremljeni s sobnim termostat, stikalom vklopa, preklopnim stikalom (leto-zima) in trihitrostnim stikalom ventilatorja konvektorja. V primeru izklopa konvektorja se mora izklopiti tudi ventilator konvektorja.

5.3.6.3 Ogrevanje klimati Za ogrevanje klimatov, ki so predvideni na strehi je predviden razvod pod stropom pritlija ter v instalacijskih jakih do posameznega klimata. Na grelnik klimata se razvod prikljui preko regulacijskega ventila in rpalke, ki je krmiljena z avtomatiko klimata.

Za ogrevanje klimatov na strehi se v kotlarni vgradi menjalnik toplote z vso pripadajoo opremo (varnostni venil, ekspanzijska posoda, cirkulacijska rpalka, ...). Razvod do grelnikov posameznega klimata, se pred nevarnostjo zmrzovanja polni z glikolno meanico, za temperature obratovanja do -20C (35%).

5.3.6.4 Odzraevanje Instalacija toplovodnega ogrevanja se odzrauje preko radiatorskih in konvektorskih odzraevalnih pipic, ki so nameene na vseh radiatorjih in konvektorjih ter preko odzraevalnih lonkov na razvodih.

5.3.6.5 Tlani preizkus sistema toplovodnega ogrevanja Po konani montai cevi se opravi tlani preizkus skladno z DIN 18380.

Preizkus instalacije toplovodnega ogrevanja se izvede s hladno vodo pri emer je potrebno zagotoviti izenaitev temperatur zunanjega zraka in vode. V primeru, da se izvaja preizkus v zimskem asu, je potrebno cevi polniti z meanico glikola in vode, ki zagotavlja zmrzovanje meanice pri najmanj 20 C (38 % propilen glikol) ali pa ogreti objekt. Po dokonnem preizkusu je potrebno cevi izprazniti, jih izprati z najmanj tri kratno izmenjavo vode in jih izpihati z zrakom. Sistem moramo ob izenaevanju temperatur dopolnjevati ali prazniti tako da se ohranja preizkusni tlak. Manometer se prikljui na najniji toki intalacije, pri emer je obvezna uporaba manometra z natannostjo 0,1 bar.

Preizkusni tlak mora biti minimalno 1,3 maksimalni delovni tlak, vendar minimalno 1 bar viji od delovnega tlaka v najniji toki intalacije (priporoa se izvedba preizkusa z vodnim tlakom 6,0 bar). Po izenaitvi temperatur in ponovnem dopolnjenju ali praznjenju na preizkusni tlak, se opravi glavni preizkus pri emer v nadaljnjih 2 urah ne sme priti do padca tlaka vejega od dp < 0,2 bar.

Po opravljenem preizkusu s hladno vodo, je potrebno imprej opraviti test sistema z najvijo projektirano temperaturo s ciljem preveriti vodotesnost tudi pri najviji temperaturi. Po ohladitvi sistema je potrebno ponovno vizuelno pregledati ogrevalne cevi in prikljuke in preveriti njihovo tesnost.

Po uspenem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpie nadzorni organ, nakar se cevi zaiti pred korozijo, prepleska in dokonno izolira.


Stran 16 (36)

5.3.7 HLAJENJE

5.3.7.1 Splono Izraun toplotnih izgub objekta je izdelan z raunalnikim programom MC4 Software, skladno s standardom ASHRAE RTS. Raunske temperature posameznih prostorov naj ustrezajo SIST CR 1752. Pri izraunu toplotnih dobitkov se upotevana dovoljene prehodnosti (Umax) iz pravilnika o toplotni zaiti in uinkoviti rabi energije v stavbah (RS 42/02).

Projektna temperatura hlajenja: +32C

Raunske vrednosti gradbenih konstrukcij: k [W/m2k] Opomba Zid zunanji 0,60 Okna stanovanja 1,80 zunanje aluzije, faktor osenenja f = 0,25 Okna lokali 1,80 Refleksna , faktor osenenja f = 0,25 Zid proti neogrevanemu prostoru 0,60

Streha nad ogrevanimi prostori 0,25

Tla proti neogrevanemu prostoru 0,50

Tla med ogrevanimi prostori 1,35

Raunski toplotni dobitki: Hlajenje

[kW] Opomba

Toplotni dobitki objekta 175,6 Hlajenje sveega zraka - klimati 39,2 Skupaj: 214,8

V objektu je predviden dvocevni sistemi konvektorskega hlajenja (9/14C).

5.3.7.2 Priprava hladilnega medija Za hlajenje poslovnega dela objekta se predvidi zrano hlajeni hladilni agregat (zrak-voda) z nazivno hladilno mojo 229,9 kW pri temperaturnem reimu 7/12C in temperaturi zunanjega zraka 35C, ki se ga namesti na strehi objekta. Predviden je agregat tihe izvedbe.

Upoteva se pravilnik o mejnih vrednostih hrupa (ur.l. RS 105/2005, 33/2008) glede na predvideno obmoje. Hladilni agregat naj ustreza zahtevam PURES. Hladilni agregat omogoa inverzno obratovanje kot toplotna rpalka v zimskem asu. Hladilni agregat je opremljen s cirkulacijsko rpalko in akumulatorjem hladu. Zunanji hladilni razvod se polni z meanico (voda-glikol) za temperaturo zmrzia pri -20C.

Predvidi se loene sisteme po posameznih sklopih: konvektrorski razvod razvod klimatov

V objektu se namesti ploni menjalnik toplote z predvidenim reimom obratovanja: Primarni (voda-glikol) : 7/12 C Sekundarni (voda) : 9/14 C

5.3.7.3 Varovanje sistemov hlajenja Varovanje sistema ogrevanja v objektu se izvede sklano s SIST EN 12828. Hladilni agregat in posamezen menjalnik toplote se opremi z varnostno izpustnim ventilom ustrezne dimenzije. Med toplotnim izmenjevalcem in varnostnim izpustnim ventilom ne sme biti vgrajena nobena zaporna armatura. Tlak odpiranja varnostnih ventilov = 3,0 bar


Stran 17 (36)

Za kompenzacijo raztezkov se glavni razvod opremi z zaprto membransko ekspanzijsko posodo ustreznih dimenzij.

5.3.7.4 Krmiljenje sistemov hajenja Krmiljenje ogrevalnih sistemov se izvede skladno s SIST EN 12828. Predvideno je lokalno avtomatsko krmiljenje po posameznih stanovanjih. Vsako posamezno enoto se opremi stenskim krmilnikom s sobnim termostatom in elektromotornim ventilom (ON-OFF), ki se ga vgradi na prikljuku konvektorja.

5.3.7.5 Ventilatorski konvektorji V objektu je predvidena namestitev kanalskih in stojeih ventilatorskih konvektorjev za dvocevni sistem.

