ELIZA 1 1/282

ELIZA 1 2/282

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 159.922.7/.8 PODJAVORŠEK, Tinka

ELIZA 1 ; Ankaran : samozal., nov. 2006 ISBN-10 961-245-219-9 ISBN-13 978-961-245-219-3 229600000

IŠČEM ODGOVOR:

OD UČITELJEV, STARŠEV, VLADE:

KDO JE ODGOVOREN ZA TO,

KER OTROK NE IZOBRAŽUJEMO CELOSTNO,

AMPAK JIH LE ŠOLAMO?

KAKO BOMO REŠILI TA PROBLEM?1

1 MOJ ODGOVOR NA TO VPRAŠANJE JE V KNJIGI ELIZA 2: ŠOLA, NAJLJUBŠI IN NAJRADOSTNEJŠI KRAJ ZA OTROKE, 2007

ELIZA 1 3/282

VSEBINSKO KAZALO

1

UVOD UVODNE MISLI ELIZI 1 NA POT

TRI SIMBOLNE ČLOVEKOVE RAZVOJNE STOPNJE

stran

1-47

2

DOM ZNAČILNOSTI PRVIH DVEH STOPENJ

NAPAČNO MIŠLJENJE V »VZGOJI«

NAPAČNA »VZGOJA« KOT PSIHOLOGIJA ZUNANJEGA

NADZORA

TRETJA STOPNJA

POT K SAMOVZGOJI IN SAMOSTOJNOSTI

NALOGA DOMA: STARŠI KOT PROŽNI UČITELJI

E

stran 48-

3

ŠOLA

ZNAČILNOSTI PRVIH DVEH STOPENJ

NAPAČNO MIŠLJENJE V ŠOLSTVU

ŠOLA LE ŠOLANJE IN NE IZOBRAŽEVANJE

TRETJA STOPNJA

IZOBRAŽEVANJE

KULTIVIRANJE UMSKO-DUŠEVNEGA PROSTORA

VSEŽIVLJENJSKO SAMOIZOBRAŽEVANJE IN SAMORAZISKOVANJE

IZ NOTRANJE MOTIVACIJE

L

stran

ELIZA 1 4/282

4

DRUŽBA

ZNAČILNOSTI PRVIH DVEH STOPENJ

IŠČEMO SLUŽBO, NE DELO

TRETJA STOPNJA

POT K ODGOVORNOSTI

POT K SODELOVANJU

IŠČEMO DELO, NE SLUŽBO

I

stran

5

ZDRAVJE

PRVI DVE STOPNJI

PRETEŽNO NEGATIVNI ODNOS DO STAROSTI, STARANJA,

BOLEZNI IN SMRTI

TRETJA STOPNJA

ZDRAVJE - POT DO SREČNE STAROSTI

POT DO NOTRANJE MODROSTI, VESELJA, RADOSTI,

PREPROSTOSTI, MIRU IN LASTNE ODGOVORNOSTI ZA

ZDRAVJE

Z

stran

ELIZA 1 5/282

6

OKOLJE

ZNAČILNOSTI PRVIH DVEH STOPENJ

PREVLADUJE NESPOŠTLJIV ODNOS DO ZEMLJE, DO

OKOLJA, DO FIZIČNEGA DELA

TRETJA STOPNJA

POT K POT K ASERTIVNOSTI

SPOŠTOVANJE NARAVE, OKOLJA, SOČLOVEKA

URAVNOTEŽANJE FIZIČNEGA IN UMSKEGA DELA

PODPORA SONARAVNEMU BIVANJU

SREČNI LJUDJE USTVARJAJO ZDRAVE ODNOSE V

ZDRAVEM OKOLJU

PODPORA ZEMLJI IN KMETOM

A stran

7

VIZIJA SODELOVANJA

VIZIJA, REŠITVE, PREDLOGI

stran

ELIZA 1 6/282

1

UVOD

VSEBINSKO KAZALO

NEKAJ BESED O AVTORICI, TINKI PODJAVORŠEK

PRIPOROČLJIVA LITERATURA SLOVENSKIH AVTORJEV

TRI SIMBOLNE ČLOVEKOVE RAZVOJNE STOPNJE

KJE SEM JAZ? KJE SMO MI? KJE SE NAHAJAMO KOT

DRUŽBA?

1. stopnja: Preživljam se, torej sem

Jem, torej sem

ČLOVEK PREŽIVETJA – »POTROŠNIK«

2. stopnja: Delam, torej sem

Študiram/učim se, torej sem

ČLOVEK DELA IN NAZIVOV –» DELOHOLIK«

POSLEDICE OBTIČANJA NA PRVIH DVEH STOPNJAH

Zakaj se ne potrudimo na 3. stopnjo?

3. stopnja: Mislim, čutim, torej sem

Razmišljam etično, torej sem

MISLEČI, ETIČNO-MORALNO ČUTEČI ČLOVEK

»ELIZA STOPNIČKA«

ELIZA 1 7/282

E ETIKA EMOCIJE

L LJUBEZEN

I INTELEKT

Z ZMAGAMZMAGAŠ

A AKCIJA, ASERTIVNOST

ELIZA 1 8/282

UVODNE MISLI ELIZI 1 NA POT

Knjigo sem si predstavljala kot moj pogovor z vami, v prepros-

tem, vsakdanjem jeziku (tako sem mislila, ko sem imela preda-

vanja samo v obliki monologov). Kot bi se pogovarjali na mojih

predavanjih, si izmenjevali naše izkušnje in poglede na mogoče

našo največjo življenjsko nalogo (vsak mora odkriti svojo),

kako biti srečen, kako postati nenasilen, kako razumeti sebe in

živeti svoje življenje. Potem pa mi je bilo neštetokrat rečeno:

»Kako ste mislila?.. Nisem vas dojela!..Ali imate kaj več napi-

sanega o tem?«. Kako presenečena sem bila nemalokrat, ko se

mi je zdelo, da sem bila popolnoma jasna. Pa nisem bila. Tako

različne jezike govorimo, pa se tega ne zavedamo, dokler ti

npr. tega nekdo ne pove, ali pa to začutiš na sprašujočih obra-

zih. Domnevamo, da se drugi ravno tako kot mi zanimajo za

iste stvari, da razmišljajo o njih, kot razmišljamo mi, da nas

razumejo, kot se mi sami vidimo. Razumejo ja, pogosto, a težje

je doživeti, da te nekdo dojame, da te začuti, da sta lahko

sogovornika. To so čudoviti trenutki, ki so mi bili dani, da sem

jih lahko podelila z drugimi, z njihovim svetom razumevanja.

Toda prenesti to na papir? Ali lahko približamo drugim z bese-

dami, ki so jezik razuma, vse tisto, kar lahko dojamemo le v

kombinaciji s srcem. Vsak izhaja iz sebe, a je kljub temu mož-

no, da do drugega narediš korak in mu pripoveduješ o vsem

tistem, kar si razmišljal, kar si doživel in kar ti je postalo kot

naloga – kot izziv za soustvarjanje odgovornejše in zato sreč-

nejše družbe.

ELIZA 1 9/282

Potem sogovornik vsaj spozna košček drugačnega – tvojega

sveta in ima na izbiro, ali to sprejme ali ne.

Prišla sem do spoznanja, da lahko spremenimo način mišljenja,

ki pomeni pot k drugačnemu načinu življenja. Že to, da se nam

zdi, da se misli ne da spremeniti, je stara, nepreverjena misel-

nost. Da se. O tem govori ta knjiga.

»Poštenje v srcu

ustvarja lepoto značaja.

Lepota značaja

ustvarja ubranost v družini.

Ubranost v družini

ustvarja red v državi.

Red v državi

ustvarja mir v svetu.«

(Konfucijanski pregovor)

Podoben odgovor je dal modrec kralju, na njegovo vprašan-

je:«Kaj je treba storiti, da bi spravili državo v red?« v knjigi

O praznini, str. 122:

»Še nikoli nisem slišal, da bi država zašla v nered, kadar je

lastni jaz v redu. Nisem pa tudi še slišal, da bi se dalo državo

spraviti v red, če je lastni jaz v zmedi. Vzrok reda torej tiči v

lastnem jazu..«

ELIZA 1 10/282

VEDNO IZHAJAM IZ SEBE

Ko razumem sebe, razumem druge,

ko odpuščam sebi, znam odpustiti drugim,

ko sebe cenim, cenim druge,

ko cenim mojo svobodo, nikogar ne poskušam več omejevati.

Ko se zavedam naloge samovzgoje, drugim ne vsiljujem izdela-

nih konceptov.

Ko se predajam lastnim sanjarijam, se veselim sanj drugih,

ko prevzemam odgovornost zase, tudi druge spodbujam k last-

ni odgovornosti,

ko sebi postavljam zdrave meje, šele takrat jih znam postavljati

tudi drugim.

Ko sem iskrena do sebe, sem iskrena tudi do vas,

in ko se resnično veselim življenja – si želim to veselje deliti z

vami.

In to je bil eden izmed razlogov za nastanek te knjige.

Knjige z naslovom Eliza 1.

ELIZA 1 11/282

KNJIGA JE ŠE

POSEBEJ POSVEČENA VSEM

OTROKOM IN

KMETOM

TEGA SVETA

ELIZA 1 12/282

NEKAJ BESED O AVTORICI -

TINKI PODJAVORŠEK

Zanimivo, kako pogosto sem spreminjala koncept »življenjepi-

sa«, kot bi pisala o osebi, ki je vsak trenutek drugačna, ki se je

ne da opredalčkati (kot tudi nikogar drugega ne, ki večkrat po-

kuka na tretjo stopnjo in mogoče želi notranje rasti še naprej).

Ko pišem o svojih preteklih izkušnjah, se mi zdi, kot da pišem

o neki osebi, ki je ni več. Ker se danes doživljam čisto drugače.

Od marsičesa sem bila odvisna, najbolj od knjig, nenehnega

učenja, samovzgoje in samokritike. Tudi od tiste, ki jo spustiš k

sebi v nočeh brez spanja in ti podre komaj izgrajeno samospoš-

tovanje. Dolgo nisem vedela, kaj naj naredim z vsemi tistimi

stvarmi, ki so se drugim zdele neodpustljive, prezira vredne.

Dolgo, dolgo sem rabila, da sem se razumela, da sem si znala

odpustiti in s tem seveda tudi drugim.

Rada sem v svoji koži, rada sem to, kar sem in veselim se, da

imam čudovito priložnost ustvarjati v tako lepi deželi med tako

krasnimi ljudmi, ki včasih tudi niso tako krasni, kot tudi jaz ne.

Postajam vedno bolj resnična, resnicoljubna, pogumna, ljubeča

in ustvarjalna. Delam to, kar sem si vedno najbolj želela delati.

Srečujem veliko sozemljanov, ki smo si vzajemno darilo. V

sprejemanju naše drugačnosti, v naši enkratnosti, ki samo

čaka, da kot zvonček spomladi prikuka na dan.

Ta enkratnost je v ustvarjalnosti vsakega človeka. Ko jo izrazi-

mo, najdemo notranji mir, najdemo našo pot, ki je namesto nas

ne more in ne sme nihče prehoditi.

ELIZA 1 13/282

V tej knjigi vam predstavljam mojo pot, ki je samo ena izmed

več milijard poti. Hvala vam, da jo lahko podelim z vami.

PRIPOROČLJIVA LITERATURA

SLOVENSKIH AVTORJEV∗∗∗∗3

Nekatera njihova dela sodijo v sam svetovni vrh ustvarjanja.

BARTOL Vladimir

BLATNIK Stanko

DIVJAK ZALOKAR Zdenka

DRNOVŠEK Janez

FLISAR Evald

GEISTER Iztok GODINA Vesna

GOSTEČNIK Christian

GRABAR Andrej

GUSTINČIČ Jurij

IHAN Alojz IRŠIČ Marko

KLEVIŠAR Metka

KOJC Martin

KOMAT Anton

Alamut

Vzgoja je.. Ni znanost

Misli o življenju in zavedanju

Čarovnikov vajenec

Relacijska družinska terapija

Človek

Učbenik življenja

Zaton Prometejeve dobe Nespametni bodo žejni

ELIZA 1 14/282

KOŠIR Manca

KRIŽNAR Tomo

LAMOVEC Tanja

LISAC Robert

MEDVED Joša

PETROVIČ Nikola

PLUT PODVRŠIČ Milena

POGAČNIK Marko, Ana

RAMOVŠ Jože

RAVNJAK Vili

ROZMAN Sanja

RUGELJ Janez

SVETINA Janez∗∗∗∗1

ŠKOBERNE Primož, FLAJS T.

Šola čustvene inteligence∗∗∗∗2

ŠKODLAR Čoro

TRKOVNIK Milenka

Kako misliti drugačnost

Korak v neznano -pot pogumnih

Vulkan

Tri rdeče niti

Tako široko srce

Sto naravnih zdravil za dušo in telo

Zaljubljeni v sanje Prebuditev v srcu

Pot samouresničevanja

Znamenja časov in šola Slovenci in prihodnost

Slovenska šola za tretje tisočletje

Učbenik stabilnega življenja

Od čustvene inteligence do

modrosti srca

Zabloda stoletja

ELIZA 1 15/282

TRSTENJAK Anton

ŽELEZNIKAR Zoran

ŽORŽ Bogdan

Ekološka psihologija

Misli o slovenskem človeku Človek, končno in neskončno

bitje

Planet strahu

Razvajenost, rak sodobne dru-žbe

∗∗∗∗1 Ta tri dela Janeza Svetine so zame pravi zaklad idej, vizij,

spodbud za vse Slovence in bi jih naj prebrali vsi, ki imajo radi

našo deželo in bi radi še bolj razumeli naše ljudi.

∗∗∗∗2 Avtorji so učitelji Šole čustvene inteligence (Rožana Grdina,

Barbara Novak Škarja, Brane in Vesna Krapež, Damir Orehovec,

Leo Ivandič, Nina Leskovar, Renata Bokan, Suzana Rebolj, Boš-

tjan Trtnik)

∗∗∗∗3 Omenjam le knjige, ki obravnavajo podobno tematiko kot

Eliza 1, oziroma osvetljujejo še na drugačen način nekatere

dele te celostne sestavljanke.

Pri navajani literaturi sem se namenoma odločila le za seznam

slovenskih samostojno razmišljajočih mislecev in gigantov, čep-

rav se tudi sama napajam iz tujih logov. S tem želim opozoriti

na našo zelo razširjeno naravnanost, ki ne zna ceniti naših

ustvarjalcev. Zakaj? Zato, ker Slovenci sebe ne cenimo dovolj,

ne znamo ceniti ne naše zemlje, ne naših ljudi.

So pa to ljudje, ki jih lahko »pocukamo« za rokav, ker so v naši

bližini in imajo znanja, ki jih v naši družbi najbolj potrebujemo.

ELIZA 1 16/282

TRI SIMBOLNE ČLOVEKOVE RAZVOJNE

STOPNJE

KJE SEM JAZ? KJE SMO MI?

KJE SE NAHAJAMO KOT DRUŽBA?

Kaj pomenijo te besede – stopnje? In to tri (tabela 1, tabela 2,

tabela 4, tabela 6). To so zame samo simbolno uporabljene

besede, s katerimi poskušam z besedami opisati načine našega

življenja, tako kot jih doživljam, razumem jaz. Dokler živimo

»predvidljivo«, torej slepo ponavljamo naučene vzorce (od

doma, šole..) in ne poskrbimo, da bi začeli čistiti v sebi BISER,

ki ga vsak nosi v sebi, a leži pod različno debelimi plastmi pra-

hu, se še lahko »predalčkamo«.

Ko smo ga začeli čistiti, ugotovimo, da je v nas ravno toliko

svetlobe, kolikor smo se potrudili za odstranjevanje starih, a

sedaj nekoristnih oblog. Sam od sebe se biserček ne očisti. Ko

biserček začne sijati, predalčkanja niso več možna. Vsak sije

enkratno in neposnemljivo.

Ko sem poskušala na predavanjih obrazložiti moj pogled na člo-

vekove stiske, na našo nesrečnost, bolezni, nereševanje prob-

lemov, sem občutila, da gre pravzaprav za obtičanje v določeni

situaciji, ki je nam v določenem življenjskem obdobju podobna.

Naslonila sem se na simbolno uporabo stopenj (lahko bi bilo

tudi kaj drugega, lestev, stopnička, obdobje, stanje, značil-

ELIZA 1 17/282

nost…) Poudarjam simbolna, ker je z besedami izredno težko

ujeti ves razpon dogajanj in prepletanj doživetij, občutij, čus-

tvenih barv, pisanih podob, ki se porajajo v vsaki osebnosti, ki

je po svoje enkratna - in je to nemogoče zajeti v čudežno

enkratno pravljico besed, ki se odvija v vsakem človeku.

Zdi se mi, da je mogoče le v grobih obrisih podati nekaj skup-

nih lastnosti nas vseh, ki se nahajamo na prvih dveh stopnjah.

Vse tisto, kar lahko sledi na tretji stopnji in kasneje, je podob-

no, kot bi drugim govorili o lastnostih svojega dobrega grozdja,

jim ga pa ne bi dali pokusiti. Vsak bi po svoji izkušnji opisal

občutke po svoje – nekaterim celo dobro ne bi bilo. Le, če se

bojimo, da bodo drugi podvomili v naša prepričanja, jim vsilju-

jemo svoja in ne dovolimo, ali pa nam ni všeč, če bi imeli dru-

gačna mnenja.

Namen te knjige pa je ravno v tem, da jo samokritično prebere-

te, da jo odložite in si ustvarite svoje mnenje. In če ugotovite,

da ste prevečkrat samo na prvih dveh stopnjah, vam bo vsebi-

na mogoče dala ponovno spodbudo, da se da tudi drugače, da

je možno tudi drugače. In to na vaš način, ne na moj. Kajti

knjiga je le povabilo, da se skupaj, a vsak po svoje, na svoj

način in v svojem ritmu pomaknemo naprej, »na 3. stopnjo«.

Ostali koraki (stopničke) bodo sledili sami, ob pravem času, v

vašem ritmu.

ELIZA 1 18/282

Vsako od teh stopenj najbrž vsi poznamo, razlika je najbrž le v

tem, ali na kakšni stopnji obtičimo, ali se poskušamo pomakniti

do tretje, ki je vsaj zame pomenila največjo prelomnico v živ-

ljenju. In samo kadar sem na tretji stopnički, se počutim sebi

zvesto, sem zadovoljna. Sama sebi rečem, da sem takrat resni-

čna.

In takrat me najbolj zadovoljujejo vsebine, ki jih uresničuje Eli-

za projekt radostne šole.

ELIZA 1 19/282

1. stopnja: Preživljam se, torej sem

Jem, torej sem

ČLOVEK PREŽIVETJA- »POTROŠNIK«

� TABELA 1�

1.

stopnja

Preživljam se, torej

sem∗∗∗∗2-»POTROŠNIK«

Družbeno

nesprejemlji-

ve odvisnosti

2.

stopnja

Delam, torej sem

»DELOHOLIK«

Zunanja

mot. (delo

zaradi plače,

učenje za

ocene)

Družbeno spre-

jemljive odvis-

nosti

3.

stopnja

Mislim, čutim, torej sem

MISLEČI, ČUTEČI

ČLOVEK

»PLANINC/PLANINKA«

Not. mot.

(delo nas

veseli, učimo

se zaradi zna-

nja)

� TABELA 1�

Veliko nas je odraščalo v družinah, ki jim je bila glavna življenj-

ska naloga PREŽIVETJE. V ospredju vsega je bil nenehen boj,

boj za vsakodnevni kruh, za skromno plačo. Na šolanje marsik-

do niti pomislil ni, ni bilo možnosti. Kakšno veselje (kratkotraj-

no seveda), ko so se začeli množiti tehnični pripomočki, avto-

mobili, televizorji, ki smo ga doma kupili, preden smo imeli ∗2

Podrobno te stopnje na njegov način opisuje Nikola Petrovič v knjigi:Tri rdeče niti.

ELIZA 1 20/282

kopalnico. Televizor pri 15 -ih, kopalnica pri 20- ih, prvi avto pri

27-ih, prvi prenosni telefon po 40-tem. Večina otrok se s temi

»rečmi« danes že rodi in jim je to tako samoumevno kot jut-

ranje risanke po televiziji in večerno kramljanje z ljudmi z dru-

gih celin, po internetu seveda.

Moja starša nikoli nista imela dopusta, nikoli nista bila na mor-

ju, nikoli si nista kupila avta. Mama še danes nima izpita (seve-

da tudi avta ne).

Na 1. stopnji (tabela 1), ki se simbolno imenuje »preživljam se,

torej sem; jem, torej sem« obtiči največ ljudi za katere so zna-

čilne družbeno nesprejemljive in sprejemljive odvisnosti (odvis-

nost od drog, alkohola - stanje, ko odvisnik dela le še za pijačo,

prehranjevalne odvisnosti, bulimija, anoreksija, odvisnost od

odnosov)..

Na tej stopnji se ves svet vrti okrog naših problemov. Počutimo

se kot ŽRTVE, žrtve sistema, šole, staršev, okolja. Očetje se po

opravljenem službovanju zvalijo na kavč pred že prižgani tele-

vizor, matere pa poleg službe še poskrbijo za izžeto družino. Za

otroke, preobremenjene s šolo, ali pa že s službo (živijo pa še

doma). ČASA NI, ne za pogovor, ne za odnose. Imamo pa ved-

no dovolj časa za gledanje televizije, za branje nezahtevnega

tiska. Za aktivno vlogo v družbi se ne zanimamo. Imamo cel

kup problemov, vse nas že jezi, a so za vse to krivi drugi. Zdi

se nam, da se ne da nič spremeniti; tudi mi sami smo, kakršni

smo. Saj vendar vsi tako delajo in živijo, torej bo tako že pra-

vilno. Posnemamo in tekmujemo z ostalimi. Ker nekaj veljaš le,

če si šolan (tudi če potem nič ne znaš), mora tudi naš otrok

ELIZA 1 21/282

npr. v gimnazijo, da mu potem ne bo treba nič delati (tako mi

je dobesedno rekel že marsikateri starš). In krasno bi bilo, če bi

potem še študiral, da bo pomemben (s tem mislimo sebe, kako

se bomo postavljali z otrokovimi uspehi). In če bo potem dobil

še varno službo, smo mu kot starši pridelali nebesa na zemlji.