Konvektorji so izvedeni za nazivni tlak najmanj pN8, sestavljeni pa so iz: ploevinasto ohije lamelni izmenjevalec toplote in hladu (voda - zrak) za dvocevni sistem trihitrostni ventilator z elektromotornim pogonom lovilno korito za kondenz zajemne in izpustne maske reetke s filtrom zraka (G3)

Na instalacijo ogrevanja (hlajenja) se konvektorje prikljui preko zapornega ventila ter AB-QM ventila za nastavitev pretoka. Vsak ventil se opremi z termoelektrinim pogonom. Tako je mono odstraniti posamezen konvektor, zaradi popravila, ne da bi pri tem motili delovanje ostale instalacije.

5.3.7.6 Cevovodi vodnega hlajenja Cevni razvod se izvede s jeklenimi cevmi po SIST ISO 10255. Glavne razvode se vodi pod stropom pritlija ter v instalacijskih jakih. Odcepe do posameznih konvektorjev in radiatorjev pa izvede iz veplastnih aluplast cevi PEx-Al-PEx.


Instalacijo hlajenja se izolira s parozaporno toplotno izolacijo iz ekspandiranega polietilena ustrezne debeline. Izolacija mora ustrezati najmanj klasi negorljivosti C-s3,d0 po SIST EN 13501 samougasljivo. Cevi hlajenja vodene po strehi in v kleti se dodatno zaiti s plaem iz aluminijaste ploevine.

5.3.7.7 Odvod kondenza Vse odvode kondenza vodene v tlaku in v zunanji izolaciji se izvede iz bakrenih cevi. Odvode kondenza od posameznih konvektorjev se vodi v instalacijskih jakih, ter pod stropom pritlija od ta pa se kondenz spelje v zunanje jake meteorne vode ali v ponikalnico.

5.3.7.8 Odzraevanje Instalacija hlajenja se odzrauje preko konvektorskih odzraevalnih pipic, ki so nameene na vseh konvektorjih ter preko odzraevalnih lonkov na razvodih v kotlarni in na strehi. Vsi konvektorji bodo opremljeni z ronimi odzraevalnimi pipicami.

5.3.7.9 Tlani preizkus sistema hlajenja Po konani montai cevi se opravi tlani preizkus skladno z DIN 18380.


Preizkusni tlak mora biti minimalno 1,3 maksimalni delovni tlak, vendar minimalno 1 bar viji od delovnega tlaka v najniji toki intalacije (priporoa se izvedba preizkusa z vodnim tlakom 6,0 bar). Po izenaitvi temperatur in


Stran 18 (36)

ponovnem dopolnjenju ali praznjenju na preizkusni tlak, se opravi glavni preizkus pri emer v nadaljnjih 2 urah ne sme priti do padca tlaka vejega od dp < 0,2 bar.

Za Pex cevi: Priporoa se izvedba dodatnega preizkusa tesnosti. Po ponovnem dopolnjenju na preizkusni tlak, v nadaljnjih 24 urah ne sme priti do padca tlaka vejega od dp < 0,2 bar.




Stran 19 (36)

5.3.8 OGREVANJE S SONNIMI KOLEKTORJI

5.3.8.1 Splono Predvideno je, da se bo pripravo tople sanitarne vode izvajalo s pomojo sonnih kolektorjev ter z dopolnilnim ogrevanjem s pomojo toplovodne kotlarne. Sonne kolektorje se namesti na streho. Predviden je enoten sistem za predogrevanje napajalne vode bojlerjev kuhinje in objekta v hranilniku toplote volumna 3000 L.

5.3.8.2 Krmiljenje ogrevanja Regulacija delovanja rpalke za ogrevanje sanitarne vode s pomojo sonnih kolektorjev se bo izvajala s pomojo avtomatike. Deluje na principu temperaturne razlike vode v kolektorjih in vode v bojlerju. eleno temperaturno razliko, pri kateri se vklopi rpalka, se nastavi rono na avtomatiki. Avtomatika omogoa tudi preklop med avtomatskim in ronim neprekinjenim delovanjem rpalke.

5.3.8.3 Varovanje sistema Varovanje sistema sonnega ogrevanja se izvede v skladu s SIST EN 12828. Razvod ogrevanja s kolektorji se opremi z vzmetnim varnostno izpustnim ventilom z maksimalnim tlakom odpiranja pmax= 3,0 bar in zaprto membransko ekspanzijsko posodo. Varnostni ventil in ekspanzijsko posodo se prikljui na povratno cev v kotlarni. Izpust iz varnostnega ventila se vodi v posebno lovilno posodo.

Razvod sonnih kolektorjev se polni z meanico (voda-glikol) za temperaturo zmrzia pri -20C. Obvezna je uporaba NESTRUPENEGA glikola.

5.3.8.4 Cevovodi Cevni razvod se izvede s jeklenimi cevmi po SIST ISO 10255. Glavne razvode se vodi pod stropom, v instalacijskih jakih ter vidno po strehi. Sonne kolektorje se vee po sklopih s tihelmanovo zanko enakomeren pretok skozi kolektorje.


5.3.8.5 Izolacija Vse jeklene cevi, konzole in drala se mora korozijsko zaititi s temeljno barvo (mini), ki vzdri temperaturo do 150C. Vidne cevi, konzole in drala se pleska z vroevzdrnim lakom, ki vzdri temperaturo do 150C.

Cevi sonnega ogrevanja v kotlarni, in razvode po strehi do kolektorjev se izolira z izolacijo iz steklene volne, ki se jo dodatno zaiti s plaem iz aluminijaste ploevine. Pri ceveh, ki so vodene vidno po strehi, je potrebno posebej paziti na tesnitev zaitnega plaa meteorne padavine. Vse ostale jeklene cevi vodene vidno, v tlaku in zidnih regah se toplotno izolira s parozaporno izolacijo iz ekspandiranega polimera ustrezne debeline. Izolacija mora ustrezati najmanj razredu negorljivosti C-s3,d0 po SIST EN 13501 samougasljivo.

5.3.8.6 Odzraevanje Instalacija toplovodnega ogrevanja se odzrauje preko odzraevalnih lonkov na razvodih. Izpuste odzraevanja se vodi v posebno lovilno posodo.

5.3.8.7 Tlani preizkus sistema toplovodnega ogrevanja Po konani montai cevi se opravi tlani preizkus skladno z DIN 18380.



Stran 20 (36)

Preizkusni tlak mora biti minimalno 1,3 maksimalni delovni tlak, vendar minimalno 1 bar viji od delovnega tlaka v najniji toki intalacije (priporoa se izvedba preizkusa z vodnim tlakom 6,0 bar). Po izenaitvi temperatur in ponovnem dopolnjenju ali praznjenju na preizkusni tlak, se opravi glavni preizkus pri emer v nadaljnjih 2 urah ne sme priti do padca tlaka vejega od dp < 0,2 bar.




Stran 21 (36)

5.3.9 DX HLAJENJE

5.3.9.1 Splono Hlajenje z DX sistemom hlajenja je predvideno v prostoru mrlike veice. Za potrebe hlajenja se na zid namesti stenska notranja hladilna enota. Zunanja hladilna enota se namesti na fasadi objekta.

5.3.9.2 DX hladilne enote V nartu je predvideno, da se veico ohlaja s hladilno napravo z direktno ekspanzijo freona (DX - SPLIT SISTEM). Predvidena je enota z monostjo hlajenja prostorov tudi v zimskem asu. DX hladilna enota je dvodelna in je sestavljena iz zunanje enote (kompresor in zrano hlajeni kondenzator) ter notranje enote (uparjalnik z vehitrostnim ventilatorjem). Predvidena je hladilna enota, ki omogoajo tudi ogrevanje toplotne rpalka.

Delovni medij je freon 410A, enoti pa sta medsebojno povezani z bakrenima cevema. Krmiljenje DX enote se izvede z daljinskim brezinim krmilnikom.

5.3.9.3 Cevovodi Povezava med kompresorjem in uparjalnikom se izvede z vleenimi brezivnimi bakrenimi cevmi. Celoten razvod mora biti ustrezno toplotno zaiten z parozaporno izolacijo. Pri izvedbi prikljukov je potrebno paziti, da so izvedeni v im daljih lokih, tako da se prepreujejo lomi zaradi raztezanja (dilatacije), ter da so padci tlaka v ceveh im manji.

Kompletno instalacijo hladilnega medija je potrebno pred polnjenjem freona v sistem ustrezno razmastiti in osuiti, da freon ne bi priel v stik z vlago, nakar se instalacijo vakuumsko izprazni in napolni s freonom.

5.3.9.4 Varovanje sistema Varovanje sistema hlajenja ni predmet tega narta saj je varovanje izvedeno s temperaturnimi in tlanimi tipali, ki se nahajajo v sklopu agregatskega postrojenja in so izdelani s strani proizvajalca kompresorja.

5.3.9.5 Odvod kondenza Notranja enota je e tovarniko opremljena z lovilnim koritom kondenza, dodatno se jo opremi e s rpalko kondenza, od koder se kondenz odvaja preko bakrenih cevi v skupni odvod kondenza pod stropom, ki se ga prikljui na drenao ali na odtok meteorne vode. Nikakor se ne sme izvesti prikljuek kondenza na fekalno kanalizacijo, ker bi lahko prilo ob izsuitvi sifonov do udora smrada v prostor.

5.3.9.6 Tlani preizkus cevovoda Tlani preizkus se mora opraviti skladno z navodili proizvajalca dejansko dobavljenih DX sistemov in sicer v odvisnosti od tlanih stopenj freona v razvodu.


Stran 22 (36)

5.3.10 ZUNANJA INSTALACIJA ZEMELJSKEGA PLINA

5.3.10.1 Splono V poti, ki je vodena vzdol predvidenega objekta, poteka javni plinovod, na katerem se izvede plinski prikljuek za obravnavan objekt. Prikljuek na javni plinovod se izvede na obstojei plinski cevi. Od tu se vodi nov plinski prikljuek PEHD63 do poarne pipe na fasadi objekta. Prikljuek se izvede z navrtalnim spojem ter protilomnim ventilom, ki se ga montira takoj za odcepom. Plinsko cev se vodi v zaitni cevi v zemlji do predvidenega mesta vstopa v objekt. Plinski prikljuek se opremi s poarno pipo v omarici na fasadi objekta. Predvideni najviji tlak v javnem plinovodu je 3,0 bar.

5.3.10.2 Lastnosti ZP Zemeljski plin (metan) v plinovodnem omreju ima po podatkih upravitelja (distributerja) in upravljavca plinovodnega omreja, naslednje lastnosti: na odjemnem mestu znaa tlak najve 3,0 bar (3000 mbar) spodnja kalorina mo znaa 34,076 MJ/Sm3.

5.3.10.3 Cevna instalacija zunanjega plinovoda Celotno omreje zunanjega plinovoda se izvede skladno z: Pravilnik o tehninih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrevanje plinovodov z najvejim delovnim tlakom do

vkljuno 16 bar (Ur.l. R Slovenija t26/2002-2168). DWGV G 459 - Hini prikljuki za delovni tlak do 4,0 bar. DWGV G 472 Polaganje plinovodov iz trdega PVC za delovni nadtlak do 1,0 bar in iz trdega PE za delovni

nadtlak do 4,0 bar.

Zunanji razvod se bo vodilo v zemlji od prikljuka na javni plinovod do poarne pipe v regulacijski omarici na objektu. Meritev porabe plina plinomer, se namesti v objektu. Zunanji plinovod se izdela iz polietilenskih cevi visoke gostote SDR11, pN4, ki se jih bo spajalo z elektro uporovnim varjenem. Pri dobavi, skladienju in montai se mora upotevati navodila proizvajalca. Cevi morajo biti oznaene z vzdolnimi trajnimi oznakami. Vsi vgrajeni zaporni elementi morajo biti namensko izdelani za plinsko instalacijo in morajo imeti ustrezno DIN-DVGW oznako. Prikljuek na objektu se opremi s poarno pipo, ki se jo prikljui na plinsko prikljuno cev preko jeklene plinske uvodnice in izolacijskega kosa. Poarno pipo z izolacijskim kosom se namesti v regulacijski omarici. Omarica mora imeti ree za naravno zraenje in zapiralni mehanizem, ki ga je mono odpreti s kovance tako, da je omogoen stalen dostop do poarne pipe. Natanno traso se doloi na kraju samem v dogovoru z upravljalcem, nadzornim organom in izvajalcem. Med samim izvajanjem je potrebno zagotoviti nadzor s strani upravljalca javnega plinovoda.

Zaradi lastnosti materiala (polietilena) cevi in elementov plinovoda moramo pri polaganju paziti na: Polaganje se izvaja pri temperaturi okolice viji od 5 C. Pri tem moramo paziti da so temperature posameznih

delov izenaene. Spojno mesto mora biti suho in zaiteno pred padavinami. Morebitni zaitni premazi kovinskih delov, ki vsebujejo razredila ali morebitni vroi pramazi ne smejo priti v stik

s cevmi in spojnimi elementi iz polietilena. Pri zvijanju cevi moramo paziti na dovoljene najmanje radije zvijanja v odvisnosti od temperature elementov, ki

jih poda proizvajalec cevi. Razvod moramo poloiti s padcem 0,5 % proti lovilnim cevem in izpustom kondenza.