Problemov in stisk ne rešujemo, iz čisto preprostega razloga,

ker jih ne znamo. Pa tudi nikogar ne poznamo, ki bi jih znal. Še

tisti posamezniki, ki se trudijo, so za nas pravi čudaki, sami nič

boljši od nas.

Vsi živimo v istem kalupu. Posnemamo, delamo, kar delajo vsi,

med sabo ne sodelujemo, (komu pa še danes lahko zaupaš)

navadili smo se na TEKMOVALNOST (že v šoli nas DRESIRAJO v

tej smeri). Tekmujemo drug z drugim, v vsakem vidimo tekme-

ca. Nasedli smo igram PRIMERJANJA z drugimi, kar pomeni

nenehno tekmovalnost z drugimi. Vedno se najde kdo, ki je v

nečem boljši od nas, tako da ja nismo nikoli zadovoljni. Primer-

janje vodi v nenehno iskanje NAPAK pri drugih, radi bi jih pre-

magali, da bi se mi čutili boljše. K tej tekmovalni naravnanosti

sodi odnos ZMAGAM – ZGUBIŠ, nekdo mora biti poraženec.

Rezultat je izčrpanost od nenehnega iskanja POTRDITEV IZVEN

SEBE, vedno bolj izgubljamo stik s sabo, vedno bolj smo neza-

dovoljni in polni SAMOPOMILOVANJA. Najbolje je, da kar obse-

dimo na kavču, prižgemo televizor in se potolažimo s pivičkom.

ELIZA 1 22/282

2. stopnja: Delam, torej sem

Študiram/učim se, torej sem

ČLOVEK DELA IN NAZIVOV

»DELOHOLIK«

� TABELA 2�

0 OBDOBJE

PRILAGAJANJA

(udomačevanja,

učenja vedenj-

skih vzorcev)

otroške

vcepitve

1.

stopnja

SAMOPOMILOVANJE

2.

stopnja

SAMOPOMEMBNO

ST

posneman-

je

PRIMERJA

NJE

ugajanje

drugim/

samoza-

vračanje/

domneve/

interpretaci-

je

vloga

ŽRTVE

3.

stopnja

SAMOSPREJEMANJE

USTVARJALN

OST

ugajamo sebi,

se prejemamo

AKTER

� TABELA 2�

Da pridemo na drugo stopnjo, ki se imenuje »delam, torej

sem«, je potrebna neke vrste DISCIPLINA, VZTRAJNOST,

TRUD, PRILAGAJANJE. In če na tej stopnički obtičimo, jih veliko

ELIZA 1 23/282

postane družbeno sprejemljivih odvisnikov (odvisnik od alkoho-

la je družbeno sprejemljiv, če kljub temu hodi v službo). Odvis-

nike od dela celo čislamo. Poznam učitelja, alkoholika, ki so ga

vsi tolerirali, ker je bil menda dober učitelj. Vzgojiteljico, alko-

holičarko, ki je menda kljub nenehni pijanosti dobro vzgajala,

so šele po hudih incidentih poslali na zdravljenje. Na neki sred-

nji šoli je celo kadilnica za sicer zelo dobre učitelje, ko pa sem

tam imela preventivna predavanja za dijake, so se (upravičeno)

zgražali nad dvojno moralo šole. Še hujši primer je tvorila pre-

ventivna izobraževalna skupina, v kateri sta bili celo dve osebi,

ki sta na dvorišču neke šole kadili (menda celo travo). Še bolj

ironičen primer pa se mi je zdelo moje izobraževanje za pre-

ventivno delo v tujini. Med pavzo so udeleženci (kakšna tretjina

udeležencev iz različnih držav) preventive proti alkoholu privle-

kli cel zaboj vina in se ga nalili. Prostor, kjer smo lahko jedli, pa

je bil vedno zakajen kot kakšen bar. Na moje pritožbe se niso

resno ozirali. Spremenilo se ni nič, dokler se nisem spremenila

jaz.

Danes imamo pri nas pravo gonjo za papirji s fakultetnim ali

univerzitetnim žigom. Kar mrgoli mladih magistrov, doktorjev

znanosti in to celo na smereh, ki se mi zdijo za praktično življe-

nje skorajda neuporabne (praktična so zame znanja, ki mi

omogočajo konkretno uporabo naučenega, mogoče celo samo-

zaposlitev). Če nam je cilj le diploma, smo šli le skozi proces

šolanja, pridobivanja nazivov, ni nam bilo pomembno, da bi se

res kaj naučili, ampak, da bi dobili diplomo.

ELIZA 1 24/282

Cilj vseživljenjskega učenja ni učenje za diplome (čeprav jo

lahko dobimo), cilj je veselje do znanja, do znanja, ki ga bomo

lahko uporabili v praksi. Če karkoli, kar se učimo, lahko poza-

bimo, če ne uporabimo tega v praksi, potem je bilo to zgreše-

no. Potem je to šolanje prazno učenje in ne izobraževanje.

Stanko Blatnik pravi, da bi morale imeti vse diplome oznako, da

so veljavne le 2 leti. Se strinjam. Že to je veliko.

Vse preveč je študija le zaradi družbenega ugleda, pritiska star-

šev. Koliko nesrečnih otrok srečujem, ki si želijo npr. poklicno

izobrazbo, starši pa so jim omogočili vse, zato morajo v gimna-

zijo. Večina bo odobravala starše, ki želijo VSE najboljše za

otroka, torej tudi najboljšo šolo, ki je vstopnica za tisto opeva-

no lagodno življenje in krilatico-»potem mu pa ne bo treba nič

delati«. To pa vodi k družbeno sprejemljivemu nasilju.

To je tudi stopnja SAMOPOMEMBNOSTI (tabela 2). Zaradi vseh

teh ZUNANJIH dosežkov lahko postanemo izrazito samozagle-

dani in ponosni nase, da se naš EGO kar napihuje. Prepametni

smo, saj toliko vemo, da bi cel svet moral klečati pred našimi

nogami, ker obvladamo stvari, za katere npr. pred 100, 50 leti

niso vedeli niti največji znanstveniki. V primeru brezposelnosti

(tabela 3), pa iščemo službo v okviru naše formalne diplome,

pričakujemo in iščemo »varno službo«, ker si večina niti ne

predstavlja, da bi delali npr. samostojno (kot samostojni podje-

tniki, ali v okviru lastne firme).

ELIZA 1 25/282

� TABELA 3�

1.

stopnja

2.

stopnja

Zunanja

motivacija

Šolanje za poklice

Izobraževalni sistem ustvarja

brezposelnost.∗∗∗∗3∗∗∗∗1

3.

stopnja

Notranja

motivacija

Izobraževalni sistem ustvarja pogo-

je za celostno, notranje motivirano

učenje za delo, za življenje

∗1 Jaz uporabljam besedo šolski sistem. Izobraževalni sistem

imamo le takrat, ko se učimo iz notranje motivacije, vse ostalo

je proces šolanja (kjer so pomembne ocene, točke in ne znan-

je). Torej formalno zaključeni programi in ne uporabno znanje.

� TABELA 3�

(Pre)pametni ljudje (brez notranjega kultiviranega etično-

psihološkega prostora), ki so bili celo genialni, so povzročili naj-

več zla na svetu. Ne preprosti ljudje. Da, ljudje z druge stopnje,

ki se jim je zdelo, da vse vedo. V preteklosti Aleksander Veliki,

Julij Cezar, Hanibal, Džingiskan, Napoleon, Hitler, Mussolini, pa

Stalin, Sadan Husein (voditelji napadalnih vojn, ki so veljali za

marsikoga kot heroji, so pa z vidika današnjega zavedanja zlo-

činci). Naštela sem le nekatere. Sami pametnjakoviči, toda

ljudje brez spoštljivega odnosa do drugih, brez srčne kulture,

3 Glej članek z istim naslovom, dr. Stanko Blatnik, PN, 30.4.2002

ELIZA 1 26/282

brez etičnih zavor. Nič nam ne koristi vsa pamet, če jo upora-

bljamo destruktivno. Celo škodi nam in drugim. Kdor se ima za

(pre)pametnega, je običajno ošaben in prevzeten. Poln samega

sebe in fanatičnih ciljev, za dosego katerih mu ni odveč nobena

žrtev. V tej smeri deluje v sodobnem času Georg Bush.

Imamo veliko pametnih gospodarstvenikov, ki brezčutno pose-

gajo v okolje in to imenujejo napredek. V znanosti imamo

neverjetna odkritja ljudi, ki svoja znanja prodajajo v dobičko-

nosne namene.

Če bi znanost in znanje lahko rešila svet, bi ga pri vsem tem

ogromnem znanju že zdavnaj morali rešiti. Verjamemo trdit-

vam, da premalo uporabljamo možganske kapacitete (levo

možgansko polovico le od 5 – 10 %), dejansko pa skoraj nič ne

uporabljamo desno možgansko polovico in limbični sistem. Le

uravnotežena uporaba vseh treh delov prinaša stik z našo pravo

modrostjo, ki jo ima vsak. Ukvarjamo se le z levo polovico in

zato preslišimo vsa sporočila, vsa svarila naših zanemarjenih,

neuporabljenih kapacitet (desne možganske polovice, limbične-

ga sistema in nerazumevanja vseh potlačenih vsebin v podza-

vesti). Če mislimo, da vse vemo, živimo v nevednosti, ki nam

onemogoča, da bi podvomili, da bi iskali kakšne rešitve. Napač-

ni odgovori nas zavajajo in poneumljajo.

BOLJE JE ŽIVETI V NEVEDNOSTI,

KOT IMETI NAPAČNE ODGOVORE.

����

ELIZA 1 27/282

Če uporabljamo le razum, naša čustva sčasoma otopijo in z

njimi vred zaspi tudi naša originalnost. Brez izražanja čustev je

naše življenje kot juha brez soli.

Značilnost druge stopnje je pomanjkanje ČASA (tabela 4). Drvi-

mo v službo, domov, vsepovsod so pomembni rezultati, diplo-

me, kariera. Za odnose ni časa. In vendar ni dobrih odnosov

brez reševanja problemov.

Za reševanje problemov vedno rabimo čas. Ker si ga ne vza-

memo, običajno potlačimo vse, kar se nam zdi neprijetno in

živimo v nenehnem upanju, da bo boljše, ko bomo imeli večje

stanovanje, ko bomo magistrirali, ko bodo otroci končali šolo.

Če ne prej, pa potem, ko bomo šli v »penzijo«.

ELIZA 1 28/282

Ker ne rešujemo problemov, se nam napetosti samo stopnjuje-

jo, kar vodi v slabe odnose, nismo več srečni, ne spoštujemo

se. Sovražimo službo, mogoče še kakšnega sodelavca, spreme-

nimo pa nič. Vsaj navzven zgleda tako. V resnici pa se spremin-

jamo notranje in zunanje, le da tega nočemo opaziti, nočemo si

priznati. Vsa nesoglasja, vsa sovraštva, vse kar nas tare, ima

svoje nevidne čopiče, ki pobarvajo naše obraze in telesa z naj-

različnejšimi odtenki. Eni izžarevajo sivino jeseni, drugi škripan-

je zmrznjenega snega, tretji vlažnost novembrske megle, le

malo jih prinaša v svoja okolja pomladne barve, ki so kot prvi

zvončki, ki nas kar zamikajo, da bi se jih dotaknili. Ker so prave

rožice, ki izžarevajo toplino in notranje zadovoljstvo. To pa ne

pride samo od sebe.

ELIZA 1 29/282

� TABELA 4�

NAČIN ŽIVLJENJA

1. stopnja

oklepanje

preteklosti

SAMOPOMILO-

VANJE

2. stopnja

načrtovanje

prihodnosti

SAMOPOMEMB-

NOST

Ž

R

T

E

V

I

M

E

T

I

NI

ČASA

3.

stopnja

življenje v

sedanjosti

(doživljanje

tega trenu-

tka)

SAMOSPOŠTO-

VANJE

A

K

T

E

R

B

I

T

I

ČAS

ZA

SAMO-

VZGOJO

� TABELA 4�

Če obtičimo na drugi stopnji, ne prevzemamo odgovornosti za

svoje življenje. Postali smo samopomembni (tabela 4), v družbi

imamo ugled. Vemo, da so vse to igre, a se jih kljub temu gre-

ELIZA 1 30/282

mo, ker nam to prinaša udobje in izpolnitve sanj. Končno te

bodo opazili, končno bomo drugim dokazali, kaj vse zmoremo.

Tudi življenjski stil je temu primeren. Izberemo si stanovanja v

bližini trgovin, vrtcev, šol, kar pogosto pomeni sredi betona. Je

pa zato enostavno – za nas. Vse je blizu. Da ni v bližini igrišč,

športnih možnosti, kolesarskih stez, pločnikov – ah, to je ven-

dar iluzija.

Kraj za otroke ima kolesarske steze

Otroci ob nezavedajočih starših tudi sami počasi prevzemajo

njihove kalupe. Nekaj časa se upirajo, le redkim uspe, da brez

prehudih posledic zapuščajo legalne pralnice možganov, kjer jih

še dokončno zdresirajo v ubogljive, poslušne, prilagodljive, za

ocene in točke učeče se robotke. Kako hitro se učijo teh stvari

naši inteligentni otroci! Tudi oni že kot otroci nimajo časa za

ničesar drugega kot za življenjski stil nas odraslih. Kaj je njihov

odgovor na vprašanje, kaj so njihovi popoldanski hobiji. Saj že

ELIZA 1 31/282

veste, kaj bom napisala. Televizor, računalnik, tako je. Zelo

spodbudno. Če dodam še obvezni mobi, mi včasih delujejo

otroci kot marsovci (na glavi slušalke, levo in desno ekrani, na

mizi knjiga, pod knjigo stripi). Se hecam, za stripe ni časa. Če

hočeš biti najboljši in to moraš biti, se moraš skoz »drkati«

(njihov izraz). Vas moti? Poznam še hujše izraze, ker delam

veliko z mladimi.

Otroci mi danes včasih delujejo kot marsovci.

Pri vseh teh dirkah in gonji za zunanje rezultate, večina niti ne

pomisli (za to si moraš vzeti čas in za to moraš misliti s svojo

glavo), da bi stvari lahko bile drugačne in da pride čas, ko bi se

lahko nehali ukvarjati samo sami s sabo na ravni preživetja in

dela. Ali je treba res doživeti določene skrajnosti (običajno nep-

rijetne), da nas prisilijo v preklop in spremembo? Ko pogledamo

nazaj si včasih rečemo, »pa saj to nismo bili mi«.

Odvisniki so me naučili, da jim ne morem pomagati, če oni tega

nočejo. Tisti, ki so res kaj spremenili, so to šele takrat, ko so že

čisto zavozili življenje, ko so bili na dnu. Opazujem starejšega

ELIZA 1 32/282

človeka, ki je samo še kot senca v tem življenju, ki so ga zdra-

vniki že odpisali, pa za svoje zdravje ni naredil ničesar. Rak na

črevesju, on pa mi ponuja pršut in vino, ki ga uživa, kadar le

more.

Zakaj si izbiramo tako samouničevalni način življenja? Zakaj ne

prevzemamo odgovornosti za naša dragocena življenja? Zakaj

ne prepoznamo naše vloge žrtve? Ali si sploh vzamemo kdaj

čas, da bi si takšna vprašanja sploh resno zastavili? Ko se zač-

nemo to spraševati, ko nas začnejo črvičiti dvomi, ko začnemo

iskati odgovore, ki bi nam pomagali razumeti vzroke, takrat se

v nas začnejo notranji boji, nemiri.

Ko se to zgodi, ko zahrepenimo po dobrih odnosih z drugimi, si

začnemo utirati pot na tretjo stopnjo, ki je dosegljiva vsako-

mur, ki se je odločil, da bo prevetril vse stare vzorce, ki nam ne

prinašajo dobrih odnosov, da bo podvomil v vse »modrosti«

ljudi, ki so ga učili sreče, sami pa nikoli niso bili srečni, ki so ga

učili ljubezni, pa mu istočasno nadeli okove, ki so ga učili zdrav-

ja, pa mu niso nikoli govorili o zdravju. Podvomil bo v vse tisto,

kar večina družbe najbolj rabi – zakaj mu ljudje govorijo o svo-

bodi, pa mu ne dovolijo lastne odgovornosti, ne dovolijo mu

lastnega odločanja, lastne izkušnje. Želijo, da drugi poskrbijo

za njegove potrebe, le da mora za to plačati, za zidovi varnih

služb pa njegovih potreb ne jemljejo več resno.

Govorijo mu o demokraciji, potem pa gleda, kako stalno prega-

njajo drugače misleče, (ponekod jih imenujejo celo teroriste),

ELIZA 1 33/282

kako ne objavljajo njegovih člankov, ker se o določenih stvareh

v demokraciji ne govori.

Govorijo mu o skrbi za njegovo zdravje, potem pa dovoljujejo

nedopustne emisije bližnje tovarne v potok. Nikogar ne briga,

ker je večina hrane v trgovinah polna strupov za njegovo telo.

Govorijo mu, da skrbijo za okolje, vsepovsod pa ležijo smeti.

Ko človeku ni več vseeno za vse simptome, ki so posledica obti-

čanja na prvih dveh stopnjah, ko se zave svoje soodgovornosti,

takrat se začenjajo premiki na tretjo stopnjo.

Ugotovi, da ni več žrtev (v naši družbi bi naj vsak odrasli človek

odložil to vlogo), da lahko kaj spremeni, da je lahko akter.

Jokala sem, ker nisem imela čevljev.

Potem pa sem srečala človeka, ki ni imel nog.

ELIZA 1 34/282

POSLEDICE OBTIČANJA NA PRVIH DVEH STOPNJAH

PRIMERJANJE, TEKMOVANJE Z DRUGIMI

(PRE)POGOSTO NEZADOVOLJSTVO

ISKANJE ZUNANJIH REŠITEV, ZUNANJIH KOMPENZACIJ

NERAZUMEVANJE SPOROČIL - SIMPTOMOV

SLABI MEDOSEBNI ODNOSI

DRUŽBENO (NE)SPREJEMLJIVE BOLEZNI, ODVISNOSTI

NEUSTVARJALNOST

SLEPO POSNEMANJE, SLEPA POSLUŠNOST

NEODGOVORNOST ZA LASTNO ŽIVLJENJE, ZDRAVJE

NEREŠEVANJE in neprepoznavanje PROBLEMOV, STISK

POMANJKANJE SMISLA, VIZIJE

DOMNEVE, PREDVIDEVANJA

Če obtičimo na prvih dveh stopnjah ostanemo okuženi z baci-

lom primerjanja z drugimi. Nenehno se primerjamo, nikoli nis-

mo zadovoljni sami s sabo. Stalno je nekdo pametnejši, boga-

tejši, srečnejši. Stalno se počutimo od nekoga ogroženi - vse-

povsod, ker ne zaupamo sebi.

Zadovoljni in umirjeni smo lahko šele, ko se ne primerjamo z

nikomer več, ko smo zvesti sebi (značilnost tretje stopnje).

ELIZA 1 35/282

Ljudje, ki odklanjajo nova učenja, ponavadi odklanjajo tudi

reševanje problemov in ponavadi se odločajo, da ne bodo nič

spremenili. Ker je pač to bolj udobno in ker nam občutek zna-

nega daje občutek (lažne) varnosti. In pripadnosti družbi, ki je

naklonjena nespreminjanju, nesprejemanju drugačnosti.

Življenje ni nekaj, česar se lahko naučiš v parih letih, nato pa

kot diplomo odložiš. Življenje je nenehno spreminjanje, je

nenehno nekaj novega in če nimamo radi nenehnega valovanja

s temi spremembami, se tudi zapremo učenju. Postanemo togi,

ozki in navezani na svet iluzij, ki nas sčasoma sprazni in posrka

v svet rutinskih opravil, v svet bojevanja in poskušanja ohraniti

mir - mir pred vsem tistim, kar bi nas utegnilo vznemiriti, nam

zašepetati, da smo zaspali, da je z nami nekaj hudo narobe, da

smo življenje zaprli pred vrata, kjer se vedno tišje in tišje ogla-

ša in se naposled umakne kot jutranja meglica.

Čeprav poskušamo ubežati spremembam in učenju, pa dobimo

(neformalne) učitelje. Za vsakega je poskrbljeno. Starš, ki se

mu samo stalno mudi, dobi učitelja v otroku, ki se rad prav

zatopljeno ukvarja s svojim svetom, kar starša spravlja v blaz-

nost. Učitelj, ki domneva, da obvlada vse, kar se od njega pri-

čakuje, po strokovni plati seveda, dobi izziv računalniških

hekerjev, ki obvladajo stvari, ki jim celo on ni več kos. Mati, ki

ne mara smeha, veselja, dobi živahno hčerko, ki ima vse last-

nosti, ki jih ona pri svojem možu ne sprejema.

Ambiciozna intelektualka, ki v sebi še vedno goji rasizem, dobi

kot sodelavko tujko, ki jo zdaleč prekaša v odnosu do ljudi in se

nad njo znaša tako, da od nje zahteva pobiranje čikov za nje-

ELIZA 1 36/282

nimi učenci. Ko ji ta tujka da odpoved in to sredi šolskega leta,

doživi živčni zlom. Ji pa odpor te ženske da takšen zagon, da še

isto leto odide na ministrski položaj v Berlin. Njeni starši se ji

kot prisilni taboriščni delavci ne bi mogli postaviti tako po robu,

kot se ji je ta ženska. So se ji pa kmalu po njenem odhodu

začeli upirati tudi njeni podrejeni, ki so z njenim dejanjem dobili

zgled. Če si ta »jugovička« upa (takrat smo imeli Slovenci še

jugoslovanski potni list), si bomo tudi mi, »arijci«.