Napeljavo je potrebno po konani montai in pred zagonom ustrezno preistiti. Napeljava naj se preisti z izpihovanjem z zrakom ali duikom. Izpihovanje se opravi v smeri od manjega premera proti vejemu.

Celotnem zunanji razvod se vodi v zaitni cevi. Oddunik zaitne cevi se vodi v okolico. Glej risbe!

Zunanji plinovod se polaga tako, da je minimalna viina prekritja: min 60 cm za glavne plinovode min 50 cm za prikljune plinovode. min 100 cm za plinovode pod cestiem.

Pri polaganju zunanjega plinovoda je pri krianju in vzporednem vodenju z ostalimi komunalnimi vodi potrebno upotevati osnovne zahteve: Krianje plinovoda z ostalimi instalacijami mora biti izvedeno pod kotom 30 90


Stran 23 (36)

Viinski odmik pri krianju je minimalno 20 cm Vzdolni odmik je najmanj 40 cm Dolina zaitne cevi pri krianju z instalacijami se meri od zunanje stene cevi. Vertikalni odmik se meri od temena zaitne cevi do dna sosednje instalacije, e je vodovod pod instalacijo,

oziroma obratno.

Posebne zahteve pri prekanju in vzporednem vodenju zunanjega plinovoda s posameznimi komunalnimi vodi: Pri krianju plinovoda s kanalizacijsko cevjo mora biti plin voden nad kanalizacijo, v nasprotnem primeru se

plinsko cev vodi v zaitni cevi Pri krianju plinovoda s kabelsko kanalizacijo mora biti plin voden nad kabelsko kanalizacijo, v nasprotnem

primeru se plinsko cev vodi v zaitni cevi (do 5 bar) Pri vzporednem vodenju plinske cevi s kanalizacijo, s toplovodnim omrejem, ki je speljano v kineti ali

s kabelsko kanalizacijo, je horizontalni odmik najmanj 50 cm (do 5 bar) minimalni horizontalni varnostni odmik plinovoda od objekta je 0,5 m

Globina polaganja cevi v cestie ne sme biti manja od 1,0 m, pri tem pa se mora upotevati vse mone obremenitve ter material in debelino stene plinske cevi. Glede na zahteve in pogoje upravljavca javnega plinovoda se v izjemnih primerih debelina prekritja in odmiki do posameznih komunalnih vodov lahko tudi spremenijo.

Jarek za polaganje plinskih cevi je potrebno izkopati tako, da se dosee nartovana lega plinovoda. Minimalna irina dna izkopa mora znaat DN + 400 mm, vendar ne manj od 500 mm. Izkope se mora izvajati v skladu z uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na zaasnih in preminih gradbiih (Ur.l. R Slovenije 3/2002). Izkope jarkov se do viine 1,0 m izvede pod kotom 90. Ostanek izkopa se izvede pod kotom 45, pri emer je izkopani material potrebno odlagati tako, da ni nevarnosti vsipanja izkopanega material v jarek. Na mestih, kjer ni monosti za izvedbo izkopov pod kotom 45 je potrebno izkope varovati z opaanjem.

Plinski razvod se polaga v zemljo na minimalno globino in to tako, da se dno jarka posuje s plastjo finega peska granulacije 0 6 mm. Leie mora biti oieno vejih kamnov in drugih predmetov, da se preprei pokodbe. Cev se zasuje s plastjo finega peska granulacije 0 6 mm. Na to plast se nasuje sloj sortiranega izkopanega materiala, nadalje pa se zasipa z vmesnim nabijanjem do izravnave s terenom. Nad cevovodom mora biti poloen oznaevalni trak z vgrajeno kovinsko nitko po celotni dolini vkopane plinske trase. Pred zasipavanjem je potrebno izvesti tlani preizkus instalacije. Po uspenem preizkusu se cevovode zasuje.

5.3.10.4 Zaita plinske instalacije Vse jeklene cevi iz celega, konzole, drala, pokrovi in ostali kovinski deli v zvezi s plinsko instalacijo morajo biti korozijsko zaiteni.

Jekleno uvodnico, ki je vodena v zemlji je potrebno antikorozijsko zaititi z bitumenskim povitjem po DIN 30673 (DEKORODAL trak). Pri tem moramo paziti, da temeljna barva in dekorodal trak v vroem stanju ne pride v stik s kosi iz polietilena.

5.3.10.5 Tlani preizkus plinske instalacije Tlani preizkus se opravi v skladu z DWGV G 459 Hini prikljuki za delovni tlak do 4,0 bar in DWGV G469 Izvedba tlanih preizkusov za cevovode in naprave za razvod plina.

Preizkus je omejen na napeljavo in armaturo. Glavni preizkus se opravi z zrakom ali inertnim plinom (npr.duik), s preizkusnim tlakom 5,0 bar (p=2,0 bar + p0=2,0 + 3,0= 5,0 bar). Nain preizkuanja se izvede po DWGV G469 - B3, preizkus z zrakom z merjenjem tlaka.

Po uspenem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpie nadzorni organ, nakar se cevi izolira oziroma zaiti ter instalacijo obzida oziroma zasuje.

5.3.10.6 Spuanje plina v plinsko instalacijo Prvo spuanje plina v plinsko instalacijo sme opraviti le pooblaen predstavnik distributerja, potem ko je pregledal vso plinsko instalacijo od cisterne do hinih prikljukov, vse certifikate in zapisnike tlanih preizkusov, pooblastila izvajalcev. O pregledu in prvem spuanju se izdela zapisnik, katerega kopijo hrani investitor.

Plinovod se pred spuanjem plina napolni z inertnim plinom (duik N2). Nato se prine s spuanjem plina v plinsko instalacijo. Izhajajoo meanico je potrebno voditi na prosto. Izpihovanje se lahko kona ko je izpuena 3-kratna


Stran 24 (36)

koliina izpihovanega cevovoda. V instalaciji ni mehurkov inertnega plina ali zraka, e je izgorevanje plamena s svetlo modrim plamenom.

Plinovod je mono izroiti v pogon, ko so montana in gradbena dela konana in ko je plinovod pregledala komisija za tehnine preglede. Na dan tehninega pregleda mora izvajalec del predloiti komisiji vse potrebne licence, certifikate, izjave in dokazila o opravljenih tlanih preizkusih, navodila za varno obratovanje in poduiti uporabnike o pravilni in varni uporabi instalacije ZP.

5.3.10.7 UPRAVLJANJE S PLINSKO INSTALACIJO: Rokovanje s plinsko postajo lahko le firma, ki je pridobila licenco za upravljanje s plinsko instalacijo z strokovno

usposobljenim osebjem na podlagi katerih je to licenco pridobila. Lastnik ali pooblaeni upravitelj plinske instalacije mora biti o rokovanju z instalacijo pouen s strani izvajalca. V primeru okvare ali puanja plinske instalacije je potrebno takoj zapreti glavno zaporno pipo. O napakah se takoj obvestiti ustrezno slubo (izvajalska firma ali distributer). O pregledih plinske instalacije je potrebno voditi ustrezno evidenco


Stran 25 (36)

5.3.11 NOTRANJA INSTALACIJA ZEMELJSKEGA PLINA

5.3.11.1 Lastnosti ZP Zemeljski plin (metan) v plinovodnem omreju ima po podatkih upravitelja (distributerja) in upravljavca plinovodnega omreja naslednje lastnosti: na odjemnem mestu znaa tlak 3,0 bar spodnja kalorina mo znaa 34,076 MJ/Sm3.

Merilno regulacijsko postajo sestavlja: plinski nizkotlani regulator z varnostno zapornim ventilom za previsoki in prenizki tlak in rotacijski plinomeri. Plinomer mora biti izdelan v skladu Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za plinomere in korektorje (Ur. l. R Slovenije t.33/2002-3113). Omarica z merilno regulacijsko armaturo in poarno pipo mora imeti ree za naravno ventilacijo in zapiralni mehanizem, ki ga je mono odpreti s kovance tako, da je omogoen stalen dostop do poarne pipe.

5.3.11.2 Plinska troila Kurilna

mo:

Kurilna mo

skupaj:

Max. Poraba ZP:

Fg Poraba ZP:

[kW] [kW] [m3/h] [m3/h]

OGV.1 Plinski kotel B23 2,0 217,0 434,0 45,83 0,883 40,47

Plinski tedilnik A1 1,0 9,0 9,0 0,95 0,371 0,35Plinska ponev A1 1,0 10,5 10,5 1,11 0,371 0,41Plninski tedilnik A1 1,0 19,5 19,5 2,06 0,371 0,76

SKUPAJ 453,5 47,89 41,23

Oznaka: Plinsko troilo: Vrsta: Kos:

Predvidena poraba plina ob upotevanju faktorja istoasnosti znaa: mFg= 41,23 m3/h

Toplovoda kotla sta plinski troili vrste B23: plinsko kurie z dimovodno napeljavo s tlanim gorilnikom, z zajemom zgorevalnega zraka iz prostora kjer je plinsko troilo nameeno.

Plinska troila v kuhinjah so vrste A1: plinsko troilo brez dimovodne napeljave, brez ventilatorja, z zajemo zgorevalnega zraka iz prostora, kjer je plinsko troilo nameeno. Plinska troila morajo biti opremljena s terminim ventilom, ki zapre dovod plina v primeru ugasnitve plamena.

Plinski potroniki se prikljuijo na instalacijo ZP preko krogelnega zapornega ventila. Prikljuek plinskih troil se izvedejo fiksno s pomojo brezivnih jeklenih plinskih holendrov in kolen ali pa s posebnimi za to predvidenimi armiranimi gibkimi spojnimi kosi (izdelani po DIN 3383). Spojni kos med krogelnim ventilom in prikljukom na plinsko troilo mora biti im kraji.

Pred vsakim zapornim elementom plinskega troila se namesti zaporni element s terminim varovalom (preizkuen po DVGW VP 301), z minimalno odpornostjo 60 min pri temperaturi 925C.

5.3.11.3 Nastavitev in preizkus delovanja troil Nastavitev troil lahko izvede samo zato usposobljena in od proizvajalca pooblaena oseba.

Nastavitev tlaka plina pred gorilnikom mora biti strokovno izvedena in v skladu z zahtevami proizvajalca ter vrste goriva.

Troilo je potrebno nastaviti na nazivno toplotno obremenitev. e je nastavljena nazivna toplotna obremenitev nija od najveje toplotne obremenitve, je potrebno nastavljeno vrednost in iz nje izhajajoo nazivno toplotno mo, ki se jo po navodilih proizvajalca lahko odjema, oznaiti na trajni tablici na troilu.


Stran 26 (36)

Potrebno nastavitev toplotne obremenitve se lahko opravi po metodi nastavitve s tlakom na obi ali po volumetrini metodi. Nastavitev po tlani metodi je dovoljena samo z upotevanjem navodil proizvajalca za to troilo. Pri volumetrini metodi se s plinomerom doloi pretok plina, ki se mora ujemati z nastavljeno vrednostjo.

5.3.11.4 Regulator tlaka Predvidena je dvostopenjska regulacija. Regulator tlaka mora pa biti izdelan v skladu z DVGW (G 669). Naloga regulatorja tlaka prve stopnje regulacije je zniati tlak plina z javnega omreja p0= 3000 mbar na delovni tlak v objektu p1= 100 mbar. Plinski razvod takega tlaka se vodi neposredno v kotlarno. Na odcepu za potrebe kuhinje se izvede regulacija druge stopnje ki znia tlak iz p1= 100 mbar na tlak p2= 22 mbar.

Na regulatorjih tlaka mora biti oznaka s podatki: ime proizvajalca zmogljivost (m3/h) najveji vstopni tlak (bar) izstopni tlak (bar) tevilka atesta oznaba kontrole izdelave

5.3.11.5 Varovanje plinske instalacije Regulator tlaka prve stopnje nameen v omarici na fasadi objekta, ki znia tlak plina iz 3,0 bar na 100 mbar, mora biti opremljen z varnostno zapornim ventilom in varnostno izpustnim ventilom. Varnostno zaporni ventil mora bit vgrajen pred regulatorjem plina ali pa konstrukcijsko izveden v sklopu regulatorja tlaka tako, da zapre dovod plina pred regulatorjem tlaka. Oddunik od varnostno izpustnega ventila se vodi v okolico najmanj 2,5 m od tal in najmanj 1,0 m od odprtin na fasadi.

Regulator tlak za potrebe kuhinje nameen na razvodu kuhinje v objektu, ki znia tlak iz 100 mbar na 22 mbar, ni potrebno opremiti z varnostnim izpustnim ventilom. Razvod kuhinje je prikljuen na plinsko instalacijo preko EM ventila glej toko ventilacije!

Instalacijo ZP se dodatno varuje z vgradnjo terminih varoval (DVGW VP 301), ki se ju vgradi na plinski cevi ob vstopu v objekt in pred plinskimi troili. Termini zaporni ventil se avtomatsko zapre v primeru poara, ko temperatura okolice dosee Tpo= 100C in zagotavlja popolno tesnost minimalno 60 min pri temperaturi 925C.

Celotna plinska instalacija in potroniki plina morajo biti ustrezno ozemljeni, njeni vijani spoji pa premoeni z bakreno ico ali pocinkanim trakom. Zunanji in notranji razvod instalacije ZP se loi z izolacijskim kosom, ki se ga vgradi pred poarno pipo.