Vsi imamo stalno okrog sebe zelo pomembne učitelje, ki jih ne

jemljemo resno, ker se nam zdi, da »veljajo« nekaj le formalni

učitelji. To je »razumevanje prvih dveh stopenj«, ki nas prikraj-

ša za učenje za življenje.

Kadar obtičim na prvih dveh stopnjah, sama s sabo nisem

zadovoljna. Delujem sebično, egoistično, reagiram na izjave

drugih, primerjam se in tekmujem z drugimi. Tega se v sponta-

nih afektih ne zavedam, imam pa vedno krajši odzivni čas, ko

se zavem, da sem v starem vzorcu. Najbrž ni nobenega čustva,

ki ga ne bi poznala s prvih dveh stopenj.

Naredila sem izkušnjo, da si ogromno odraslih ljudi NE ŽELI uči-

ti reševanja problemov, stisk, ne želi se učiti osnov dobre

komunikacije. Ne želijo si biti srečni. Ne verjamete? Dolgo sem

tudi jaz mislila, da si vsak želi to, kar si jaz, da si vsak želi biti

vesel, srečen, odgovoren. Zelo me je presenetilo in užalostilo,

ko sem ugotovila, da se jih ogromno ustavi na nadaljnji poti, da

niti ne pomislijo, da je možno še kaj drugega. Zanimajo se za

ELIZA 1 37/282

moje delavnice, predavanja, seminarje, celo polni so idej. Toda

ničesar ne spremenijo, ali skoraj ničesar. Zakaj?

Zakaj se ne potrudimo na 3. stopnjo?

1- Veliko laže je živeti neodgovorno, v vlogi ŽRTVE. Drugi so

krivi za naš položaj. Vedno lahko prelagamo krivdo (za vse) na

druge.

2- Svoboda pomeni odgovornost. In če nič ne spremeniš (se

osvobodiš, s čimer marsikaj tvegaš), lahko še naprej živiš v

starih vzorcih, kar je za nas lagodno, nenaporno.

3- Stari vzorci nam dajo občutek varnosti (tabela 5). Če je še

tako mukotrpno v starem načinu življenja, je to vendarle nekaj,

kar nam daje občutek domačnosti, ki se mu ne moremo odreči.

Diši po domu.

ELIZA 1 38/282

� TABELA 5�

1.

stopnja

2.

stopnja

Iskanje občutka varnosti v znanih situacijah. Tako

izbiramo trpljenje, ker nam poznani občutek nudi

varnost. Sreče ne poznamo, zato si je ne upamo

izbrati.

Vsi hočejo našo pozornost (starši, učitelji).

Na energetski ravni je pozornost oblika energije,

ki pomeni določeno moč. Več pozornosti pomeni

več moči. Vsiljevanje vzorcev drugim pomeni kra-

jo njihove energije, njihove moči. Otroci se ob

takšnih ljudeh počutijo razdražljive ali pa otopele.

Odrasli pa zaradi otopelosti, ki je posledica potla-

čevanja, ne čutijo več teh sporočil.

3.

stopnja

Želimo biti akter naše osebne zgodbe, hočemo biti res-

nični. Hočemo živeti naše življenje.

� TABELA 5�

Strah nas je notranje praznine, ki bi nastopila (tako mislimo),

če bi vzorec opustili. Stari vzorec nam daje (lažni) občutek not-

ranje polnosti. Kot neke vrste identifikacija - to smo mi, ko se

nekonstruktivno prepiramo, se čutimo, smo živi. Če tega ne bi

bilo, kaj bi ostalo od nas? Če nismo nič delali na sebi, nas je

strah nas samih in naše notranje praznine. Podzavestno nas je

ELIZA 1 39/282

strah vsega tistega, kar bi mogoče postavilo naše celotno živ-

ljenje pod velik vprašaj. Dokler nam je ljubše udobje kot resni-

ca, se zatekamo k izgovorom in z udobjem stopamo v stare

čevlje. Na otroke pa prenašamo vse naše strahove in bojazni,

pa se tega ne zavedamo. Njihova otroška razigranost, veselje,

neobremenjenost s svetom odraslih nas nehote spominja na

nekaj, kar smo sami hoteli ohraniti, pa se nam je izmuznilo.

Nehote začnemo dušiti v otrocih vse tisto, kar bi jih oviralo pri

prilagajanju v naš svet odraslih, nehote jim nasilno in legalno

vsilimo načine, ki jim oskubijo dušo in nakrmijo ego. Ego je

svet odraslih, je svet resnosti, poslovnosti, je svet brez čustev

in občutkov, je mrtev svet, na katerega smo se mi že navadili,

ker nam zadošča minljiva nagrada zunanje pohvale. Zato tudi

v nas ni nobenega življenja več, življenja v smislu veselja. Le

še posli, služba, kariera, denar, hektika.

Ego je potreben na začetku, v fazi samozavedanja. Kasneje

postane moteč, kot nas tudi preveč (samo formalnega) znanja

omejuje in celo ovira, da bi zaupali notranji modrosti.

Vsa znanja, vsi shranjeni otroški obrazci delujejo le na hranjen-

ju zunanje lupine. Kako lahko pričakujemo čudovit vrt brez ple-

vela, če pa nikoli še nismo opleli nobene stare gredice. Kot ljud-

je, ki se gredo v dežju sprehajati brez dežnika, pa pričakujejo,

da bodo suhi.

4.- Na 3. stopnjo se ne premaknemo, ker smo postali LENI in

RAZVAJENI. Marsikomu bo ob tej izjavi dvignilo pritisk. Jaz –

len, razvajen! Nemogoče.

ELIZA 1 40/282

Vinko OŠLAK v knjigi »Sekira za dlako: pogovori v filozofski

kavarni, v poglavju: »Prezaposlenost kot posebna oblika

lenobe … str. 24, pravi:

»Ne smeva pa tudi prezreti, da je pretirana dejavnost velikokrat

le prikrita oblika lenobe. Stvar se sliši kot paradoks ali celo kot

protislovje, pa ni. Dati stvarem pravo mero namreč zahteva

veliko več napora in skrbi, kakor pa bežati v hiperaktivnost.

Moja temeljna narava je lenobna. O tem zgovorno pričujejo

moja šolska spričevala in zapisi mojih učiteljev v dnevnik. Da

ob tem menda veliko naredim, je rezultat moje lenobe, ker se

mi ne ljubi ukvarjati s pravo mero tega, kar delam…«

Zakaj toliko delamo? Kaj nas pogosto vodi v stres? Ali poznate

trenutke, ko pri delu tako uživate, da na vse pozabite? Ste po

takšnem delu preveč utrujeni, izčrpani? (tabela 6)

ELIZA 1 41/282

� TABELA 6�

1.

stopnja

2.

stopnja

Simptomi: bolezni, odvisnosti

Simptomi: nedisciplina, bolniške

-slabi medosebni odnosi

-osredotočenost na napake pri

drugih

- pomembni rezultati

POSNEMANJE

Nereševanje prob-

lemov in konfliktov

NEODGOVORNOST

3.

stopnja

Delo na VZROKIH

USTVARJALNOST

- osredotočamo se na pozi-

tivnost pri drugih

- postavljamo zdrave meje

- pomembni odnosi

SAMOVZGOJA

Reševanje prob-

lemov, naravna-

nost na metodo

win – win (eliza)

ODGOVORNOST

ZA ZDRAVJE

� TABELA 6�

Če pri delu uživam, nisem izčrpana. Zadovoljna sem, kar ne

pomeni, da nisem »normalno« utrujena. To je možno le pri

delu, ki nas veseli. Večina nas pa pozna le delo pod pritiskom,

ko delamo z odporom, mudi se nam, misli begajo od ene stvari

k drugi. Komaj čakamo, da bo konec službe/šolske ure, da bo

konec šolskega leta. Na mizi je kup obrazcev, načrtov, ki mora-

ELIZA 1 42/282

jo biti izpolnjeni (čeprav kvaliteti dela ne služijo), toda birokrat-

ske zahteve so najzahtevnejše takrat, ko ljudje v praksi dose-

gajo najslabše rezultate. Namesto, da bi vlagali v notranje izčr-

pane, izrabljene ljudi, se lotimo zunanjih pritiskov. Da imajo ob

tem ljudje še manj energije za karkoli notranjega, je jasno.

Navidezno se ustvarja začarani krog, ki ga zaradi slepega izpol-

njevanja zahtev, podpiramo in s tem nadaljujemo.

Učitelji imajo vedno več pisarniškega dela, v šolah narašča

medosebno nezadovoljstvo, med učenci nedisciplina (tudi med

učitelji, marsikje se je razpasla razvada, da nekateri učitelji

redno zamujajo k pouku). Ni več časa za osebne odnose. In če

ga v šolah ni, ga ni tudi kasneje, ko se zaposlimo, saj se večina

tudi kasneje obnaša, kot smo se naučili prvih 18 let.

Manj ko ljudje delajo odgovorno in samostojno, bolj se množijo

birokratske obveznosti (oblika zunanjega nadzora), ki pa so v

končni fazi same sebi namen. Ljudje izgubljajo voljo do pravih

sprememb, počutijo se preobremenjene, ker je nekje nek sis-

tem, ki mu »morajo služiti. Pa mu res morajo, ali bi moralo biti

obratno?

Sistem bi moral biti v podporo, truditi bi se moral za sodelovan-

je. To so samo naše izbire in seveda naša odgovornost, če se

odločimo, da se kot uradniki ali kot učitelji v okviru sistema

obnašamo, kot da je izpolnjevanje formalnosti in služenje sis-

temu pomembnejše od odnosov, ki bi ga naj imeli do uporabni-

kov (uradnik do stranke, učitelj do učenca in starša). Kolikokrat

nam pride prav, da si lahko izberemo odločitev, ki je »v skladu

ELIZA 1 43/282

s črko zakona«, tako da se nam ni treba poglobiti v reševanje

problemov, ti se namreč nikoli ne rešijo le s papirji, ampak jim

botruje človeški odnos. Vemo, da so črke relativne, če ne, se ne

bi stalno spreminjala pravila, ki so sestavljena iz teh črk. Vse to

izredno močno vpliva na medosebne odnose, ki so izredno slabi

na večini šol, na večini uradov, med večino sosedov, tudi priva-

tni domovi niso izvzeti. Nikjer se ne učimo dobrih odnosov -

niti tam ne, kjer si jemljejo pravico, da s sistemom šolanja leve

možganske polovice poberejo skoraj ves čas za samonego des-

ne, kjer je sedež odnosov, čustev, komunikacije, ustvarjalnosti.

Če že tako trdimo, da je dom za vzgojo, šola za učenje, zakaj

pa se potem v šoli ne učimo stvari, ki so stvar kultiviranja

umskega in duševnega prostora, torej stvar učenja, stvar znan-

ja? Nemogoče, saj se ves čas porabi za to, da se pohabi tisti del

umskega prostora, razuma, ki služi kritičnemu mišljenju, še

umskega prostora ne obvladujemo, kaj šele duševnega.

Kdo torej nosi večjo odgovornost (poudarjam večjo, kajti tudi

mlade lisičke se lahko samoizobražujejo, kar pa je veliko težje

pri tako močni družbeni okužbi s tem načinom šolanja), če uči

odrasla lisica mlade lisičke vedno na isti način teoretičnega lov-

ljenja zajčkov? In to lisica, ki je v njeni šoli tudi ni nihče nikoli

naučil praktičnega lovljenja zajcev. Ko bodo njeni otroci odrasli,

bodo najbrž delali isto.

ELIZA 1 44/282

Kljub vsemu zapisanemu moram dodati, da srečujem vedno več

čudovitih ljudi (različnih poklicev), ki spreminjajo svoja mišljen-

ja, ki se tako kot jaz, trudijo postati boljši, bolj pozitivno razmi-

šljujoči in delujoči, ZATO VEM, DA NAM BO USPELO.

ELIZA 1 45/282

3. stopnja: Mislim, čutim, torej sem

Razmišljam etično, torej sem

MISLEČI, ETIČNO-MORALNO ČUTEČI

ELIZA STOPNIČKA

Za 3. stopnjo, ki se imenuje »mislim, čutim, razmišljam etično,

torej sem«, je značilno, da ne krivimo drugih za naš položaj

(otroci so izvzeti, ker z nami odraslimi niso v enakovrednem

položaju. Od nas so odvisni - do določene starosti. Zdravi odno-

si dovoljujejo neboleča odcepljanja, nezdravi pa tvorijo humus

za životarjenje na prvih dveh stopnjah).

Kdo lahko pride na 3. stopnjo?

Vsak, ki si to želi, vsak, ki so mu dobri odnosi pomembnejši od

rezultatov. Pogoj je, da želimo prevzeti odgovornost za naše

življenje, za našo srečo. Ponavadi je to povezano; oseba, ki si

želi postati srečna, si želi prevzeti tudi odgovornost (tabela 1,

tabela 2, tabela 3, tabela 4, tabela 6).

MISLIMO S SVOJO GLAVO, ETIČNO RAZMIŠLJAMO, ČUTIMO IN

IZRAŽAMO SVOJE OBČUTKE IN ČUSTVA, ZDRAVO DVOMIMO.

Trudimo se za osebno poštenost.

Nikogar nočemo nadzirati, ga kontrolirati, ga podrejati in ga

voditi.

ELIZA 1 46/282

Od vsakogar se poskušamo učiti.

Sebi in drugim postavljamo zdrave meje, nočemo manipulacij.

NE PROSIMO DRUGIH ZA TISTO,

KAR LAHKO NAREDIMO SAMI!

Trudimo se, da najdemo notranjo moč v sebi in poskušamo dati

vse od sebe, (priporočam Ruizovo knjigo - »Štirje dogovori«),

da se nehamo samopomilovati in da sprejmemo tisto, česar ne

moremo spremeniti.

Na tretjo stopničko zlezemo, ko vključimo zdrava razmišljanja,

ko podvomimo o vsem, kar smo se napačno naučili na prvih

dveh stopnjah. Opisujem mojo lastno pot, mogoče je vaša pot

čisto drugačna. Preden sem pokukala na tretjo stopničko, so

bila za mano leta truda, discipline, umskega poglabljanja v raz-

lične smeri, kjer sem upala, da bom našla odgovore. Nisem jih

našla, odgovorov namreč, ne v psihologiji, v psihoterapijah, v

preučevanjih različnih religij, v zgodovini, filozofiji, niti v smeri

same etike ne. Vedno mi je nekaj manjkalo. Glava nas popelje

do glave, kjer je naš čudoviti um, ki pa, dokler ni kultiviran,

povzroča več ovir, kot približevanj notranji modrosti. Bila sem

predstavnica bele šole - vse sem poskušala razumeti le z znan-

jem, ki sem si ga celo življenje pridno nabirala in si ga še. Prišlo

je obdobje v življenju, ko sem se naveličala samo kopičenja in

brskanja, ko sem si zaželela to znanje tudi uporabiti, ga dati

tudi naprej. Takrat sem ugotovila, da nikogar ne morem prisiliti

ELIZA 1 47/282

v to. Pa sem poskušala, še danes to včasih (neuspešno) delam,

programi psihologije zunanjega nadzora so se tako močno zare-

zali vame, da moram te (zame napačne) usidrane vsebine kot

korenine debelega plevela z največjimi napori puliti ven. Začela

sem zelo nasilno, v stilu, jaz ti lahko pomagam, ker jaz vem

(seveda se tega nisem zavedala). Ni mi uspelo samo z željo in

pozitivno naravnanostjo. Za vsako uspešno popleto gredico je

veliko truda. Veliko lažje mi je bilo samo študirati različne sme-

ri, kot pa to pri sebi udejanjati. Pri tem sem si neštetokrat žele-

la, da bi bile knjige tako poceni, da bi si jih lahko kupil vsak in

ne bi s kopiranjem kršili avtorskih pravic. V moji knjigi spredaj

ni te »nadležne opombe«, kar ne pomeni, da si ne želim, da vi

knjige ne bi kupili. Zelo pogosto obiskujem mojo najljubšo

»javno« hišo, knjižnico. Država je letos z novim zakonom pos-

krbela, da nam piscem ne bo potrebno oddati 16 obveznih izvo-

dov knjige NUKU, ampak le še 4. Namesto, da bi država odku-

pila te knjige od avtorja, raje spremeni zakone in še najprej

podpira vojaško industrijo. Manj ko boste brali, manj boste

podvomili v to, kaj je bolj koristno, da kupimo en vojaški tank,

ali pa poskrbimo za širjenje (pravega) znanja. Besna sem ob

misli, da dobivajo knjižnice vedno manj finančne podpore, za

zunanji blišč in zunanjo varnost pa je vedno denar.

Če bi imela čarobno palico, potem bi bile knjige tako poceni, da

se založniški menedžerji ne bi več pojavljali na prvem mestu po

najvišjih plačah, ampak bi imeli plačo kot jaz. In seveda tudi ne

bi bilo davkov – vsaj pri knjigah ne. Škoda, da nismo tako kot

šolski sistem prepisali od tujcev tudi njihovega načina trženja

ELIZA 1 48/282

knjig. Ko sem živela v tej deželi filozofov, sem se naužila naku-

povanja knjig, ki je bilo vsaj takrat tako ugodno, da se ne spo-

minjam, da bi si karkoli kopirala, ker bi bilo predrago. Slovarji,

ki so bili pri nas 200 evrov, so bili pri njih 50, plače pa do 3x

višje. Kakšno razmerje!

Komaj sem se naučila brati, sem si za prvi prisluženi denar, ne

vem ali je bilo to od nabiranja gob ali borovnic, kupila zbirko

pravljic Zlata ptica. Doma ni bilo zaželeno brati, toda meni je

bila v zibelko položena ljubezen do izobraževanja. Na paši, v

postelji pod odejo, na avtobusu – vsepovsod knjige. Rada imam

svet razuma, šole, svet nenehnega učenja in hudo mi je, ker je

vedno manj otrok, ki bi bili navdušeni nad svetom samospozna-

vanja, svetom samoraziskovanja, svetom, kjer lahko svoj svet

primerjaš z drugimi svetovi.

Če nimamo radi znanja, je zelo malo možnosti, da se bomo

podali v svet samovzgoje in poiskali znanja, ki bi nam pomaga-

la razumeti ovire, zaradi katerih nismo notranje izpolnjeni, ne

bomo imeli volje, da bi se poglobili v vso zmedo, ki nastaja

okrog nas in se vprašali: »Ali je lahko drugače? Mogoče pa

starši/učitelji nimajo prav? Mogoče vsi samo ponavljajo, kar so

njih napačno naučili njihovi starši/učitelji?«

Kot otroci si vsi želimo biti srečni, kot odrasli pa ne. Poznam

ljudi, ki so kot okamneli, katerih srca so podobna lepemu, hlad-

nemu marmorju, v njihovi bližini pa je sredi poletja zima.

ELIZA 1 49/282

In ko smo že dovolj izčrpani in nezadovoljni, se mogoče »naj-

demo« še v Watzlawickovi zgodbici o kladivu.

Paul Watzlawick, Zgodba o kladivu/iz Navodil, kako biti še

naprej nesrečen!

Neki moški si je hotel obesiti sliko na steno. Imel je žebelj, ni

imel kladiva. Sosed ga ima. Torej se naš možakar odloči, da gre

k sosedu in si ga sposodi. Toda prešine ga dvom, kaj če mu

sosed kladiva ne bo posodil. Že včeraj ga ni tako prijazno poz-

dravil. Mogoče se mu je mudilo. Mogoče je bila naglica le izgo-

vor, mogoče ima nekaj proti njemu. Le kaj ima proti njemu?

Nikoli mu ni nič naredil, on si nekaj domišlja. Če bi si kdo od

njega hotel kladivo sposoditi, on bi mu ga takoj posodil. Zakaj

pa on ne? Kako lahko sočloveku kar tako odrečeš uslugo? Ljud-

je, kot je ta sosed, ti lahko uničijo življenje. In potem si domiš-

lja, da je odvisen od njega. Samo zato, ker ima kladivo. Sedaj

mu je pa res dovolj. Pohiti k sosedu, pozvoni in preden lahko

sosed pozdravi, zakriči nanj:« Kar obdržite vaše kladivo, vi

bedak!«

Tako so tudi naši Gorenjci pokasirali nekaj šal na ta račun.

Oče reče sinu:«Daj, sine, pojdi k sosedu po kladivo.« Sin gre,

se vrne brez kladiva in pove, da sosed ne posodi kladiva, ker bi

se obrabilo. Oče mu ves razočaran reče:«Ta sosed je res bara-

ba. Daj, pojdi po naše kladivo v klet!«

ELIZA 1 50/282

Opažate, kako smo si nekateri postali »gorenjsko podobni«?

Sedaj ste se najbrž vprašali, kje je obrazložitev tretje stopnje.

Tudi jaz sem bila presenečena, ko sem ugotovila, da sem jo

predstavila le v parih stavkih. Vse kar spada pod tretjo stopnjo,

razkriva moje poglede na drugačen, boljši način življenja, ki je

povezan s pravim izobraževanjem v šoli in pravo vzgojo

(=samovzgojo) doma. Vse to pa večina ljudi imenuje VIZIJA, za

nekatere je to celo utopija. Jaz pa sem prepričana, da bi s pra-

vočasnim kultiviranjem notranjega umsko-duševnega prostora

kot družba zlezli na »tretjo stopnjo«. To pa pomeni razvijati kri-

tično, moralno-etično mišljenje in opismenjevanje duševnega

prostora že v osnovni šoli (ali pa že prej).