Plinska troila vrste A so opremljena s terminimi varovali na gorilnikih.

5.3.11.6 Cevna instalacija ZP Vse armature notranjega plinovoda morajo ustrezati za nazivni tlak minimalno pN1 bar.

Cevna instalacija obsega instalacijo od prikljune omarice do plinskih troil. Cevna instalacija notranjega plinovodnega omreja mora biti izdelana iz jeklenih brezivnih cevi s fazonskimi in spojnimi kosi, ki so izdelane po DIN 2448. Vgrajene cevi morajo imeti ustrezen delavniki certifikat, ki dokazuje tesnost cevi.

Cevi morajo biti poloene v skladu z doloili: Tehnini predpisi za plinsko napeljavo, DVGW-TRGI 1986 (G 600): Pri prehodu plinske cevi skozi nosilne stene in strope, se mora cevi zaititi s cevjo vejega premera (glej priloen

detajl) in sicer tako, da sega vsaj 10 mm iz stene na vsako stran. Prostor med plinsko in zaitno cevjo se napolni s tesnilno maso.

Cevi vodene v spuenem stropu se pritrdi z drali iz negorljivega materiala. Razmiki med posameznimi drali morajo biti izvedeni v skladu z navedenimi predpisi. Ravno tako velja za odmike cevne instalacije od sten. Predvideti je potrebno ventilacijo medprostora.

Zidne ree v katerih se vodi instalacija morajo biti obzidane brez zranih epov, ali pa morajo biti zidne ree ustrezno naravno prezraevane.

V spuenih stropovih nad katerimi se vodi plinska instalacija se mora izvesti prezraevalne odprtine za ventilacijo medprostora stroa.

Notranji cevovod mora dopuati malenkostne aksialne pomike hinega prikljuka, ne da bi to povzroilo mehanske pokodbe notranjega cevovoda ali njegovo netesnost.


Stran 27 (36)

Nosilna konstrukcija za pritrditev cevi na zid se izvede iz negorljivih materialov. Vse omarice z vgrajeno plinsko armaturo morajo imeti izdelane ventilacijske rege.

Pred zaetkom varjenja je potrebno notranjost cevi oistiti korozije in nesnage. Oistimo jo lahko strojno, ali rono z ino etko na vrvi. Vsi vgrajeni elementi plinske instalacije morajo imeti veljavne ateste, ali morajo biti izdelani v skladu z veljavnimi predpisi in standardi za vgradnjo v instalacijo ZP. Vijano se spajajo le ventili in prikljuki na potronike. Tesnjenje vijanih spojev se izvede s teflonom ali njemu podobnim tesnilom, ki ostane nevtralno v stiku z ZP, ki ne otrdi in ga ZP ne razjeda.

Vsa instalacija ZP je v varjeni izvedbi. Ta dela lahko opravlja instalacijsko podjetje, ki ima pooblastilo za izvajanje plinskih instalacij izdanega od pristojnega republikega organa. Dela lahko izvajajo delavci navedeni v pooblastilu. Izvajalec cevne instalacije - varilec mora imeti ustrezen certifikat, ki dokazuje njegovo usposobljenost (A-test varilca).

Vsi vgrajeni zaporni elementi morajo biti namensko izdelan za plinsko instalacijo in morajo imeti ustrezno DIN-DVGW oznako.

Napeljavo je potrebno po konani montai in pred zagonom ustrezno preistiti. Napeljava naj se preisti z izpihovanjem z zrakom ali duikom. Pred ienjem je potrebno napeljavo loiti od hinega prikljuka in odklopiti troila. Regulatorje in plinomere je potrebno demontirati. Izpihovanje se opravi v smeri od manjega premera proti vejemu.

5.3.11.7 Tlani preizkus plinske instalacije Tlani preizkus se mora opraviti skladno s priporoilom: Tehnini predpisi za plinsko napeljavo, DVGW-TRGI 1986 (G 600) in s SIST EN 1775. Napeljava mora biti preizkuena s pred-preizkusom in glavnim preizkusom. Preizkusa je potrebno opraviti preden je napeljava ometana ali zakrita in preden so spoji oviti z izolacijo. Preizkus se lahko opravi po odsekih. Glavni tlani preizkus se opravi ob prisotnosti distributerja ZP, ki o tem izdela zapisnik.

Trdnostni preizkus: Trdnostni preizkus je obremenilni preizkus in je omejen na cevno napeljavo (brez armature). Pred-preizkus se opravi z zrakom ali inertnim plinom (npr.duik), s preizkusnim tlakom 1,0 bar. Preizkusni tlak v asu trajanja preizkusa, 10 minut, ne sme pasti.

Tesnostni preizkus: Tesnostni preizkus je omejen na napeljavo in armaturo, vendar brez troil in pripadajoih regulacijskih in varnostnih naprav. Glavni preizkus se opravi z zrakom ali inertnim plinom (npr.duik), s preizkusnim tlakom 110 mbar. Po izenaitvi temperatur preizkusni tlak ne sme pasti v asu trajanja preizkusa, ki je najmanj deset minut. Merilni instrument mora biti tako natanen, da se lahko odita padec tlaka za 0,1 mbar.

5.3.11.8 Spuanje plina v plinsko instalacijo Prvo spuanje plina v plinsko instalacijo sme opraviti le pooblaen predstavnik distributerja, potem ko je pregledal vso plinsko instalacijo od plinomera do porabnikov, vse certifikate in zapisnike tlanih preizkusov, pooblastila izvajalcev, pravilnost priklopa porabnikov na dimnike ter pravilnost prezraevanja prostorov v katerih so porabniki plina. O pregledu in prvem spuanju se izdela zapisnik, katerega kopijo hrani investitor.

Plinovod se pred spuanjem plina napolni z inertnim plinom (duik N2). Nato se prine s spuanjem plina v plinsko instalacijo. Izhajajoo meanico je potrebno voditi na prosto. Izpihovanje se lahko kona ko je izpuena 3-kratna koliina izpihovanega cevovoda. V instalaciji ni mehurkov inertnega plina ali zraka, e je izgorevanje plamena s svetlo modrim plamenom.

Plinovod je mono izroiti v pogon, ko so montana in gradbena dela konana in ko je plinovod pregledala komisija za tehnine preglede. Na dan tehninega pregleda mora izvajalec del predloiti komisiji vse potrebne licence, ateste, izjave in dokazila o opravljenih tlanih preizkusih, navodila za varno obratovanje in poduiti uporabnike o pravilni in varni uporabi instalacije ZP.