Zato največ prostora v Elizi 1 namenjam prvim dvem stopnjam,

na katerih se najpogosteje »gibljemo«, nahajamo.

Kako si predstavljam naš prehod na tretjo, bo le nakazano v

naslednjih poglavjih. Moja vizija doma, šole in družbe z opisom

akcij in vseh tehnik kultiviranja notranjega umsko – duševnega

prostora bo prikazana v knjigi Eliza 2.

�

Sprememba se ne zgodi tako,

da si prizadevamo spremeniti, ampak tako,

da ozavestimo tisto, kar ni v redu.

�

ELIZA 1 51/282

2

DOM

ZNAČILNOSTI PRVIH DVEH STOPENJ

NAPAČNO MIŠLJENJE V »VZGOJI«

NAPAČNA »VZGOJA« KOT PSIHOLOGIJA

ZUNANJEGA NADZORA

PREVLADUJEJO PREDVSEM TEHNIKE TRDEGA

IN MEHKEGA STARŠEVSTVA

TRETJA STOPNJA

POT K SAMOVZGOJI IN SAMOSTOJNOSTI

»VZGOJA« LE KOT SAMOVZGOJA

NALOGA DOMA:

STARŠI KOT PROŽNI UČITELJI

E

ELIZA 1 52/282

VSEBINA ZNAČILNOSTI PRVIH DVEH STOPENJ

ZMOTNA, NAPAČNA MIŠLJENJA O TEM, KAJ JE »VZGOJA«.

DOM – »VZGOJA« LE KOT PSIHOLOGIJA ZUNANJEGA

NADZORA ?

PREVLADUJEJO PREDVSEM TEHNIKE TRDEGA IN

MEHKEGA STARŠEVSTVA. NI PROŽNEGA

STARŠEVSTVA.

NASILJE V OTROŠTVU. RAZVAJENOST KOT SODOBNI NAČIN ŽIVLJENJA.

RAZVAJANJE KOT NAČIN NEREŠEVANJA

PROBLEMOV.

TRETJA STOPNJA

NALOGA DOMA – SAMOVZGOJA.

STARŠI KOT PROŽNI UČITELJI.

»Vzgoja omejuje, ubija, uniformira, mehanizira. Zato jo

omejenci ljubijo. Edina vzgoja je samovzgoja.«

(Srečko Kosovel)

ELIZA 1 53/282

ZNAČILNOSTI PRVIH DVEH STOPENJ

ZMOTNA, NAPAČNA MIŠLJENJA O TEM, KAJ JE »VZGOJA«

DOM – »VZGOJA« LE KOT

PSIHOLOGIJA ZUNANJEGA NADZORA?

Kaj si vi predstavljate pod »vzgojo«? Predvidljive načine, ki s

pravilno uporabo omogočajo prave rezultate?

Kdo ima največjo željo po »vzgajanju« drugih? Tisti, ki se sam

ceni, ki spoštuje svojo svobodo in si zaupa? Ali tisti, ki je sam

poln omejitev, poln strahov, kar ga vodi v prepričanje, da mora

tudi on druge omejiti, tudi druge spreminjati?

Pod VZGOJO si večina predstavlja SPREMINJANJE DRUGIH in ne

najprej sebe. To ni vzgoja, ampak psihologija zunanjega nadzo-

ra.

Zakaj hočemo spremeniti otroka?

Otroka (kasneje partnerja) hočemo spreminjati, ker v otroku ne

sprejemamo našega zrcala. Zakaj? Ker ne sprejemamo sebe.

Vse, kar ne maramo pri sebi, bomo odklanjali pri drugih, torej

tudi pri otroku.

ELIZA 1 54/282

PSIHOLOGIJA ZUNANJEGA NADZORA je ena najbolj samoume-

vno sprejetih načinov po vsem svetu. Je pa eno najbolj uničujo-

čih načinov napačnega mišljenja nas odraslih.

Enostavno pomeni to, da samo jaz kot starš vem, kaj je za

otroka dobro, kot učiteljica imam pozicijo močnejšega in otroka

naučim poslušnosti, podrejanja in sem vesela, če mi slepo sle-

dijo. V osnovi gre za obliko SPREMINJANJA DRUGIH. Uporab-

ljamo ti sporočila, ki seveda onemogočajo dobre odnose in

služijo le še manipulacijam in zlorabi pozicije moči. Druge pos-

kušamo kontrolirati in jim vsiljujemo naš način obnašanja, naš

način predstav, pravil, skratka naš način življenja. In to imenu-

jemo vzgoja. Trdi in mehki starši se zatekajo k posnemanju

načinov, ki jih poznajo od drugih, ki so bili tudi sami ali trdi ali

mehki starši. Le tisti starši, ki želijo postati prožni starši, se

zavedajo pomena SAMOVZGOJE kot edine »vzgoje« in takšni

starši se trudijo za prehod na tretjo stopnjo.

PREVLADUJEJO PREDVSEM TEHNIKE TRDEGA IN MEHKEGA

STARŠEVSTVA. NI PROŽNEGA STARŠEVSTVA.

Ker kot starši poznamo samo načine, ki so značilni za trde ali

mehke starše (tabela 8), imamo tudi način razmišljanja (tabela

7), ki nas odvrača od samovzgoje, ki bi nas popeljala do prož-

nega starševstva. Učenje o samovzgoji naj bi potekalo že v

okviru osnovne šole. Starše nihče ne uči prožnega starševstva.

ELIZA 1 55/282

� TABELA 7�

MIŠLJENJE

Tako kot mislimo, tako tudi »vzgajamo«.

PO PRAVILIH�1

(1. in 2. stopnja)

mišljenje mehkih in trdih

staršev

ETIČNO-MORALNO

MIŠLJENJE

3. stopnja

mišljenje prožnih star-

šev

ZUNANJA PRAVILA

-npr. tehnike, vzgojna pravi-

la,

-tehnike psihologije

zunanjega nadzora�2

NOTRANJA PRAVILA

-ravnanje po vesti, po not-

ranji etiki in morali

»ZUNANJA ODGOVORNOST«

-prenašamo odgovornost na

druge,

-kot izvajalci pravil posku-

šamo ostati neodgovorni�3

NOTRANJA ODGOVORNOST

-posameznik se ravna po

svoji etično moralni zaves-

ti�4

-posameznik prevzame

odgovornost za svoja deja-

nja

�1 »Vzgoja« in šolanje, ki temeljita na poslušnosti, delata dol-

goročno neprecenljivo škodo človeku, ki postane slep za zlora-

ELIZA 1 56/282

be. Posameznik se sčasoma ozira samo še na to, kaj drugi pra-

vijo, da je dobro, ali kaj je slabo.

Našo moralo lahko pozabimo, saj niti ni zaželeno podvomiti v

obstoječa zunanja pravila .

�2 Si predstavljate, da bi otroku pripovedovali, kako čudovit je

npr. film Pogumno srce, pa Poslednji samuraj, prepovedali ali

onemogočali pa bi mu, da si jih sam ogleda. Mar mislite, da mu

lahko vse naše poznavanje filma, vsa naša znanja o tem,

nadomesti njegov lastni ogled filma? Isto pri knjigah, pesmih.

Pri vsem. Lahko še tako opisujemo, lahko vemo vse, toda nič

ne more nadomestiti lastne izkušnje, lastnega preverjanja,

dvoma. Ko smo že pri filmu, zakaj ne bi počakali, da si otrok

pogleda film, pove njegovo mnenje, mi pa dodamo naša gleda-

nja, v jaz sporočilu. Če so sploh potrebna.

�3 Sprejeli smo pravila za vožnjo pa avtocesti (130 km/h), po

naselju 50 km/h. Če vozimo samo zato 50 km/h, ker se tako to

dela, ker je to pravilo, nas bo nemalokrat zaneslo, da bomo

poslušali po radiu, kje so radarji, da se bomo izognili kazni in

bomo lahko vozili hitreje. Si lahko predstavljate dekadentnost

družbe, ki sprejme pravila o hitrostni omejitvi, potem pa javno

obvešča, kako se lahko temu izognete?

ELIZA 1 57/282

V svetu odraslih otroci nimajo kolesarskih stez, niti pločnikov.

Ko pa bomo spoznali, da je vožnja skozi naselje omejena na 50

km/h zato, ker bi z večjo hitrostjo ogrožali življenja, otroke, ki

v naši družbi odraslih nimajo marsikje niti pločnikov niti kole-

sarskih stez, bomo ugotovili, da je takšna omejitev MORALNA in

ne bomo rabili radarskih informacij, počasi bomo vozili zaradi

notranjega razumevanja pravil, ne zaradi zunanjega.

Slepo sledenje pomeni tudi to, da bi pri spremembi zakona, ki

bi dovoljeval vožnjo skozi naselje 100 km/h, to brez pomisleka,

ne glede na ogrožanje ljudi, sprejeli.

Še bolj drastičen je primer iz druge svetovne vojne, ko so naci-

sti, ki so brezhibno pošiljali ljudi v plinske celice, ki so torej

izvrševali le pravila, pri sebi čutili neizmerno zadovoljstvo nad

dobro opravljenim delom. Vse vojne zlorabljajo (psevdo)

zunanjo dolžnost izpolnjevanja, naš svet pa je poln zgodb o lju-

deh, ki so kasneje znoreli zaradi občutkov (upravičene) krivde

in preganjanja vesti. Generalom je enostavno dajati povelja,

praviloma jih izvajajo ljudje, ki so zaradi dresiranja v posluš-

ELIZA 1 58/282

nost slepo sprejeli te naloge, streznitev pa pride, ko je že pre-

pozno.

To vodi danes k zelo nevarnemu procesu, ki lahko vpliva na

propad družbe, saj se sprejemajo tudi zelo nemoralni zakoni in

če se moralno-etično razmišljajoči ljudje ne bodo uprli, bo sča-

soma naša družba polna zakonov, ki jih pišejo ljudje, ki ščitijo

samo gospodarske interese, razumsko znanost brez etičnih

zavor. Torej samo dobičkonosnost.

Tudi zato moramo danes podvomiti v vso zunanjo zakonodajo,

ker so lobiji in ljudje brez kultiviranega umskega, etičnega in

duševnega prostora, pripravljeni storiti vse, da dosežejo svoje

nemoralne cilje z vsemi sredstvi.

�4 TRETJA STOPNJA- MIŠLJENJE PROŽNEGA STARŠA

etično razmišljajoči posameznik ne bo nikdar mogel namerno

škodovati drugemu. Njegova notranja pravila mu onemogočajo

takšno neodgovorno ravnanje, on se ne bi dobro počutil, če bi

zavestno delal kaj slabega. Prožni starš se zaveda, da mora

najprej spoznati sebe, da mora najprej sprejeti sebe, da mora

najprej »vzgojiti« sebe, če hoče sprejeti otroka. To mu omogo-

ča, da mu ne vsiljuje lastnih mišljenj, lastnih predstav o življen-

ju. Prožni starš, ki sebe ceni, bo cenil otroka in učitelja, znal bo

postavljati zdrave meje sebi in okolici. Prožno mišljenje pomeni

nenehno samoizobraževanje, stalno pripravljenost na korekcijo,

če odkrijemo kaj boljšega.

� TABELA 7�

ELIZA 1 59/282

V praksi pa seveda silimo otroke, da bi verjeli našemu pripove-

dovanju, našemu znanju, našim predstavam, namesto, da bi

jim enostavno dovolili, da tudi sami pogledajo film, preberejo

knjigo, da si sami ustvarijo svoje mnenje. Mogoče jim naš film

sploh ne bo všeč. Nič za to, važno je, da so do tega spoznanja

prišli sami in ne skozi naša očala.

Ali ste se že zalotili, kako kdaj drugim nepovabljeno razlagamo

naše vtise s potovanj, kot da bi morali vsi doživljati kot mi?

Kamorkoli gremo, vsepovsod vidimo skozi naša očala, in nič mi

ne koristi vaša dioptrija. Jaz namreč zelo dobro vidim brez očal.

So pa moja pripovedovanja za marsikoga nezanimiva, ker

mene že dolgo ne zanima nekrofilni svet, ampak živi ljudje,

kako živijo ta trenutek, kaj se dogaja v njihovem svetu. Tako

me skoraj ne zanimajo več nobeni muzeji, starine izjemoma,

hobi zgodovine je dobil vlogo raziskovalca v sedanjem času.

Vedno manj me mikajo mesta in veliko tistega, zaradi česar se

še tako pehamo, pa tako ali tako hitro konča na deponijah

odpadkov.

•

Če otrok nima pozitivne samopodobe se ne spoštuje. In

če sebe ne spoštuje, ne spoštuje nas odraslih.

•

ELIZA 1 60/282

»VZGOJA« LE KOT SAMOVZGOJA

SPOZNANJA IN PRAKSA PROŽNIH STARŠEV

Tretja stopnja

VZGOJE, kot si jo predstavlja večina ljudi v vlogi trdih in meh-

kih staršev, jaz ne imenujem več vzgoja. Ker to ni vzgoja,

ampak največja zmota človeštva, ki temelji na napačnem miš-

ljenju večine staršev, ki jih ni nihče naučil prožnega starševstva

(razen, če so se sami). Večina ljudi si pod vzgojo predstavlja

kopico tehnik, načinov, s katerimi bi spreminjali druge. Če smo

obtičali kot starši na prvih dveh stopnjah, bomo v primeru, ko

nam vedenje otroka ni všeč, najprej pomislili, kako bi odpravili

simptom, namesto, da bi se poglobili v vzrok.

Vse to spada v psihologijo zunanjega nadzora, ki vedno pomeni

NASILJE NAD DRUGIMI. Pa čeprav je to mišljeno še tako dob-

ronamerno in je tako težko razpoznavno, ker je tako razširjen

način mišljenja (tabela RAZBIT KOZAREC, tabela 8).

ELIZA 1 61/282

� TABELA 8 �

1.

stopnja

MEHKI

STARŠI

NEREŠEVANJE/

zanikanje PROBLEMOV

pogosta nedisciplina

NI ODGOVORNOSTI

NI ZDRAVIH MEJA

NEDOSLEDNOST

2.

stopnja

TRDI

STARŠI

NEREŠEVANJE/ zani-

kanje PROBLEMOV

ZUNANJE

DISCIPLINIRANJE

POMEMBNI

REZULTATI,

ZUNANJA

MOTIVACIJA

POSLUŠNOST

TEKMOVALNOST

PRIMERJANJE

SAMOPOMEMBNOST

TI SPOROČILA

NADZOR

PRISILA

3.

stopnja

PROŽ-

NI

ASER-

TIVNI

STARŠI

NOTRANJA

MOTIVACIJA

NOTRANJA

DISCIPLINA

SAMOVZGOJA

POMEMBNI

ODNOSI

ODGOVORNOST

SAMOINICIATIVNOST

SAMORAZISKOVANJE

VESELJE DO

SODELOVANJA

ZDRAVE MEJE

� TABELA 8 �

ELIZA 1 62/282

� TABELA RAZBIT KOZAREC �

PRIMER: RAZBIT KOZAREC

(kako reagirajo na isto situacijo »različno« naravnani starši)

MEHKI/PASIVNI/ POKROVITELJSKI

1. in 2. stopnja

TRDI/PRIDIGARSKI/ AGRESIVNI

1. in 2. stopnja

ODLOČNI/PROŽNI ASERTIVNI

tretja stopnja

�«Umakni se mi

srček. Pazi, da se ne porežeš. Naredila sem napako, dala sem ti moker kozarec.. Kar

je, je. Pojdiva se igrat. Bo že mamica naredi-

la..«

�«Ti neroda. Takoj se poberi iz kuhinje«

�«Pred teboj je prob-lem. Vem, da ga znaš rešiti. Steci po vrečko

za črepinje..«

-otroka tolažimo - sporočilo se glasi: jaz bom poskrbela

zate. Ti tega ne zmo-reš. Kadar narediš napako, je zanjo odgovoren nekdo

drug.

-otroka nahrulimo -otroku sporočamo: ti

si problem

-otroku sporočamo: pred teboj je problem. Vem, da ga znaš reši-ti. Nisem tukaj zato, da ga rešim namesto tebe, niti zato, da te kaznujem. Tukaj sem zato, da ti pomagam, te spodbudim in pod-prem.

-izrazijo se čustva -otroci sami rešijo

težavo -govorijo le starši, pogovora je hitro konec

-starši »rešijo« težavo -sporočilo: izogibajmo se konfliktom

-starši redko svetuje-jo/rešujejo

� TABELA RAZBIT KOZAREC �

ELIZA 1 63/282

Zame je VZGOJA le SPREMINJANJE SEBE. To se imenuje

SAMOVZGOJA, ali PSIHOLOGIJA NOTRANJEGA NADZORA. Vse

ostalo temelji na PRISILI.

SAMOVZGOJA pomeni sprejemanje sebe, pomeni sprejemanje

drugačnosti, pomeni ne imeti želje po spreminjanju drugih.

(Anthony de MELLO, Ptičja pesem):

NIKAR SE NE SPREMENI

»Dolga leta sem bil pravi nevrotik. Neprestano me je kaj skr-

belo, bil sem potrt in sebičen. Vsi so mi prigovarjali, naj se

vendar spremenim.

Bil sem užaljen; drugič pa sem se spet strinjal z njimi in se

hotel spremeniti. A preprosto se nisem mogel, naj sem še tako

poskušal.

Najbolj pa me je bolelo, da mi je tudi moj najboljši prijatelj ves

čas dopovedoval, kako sem živčen. Tudi on je vztrajal, naj se

spremenim. Počutil sem se tako nemočnega in v pasti.

Potem pa mi je nekega dne rekel: »Nikar se ne spremeni;

ostani tak, kot si. Res ni pomembno, ali se spremeniš ali ne.

Rad te imam prav takšnega, kakršen si; ne morem si kaj, da te

ne bi imel rad.«

Te besede so zvenele mojim ušesom kot glasba: Nikar se ne

spremeni. Nikar se ne spremeni. Nikar se ne spremeni. Rad te

imam.«

In sem se pomiril. Kar oživel sem. In – o neverjetni čudež –

spremenil sem se!

Zdaj vem, da se nisem mogel zares spremeniti, dokler nisem

ELIZA 1 64/282

naletel na nekoga, ki bi me imel rad ne glede na to, ali se bom

spremenil ali ne.«

Kje se vsi najbolje počutimo? Kje se vsi najlažje izražamo?

Tam, kjer vlada rivalstvo, primerjanje, tekmovalnost, storilnos-

tni pritisk?

Ali se ne počutimo najbolje tam, kjer se nam ni treba truditi, da

smo nekdo? Kjer enostavno smo, kar smo. Npr. ob ljubeči ses-

tri, pri prijatelju? Koliko takšnih trenutkov imamo? Ob kom?

Tudi živali imamo tako radi, ker se nam ob njih ni treba pret-

varjati. Mojo muco sploh ne zanima moja plača, ne moj naziv.

Takoj, ko pridem domov, priteče in me prijazno pozdravi. Sploh

najbrž ne opazi kakšno obleko nosim. In da nimam umitih las.

Ob večini ljudi se stalno trudimo biti NEKDO, le ob malokom

smo lahko kar smo, preprosto smo lahko NIHČE. In ko najdemo

koga, ob komer smo lahko samo to, kar smo, začutimo tiste

najlepše, nenadomestljive tople občutke sprejetosti – seveda

le, če se tega zavedamo.

ELIZA 1 65/282

����

PRIMER ŠT. 1: NAJPOGOSTEJŠE NENAPISANO »VZGOJNO

PRAVILO«: NE GOVORI RESNICE!

Če se to zgodi, boš »izgnan, izobčen iz naše družine«.

Marcel je bil nadpovprečno uspešen francoski računalničar, ki ni

nikoli predelal otroških travm. Navadil se je, da ne sme poveda-

ti, kaj dejansko občuti. Vso energijo je potrošil za ohranjanje

zunanjega videza delovanja družine. Vsak spodrsljaj je jemal

kot osebni poraz. Ko mu pri učenju nemščine ni takoj uspelo

osvojiti nekaterih izrazov, je zajokal kot otrok. Vedno je hotel

blesteti, saj je samo v primeru najboljših rezultatov dobil star-

ševsko pohvalo. Pred ženskami je imel strah.

Odcepitev od lastne primarne družine bi zanj pomenila kot

izdajstvo. Tako se marsikdo ne naveže polno na partnerja, ker

bi tudi to doživljal kot izdajstvo (to se dogaja nezavedno).

Nezmožnost govoriti resnico kot otrok se prenese v način živ-

ljenja, ki pomeni, da smo obtičali na prvih dveh stopničkah.

����

PRIMER ŠT. 2: Potlačevanje; odklop, kot da nič ni.

Metoda delovanja celotne družbe, stil zanikanja, nezave-

dnega sprenevedanja.

Vedno so jo vsi opazili kot luškano deklico, ki je otroške travme

preživela samo na ta način, da se je naredila, kot da jih ni. Kar

odpisala jih je. Takoj, ko se je stanje izboljšalo, se je naučila,

da se o tem ne govori, da se vsi obnašajo, kot da je vse v redu.

ELIZA 1 66/282

Ta vzorec je prenesla tudi v kasnejše, odrasle situacije. Vedno

se je delala, da nič ne vidi, da je vse v redu, njeno telo pa je

odreagiralo z bojkotom, z rakom, ki ga je razumela šele, ko je

bilo skoraj prepozno.

Ozdravela je šele, ko se je naučila izražati svoje občutke, priza-

detosti, ko se je začela truditi, da bi bila iskrena, torej resnična.

����

ZGODBA 1: NAJVEČJA POTEGAVŠČINA

Starša se napeta vrneta z dela domov in tam najdeta kup

otrok, ki se prepirajo. Vmešata se in vprašata, če rabijo za raz-

rešitev problema njuno pomoč.

»Seveda,« se oglasi najbolj nagajivi »prerekamo se o tem, kdo

je avtor najboljše potegavščine. Kdo je najbolj prinesel okrog

svoje starše. Kdor bi zmagal, bi moral drugim plačati pico«.