5.3.11.9 Dimovodne napeljave Plinsko troilo vrste B23 plinski toplovodni kotel, se opremi z ustreznim zidanim dimnikom, ki se ga vodi ez streho objekta. Dimniki prikljuek od kotla do dimnika se izdela iz nerjavee ploevine in se ga toplotno izolira ter zaiti s plaem. V dimnikem prikljuku se izvede istilna vratca in odprtino za kontrolo dimnih plinov. Kondenz iz dimnikov se vodi v odtok fekalne vode preko nevtralizatorje kondenza.


Stran 28 (36)

Pred zaetkom obratovanja mora dimnikarski mojster preveriti dimnik in podati poroilo o njegovi ustreznosti. Preizkus kvalitete in tesnosti dimnika se izvede tako, da po 5 minutah obratovanja kuria s polno mojo pri kurjenju z ZP, pri zaprtih vratih in oknih, ne smejo izhajati dimni plini. Mejne emisijske vrednosti morajo biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur. l. RS t. 73-4173/1994).

5.3.11.10 Ventilacija prostorov s plinskimi troili Ventilacija prostora s kotlom (troilo B23): V kotlarni sta instalirana toplovodna kotla s toplotno mojo 2 Qn=200 kW. V kotlarni se zagotovi naravno (vzgonsko) ventilacijo prostora.

Ventilacijo kotlarne se izvede v skladu z zahtevami DVGW/TRGI:

Velikosti prezraevalnih odprtin znaajo: A= kQ= 6434= 2604 cm2.

Dovodna odprtine: As=2604 2/3= 1736 cm2.

Odvodna odprtine: Ae=2604 /3= 868 cm2.

Predvidena vgradnja dveh dovodnih prezraevalne reetke s skupnim prostim presekom najmanj As= 2000 cm2, ki se ju vgradi v zunanja vrata pri tleh. Odvod zraka se izvede z dvema reetkama skupnega prostega preseka najmanj Ae= 1000 cm2, ki se ju vgradi v zunanji zid pod stropom.

Ventilacija kuhinje (troila A1): V kuhinji je instaliran termini blok s skupno toplotno mojo Qtb= 39 kW. Ventilacijo kuhinje se izdela v skladu z: VDI 2052, VdS634 in DWGV G 634: Instalacija v velikih kuhinjah plinska troila.

Odvodna in dovodna ventilacija kuhinje se zagotavlja s pomojo ventilatorjev. Odvodni ventilator kuhinjske nape se opremi z tlanim stikalom, ki krmili elektromagnetni krmilni ventil in dovoljuje dovod plina le v primeru e na ventilatorju zazna tlano diferenco (ventilator dejansko odvaja zrak iz prostora). Na ta nain je zagotovljeno, da troila v kuhinji ne morejo obratovati, e odvod zraka ni zagotovljen. V kuhinji se pod strop namesti senzor plina ZP, ki je vezan na centralo (obravnavano v nartu elektro instalacije) in ki zapre EMV v primeru puanja plina.

5.3.11.11 NAVODILA ZA VARNO DELO S PLINSKO INSTALACIJO Pred zaetkom kurilne sezone je potrebno preveriti nastavitev plinskih troil in preveriti funkcionalnost

dimovodnih naprav.

Obasno se preveri tudi delovanje vseh manometrov na plinski instalacij. V primeru ugotovitve nepravilnega delovanja se jih nemudoma zamenja.

5.3.11.11.1. VARNOSTNI UKREPI PRI VONJU PO PLINU: Ker je ZP brez vonja se ga umetno odorira, da ga zavohamo, e pride do njegovega uhajanja. V primeru, da plin zavohamo oziroma v prostoru zaznamo moramo ukrepati takole: Takoj ugasniti vse plamene ! Takoj odpreti vsa okna in vrata ! Takoj zapreti glavni zaporni element ob vstopu instalacije v objekt! Ne vstopati s prigano lujo v prostore, v katerih je zaznan vonj po plinu ! Ne priigati vigalic in vigalnikov ! Ne vklapljati elektrinih stikal in naprav ! Ne izklapljati elektrinih vtikaev ! Ne zvoniti na elektrine zvonce ! Ne kaditi ! Zapreti e vse ostale ventile pri troilih ! Lui se lahko prige ele tedaj, ko ni ve zaznati vonja po plinu. Pri tem se ne zanaamo samo na svoj voh ampak

pokliemo e druge ljudi. e se ne da odkriti razloga za vonj po plinu, kljub temu, da so vse armature zaprte je potrebno poklicati

distributerja plina. Tudi o rahlem vonju po plinu, katerega vzrokov se ne da odkriti, je potrebno obvestiti distributerja plina.

e prihaja vonj po plinu iz prostorov, ki niso dostopni, je potrebno takoj obvestiti policijo ali gasilce, ki smejo vstopiti v tak prostor, istoasno je potrebno obvestiti distributerja plina.


Stran 29 (36)

Motnje ali pokodbe na napeljavi ne odpravljamo sami! To naj opravi strokovnjak distributerja ali pooblaenega instalacijskega podjetja.

Mesto kjer je pokodba mora biti dostopno slubi za popravila.

5.3.11.11.2. UPRAVLJANJE S PLINSKO INSTALACIJO: Rokovanje s plinsko postajo lahko le firma, ki je pridobila licenco za upravljanje s plinsko instalacijo z strokovno

usposobljenim osebjem na podlagi katerih je to licenco pridobila. Lastnik ali pooblaeni upravitelj plinske instalacije mora biti o rokovanju z instalacijo pouen s strani izvajalca. V primeru okvare ali puanja plinske instalacije je potrebno takoj zapreti glavno zaporno pipo. O napakah se takoj obvestiti ustrezno slubo (izvajalska firma ali distributer). O pregledih plinske instalacije je potrebno voditi ustrezno evidenco


Stran 30 (36)

5.3.12 VENTILACIJA

5.3.12.1 Splono Ventilacijski sistem je projektiran v skladu s standardom SIST CR 1752, kjer so projektirane koliine sveega zraka po posameznih prostorih sledee: sobe = 30 m3/h/oseba (razred B - SIST CR 1752) jedilnica = 30 m3/h/oseba (razred B - SIST CR 1752) sanitarije = 60 m3/h/oseba

Mejna vrednost ravni hrupa, ki ga v posameznih prostorih povzroajo hine naprave in intalacije je doloena v Tabeli 9 Pravilnik o zvoni zaiti stavb (Ur. l. RS t. 14/99) in znaa za sobe v domovih LAF,max=40 dB/A.

Predviden ventilacijski sistem pri projektiranih pogojih povzroa maksimalen nivo hrupa niji od LAF,max 40 dB.