Starša, še preveč utrujena, da bi razmišljala, se razjezita:«

Neverjetno, s kakšnimi problemi se ukvarja današnja mladina.

Midva še pomislila nisva nikoli, da bi starše prinesla okrog.«

Vsi otroci so si bili v hipu enotni, da morata pico kupiti starša.

ELIZA 1 67/282

NASILJE V OTROŠTVU

Kar nekaj ljudi poznam, ki nimajo lepih spominov na mladost,

ki ne poznajo tega, o čemer piše ogromno avtorjev - o obdobju

srečne mladosti, o doživljanju brezskrbnih trenutkov, ko kot

otrok lahko na vse pozabiš. Kjer je doma alkohol in podobne

odvisnosti, otroci prepogosto mislijo samo na to, kako bi poma-

gali staršem. Strah jih je, kaj se bo zgodilo materi, ki jo obožu-

jejo, saj še ne razumejo, da tudi njih nehote manipulira z vlogo

matere mučenice. Od otrok pričakuje, da bodo dosegli to (kar

ona ni), zaradi česar bo na njih ponosna. Otrok postane že v

predšolskem obdobju vohunček, ki npr. teka za očetom in ji

poroča, kaj dela, kje pije. Vsak otrok prevzame svojo vlogo.

Samoumevno je, da prevzemajo dela za odrasle v gozdu, na

njivi. Samoumevno je, da šola ni problem, za to se ve, da bo

»šlo«. Saj je toliko otrok odvisnikov tako pridnih v šoli in kas-

neje v službi. Naučili so se najprej ustreči drugim in tako so

pozabili na svoje otroške potrebe. Najprej so pomembni starši,

vse se vrti okrog njih. Sčasoma postanejo lutke, ki se dobro

počutijo samo takrat, ko naredijo tisto, kar DRUGI pričakujejo

od njih.

ELIZA 1 68/282

Christian Gostečnik:«STARŠI V TEM PROCESU POSTANEJO

MORILCI OTROKOVE DUŠE«

Christian GOSTEČNIK: Relacijska družinska terapija,

str. 106:

»Vsi ti zanikani zaznavni elementi preoblikovanega doživljan-

ja imajo lahko katastrofalne posledice v otrokovem nadalj-

njem življenju, saj se morajo otroci vedno sprenevedati in na

ta način v sebi ustvarijo zelo razdiralen čustveni scenarij.

Otroci namreč nikoli več ne bodo vedeli, kaj si zares želijo,

kaj zares čutijo, kaj zares mislijo, izgubili bodo temeljni stik s

seboj, kar pomeni, da bodo čustveno umrli. Starši v tem pro-

cesu postanejo morilci otrokove duše.«

�

Nesrečni ljudje ne morejo osrečevati otrok in običajno ne znajo

dobro »vzgajati«.

Nesrečni ljudje so pogosto nasilni. Do sebe, do partnerja, do

otrok, ki zopet ponotranjijo te vzorce (temeljne afekte) in jih

prisilno ponavljajo. Sčasoma tega nasilja sploh ne opazijo.

�

PRIMER ŠT. 3: PREPOGOSTA SLOVENSKA INCESTNA DRAMA

Živela je v majhnem podeželskem mestu. Lepa kot angelček in

še brihtna povrhu. Starša nista hotela opaziti, da jo je stric

ELIZA 1 69/282

začel posiljevati že pri petih letih. Bala se ga je, saj ji je rekel,

da jo bo ubil, če bo povedala. Kolikokrat je stiskala drobne

nožice skupaj, da bi zadržala krvavenje. Ko so vsi vreščali od

veselja pri telovadbi, je na njeno dušo vedno bolj legal mrak

zapuščenosti, izdajstva in sovraštva. Do 15- ega leta je doživ-

ljala najhujše scene, vse dokler ni stric naredil samomora.

Namesto, da bi se oddahnila, so ji starši naprtili še dodatno

breme – ona da je kriva stričeve smrti. Ona da ga je zapeljala.

Ona, ona je za vse kriva.

Njeno mrtvo dušo je utapljala v alkoholu, izpolnila je vse napo-

vedi njenih staršev, postala je pijanka, slaba mati, zasovražila

je sebe in ves svet.

�

Starši, ki pri sebi še niso prepoznali prisilnih negativnih ravnanj,

ki so posledica otroških travm, bodo praviloma zagovarjali svoje

starše (s tem zagovarjajo predvsem sebe) in jih prikazovali celo

kot pozitivne osebe.

�

PRIMER ŠT. 4: Številna družina, stalno nasilje. Starša stalno

prihajata domov pijana, oče se nasilno znaša nad vsemi, nikoli

ni miru, nikoli ni prijetnega vzdušja. Vsak otrok po svoje potlači

travme. Z vrstniki se otroci pogovarjajo, kot da je doma vse v

redu. Tudi pri skupinski delavnici se izogibajo pogovora, naučili

so se zanikati bolečino.

�

ELIZA 1 70/282

Otroci najbolj potrebujejo našo ljubezen takrat,

kadar si jo najmanj zaslužijo.

�

PRIMER ŠT. 5: MATERINO PISMO NA HČERINEM, SLOVENSKEM

GROBU

Predraga hči, kako mi je hudo, da ti lahko samo še v pisni obliki

izlivam mojo bolečino, ki ne more popraviti tega, kar se je zgo-

dilo. Nikoli si ne bom odpustila, da si nisem nikoli vzela več

časa zate, vedno sem bila samo obremenjena, stalno pod stre-

som, nikoli zadovoljna. Nikoli nisem imela časa za vas otroke.

Moje roke so bile stalno polne dela, likala sem za vas ponoči,

vas ponoči pogrinjala, vam kuhala in vedno, ko si se želela stis-

niti k meni, sem te zavrnila: »Joj, saj se bova kasneje igrali,

sedaj res nimam časa«. Nisem bila navajena nežnosti, ker tudi

mene ni nikoli nihče razvajal. Vem, to ni razvajanje, toda vedno

smo morali samo delati, delati. Vojna nas je vse stolkla, v meni

je ostalo toliko strahu. In poglej, zgodilo se je tudi to, kar sem

se vedno najbolj bala. Da starš izgubi otroka. V meni je pekel,

ker se šele sedaj zavedam, da je vse izgubljeno. Sedaj sem

stara, moje roke mi počivajo v naročju, lahko bi te objela, pa te

ne morem. Sedaj, ko je prepozno, imam čas, da bi ti brala sli-

kanice, da bi ti pripovedovala pravljice, da bi te stisnila k sebi,

da bi ti rekla, da te imam rada, ker ti tega nikoli nisem rekla.

Toda sedaj je prepozno. Oprosti.

Tvoja mama.

�

ELIZA 1 71/282

In vendar niso dogodki tisti, ki nas določajo, kot odrasli imamo

vedno MOŽNOST IZBIRE, kako se bomo na te dogodke odzvali.

Velik učitelj mi je Franklova logoterapija, ki je kot prva znans-

tvena psihološka veda začela dvomiti v klasično psihologijo kot

znanost. Globinska psihologija je začela vnašati razumevanje

vzrokov naših dejanj. Toda ljudje so to začeli zlorabljati in so

obtičali na stopnji samopomilovanja (prva in druga stopnja),

prevzeli so vlogo žrtve (zaradi nesrečne mladosti, zaradi nes-

prejetosti, zaradi nezaželenosti, šola je kriva..). Sedaj so našli

pravi izgovor, kajti glede na to, kaj se jim je zgodilo, danes iz

sebe ne morejo narediti nič. Ne morejo se spremeniti.

Dovolj ljudi je dokazalo, da je možno ne glede na mladostne

travme, ne glede na šolski, politični sistem, preseči vse to, pre-

seči samega sebe in doseči to, o čemer govori ta knjiga.

Kakšni so ti ljudje? To so prožni ljudje, ki so dovolj zgodaj pod-

vomili v vse naučene vzorce, v vse avtoritete (starše, učitelje,

duhovnike, politike) in so s pomočjo samovzgoje premagali ovi-

re, v katerih obtiči zaradi napačnega mišljenja večina ljudi

(tabela 10).

Ugotovili so, da nam staršev ni potrebno obsojati, dali so, kar

so znali (tudi njih ni nihče naučil drugače), dovolj pa je, če pod-

vomimo in se sami naučimo drugačnih vzorcev vedenja, mišlje-

nja.

ELIZA 1 72/282

RAZVAJENOST KOT SODOBNI NAČIN ŽIVLJENJA

Razvajenost skriva v sebi besedo »vaditi«. Vadili naj bi vrline,

predvsem poštenje, iskrenost, resnicoljubnost, samospoštovan-

je sledi iz tega, toda naša družba ne vadi več vrednot. Ker jih

ne poznamo. Zato smo postali raz – vajena družba, ki skrbi le

še za udobje in zunanjo varnost. Največji problem pa vidim v

tem, da se naše razvajenosti ne zavedamo. Ne ločujemo med

zdravimi stiskami in travmami. Bežimo pred bolečino, trpljen-

jem, pred vsem, kar bi nam zmanjšalo občutek ugodja. Ko pa

vendar tako trpimo, pod nenehnim stresom smo, zakaj si ne bi

olajšali tega prenapornega življenja s tabletkami, s prekomer-

nim uživanjem dobre hrane, z nadstandardom. Z vsem, kar

nam omogoča, da se ne čutimo, da se ne poglobimo v naš

način življenja. V stresu smo samo zato, ker smo razvajeni, ker

se ne potrudimo, da bi razmišljali, da bi bili pošteni do sebe.

Ker smo se odločili za udobje ego prevar. Cena za nepošteno

življenje (dokler smo nepošteni do sebe, kar pomeni, da se ne

cenimo, da ne delamo stvari, ki nas veselijo) pa je nemir, stres,

nezadovoljstvo.

Kolikokrat mi starši razlagajo o njihovi preobremenjenosti, o

mobingih na delovnih mestih. Ko pa nagovorimo reševanje pro-

blemov, se jih večina prestraši, da bi izgubili službe. Boljše sla-

ba služba, kot nobena. Ne zavedajo se, da se tudi zaradi tega,

ker jih je tako strah izgubiti »zunanjo varnost«, marsikaj ne

ELIZA 1 73/282

spremeni. Delodajalci bi se menda vprašali, kaj naj naredijo, če

bi se večina raje odločila za odpoved delovnega razmerja, kot

pa da vztrajajo v odnosih, ki jih onesrečujejo. To je naša izbira,

ali nam je pomembnejše udobje, ali pošten odnos do nas

samih. Dokazuje pa to tudi to, da se ne cenimo, spoštujemo

dovolj, da bi drugim postavljali zdrave meje. In prepogosto ne

vidimo druge možnosti, npr. poiskati si službo, delo drugje, ali

se samozaposliti.

Mislimo si, da lahko lažemo ljudem okrog sebe, ko si natikamo

maske, s katerimi želimo na druge narediti vtis. Nasedajo tisti,

ki se tudi sami gredo te igre. Nikoli pa ne moremo laži skriti

pred sabo, nikoli ne moremo ubežati pred pogledom v ogledalo,

ki brez olepševanja prikaže naše mefistovske deformacije.

ELIZA 1 74/282

NAVADE

»DOBRA RAZVAJENOST« »SLABA RAZVAJENOST«

DOBRE NAVADE=

pozitiven način mišljenja

SLABE NAVADE

posledica negativnega mišljenja

(nekaj primerov):

-Dobre higienske navade:

zjutraj se umijemo, snažno obleče-

mo, redno poskrbimo za psihofizič-

no higieno, ni nam vseeno, kaj

jemo, kaj beremo, kako razmišlja-

mo, s kom se družimo, kaj počne-

mo.

-Dobre delovne navade: vedno skr-

bno naredimo obveznosti, hodimo

redno v službo, ali na delo in to iz

notranje motivacije.

-Dobre učne navade si pridobimo že

v OŠ.

-Dobre navade iskrenih odnosov,

redne psihohigiene

(nekaj primerov):

-Slabe higienske navade:

ne izvajamo psihofizične higiene,

vseeno nam je, kaj jemo, kaj

beremo, kaj gledamo, kako mislimo

- Slabe delovne navade: delamo

kampanjsko, važna je le plača,

rabimo nadzor, zunanje nagrade

- Slabe učne navade: že v času obi-

skovanja OŠ ne pridobimo in negu-

jemo učnih navad. Ko končamo

študij je za nas učenje zaključeno.

-Slabe navade nevzpostavljanja

dobrih odnosov: navadimo se na

laži in pretvarjanja v odnosih, bolj

nam je pomembna kariera, denar

kot ljudje.

Vse se začne z NAVADAMI. S stalnim ponavljanjem nekega

vzorca obnašanja, nam navade postanejo rutinsko opravilo,

tako se nam usidrajo v podzavest, da nam ni treba niti misliti

na izvajanje. Tako je že Konfucij trdil, da je človekova narava

ELIZA 1 75/282

ena sama, da pa se ljudje razlikujemo po navadah. Stalno

ponavljajoče se navade počasi vplivajo na naš značaj. Sčasoma

postanemo to, kar smo utrdili z našimi navadami.

Tako je tudi to navada, če vsak dan mislimo negativno. Nava-

dimo se na to. Na obiskih se navadimo, da na določen način

»obdelamo« sorodnike, ki jih ni zraven. Tako lahko navade pos-

tanejo naši največji sovražniki. Ker jih ne prepoznamo (vidimo

jih na drugih, pri sebi pa ne), ker jih z našim razumom znamo

vedno opravičiti, kar vodi v obrambne mehanizme in v vedno

večjo razvajenost.

Če nas ni nihče nikoli navadil na to, da bi zdravo podvomili v

vse naše družbene navade, ponavadi slepo prevzemamo način

vedenja, obnašanja, način življenja, ki ga živi družba okoli nas.

Navadimo se celo na najbolj nesprejemljiva vedenja, ki zaradi

vsesplošne uporabe postanejo čisto običajna navada. Še pose-

bej, če večina ljudi to počne, sčasoma ne razmišljamo več o

tem. Naštela bom le nekaj primerov.

-npr. stečajni postopek in prisilna poravnava, ki sta zame gos-

podarski kriminal. Firma, ki ne more izplačati svojih terjatev

upnikom, prijavi stečajni postopek, izplača 20% terjatev upni-

kom. Si lahko zamišljate, takšna firma potem lahko kljub temu

nadaljuje svoje delo. Najprej pa je legalno »ukradla« stvari.

-navadili smo se, da otroke učimo o zdravem življenju, sami pa

kot starši in učitelji stojimo zraven s čikom v ustih in steklenico

piva v drugi roki.

ELIZA 1 76/282

-navadili smo se na cel kup birokracije, ki ne izvaja nalog zaradi

katerih jih plačujemo in bi jih s skupnim imenovalcem lahko

imenovala Ministrstvo za ohranjanje služb za lastne potrebe.

(ali je Ministrstvo za zdravje spravilo s trgovinskih polic strupe-

ne izdelke, ali je Ministrstvo za okolje zaščitilo okolja, ki so

ogrožena od našega pohlepa, ali Ministrstvo za šolstvo skrbi le

za šolanje, kje pa je izobraževanje?…)

-navadili smo se, da razprodajamo našo zemljo, da gradimo na

njej brez infrastrukture, ki bi omogočala kasnejše kvalitetno

življenje.

-navadili smo se, da vsak skrbi le še zase, da imamo vsepovsod

slabe odnose, ali pa jih sploh nimamo.

-starši so se navadili, da otroci hodijo v šole, kjer doživljajo

nekateri prave more zaradi nasilja, nediscipline po šolah.

- velikokrat pomislim na mladega, postavnega in brihtnega fan-

ta, ki se je navadil, da se vsak vikend »zadene«. Z alkoholom, s

cigareti in s slabo družbo na neki vikendici, ki služi omamljanju

in begu pred realnostjo.

In tako smo se navadili, da nimamo odnosa niti do sebe in tiš-

čimo, tiščimo v ustaljenih vzorcih naprej – dokler ne pride lekci-

ja, ki je seveda odgovor na naš zgrešen način življenja, nam pa

se zdi, da se nam je zgodila krivica.

Žalostna opazujem starše, ki so utonili ali pa se utapljajo v

oceanu različne pokvarjene industrijske ponudbe. Nihče jih ni

ELIZA 1 77/282

izobrazil, ali jih opozoril na nevarnosti zastrupljene industrijske

hrane, prekomernega gledanja televizije, sodobne zabave so

bolj podobne dilerskim srečanjem kot plesnim prireditvam, peš

hoja že skoraj ni možna, ker ni pločnikov, kopanje v morju te

sooči z našimi nerešenimi odplakami, v šolah si soočen z zniže-

vanjem lastne samopodobe.

Kopanje v morju te sooči z našimi nerešenimi odplakami

Današnji starši imajo najtežjo nalogo, pomaga pa jim nihče. Da

bi najprej razumeli – kam je pripeljala naša samo umsko nara-

vnana razvada in da bi potem sami prevzeli odgovornost za

samoizobraževanje, ki bi omogočilo korekcijo naše napačne

miselne naravnanosti. Malo je staršev, ki povedo, da se počuti-

jo nemočne, da ne vedo, kako. Takšni starši so na najboljši

poti, da kaj spremenijo.

Če hočemo graditi hišo,

moramo začeti spodaj, pri temelju.

ELIZA 1 78/282

Če hočemo zgraditi dobro družbo,

moramo začeti spodaj, pri temelju,

najprej vsak sam pri sebi.

Seveda se ne bo nič spremenilo, dokler si mi odrasli ne prizna-

mo, da imamo probleme in da smo vsi soodgovorni za stanje, v

kakršnem smo. Najprej bi nas morali naši problemi začeti pre-

sneto motiti. To je kot pri odvisnikih, ki že imajo odvisnosti, ki

jih znamo »identificirati«. Mi pa smo odvisniki od pozicij moči,

udobja, od varnih služb, od medijev, pa se tega ne zavedamo.

Alkoholik se tudi ne more zdraviti, dokler si svojega problema

ne prizna. Tako se tudi naša družba ne more zdraviti, dokler si

naših odvisnosti ne priznamo in jih potem seveda želimo »poz-

draviti«.

Če pri sebi ne prepoznamo razvajenosti, je ne bomo prepoznali

pri otroku. Vse se začne pri nas. Če se mi sami ne spoštujemo,

ne bomo postavljali zdravih meja ne sebi, ne otroku, niti dru-

gim ne.

Iz nepostavljanja zdravih meja rezultira največ razvajenosti.

�

ELIZA 1 79/282

PRIMER ŠT. 6 :POTUHA – POT K RAZVAJENOSTI

Društvo za delo s tujimi otroki in njihovimi starši v tujini, naj-

več obiskovalk Italijank in Turkinj. Same deklice. Nemci so jih

imenovali črni labodi. Njihovi starši so bili 20, 30 let v Nemčiji,

pa se jih veliko (predvsem žensk, ki so bile gospodinje) ni zna-

lo niti sporazumevati v nemščini. Ko so se udeleževale mojega

tečaja opismenjevanja z računalnikom, so rabile prevajalko.

Vse to je plačala občina. Tudi tečaj turščine za moje sodelavke,

Nemke, ki so se odločile, da se hočejo naučiti turščine za spo-

razumevanje s Turkinjami v Nemčiji, je plačala občina.

Ko sem imela predavanje na to temo- o (ne)sprejemanju Nem-

cev in Turkov (takrat je bilo ravno veliko incidentov nad tujci,

leta 1991-95) so bile užaljene Nemke in Turkinje, ki so še nap-

rej rabile prevajalko. Nemke pa so še naprej prevzemale odgo-

vornost tujk, ki bi se morale naučiti jezika dežele, v kateri so

tako dolgo živele.

Nobena še ni hotela odrasti, ljubša jim je bila vloga nemočnih

žrtev in vsiljevanje pomoči drugim.

�

RAZVAJANJE KOT NAČIN NEREŠEVANJA PROBLEMOV

Ugotovila sem, da se marsikdo raje ukvarja s problemi drugih,

kot da bi reševal svoje, s čimer razvadimo druge in jih navadi-

ELIZA 1 80/282

mo, da sami ne rešujejo svojih problemov (primer 6). To izhaja

iz našega napačnega mišljenja, da drugi niso sposobni tako kot

mi, sami reševati svojih zadev. V večini primerov jim samo

škodimo, če jih v primerni starosti ne naučimo, da znajo sami

loviti ribe.

Otroci morajo starosti primerno prevzemati

vsakdanja gospodinjska opravila.

�

PRIMER ŠT. 7

Prisrčna pravnica srednjih let prevzema na svojo grbo proble-

me cele družine. Ubada se s sestro, njenimi otroki, starši. Nji-

hove probleme jemlje kot da so njeni, zaradi tega ne spi, stal-

no teka sem in tja. Ne opazi, da je sama depresivna, da je v

službi že preobremenjena in da je zaradi osamljenosti, v kateri

se je znašla, našla smiselno nalogo ukvarjanja z drugimi.

�

ELIZA 1 81/282

Kolikokrat ravno zaradi našega nezadovoljstva vsiljujemo dru-

gim, kako bi naj živeli. Ne pustimo jim, da bi naredili lastno

izkušnjo. V bistvu prevzemamo njihovo odgovornost nase, to pa

je v večini primerov neodgovorno. Drugim ne dajemo možnosti,

da bi si sami rešili problem. S čimer bi dobili občutek lastne

zmožnosti, dobili bi moč aktiviranja lastnih potencialov. Z našim

vsiljevanjem jim damo nehote vedeti, da oni niso sami sposobni

reševati svojih problemov, da so žrtve, ki jim morajo pomagati

drugi.

»Reševalcem« raste občutek (lažne) večvrednosti, ljudem v sti-

ski pa podaljšuje obdobje utapljanja v samopomilovanju,

namesto, da bi se oprli na lastno notranjo modrost.

Otroku, ki se ni treba potruditi za opravila, ki sodijo v vsakdan-

jik, je kasneje zelo težko narediti karkoli za druge. Vedno priča-

kujejo, da se bodo mame vrtele okrog njih. Delamo si medved-

jo uslugo, ko razvajamo otroke. Zame je to nepotrebno in škod-

ljivo razvajanje, če odvzemate prevelika bremena z ramen s

šolo preobremenjenih otrok.

Nič jim ne pomagate, če z njimi »hodite v šolo«, kar pomeni, da

vsak dan z njimi delate njihove domače naloge. Dolgoročno jim

zelo škodujete, saj je nesamostojen otrok na najboljši poti do

najslabše samopodobe. Otrok se mora naučiti, da bo svoje

obveznosti opravljal sam, da bo svoje probleme znal sam reše-

vati (tabela 10), zato ga pa moramo naučiti loviti ribe.

ELIZA 1 82/282

� TABELA 10�

1.

stopnja

Trdi

starši

2.

stopnja

Mehki

starši

Zunanja

motivacija

Nereševanje

problemov

Slabi

odnosi

3.

stopnja

Prožni

starši

SAMOVZGO

JA

Notranja

motivacija

Reševanje

problemov,

stisk

Redna psi-

hohigiena

Dobri

odnosi

� TABELA 10�

ELIZA 1 83/282

� TABELA 9�

NELJUBEZEN vodi v NASILJE

1. nasilje nad samim sabo

●razvijanje negativnih misli

●negovanje razdiralnih čustev

● slabi medosebne odnosi

2. nasilje nad drugimi

● vzgojno

● ekonomsko

● politično

● ideološko

● vojaško

● psihološko

● nad naravo/okoljem

3. nasilje v svetu

● vojne

● politični razdori

● slepo uničevanje narave

� TABELA 9�

ELIZA 1 84/282

TRETJA STOPNJA

NALOGA DOMA:

VZGOJA KOT SAMOVZGOJA

STARŠI KOT PROŽNI UČITELJI

Možna je le SAMOVZGOJA STARŠEV, ni pa možno, da bi se

naučili tehnik, ki ne bi posegale v našo osebnostno strukturo in

ne bi »zahtevale«, da se NAJPREJ SPREMENIMO MI SAMI.

PRAVA »VZGOJA« JE LE NAŠ NAČIN ŽIVLJENJA, PRIDOBLJEN S

SAMOVZGOJO

Mi pod vzgojo razumemo le psihologijo zunanjega nadzora: jaz

bom nekaj rekel in ti moraš to narediti. Večina nas si vedno pod

pojmom vzgoja predstavlja TI SPOROČILA. Da se bomo nekje

naučili nekaj pravil, s katerimi bomo SPREMINJALI DRUGE.

Nemogoče je spreminjati druge, lahko le sebe. Samo nekdo, ki

se samovzgaja, bo razumel sebe, bo vedel za svoje meje in jih

bo znal drugim predstaviti v jaz sporočilu. Ker smo pa skoraj

vsi že zdresirani v klasičnih ti sporočilih, bi skoraj vsi rabili odu-

čitev nepravih sporočil in učenje nenasilne komunikacije.

Skoraj vse, kar delamo sedaj, je družbeno sprejemljiva TI -

KOMUNIKACIJA. Torej legalno NASILJE (tabela 9).

ELIZA 1 85/282

Janez SVETINA, Slovenska šola za novo tisočletje,

str. 12: »sedaj je zelo razširjeno pojmovanje, da je glavna

naloga šole posredovanje znanja, pri čemer se misli na poziti-

vistično faktografsko znanje ali papirnato knjižno znanje, med-

tem ko naj bi za kultiviranje in osebnostno vzgojo in mladih

skrbeli starši…

Str. 13: » Vendar beseda znanje v resnici vsebuje mnogo več.

Vsebuje tudi veliko stvari, ki so neobhodno potrebne za kolikor

toliko pametno in zadovoljno človeško življenje, a jih sedaj ne

poučujejo v naših šolah, žal pa pogosto ali večinoma tudi ne v

naših domovih:…

Tako se šola izogne posredovanju vrste različnih znanj, ki so za

življenje vsaj toliko važna ali potrebna kakor poznavanje priro-

doslovnih ved in različnih tehničnih disciplin, pogosto pa za

posameznika in družbo še bolj pomembna. Toda ker šola,

kakor je videti, tej nalogi ni kos, se je na kratko otrese rekoč,

da je to naloga družine in staršev ali pa širše družbe…

Treba je namreč vedeti, da tudi starši ali večina staršev nima

takšnega znanja, ker jim ga tudi njihova šola in njihovi starši

niso bili sposobni dati …«

ELIZA 1 86/282

Življenje nam daje vsak trenutek vse odgovore. Le da jih včasih

ne znamo dešifrirati, včasih jih nočemo razumeti, včasih ne

vemo, da so to bili odgovori. Govori nam z dušo, ki je pero živ-

ljenja le, če smo ji dali krila. Smo ji? Ali smo prijazni do najpo-

membnejše osebe v našem življenju? Do sebe? Ali smo srečni?

Kajti otroci so danes srečni samo toliko, kot so srečni njihovi

starši.

•

Dom. Gnezdo ljubezni. Kraj, kjer si sprejet takšen, kakr-

šen si. Prostor, kamor se lahko vedno znova vračaš.

•

Od staršev pričakujem samo to, kar lahko naredijo. Da čutijo,

da so otroci njihova glavna skrb, da so dolžni poskrbeti za

pogoje, v katerih se otroci lahko razcvetijo. Torej tudi za pogoje

maksimalno dobrega izobraževanja. V praksi pa se večina star-

šev obnaša, kot da so otroci od sistema in ne »njihovi« (tudi

njihovi niso, le njihova odgovornost) in se zadovoljijo le s

šolanjem.

Če starši nimajo vizije zase, je običajno nimajo za svoje otroke

in se prepuščajo zavajanju zunanje motivacije (učenje za služ-

be, za dobro plačo, podpirajo otrokovo učenje za ocene, za toč-

ke, za prestižne formalne vstopnice).

ELIZA 1 87/282

Ko pa bo večina staršev hotela drugačne pogoje za otroke,

bodo ti tudi nastali. To se bo zgodilo v procesu ozaveščanja, ki

vključuje tudi dobro samopodobo staršev in učiteljev.

In seveda, ko se bodo tudi starši v sodelovanju z učitelji izobra-

ževali v smeri lastnega notranjega zorenja in ustvarjanja pogo-

jev za dober, srečen dom. Dom, ki je kraj za otroke.

Dokler se ne cenimo, si ne »upamo« oporekati »avtoritetam«,

smo slepo pokorni in poslušni. Vsi smo soodgovorni.

Kakršno povpraševanje, takšna ponudba.

•

DOM – ZIBELKA VREDNOT

IN VEDNO ODPRT PRISTAN ZA OTROKE.

•

ELIZA 1 88/282

KOT V »DOBRIH STARIH ČASIH«?

ALI BOMO NAREDILI DOBRE ČASE DANES?

Opravičujem in zahvaljujem se neznanemu avtorju za dobro

zgodbo (»Dobri stari časi«), ki je marca letos (2006) krožila po

internetu in jo objavljam na koncu tega poglavja. Nihče ni vedel

povedati, čigava je.

Zame stari časi niso bili dobri časi. Šele danes vidim možnost

dobrih časov, kajti razpolagamo z dovolj znanja o posledicah

trde in mehke naravnanosti staršev, danes vemo, da se je treba

izobraževati v smeri prožnega starševstva, da je treba najprej

vzgajati in vzgojiti sebe. Tega naši dobronamerni trdi ali mehki

starši še niso vedeli.

Prožni starši pa lahko danes ustvarijo dobre čase, izgovorov

nimamo nobenih več. Danes imamo VSE POGOJE za dobre

čase, ne samo v naših domovih, ampak v naši družbi nasploh.

DOBRI STARI ČASI (internet, marec 2006)

«Po današnjih pravilih in birokraciji tisti, ki smo bili otroci v 50-

ih, 60-ih in 70-ih, 80-ih, sploh ne bi smeli preživeti.

Naše igrače so bile prebarvane z barvo na osnovi svinca, takoj

ko smo jih dobili v roke, pa so bile polizane in "prežvečene".

V naših časih stekleničke z zdravili niso imele varnostnih

pokrovčkov, ni bilo zaščite električnih vtičnic, oblog vogalov

vrat, vogalov mizic in zaščite proti odpiranju omaric.

ELIZA 1 89/282

Ko smo vozili kolo, nismo uporabljali čelad, kar se tiče varnosti,

smo imeli samo kakšno odbojno steklo na kolesu.

Ko smo se kot otroci vozili v avtomobilih, nismo imeli varnost-

nih pasov, zračnih blazin, stranske zaščite. Vožnja na prvem

sedežu je bil ponos.

Vodo smo pili iz vsake pipe in ne ustekleničene. Okus je bil

enak.

Jedli smo sendviče z maslom, pudinge, sladke nedietne čokola-

de, lizike, bombone in vse z veliko sladkorja, ampak nismo

trpeli zaradi odvečne teže. Igrali smo se pač na dvorišču.

S štirimi prijatelji smo si delili pijačo iz ene in iste steklenice, pa

nihče ni zbolel ali umrl zaradi tega.

Cele dneve smo popravljali kolesa ali na pol uničene motorje,

se nato spustili z njimi po klancu navzdol, ter šele na ovinku

ugotovili, da zavore ne delujejo. Po neprijetnih padcih smo se

naučili, kako rešimo tudi take probleme.

Cel dan smo se lahko igrali. Navsezgodaj smo odšli od doma in

se vrnili, tik preden se je stemnilo. Nihče ni vedel, kje smo, pa

tudi nikogar ni to skrbelo. Nismo imeli "play station"-ov, videoi-

gric, 50 televizijskih kanalov, ne video filmov, ne soround zvo-

ka, ne osebnih računalnikov, ne prenosnih telefonov in SMS-ov,

ne internetnih klepetalnic. Imeli smo prijatelje in z njimi smo

hodili naokoli.

Igrali smo se ristanc, skrivalnice, zemljo krast, streljali smo s

fračami. In včasih je ta reč prav pošteno zaskelela.

Padali smo z dreves, se porezali na razbiti steklenini, lomili

zobe in kosti, pa ni bilo nobene tožbe na sodišču zaradi tega.

ELIZA 1 90/282

Bile so nesreče, in iz teh napak smo se učili, da se te ne bi

nikoli ponovile.

Tepli smo se in mlatili en drugega, dokler nismo bili črni od

podplutb in žalostni - pa smo se naučili nekako živeti tudi s

tem.

Šli smo domov k svojim prijateljem in to peš.

Neprestano smo izzivali pravila in prodajali svojo kožo. To so

bila naša dejanja. Posledice so bile pričakovane. Misel, da bi

nas iz teh položajev reševali starši, je bila nezaslišana. Oni so

bili na strani zakona. Si to lahko predstavljate?

Ta generacija je ustvarila nekaj najbolj drznih izumiteljev in

reševalcev problemov vseh časov. Zadnjih 50 let je bilo zazna-

movanih z eksplozijo inovacij in novih idej. Imeli smo svobodo,

padce, uspehe in odgovornost in naučili smo se vse to obvlado-

vati.

In ti si eden izmed njih.

Čestitam!!!

Prosim pošlji to ostalim, ki so imeli to srečo, da so odrasli kot

resnični mulci.«

ELIZA 1 91/282

3

ŠOLA

ZNAČILNOSTI PRVIH DVEH STOPENJ

NAPAČNO MIŠLJENJE V ŠOLSTVU∗1

ŠOLA LE ŠOLANJE

IN NE IZOBRAŽEVANJE

TRETJA STOPNJA

IZOBRAŽEVANJE∗2

KULTIVIRANJE UMSKO-DUŠEVNEGA

PROSTORA∗3

VSEŽIVLJENJSKO SAMOIZOBRAŽEVANJE IN

SAMORAZISKOVANJE

IZ NOTRANJE MOTIVACIJE

L

ELIZA 1 92/282

∗1 ŠOLANJE zame pomeni le učenje iz zunanje motivacije (za

ocene, za točke, za formalna potrdila). Zato se mi zdi, da

je pravilneje, če rečemo, da se otroci danes predvsem

šolajo. Za izobraževalni proces moramo (šele) poskrbeti.

∗2 IZOBRAŽEVANJE je del učenja iz notranje motivacije, učimo se

zaradi znanja. Značilno je tudi za vseživljenjsko izobraže-

vanje in za neformalna učenja - samoizobraževanja. Cilj

je uporabljati naučeno znanje, se z njim bogatiti in tudi

osebnostno rasti.

IZOBRAŽEVANJE JE STALNO SPREMINJANJE.

VEDNO, KO SE NAUČIMO NEČESA NOVEGA, TUDI

POSTANEMO NEKAJ NOVEGA.

∗3 MIŠLJENJE je del izobraževalnega procesa, zato šola nosi lev-

ji delež odgovornosti (ker otrok ne izobražujemo, ampak

le šolamo).

ELIZA 1 93/282

VSEBINA:

PRVA IN DRUGA STOPNJA

ZNAČILNOSTI ŠOLANJA NA PRVIH DVEH STOPNJAH

ŠOLA – LE ŠOLANJE IN NE IZOBRAŽEVANJE

TRETJA STOPNJA

NALOGA ŠOLE

CELOSTNO IZOBRAŽEVANJE

1. KULTIVIRANJE UMSKEGA PROSTORA4

»RAZUMSKE TEHNIKE«

BRUŠENJE ŽAGE

POSTATI RESNIČEN, RESNICOLJUBEN

RAZLIKOVANJE MED OSEBNOSTJO IN DEJANJEM

RAZMEJEVANJE ODGOVORNOSTI

UDEJANJANJE REŠITEV - ASERTIVNOST,

DATI VSE OD SEBE

JEZIKOVNI KOMPAS, JAZ SPOROČILA

HUMOR

POSLUŠANJE, POGOVARJANJE

URK (USTVARJALNO REŠEVANJE KONFLIKTOV)

ELIZA 1 94/282

TRETJA STOPNJA

NALOGA ŠOLE

CELOSTNO IZOBRAŽEVANJE

2. KULTIVIRANJE NOTRANJEGA PSIHOLOŠKO-

DUŠEVNEGA PROSTORA5

ORODJA ZA SAMOODGOVORNO KREIRANJE LASTNEGA

ŽIVLJENJA

KAKO »SPREMENITI« ČUSTVENO IN MISELNO

NARAVNANOST?

SAMOREFLEKSIJA, SAMOZAVEDANJE

ČUSTVENO OPISMENJEVANJE6

SAMOPODOBA7

ELIZA 1 95/282

-----����----����---����----- POSLEDICE NAPAČNEGA MIŠLJENJA V ŠOLSTVU

1�����SLEPO POSNEMANJE, SLEPA TEKMOVALNOST,

RIVALSTVO Z DRUGIMI, SLEPA POSLUŠNOST

2�����STRAH

�����BOLEZENSKA OKUŽBA, »HOČEM (vedno) VEČ«

3�����IDENTIFIKACIJA: »SEM TO, KAR DELAM«

4�����OKUŽBA Z NAGLICO: »NIMAM ČASA«

5�����ONESNAŽEVANJE NOTRANJEGA IN ZUNANJEGA UMSKEGA

IN PSIHOLOŠKEGA PROSTORA

6�����NASILJA, simbolni jeziki nasilja, VOJNE

7�����STRES

8�����IDEOLOGIJE

-VERSKE; -POLITIČNE-;-ZNANSTVENE-SCIENTIZEM; -

GOSPODARSKE

9�����NEZAVEDANJE

10�����NESPREJEMANJE DRUGAČNOSTI

Ostale posledice napačnega mišljenja so predstavljene v tabe-lah prve in druge stopnje v poglavjih 4, 5 in 6 in v Elizi 2.

ELIZA 1 96/282

PRVA IN DRUGA STOPNJA

ZNAČILNOSTI ŠOLANJA NA PRVIH DVEH STOPNJAH

PREVLADUJEJO »TRDI IN MEHKI« UČITELJI (tabela 11)

Andrej GRABAR :»ŠOLA JE MRTVA«

Andrej GRABAR, Človek, str. 45 :

«Šola je mrtva in ljudi ne pripravlja na življenje, ker se v njej

nihče res ne daje, ker učitelji niso navzoči z živo izkušnjo,

ampak igrajo vloge, ki morijo nje same in učence povrhu. Dan-

danes se ljudje vedejo kakor otrok, ki mu vse urejajo starši, pa

mu ni treba misliti na nič. In vsi podlegajo sugestiji miselnosti,

ki je slepa in gluha in vse pelje v popolno odtujenost in raz-

kroj.«

•

ČE ZGREŠIŠ ZAČETEK,

ZGREŠIŠ KONEC.

•

Zaradi nekultiviranja umsko-duševnega prostora v času šolanja

(ki bi tako postalo izobraževanje), smo vsi zgrešili pravi zače-

tek. Vemo, da se pravega znanja ne da kupiti, pri nas pa so

javnost razburkali primeri kupovanja diplom. Ostan je predsta-

vil problem neetičnega ravnanja v visokošolskih krogih. Nemo-

ELIZA 1 97/282

goče je, da bi nekdo, ki mu je res do znanja, sploh pomislil na

kupovanje »potrdil«, še bolj pa se moramo zamisliti nad neetič-

nostjo tistih, ki to sploh omogočajo.

Posledica je negativno mišljenje, je nekultiviran umsko-duševni

prostor, ki vodi v negativna mišljenja in dejanja v širšem druž-

benem prostoru.

Zato delujemo le v KURATIVNIH posegih, na preprečevanju

SIMPTOMOV, namesto, da bi izvajali PREVENTIVNO

IZOBRAŽEVANJE, ki je stvar pravega začetka: kultiviranja

umsko-duševnega prostora na začetku izobraževanja. Mi ima-

mo le šolanje in to na vseh ravneh, od osnovnošolskega do uni-

verzitetnega.

ZGODBA 2: OBVEZNA ŽIVALSKA OSNOVNA ŠOLA

V bogati deželi so dolgo časa v največji slogi razkošno živela

plemena različnih živali. Levi, volkovi, sloni, mačke, opice,

kače, labodi na reki, mačke, kune, ptice na drevesih. Vsega je

bilo na pretek, hrane, sonca, dežja.

Toda nekatere živali so začele postajati nezadovoljne, psihologi

bi jim rekli, da so izrazito razvajene in sebične. Zakaj? Kar

naenkrat nekaterim ni bila všeč drugačnost drugih živali. Da je

preveč svobodomiselnosti, da ni dovolj prilagajanja, kajti neka-

tere manj samostojne, vedno bolj k odvisnosti naravnane živa-

li, bi se rade v starosti ukvarjale s stvarmi, ki ne omogočajo

preživetja. Najbolje, da se druge v to »sodelovanje« prisili.

Najboljše izkušnje s tem so živali videle pri šolah belih ljudi.

ELIZA 1 98/282

Tudi oni bodo ustanovili podobno šolo za živali, ki bo obvezna.

Vse živali se bodo morale ne glede na sposobnosti učiti vseh

predmetov: letenja, plavanja, plezanja, teka in lova.

Labod je imel celo šolsko leto odlične rezultate pri plavanju na

vodi, toda plezanje mu ni šlo. Rabil je dopolnilni pouk in prej

tako ponosna ptica je začutila, da z njo ni nekaj v redu.

Volk je vse prekosil v teku, toda pri plezanju se ni mogel pri-

merjati s kuno in postala je njegova zasebna trenerka.

Pri lovljenju miši je bila mačka najboljša, le volk jo je tu in tam

dohiteval z ocenami. V vodo pa si mačka ni upala. V počitnicah

je imela zaradi tega popravni izpit, najhuje pa je bilo to, da ji

nihče ni znal razložiti, zakaj se mora učiti nekaj, kar ne rabi v

njenem mačjem življenju, ampak samo v šoli.

Na koncu šolskega leta je bila najboljša učenka kača, ki je

dosegala pri vseh predmetih povprečne rezultate, toda naučila

se je dokaj hitro plezati, švigniti pod vodo, splezati na drevo,

uloviti miško in od vseh učencev edina ni imela občutka, da je

šola slaba.

ŠOLA – LE ŠOLANJE IN NE IZOBRAŽEVANJE?

ŠOLANJE LE ZA »VARNE SLUŽBE«?

ELIZA 1 99/282

Janez SVETINA, Slovenska šola za novo tisočletje, str.

127: 8

»Iz te podrejenosti šole interesom oblasti se torej razvije vrsta

hudih kvarnih posledic za vzgojo otrok. Učitelj je nesvoboden

in ga je strah, da bi naredil karkoli narobe. Isto velja za ravna-

telje ali pa tudi za svetovalne delavce v šoli. V takšnem vzduš-

ju strahu in negotovosti ni mogoča prava iniciativnost in samo-

stojnost, potrebna za iskanje novih in boljših vzgojnih in učnih

oblik in prijemov. Nesamostojen učitelj navadno tudi ne more

prenašati in dopuščati samostojnosti pri učencih. Kako naj uči-

telj, ki sam ne zna ali ne upa samostojno kritično razmišljati, to

dopušča pri svojih učencih ali pa jih celo uči samostojnosti v

mišljenju? Kako naj učitelj, ki ni sam pokončen človek, priprav-

ljen odločno stati za svojim lastnim prepričanjem in govoriti

resnico, daje zgled nravne pokončnosti otrokom in mladim, ki

jih uči in vzgaja?«

Učitelj, ki je sam slepo poslušen sistemu,

pričakuje slepo poslušnost od otrok.

ALI SISTEM ŠČITI SISTEM?