Instalacija prezraevanja je nartovana skladno s SIST EN 13779. Filtracija dovodnega zraka na klimatu je predvidena skladno z predvidenimi kvalitetami zraka. Z nartom so predvidene sledee kvalitete zraka: Zajem sveega zraka ODA 2 Notranji zrak sobah in skupnih prostorih IDA 2 Odvodni zraka sob in skupnih prostorov ETA 1 Odvod zraka iz sanitarij ETA 3

S prezraevalnimi sistemi lahko upravlja samo oseba, ki je strokovno usposobljena skladno s 27. lenom pravilnika o prezraevanju in klimatizaciji stavb (Ur. l. R Slovenije 42/02).

5.3.12.2 Ventilacija Za prezraevanje objekta so predvideni tri loene prezraevalne naprave klimati: Klimat pritlije Klimat sobe vzhod Klimat sobe zahod

Klimate se namesti na strehi. Klimati imajo predvidene sledee funkcije: dovod sveega zraka, odvod odpadnega zraka, rekuperacija toplote, ogrevanje dovedenega sveega zraka, by-pass rekuperatorja (prosto nono hlajenje).

Predvideno je, da se s klimati izvaja tudi ventilacijo sanitarij. Skladno s SIST EN 13779 je dovoljeno meanje odvodnega zraka ETA 1 IN ETA 3. Klimat bo izveden talko, da bo rekuperator toplote vedno v podtlaku na sesalni strani. Dovodni ventilator tlai zrak v rekuperator, odvodni pa sesa iz rekuperatorja. Predviden je ploni rekuperator toplote ''kocka''.

Posamezni klimat se krmili s krmilno avtomatiko dobavljeno skupaj z napravo. V ta namen se klima naprava opremi z nadzornimi tipali (temperatura), krmilnimi elementi (regulacijski ventili) in varnostnimi stikali (protizmrzovalni termostat, presostati). Predvideno je krmiljenje ogrevanja zraka v odvisnosti od temperature prostora (temperaturno tipalo v prostorih).

Osnovne funkcije krmilnega sistema so sledee: Predvideno je krmiljenje temperature dovedenega zraka v odvisnosti od zunanje temperature. Temperaturna

korekcija se vri na podlagi temperature odvodnega zraka. Krmili se regulacijski ventil grelnika. Toplovodni grelec klima naprave se pred zamrznitvijo varuje z varnostnim protizmrzovalnim termostatom, ki v

primeru, da temperatura zraka pade pod temperaturo zmrzia vode, zapre dovod sveega zraka, vklopi centrifugalno rpalko toplovodnega ogrevanje in popolnoma odpre tripotni elektromotorni ventil.

Filtri se opremijo s tlanimi stikali, ki sluijo kot varnostne naprave in signalizatorji za menjavo filtrov in pravilnost delovanja ventilatorjev.

Predvideni so ventilatorji s frekvenno krmiljenim motorjem v odvisnosti od tlanih razmer v sistemu zamazanost filtrov.


Stran 31 (36)

5.3.12.1 Poarna varnost ventilacijskih sistemov Ventilacijski kanali se izvedejo iz negorljivih materialov A1 ali A2 sklando s SIST EN 13501-1. Na mejah poarnih sektorjev se vsi ventilacijski kanali opremijo s poarnimi loputami EI90-S z elektromotornim pogonom. Krmiljenje poarnih loput se izvede preko poarne central, ki je opremljena s senzorji za javljanje poara v posameznem sektroju. V primeru poara mora poarna centrala, skladno s tudijo poarne varnosti, izkljuiti delovanje vseh ventilacijskih sistemov

5.3.12.2 Ventilacija pritlija Prezraevanje pritlija se izvede prezraevalno napravo - klimat s sledeimi funkcijami: dovod sveega zraka s filtracijo, odvod odpadnega zraka s filtracijo, rekuperacija toplote (rotacijski menjalnik toplote), ogrevanje dovedenega sveega zraka, hlajenje dovodenega sveega zraka.

Klimati bo nameen na strehi, so modulne leee izvedbe za zunanjo vgradnjo. Predvideni so prosto tekoi ventilatorji klimatov opremljena s frekvennimi regulatorji hitrosti. Klimat bo izveden talko, da bo rekuperator toplote vedno v podtlaku na sesalni strani. Dovodni ventilator tlai zrak v rekuperator, odvodni pa sesa. Predviden je dvojni ploni rekuperator toplote ''kocka''.

Klimat se krmili s krmilno avtomatiko dobavljeno skupaj z napravo. V ta namen se klima naprava opremi z nadzornimi tipali (temperatura), krmilnimi elementi (regulacijski ventili) in varnostnimi stikali (protizmrzovalni termostat, presostati).

Osnovne funkcije krmiljenja sistema so sledee: Frekvenni regulator ventilatorja, se regulira s tlanim tipalom na podlagi konstantnega tlaka. Predvideno je krmiljenje temperature dovedenega zraka v odvisnosti od zunanje temperature. Temperaturna

korekcija se vri na podlagi temperature odvodnega zraka. Krmili se regulacijski ventil grelnika in hladilnika. Toplovodni grelec klima naprave se pred zamrznitvijo varuje z varnostnim protizmrzovalnim termostatom, ki v

primeru, da temperatura zraka pade pod temperaturo zmrzia vode, zapre dovod sveega zraka, vklopi centrifugalno rpalko toplovodnega ogrevanje in popolnoma odpre tripotni elektromotorni ventil.

Filtri se opremijo s tlanimi stikali, ki sluijo kot varnostne naprave in signalizatorji za menjavo filtrov in pravilnost delovanja ventilatorjev.

Avtomatika omogoa prosto nono hlajenje.

Prezraevanja prostorov bo difuzijsko. Dovod zraka se izvede s stropnimi vrtinnimi difuzorji. Odvod zraka se izvede z odvodnimi prezraevalnimi ventili in reetkami v spuenem stropu.

5.3.12.3 Ventilacija sob Prezraevanje sob se izvede z dvema prezraevalnima napravama - klimatoma in sicer sobe vzhod in sobe zahod, s sledeimi funkcijami: dovod sveega zraka s filtracijo, odvod odpadnega zraka s filtracijo, rekuperacija toplote (rotacijski menjalnik toplote), ogrevanje dovedenega sveega zraka, hlajenje dovodenega sveega zraka.

Klimata bosta nameena na strehi, so modulne leee izvedbe za zunanjo vgradnjo. Predvideni so prosto tekoi ventilatorji klimatov opremljena s frekvennimi regulatorji hitrosti. Klimat bo izveden talko, da bo rekuperator toplote vedno v podtlaku na sesalni strani. Dovodni ventilator tlai zrak v rekuperator, odvodni pa sesa. Predviden je dvojni ploni rekuperator toplote ''kocka''.

Klimat se krmili s krmilno avtomatiko dobavljeno skupaj z napravo. V

6 strojne instalacije skice skupaj

Documents