(VRANA VRANI NE IZKLJUJE OČI)

Šola je del sistema. Ne opravlja svoje odgovornosti, niti je ne

priznava. Prelaga jo na dom. Staršev pa nihče ne nauči, da bi

ELIZA 1 100/282

lahko to vlogo opravljali odgovorno. V procesu šolanja jih celo

deformiramo z dresuro slepe poslušnosti in nekritičnega razmiš-

ljanja. To jim postane navada in kot odrasli ne mislimo več, v

smislu kritičnega mišljenja. Smo kot roboti.

Janez SVETINA, Slovenska šola za novo tisočletje,

str. 127:

»Treba je reči, da k represivnosti šole veliko prispeva misel-

nost, da imajo šolske oblasti pravico v vseh podrobnostih

predpisovati, česa in kdaj se morajo otroci učiti (predpisovati

splošno obvezni učni program in predmetnik) in da se šole, uči-

telji in učenci morajo brezpogojno podrejati tem zahtevam. Iz

gledanja, da je šola dekla oblasti (ki je povsem nasprotno

modernim pedagoškim in psihološkim pogledom, da šola v

prvi vrsti mora služiti potrebam otrok in mladih – njiho-

vemu harmoničnemu individualnemu razvoju in njihovemu

uvajanju v kulturo, življenje in delo človeške skupnosti), sledi

cela vrsta popačenj šole in vzgoje: neavtonomni ravnatelji in

učitelji, ki se morajo obnašati kot služabniki oblasti, obvezni

učni predmetniki in programi, katerih izpolnjevanje postane

najvišji praktični cilj in glavna norma šolskega dela…«

ELIZA 1 101/282

To, kar si večina predstavlja pod izobraževanjem, je le

šolanje za službe in ne izobraževanje za delo in življenje.

Pravo izobraževanje izobražuje za delo, ne za službe.

Cilj izobraževanja je pripraviti mlade, da se bodo vse živ-

ljenje izobraževali. (R.M. Hutchins)

Starši in učitelji so soodgovorni in sokrivi, ker zahtevajo od

otrok učenje iz zunanje motivacije (za ocene, točke).

S tem podpirajo tekmovalnost, primerjanje, posnemanje, nekri-

tično razmišljanje.

Ali je to spoštovanje otroka, če ga silimo, da se uči le za dobre

ocene, da se uči za poklic, ki je trenutno dobičkonosen?

Vedno več je inteligentnih otrok, ki se (ne)uspešno upirajo psi-

hologiji zunanjega nadzora.

Odrasli žal ne razumemo simbolnega jezika njihovih sporočil.

OŠ ne bi smela izzveneti kot nekaj, kar je samo po sebi

umevno. Morala bi se truditi, da bi bila njena vsebina takšna,

da bi si vsak otrok želel hoditi v šolo (samo učenje ni isto kot

izobraževanje).

� Vedno več orlov se rojeva v piščančja gnezda. Orli naj ne sprašujejo kokoši, kako naj letijo.

�

ELIZA 1 102/282

Janez SVETINA, Slovenska šola za novo tisočletje, str.

128: »

Poleg tega pa ima podrejenost učitelja oblastem še druge

kvarne psihološke posledice. Gre za zelo pogosto in tipično

situacijo v družbi, da človek, ki ga zatirajo višji, sam zatira vse

nižje od sebe, odreagira svojo agresivnost in težnjo po domi-

naciji ali veljavi v svojem odnosu do podrejenih…Jasno je, da v

takšnih razmerah ni pravih možnosti za demokratično vzgojo

otrok in mladih, saj so ves čas podvrženi avtoritarnim vedenj-

skim vzorcem in socialnim odnosom in se tako tudi mladi nav-

zemajo takšnih vzorcev.«

ELIZA 1 103/282

�TABELA 11�

1.

stopnja

MEHKI

UČITELJ

pogosto

NEDISCIPLINA

nereševanje proble-

mov

POPUŠČANJE

NI ZDRAVIH MEJA

Nizka samopodoba

2.

stopnja

TRDI

UČITELJ

ZUNANJE

DISCIPLINIRANJE

rezultati pomem-

bnejši od odnosov

zahteva POSLUŠNOST

prilagodljivost

SAMOPOMEMBNOST

NADZOR

PRISILA

ZUNANJA MOTIVACIJA

Nizka samopodoba

3.

stopnja

PROŽNI

/

ASERTIV

NI

UČITELJ

NOTRANJA

DISCIPLINA

ODNOSI SO

POMEMB. OD

REZULTATOV

ODGOVORNOST

SAMOINICIATIVNOST

SAMORAZISKOVANJE

VESELJE DO UČENJA

ZDRAVE MEJE

NOT. MOT.

Dobra samopodoba

�TABELA 11�

KDO JE ODGOVOREN ZA IZOBRAŽEVANJE, KI GA TRENUTNO

NIMAMO?

KDO IZOBRAŽUJE ZA DELO in za ŽIVLJENJE?

ELIZA 1 104/282

● Na vseh šolah, osnovnih in srednjih srečujem ogromno dobrih

učiteljev, dobrih po človeški in strokovni plati. Srečujem pa še

premalo učiteljev in ravnateljev, ki bi imeli jasno vizijo šolstva.

Seveda bi si morali izdelati skupno s sodelavci svojo, kajti Mini-

strstvo za šolstvo jim te opore še ne nudi dovolj. Dobri učitelji

in dobri ravnatelji se pogosto počutijo kot vedno večji birokrati,

ki nimajo pravih pogojev za kvalitetno delo. Želijo si večje

avtonomije pri delu, s sistemom pa želijo sodelovati na način, ki

bi jim dajal občutek obojestranske sprejetosti in spoštovanja.

● Večino časa se na šolah porabi za delo na discipliniranju

učencev, nekateri si priznajo tudi manjkajoče timsko delo učite-

ljev, fokus dela pa se premalokrat vrti okrog (manjkajoče)

vizije, ki vključuje lik asertivnega učitelja (lik Čedermaca,

Ostana), ki se zaveda, da je eden največjih problemov v šolstvu

ta, da ne rešujemo problemov (toleriramo nedisciplino, ne uči-

mo se reševanja konfliktov, ki bi vodilo v razumevanje nasilja,

ne delujemo v asertivnem smislu, ki bi prineslo učitelju tako

zaželen občutek cenjenosti)… Prožne učitelje si predstavljam

kot pogumne, a človeške.

Slovenska šola je kot neko abstraktno telo, kot da ni del živ-

ljenja. Večina zaposlenih ne vidi problemov v šoli, niti izven

šole.

Niso zdravi tisti kolektivi, ki problemov »nimajo«, ampak tisti,

ki si jih priznajo in jih poskušajo reševati. To je na makro ravni.

ELIZA 1 105/282

Na mikro ravni srečujem učitelje, ki svoje neprepoznane notra-

nje konflikte prenašajo v šolsko okolje in se ne zavedajo, da je

prepoznava konfliktov pri sebi predpogoj, da jih lahko zaznam

pri drugih (npr. pri učencih, ali sodelavcih). Šole se še preveč

vrtijo okrog posredovanja znanja (ki je prepogosto v stilu poda-

janja podatkov), kajti šola, ki ne ustvarja pogojev za razvijanje

notranje motivacije, ne bo dojela, da je ravno zunanja motiva-

cija (učenje za ocene, in ne učenje zaradi znanja) eden izmed

glavnih vzrokov nezainteresiranosti učencev.

Tako se seveda dogaja, da zunanje motivirani učitelji ne morejo

notranje motivirati učenca. Zame je eden glavnih problemov

našega šolskega sistema tudi v tem, ker ne dojame, da se veči-

na učencev uči zaradi ocen, kar pomeni, da niso notranje moti-

virani in da žal večina nikoli ne bo spoznala veselja do kontinui-

ranega vseživljenjskega učenja tudi po koncu formalnega šolan-

ja. Tukaj pa naletim na podobno oviro pri veliko učiteljih, ki so

zainteresirani za izobraževanje na njihovem strokovnem podro-

čju, ne pa na področjih, ki jim povzročajo velike probleme.

Tako probleme raje zanikajo (ker jih imajo tudi drugi, ker se ne

da nič spremeniti, nemoč, ker ne vedo kako…) in s tem dajemo

tudi učencem »vzgled«, da se problemov ne da reševati, da

dobri odnosi niso možni (brez reševanja problemov ni dobrih

medosebnih odnosov).

● Tako se večina kolektivov nahaja na STOPNJI

PRETVARJANJA/ZANIKANJA. Kolektiv deluje = se pretvarja, da

ELIZA 1 106/282

ni vzroka za nesoglasje. Da so dobra šola, saj se vendar vsi

tako trudijo.

To pretvarjanje ohranjamo s pomočjo tihih skupnih pravil, ki jih

imenujemo LEPO VEDENJE. Človek se mora potruditi, da ne

reče ničesar, kar bi lahko vznejevoljilo ali vznemirilo koga dru-

gega. Če kdo reče kaj, kar te prizadene ali v tebi zbudi boleč

spomin, se pretvarjaj, da si povsem neprizadet.

Seveda to ne vodi do prožnega učiteljevanja in samo podaljšuje

vsestranska nezadovoljstva po šolah.

ELIZA 1 107/282

TRETJA STOPNJA NALOGA ŠOLE

POSTATI PROŽNI UČITELJ

KULTIVIRANJE UMSKO – DUŠEVNEGA PROSTORA

Učiteljski poklic je najpomembnejši poklic na svetu. Iz njega

izhajajo vsi drugi poklici, zato bi moral postati najbolj cenjen,

najbolj ovrednoten, v njem pa bi smeli biti le prožno naravnani

učitelji. Tisti, ki z ljubeznijo in s strokovnostjo spremljajo naše

otroke na poti vseživljenjskega učenja in izobraževanja.

Prožni učitelj misli pozitivno, uživa v poučevanju in zna navdu-

šiti učence, kar oboje vodi v izobraževanje iz notranje motiva-

cije.

DOKLER NE MISLIŠ POZITIVNO,

NE MOREŠ DELOVATI POZITIVNO.

Pozitivna miselnost je zame miselnost, ki vključuje mož-

nost, zaupanje, da se nekaj da spremeniti, da se stvari

lahko rešujejo in da začnemo s spreminjanjem najprej

pri sebi. Vključuje orodja psihologije notranjega nadzora,

notranje osebnostne rasti in je značilna za vse prožne

odnose (prožne učitelje, prožne starše).

ELIZA 1 108/282

Pozitivno mišljenje ni mišljeno kot storilnostno naravnana

miselnost, ki temelji na povečevanju zunanjega, finančnega,

materialnega dobička in torej vključuje zlorabo vedenja o moči

pozitivnega mišljenja.

Vodstveni delavci se učijo, kako motivirati, dresirati delavce, da

bodo vedno bolj dvigali dobiček podjetju. To psihološko znanje,

s katerim se da spet manipulirati, se v zadnjih 50-ih letih naj-

bolj razvija in širi. Zato je ogromno duhovnih materialistov, ki

berejo literaturo, ki bi jim omogočila čimbolj uspešno življenje,

brez lastnih notranjih sprememb seveda.

Prožni učitelj stalno išče možnosti, kako uživati v tem, kar uči,

učence pa poskuša pritegniti z navdušenjem. Vemo pa, da

otroke najbolj pridobiš k učenju, če jih seznanjaš s stvarmi, ki

jih lahko konkretno in koristno uporabijo v življenju.

PROŽNI UČITELJ S SODELOVANJEM (Z UČENCI, S

STARŠI, SODELAVCI IN ŠIRŠO DRUŽBO) VZGAJA IN UČI

● Kaj pa je naš cilj- VIZIJA za otroke? Kaj si želimo –

POSLUŠNE otroke, ki se učijo za ocene, ali hočemo izobraziti

ODGOVORNE otroke, ki se učijo zaradi znanja (notr. motivaci-

ja)?

Če hočemo prvi model, nam ni potrebno nič spreminjati, osta-

nimo trdi, mehki učitelji ali nihajoči- za razvoj otrokove notran-

ELIZA 1 109/282

je motivacije pa rabimo naravnanost PROŽNEGA ALI

ASERTIVNEGA UČITELJA.

KJE JE ENA OD MOŽNIH REŠITEV?

ASERTIVNI - PROŽNI UČITELJ/RAVNATELJ

(prožni učitelj, učitelj metulj)

∴∴∴∴

vpliva na

∴∴∴∴

ASERTIVNEGA - PROŽNEGA UČENCA

∴∴∴∴

sodeluje z

ASERTIVNIM - PROŽNIM STARŠEM

Pri delavnicah z otroki prihajajo na dan njihove stiske, potrebe

in želje po znanjih, ki jih potrebujejo za reševanje stisk, obvla-

dovanje stresa, razumevanje problemov, razumevanje sous-

tvarjanja dobrih odnosov, razumevanje odnosa do narave (tako

ELIZA 1 110/282

kot delamo sami s sabo, delamo tudi z naravo – zaenkrat še

neobčutljivo).

Sama strokovnost, tehnična brezhibnost torej danes ni več

dovolj. Bistveno pomembnejša je naravnanost v reševanje pro-

blemov in v dobre odnose.

V svetu obstaja že kar nekaj modelov dobrih šol, kjer so otroci

in starši kot STRANKE. Če so starši in otroci zadovoljni, smo

zadostili potrebam najpomembnejših strank. V tem modelu ima

učitelj vlogo prožnega, asertivnega učitelja.

Asertivna, prožna oseba postavlja ZDRAVE MEJE in sprejema

odgovornost za to, da soustvarja pogoje za dobro šolo. Čuti se

kot del šole, kot del okolja, sistema, v katerem živi. Je ustvar-

jalno zavzet za reševanje konfliktov.

Kolektiv bi naj bil kot velika družina vzgled za dobro komunika-

cijo. To bi povedalo otrokom več o naših pogledih na življenje

kot vse besede in seminarji.

Življenje postaja eno samo učenje. Želim si, da bi se tudi mi

učitelji tako radi učili, kajti kar želimo od otrok, naj bi bilo naj-

prej v nas.

Želim si, da bi bili otroci vedoželjni - toda ali smo mi odrasli

vedoželjni, z vseživljenjskim veseljem do učenja?

Radi bi, da bi otroci sodelovali med sabo, toda ali mi sodeluje-

mo med sabo?

Vse se začne pri nas in v šoli.

ELIZA 1 111/282

Vsaka šola bi lahko bila kot ŽIVLJENJSKA UČILNICA. Vse bi

moralo biti naravnano v smislu učenja za življenje. Učitelj, ki ga

zanimajo novi izzivi v šolstvu, bo vedel, da vzgaja že s tem, ko

stopi v učilnico, vzgaja s svojim odnosom do učenca, do sode-

lavca, do starša. Niso naši poskusi discipliniranja, poskusi moti-

viranja tisti, ki vplivajo na učence in okolje kot vzgojni, ampak

naš odnos, ki ga imamo do sebe in do drugih. Učenci ne potre-

bujejo samo tehnično – strokovno brezhibne učitelje, ampak

predvsem človeške učitelje, ki se cenijo in jim v svetu, ki je

poln apokaliptičnih jezdecev, nudijo tudi učenje za življenje.

Vzgajati pomeni zame dajati učencu znanje, ki mu je potrebno,

da se zna učiti sam, da mu damo orodje za samostojno reševa-

nje konfliktov in problemov, da ga opremimo za sodelovanje in

ustvarjanje dobrih odnosov.

Učimo in vzgajamo pa že s tem, ker sami tako tudi živimo.

ELIZA 1 112/282

TRETJA STOPNJA

NALOGA ŠOLE

CELOSTNO IZOBRAŽEVANJE

1. KULTIVIRANJE UMSKEGA PROSTORA9

ZAVEDANJE O MOČI IN MOŽNOSTI IZBIRE MISLI (tabela 21)

Za ZUNANJI PROSTOR (naše telo, naše stanovanje, okolje)

še kar poskrbimo. Naučeni smo, da smo bili pohvaljeni, kadar

smo bili pridni. Kadar smo pospravili sobo (kdor jo je imel),

napisali nalogo, pravočasno pokosili travico, posesali del stano-

vanja.

Očitno spremembo pa opazimo, ko se lotimo našega notranjega

prostora.

Marsikje vprašam npr. učitelje, ki se npr. pritožujejo nad preve-

likim številom učencev v razredu, kaj bi se dalo spremeniti. Če

ste učitelj, najbolj poznate odgovor: »To se vendar ne da. To

predpisuje sistem/učni načrt..«

V resnici pa gre za to, da nas blokira moč naših negativnih

predstav. Če smo v nekaj vnaprej prepričani, da se ne da, se

potem tudi res ne da. Imate prav in še dejanja vam to potrdijo.

ELIZA 1 113/282

Ko bi vsaj pomislili, da se da nekaj spremeniti, saj spre-

membe ni treba takoj realizirati. Včasih se niti ne da. Kategori-

čno zanikamo že samo hipotetično možnost, idejo.

Si predstavljate, da bi še vedno verjeli le v kočije, da bi vsi

imeli možnost vožnje z avtomobili kot iluzijo?

Si predstavljate, da ne bi verjeli v možnost brezžičnega

prenosa zvoka? Koliko mobilnih telefonov, s katerimi se ali pre-

komerno kontroliramo, ali pa jih prav koristno uporabljamo, ne

bi obstajalo!

Si predstavljate, da še ne bi verjeli v letala?...

Na naš NOTRANJI PROSTOR (psihični procesi, čustva,

občutki, umski procesi) pa nas ni nihče pripravil.

Ne poznamo izvora misli, niti tega ne vemo, kako so se v nas

zasidrala mnenja zunanjih avtoritet (staršev, učiteljev, duhov-

nikov, sovrstnikov). Izjave, ki smo jih kot otroci stalno posluša-

li, smo posneli v svoj notranji softver, od koder delujejo kot

nevidni vsiljivi nagajivčki. Močnejši so od naših zavestnih odlo-

čitev - vse dokler jih (ponavadi šele kot odrasle osebe) ne

odkrijemo in jim odvzamemo negativno moč. Kako?

Glavno umsko orodje je poznavanje moči misli.

Prožni učitelj bo poznal orodja za kultiviranje umsko-duševnega

prostora, brez katerih ostaja le neprožni, trdi ali mehki učitelj.

MOČ MISLI

ELIZA 1 114/282

Spoznanja alternative se vedno bolj prekrivajo z znanostjo.

Fizika je prispevala največ dokaznega gradiva, ki ga mi

(pre)počasi sprejemamo v naš mentalni način materialističnega

razmišljanja. Fiziki, med njimi tudi nobelovci, so dokazovali, da

je MISEL ENERGIJA. Da se vse tisto, na kar se miselno osredo-

točamo (čemur dajemo energijo, pozornost), veča in uresniču-

je.

VSAKA MISEL JE USTVARJALNA.

VSAKA MISEL JE ENERGIJA.

VSAKA MISEL TEŽI K URESNIČITVI.

(spoznanja sodobne fizike)

ELIZA 1 115/282

Če stalno mislimo na to, da hočemo imeti avto, ga bomo slej ko

prej tudi imeli. Če hočemo imeti hišo, izobrazbo, jo bomo tudi

imeli. Iz tega logično sledi, da se Slovenci predvsem miselno

osredotočamo na hiše, avtomobile, akademske nazive, na

materialno rast, kajti tega imamo pri nas veliko.

Čemur pa ne posvečamo pozornosti, čeprav si tega tu in tam

mogoče želimo, to nima dovolj naše miselne (energetske) pod-

pore – in se tudi ne uresniči.

Poglejmo sebe, ljudi okrog nas, s čim se ukvarjamo, kaj razmiš-

ljamo. Ko poslušam ljudi, ki so nezadovoljni, ki niso dosegli npr.

nečesa, kar so si (praviloma premalo želeli) je njihov govorni

jezik vedno negativno obarvan. Nišem še srečala odvisnika od

heroina (sem pa veliko let delala z njimi), ki bi mi rekel npr. »

Cenim se, vse sem naredil za to, da bi dokončal šolo. Vztrajal

bom..«

Pri večini odvisnikov (družbeno nesprejemljivih odvisnostih) so

podobne izjave: » Imel sem same grozne učitelje; starši so kri-

vi; vedno sem imel smolo..« to je jezik prvih dveh stopenj,

JEZIK ŽRTEV in TI SPOROČIL, JEZIK SAMOPOMILOVANJA.

�

PRIMER ŠT. 8, MOČ NEGATIVNIH IZJAV, ČAS: OTROŠTVO

Recimo, da smo kot otrok stalno slišali iz ust odraslih :«Iz tebe

pa že ne bo nič. Ti si neroda. Cel oče si..« Izjavam najbližjih

oseb, ali takšnih, ki jih cenimo, ponavadi (žal) kot otroci ver-

jamemo. Kot otrokom se nam zdi, da odrasli že vedo. Ko otrok

ELIZA 1 116/282

z notranjim programom/žigom »iz tebe nič ne bo«, odrašča,

mu v podobnih situacijah, kot jih je doživljal takrat, ko si je

»prislužil« žig, uresniči prvotno napoved, ki se uresniči kot

neke vrste SAMOPREROKBA (tabela 2). Recimo, da je v šoli

dober, toda zakaj bo ostal »samo dober«. Ko bo pred prelom-

nico, da bi iz sebe naredil kaj več, kar bi bil sigurno sposoben,

če mu ne bi ta spomin (prerokba/žig) priklicala celo paleto pos-

ledičnih SIMPTOMOV. Aktivira se softverski program z zapisom:

»Iz tebe nič ne bo«. Otrok se ima za slabega, čeprav ima

mogoče dobre zunanje rezultate. Če si slab, zakaj bi se trudil.

Podzavestno uresničuješ starševsko napoved ali napoved »dru-

gih ponotranjenih avtoritet«. Tudi ko bi radi spremenili podob-

ne situacije - kaj mislite, kaj nas močneje obvladuje v življen-

ju, izjave, ki smo jih sami gojili par let, ali izjave, ki smo jih

poslušali 10, 15 let ali še dlje?

Izjave pomembnih odraslih imajo tako močan čustveni naboj in

izrazito obarvane notranje podobe.

�

MISLI so kot NOTRANJA miselna HRANA, ki ima svojo energijo.

Lepe misli delajo lep notranji prostor. Predstavljajmo si, kako

zgleda naše notranje »skladišče« shranjenih izjav, sporočil,

misli, dogodkov. Dodajmo negativnim mislim še vsa negativna

čustva in že do 15 leta imamo v sebi toliko zastrupljene vsebi-

ne, da smo v resni nevarnosti, da obtičimo na prvih dveh sto-

pničkah, ostanemo zakisani in negujemo različne psihične ali

fizične bolezni, ki vsebujejo v sebi simbolna sporočila, da je v

nas zastrupljen teren, ki kliče po čiščenju. Rabi drugačno hran-

ELIZA 1 117/282

jenje in nego. Najprej »zboli« naš notranji prostor, šele nato se

odzove naše telo. Pošiljata nam simbolna sporočila, ki jih večina

ne zna prevesti. Za jezik teh sporočil si moramo namreč znati

prisluhniti, zato pa rabimo čas in vēdenje o notranjem psihološ-

kem prostoru. Zaradi nepismenosti na tem področju spregle-

damo pomen sporočil in jih v večini primerov potlačimo in tako

damo sebi vedeti, da se ne cenimo, da nam ni mar za našo not-

ranjo modrost.

Vedno bolj se odtujujemo sebi in naši pravi poti. Posledica je

notranje nezadovoljstvo, nemir. Dobivamo še več simbolnih

sporočil, ki jih poimenujemo kot nesreče, neuspehi, neozdrav-

ljive bolezni, psihične motnje. In naše negativno razmišljanje se

le še krepi. Saj smo vedeli, da bo tako. V bistvu pa smo najprej

mislili negativno, šele nato smo pritegnili negativno situacijo.

Kot učitelji bi morali še posebej paziti na vsakodnevno psihohi-

gieno in miselno inventuro (tabela 27).

Če stalno mislimo le na zunanje izpolnjevanje pravil, smo obti-

čali na prvih dveh stopnjah. Le učitelj, ki so mu odnosi pomem-

bnejši od formalnosti, bo iskal rešitve, ki so stvar »nenapisa-

nih« pravil, notranjega moralno-etičnega razmišljanja.

ELIZA 1 118/282

�TABELA 27�

VRSTE MIŠLJENJA

PO PRAVILIH

trdi in mehki učitelji

1. IN 2. STOPNJA

ETIČNO-MORALNO

prožni učitelji

3. STOPNJA

• zunanja pravila(črka zako-

na/učni načrt)

• notranja pravila

• togost

zunanja motivacija

• fleksibilnost

notranja motivacija

• prenašamo odgovornost na

pravila

• prenašamo odgovornost na

posameznika

•mi nismo odgovorni •mi/ jaz smo odgovorni

• primer, »knjižni jezik«

pomembnejši od spontanosti.

Srednješolci sedijo v krogu in

izvajajo spoznavno vajo. Razred-

ničarka sedi zadaj in jih opazuje.

Ko neka učenka spontano izjavi,

da bi rada postala »zdravnik«, jo

prof. grobo prekine in doda:«Ne

reče se, da bi postala zdravnik,

ampak zdravnica«. Skupinska

dinamika je prekinjena. Potrebno

je ponovno ogrevanje skupine.

•primer: odnosi pomembnejši od

učnega načrta.

Osnovnošolska učiteljica (druga

triada) s pravim posluhom za stis-

ke otrok doseže, da priredi urnik

tako, da smo v okviru pouka imeli

delavnice reševanja konfliktov za

cel razred (skozi celo šolsko leto).

Učenci so ji bili pomembnejši kot

učni načrt.

�TABELA 27�

ELIZA 1 119/282

POT H KULTIVIRANJU UMSKEGA PROSTORA

Kakšna ORODJA poseduje vsak človek za kreiranje, za

SPREMINJANJE svojega življenja (naših MIŠLJENJ)?

1. Najprej imamo MISLI (negativne, pozitivne); večino

časa se ne zavedamo, kakšne misli nas prevevajo. 2. Glede na zvrst misli izbiramo

BESEDE (jezik samopomilovanja, jezik

samopomembnosti, jezik samospoštovanja, jaz –ti

sporočila)

3. Če razmišljamo negativno, so temu primerna tudi čustva.

Ali si lahko predstavljate, da imate negativne misli, da nega-

tivno govorite, istočasno pa bi vas prevevala krasna občutja

sreče? Ko misli izrazimo z besedami, nastajajo v nas notranje

podobe teh misli.

4. NOTRANJE SLIKE so odraz MISLI, BESED, ČUSTEV.

Nekdo, ki stalno vsako zimo pričakuje prehlad, se pogosto

vidi (kar lahko poteka nezavedno, nehote), kako je bolan,

kako gre k zdravniku, kako načrtuje obisk lekarne. Tak člo-

vek se dobesedno pripravlja na bolezen. Njegove stalno

ponavljajoče se slike so se uresničile. To vodi v udejanjanje

naših slik, podob.

5. IZBIRA DEJANJ na osnovi vnaprej izbranih misli,

besed (pozitivna, negativna).

ELIZA 1 120/282

Če boste celo pomlad imeli v glavi misli o vsakoletnem priho-

du alergij, boste o tem govorili (izbira besed), v glavi boste

»videli« vašo alergijo in ko boste kihali, boste uresničili vaše

predvideno dejanje. Sledijo še drugi primeri v tabeli 19.

ELIZA 1 121/282

�TABELA 19� (poenostavljeni) PRIMERI NEGATIVNEGA MIŠLJENJA

MISLI BESEDE ČUSTVA NOTRANJ

E SLIKE

DEJANJA

UČENJE

(npr.

mat)

V mislih se

bojim mate-

matike.

Govo-

rim:«Strah

me je

matemati-

ke.«

Čutim

»strah« v

želodcu.

Vidim,

kako mi

spodleti

pri spra-

ševanju

Dobim

negativno

oceno.

ZDRAVJE Vsako zimo

pomislim na

gripo.

Komu

rečem:«leto

s še nisem

imela gri-

pe«.

Počutim se

slabo.

Vidim se,

kako

ležim v

postelji.

Zbolim,

kot vsako

leto

SAMOPO

-DOBA

O sebi mis-

lim, da sem

grda.

Ko me kdo

pohvali, ne

verjamem.

Zavistna

sem, če

pohvalijo

koga dru-

gega.

Vidim se

kot nep-

rimerno.

Doživljam

zavračan-

ja ljudi.

VIZIJA

VZGOJE

Mislim, da

se ne da nič

spremeniti.

Ko kdo

omeni

spremembe,

takoj rečem,

da je to ilu-

zija.

Neprijetni

občutki.

Kot da

sem slaba

mati

Nič ne

spremin-

jam,nič

ne podpi-

ram.

ELIZA 1 122/282

(poenostavljeni) PRIMERI POZITIVNEGA MIŠLJENJA

MISLI BESEDE ČUSTVA NOTRANJE

SLIKE

DEJANJA

UČENJE

(npr.

mat)

V mislih se

veselim ur

matematike.

Vedno si

rečem: »To

se bom že

naučila«

Prijetni

občutki

ob učen-

ju nove-

ga.

Vidim se,

kako obvla-

dam snov.

Ko sem

vprašana,

znam.

ZDRAVJ

E

Veselim se

zdravja.

»Dobro se

počutim«

Počutim

se zdra-

vo.

Vidim se,

kako sem

zdrava.

Veliko

naredim

za pre-

ventivo.

SAMOP

O-

DOBA

O sebi mis-

lim, da sem

enkratna

oseba.

»Uživam v

moji družbi,

rada se

imam, kakr-

šna sem.«

Počutim

se samo-

zavest-

no,

pogum-

no.

Pred mano

je slika

asertivne

osebe.

Delujem

asertivno,

udejan-

jam nalo-

ge na

3.st.

VIZIJA

VZGOJE

Razmišljam,

da se da kaj

spremeniti.

»Rada bi se

naučila

novih nači-

nov vzga-

janja«

Pogum,

sreča,

zanos

Vidim spre-

menjeno

sebe in

učinke

nove vzgo-

je

Udejan-

jam spre-

membe

pri sebi-

udejan-

jam novo

vizijo

�TABELA 19�

ELIZA 1 123/282

V zgornjo tabelo 19 bi lahko vključili poljubna področja.

Vse se začne v naših glavah. Vse je odvisno od tega, kako mis-

limo. Razum vedno obvisi na materialnih pojavnih oblikah. Ker

smo navajeni misliti le logično in razumsko, nimamo več lastne

iniciative za preklop svojih misli.

To področje, ki se je dolgo časa uporabljalo le za uporabo pozi-

tivnega mišljenja v lukrativne namene (kar mrgoli seminarjev,

kjer se novodobni menedžerji učijo uporabljati psihologijo pozi-

tivnega razmišljanja v namene npr. boljše prodaje. Trenirajo,

kako videti čim boljši promet. In tisti, ki v to verjame - vsaka

»vera« vključuje neverjetno moč misli - so tudi uspešni proda-

jalci.

Ti miselni procesi lahko potekajo kot nezavedni prisilni avtoma-

tizmi, če se posledic lastnega sokreiranja na zavestni ravni ne

zavedamo.

Poglejte si zgornjo tabelo 19. Se pogosto znajdete v negativ-

nem vzorcu razmišljanja?

Naredite poizkus – začnite spreminjati vaše negativne misli v

pozitivne.

Poslužujte se orodij: MISLI, BESEDE/ČUSTVA, DEJANJA

Začnite uporabljati JAZ sporočila, začnite se čustveno opismen-

jevati, podvomite v vse naučeno.

ELIZA 1 124/282

Sledite vašim notranjim vzgibom. Pogovorite se s kom, ki je že

dovolj pogumen, da gre svojo pot.

Ko boste res začutili, da hočete nekaj spremeniti, vas ne bo nič

zadržalo in našli boste svoj način premika naprej. Učitelj se

vedno pojavi, ko je učenec pripravljen.

(nekatere) RAZUMSKE TEHNIKE∗∗∗∗10

BRUŠENJE ŽAGE

POSTATI RESNIČEN, RESNICOLJUBEN ∗11

RAZMEJEVANJE ODGOVORNOSTI

RAZLIKOVANJE MED OSEBNOSTJO IN DEJANJEM

UDEJANJANJE REŠITEV - ASERTIVNOST, DATI VSE OD SEBE

JEZIKOVNI KOMPAS, JAZ SPOROČILA

HUMOR

POSLUŠANJE, POGOVARJANJE

URK (USTVARJALNO REŠEVANJE KONFLIKTOV)

Če bi bilo probleme možno rešiti le z razumom, bi bili že zdav-

naj »rešeni«, možno bi bilo predpisovanje receptov za reševan-

je in marsikdo bi lahko to knjigo tudi vzel kot recept - kar pa ni

moj namen in bi se mi zdelo zgrešeno. Bilo bi podobno posne-

manju in neoriginalnemu iskanju lastnih rešitev.

Kar pa si želim je, da bi govorili »takšen skupni jezik«, da bi

lahko brez nesporazumov skupno iskali rešitve za naše družbe-

ne probleme. Možno je več rešitev, v stilu, več glav več ve.

ELIZA 1 125/282

Vse razumske tehnike služijo le razumevanju tega, kje smo

obtičali, kje so naši problemi. So tehnike samovzgoje in poma-

gajo osvetljevati NAŠE nesprejete kotičke. Tisto, kar nas ovira,

da se nimamo radi, da se ne spoštujemo.

Ne moremo razumeti drugega, če sebe ne razumemo. Ne

moremo ljubiti drugih, če sebe ne ljubimo. Če sami svobodno

ne cvetimo, bomo tudi druge poskušali omejevati.

Ko pa sami s sabo vzpostavimo dober odnos, dobri odnosi z

drugimi sledijo sami po sebi.

Spet ponavljam, da smo zgrešili začetek, zato je tudi konec

zgrešen. Vse nadgradnje kasnejšega poskusa reševanja temel-

jijo na napačnem mišljenju in tako se tudi dobronamerno napa-

čno lotevamo reševanja stvari. Največkrat kurativno »odprav-

ljamo simptome« in prevzemamo odgovornost drugih, ker se

ne zavedamo, da se moramo VSI sami naučiti ribe, vse ostalo

vodi v neodgovornost, škodljivost in v eno največjih nekemičnih

odvisnosti – prelaganje odgovornosti na druge.

Prevečkrat pričakujemo rešitve od drugih. Dokler dovolimo, da

drugi skrbijo za nas, da drugi rešujejo naše zadeve, tako dolgo

smo najbrž krepko na prvih dveh stopnjah. Ker ne vidimo svojih

problemov, smo slepi tudi za širše družbene probleme (tabela

28, tabela 29).

Besede so orodje uma in nemogoče je preliti vanje jezik doživ-

ljanja zanosa, poleta lastne ustvarjalnosti. To mora doživeti

ELIZA 1 126/282

vsak sam, to je neprenosljiva izkušnja. Besede nas samo popel-

jejo do mostu čez deročo reko, kjer se razum ne znajde več,

čez most nas vodi pot intuicije, pot čustev, pot poguma, pot

notranjega vzgiba, pot predajanja sili, ki ždi v vsakem človeku.

Želim si, da vsi podvomimo, če je res lepše počivati pred mos-

tom, podvomimo, če nam razsežnost uma lahko pričara vso

lepoto obstajanja.

Kako drugačna je stiska, ko si jo priznamo,

kako drugačna je jeza, če jo izrazimo,

kako drugačen je obup,

če ga lahko delimo z empatično osebo.

Da pridemo do tega, da si priznamo probleme, je bilo vsaj zame

najtežje. Vedno se mi je zdelo, da moram vse obvladovati. Zde-

lo se mi je, da je človek močan, če drži bolečino zase. Sedaj

vem, da sem močna takrat, ko si jo dovolim izraziti.

Zelo mi koristi uporaba osnovnih orodij za iskreno sporazume-

vanje: jaz sporočila, ne domnevam, sprašujem, drugim iskreno

povem, kaj si želim, poskušam aktivno poslušati in biti resnič-

na. Govoriti resnico in biti pozitivno naravnana je zame še ved-

no velik izziv, saj kot družba nočemo resnice (ali pa resničnih

ljudi, ki so se nehali pretvarjati).

ELIZA 1 127/282

BRUŠENJE ŽAGE∗∗∗∗1

Brušenje žage pomeni stalno celostno delo na sebi in vključuje redno nego ključnih razsežnosti: kultiviranje umsko – duševne-ga prostora, telesno razsežnost, čustveno in duhovno razsež-

nost.

BRUŠENJE ŽAGE

TELO TELOVADBA, (KOLESARJENJE, ŠPORT, SPREHODI, PLANINARJENJE…)

ZDRAVA PREHRANA, (URAVNOTEŽANJE KISLE IN BAZIČNE HRANE)

DOBRO SPANJE, SPROSTITEV, NEGA TELESA, AEROBIKA…

UM BRANJE, IZOBRAŽEVANJE, (OBISK KNJIŽNICE)

PISANJE, UČENJE NOVIH SPRETNOSTI, UČENJE REŠEVANJA PROBLEMOV, RAZUMEVANJE STRESA, STISK, DOBRE KOMUNIKACIJE,

ORGANIZIRANJE DOBRIH DEBATNIH SREČANJ..

SRCE ČUSTVENO OPISMENJEVANJE, SKRB ZA DOBRE ODNOSE, SMEH,

IGRANJE ZANIMIVIH DRUŽABNIH IGER, POGOVARJANJE S PRIJATELJI O ZANIMIVIH

STVAREH

DUŠA DUHOVNA RAZSEŽNOST, MEDITACIJA, PISANJE DNEVNIKA, POSLUŠANJE DOBRE GLASBE,

IGRANJE GLASBILA ∗∗∗∗1 Eno najboljših razlag, v obliki zgodbe sem našla v knjigi »7 navad zelo uspešnih najstnikov«, avtorja Seana Coveya. Predstavljajte si, da greste na sprehod v gozd in zagledate moškega, ki ves prepoten žaga drevo.

ELIZA 1 128/282

Vprašate ga: »Kaj pa delate tako zagnano?« On nam na kratko odgovori: »Žagam drevo, saj vidiš!«. »Kako dolgo pa že žagate?« smo radovedni. »Cel dopoldan, kakšnih pet ur, a sedaj bom kmalu končal«, nam nejevoljno odgovori. »Vaša žaga je čisto topa, zakaj ne naredite odmora in jo nabru-site?« vprašamo naivno. Ves jezen odgovori »Ti si res kreten, kaj ne vidiš, da nimam časa, preveč dela imam z žaganjem!« Tako se vsi pogosto obnašamo, samo drvimo skozi življenje in

ne poskrbimo za to, da bi bili sveži, spočiti, skratka srečni in

polni energije za življenjske naloge. Brušenje žage pomeni, da

se nabrusimo za vse naše izzive, da se napolnimo z ljubeznijo,

z veseljem in navdušenjem. Pomeni tudi, da kot učitelji stalno

iščemo možnosti, kako bi našli način, ki bi nas in naše učence

notranje čisto navdušili in prevzeli.

Da smo to res dosegli, bomo začutili vsak novi delovni dan, ki

se ga bomo veselili preživeti s sodelavci in učenci.

Smo družba, ki »živi« predvsem v glavi, zato bi morali poskrbe-

ti za to, da bi to našo pametno glavo vsaj razumeli.

Veliko ljudi samo misli v okviru danosti, sprejema družbene

vzorce, ne da bi se vanje poglobili, za kar je potreben zdrav

dvom, napor, ker to zahteva miselno energijo, ki ni nič drugega

kot pozornost. Ljudje, ki so zmožni dobrega mišljenja so pona-

vadi pametni, a pogosto ne modri. To najbolj dojame tisti, ki je

sam oboje izkusil.

»Prepametni« ljudje so naredili največ škode v zgodovini člo-

veštva, tudi danes je tako. Koliko gospodarstvenikov in politi-

kov napačno razmišlja, da je razvoj kakršnokoli ekspandiranje,

ELIZA 1 129/282

ne glede na stopnjo onesnaževanja okolja, ne glede na zlorabo

človeške delovne sile. Tako nas je večina okužena z miselno

deformacijo »vedno več«. Etično moralni pomisleki so nezaže-

leni, saj smo prevzeli finančni uspeh kot »najbolj zaželeno vre-

dnoto«. Ni važen način, pomemben je le rezultat. Seiduna stil.

Naporno se je poglabljati vase, prisluhniti sebi,

- ker to zahteva čas, ki si ga večina zase ne vzame. Niti ni

moderno. Kdo pa še ima danes čas? Če hočeš biti sodoben,

»in«, moraš dati sebi in drugimi vedeti, da si polno zase-

den. Več kot polno, zmešalo se ti bo od vseh terminov,

nalog, vsi so nori, toliko pričakujejo od tebe. Ti le nisi kar

tako.

- ker to zahteva pogum. Nočeš biti drugačen od drugih. To

lahko tebe in druge (po nepotrebnem) vznemiri. ∗12

- ker nas ni nihče naučil drugače. Na prvi in drugi stopnički

sprejemamo vse, kot da drugače ni možno, kot da je to

normalno, če (ker) vsi to počnejo.

Že kot otrok sem ugotovila, da vse tisto, kar počne večina ljudi

okoli mene, vodi v povprečnost. Navduševali so me »drugačni

ljudje«. Posebneži za druge. Zdravi uporniki (zame) proti pone-

umljajočim tradicijam. Niso pa vse tradicije slabe.

Bi se vam zdelo v redu, če bi kmetje (vendar ne industrijski

kmetje) prenašali svoja prvobitna znanja na svoje otroke?

Samo oni obvladajo stvari, ki jim omogočajo živeti neodvisno.

Možnost samopreživetja. Mi ne poznamo sovisnosti bivanja,

ampak potrošniško odvisnost, ki ji ni treba poznati naravnih

zakonov. Poznavanje narave je v najtesnejši zvezi z njenim

ELIZA 1 130/282

spoštovanjem. Naravo pa spoštuje le tisti, ki zna spoštovati

človeka, torej tudi sebe.

RAZLIKOVANJE MED OSEBNOSTJO IN DEJANJEM

Zelo težko prerastemo obsojanje, če ne razlikujemo med oseb-

nostjo in dejanji. Ko govorim o slabih rezultatih šole ali o prob-

lemih, ki jih imajo otroci doma, vedno začutim, kako večini pos-

lušalcev manjka zmožnost razlikovanja med osebnostjo in

dejanjem. Večina se počuti osebno prizadete, kot da napadam

njih osebno. Gre pa za predstavitev naših dejanj, naših rezulta-

tov. Lahko si še tako dobra osebnost, pa se ne moreš izogniti

»nedobrim« rezultatom. V šolah in domovih je dovolj dobrih

osebnosti, kar pa ne pomeni, da zaradi napačnega mišljenja ne

delamo napak.

Ta umska tehnika mi omogoča, da se osredotočam samo na

dejanje, osebnost zato še ni slaba, če njena dejanja niso v

skladu z našimi pričakovanji (saj poznate primere, ko je npr.

otrok v šoli nediscipliniran in rečemo: »On je nemogoč. Ona je

nesramna..« Ali ne bi bilo pravilneje, ko bi rekli: »On vedno

zamuja k pouku, kar mi ni všeč. Ona mi vedno ugovarja..).

Tako pa ponavadi zaradi dejanj vidimo celo osebo kot slabo, kar

nam onemogoča, da bi se osredotočali na njene pozitivne last-

nosti (ki jih ima vsak otrok in seveda vsaka odrasla oseba).

�

PRIMER ŠT. 9, razlikovanje med osebnostjo in dejanjem

ELIZA 1 131/282

Poznam zelo prijetnega učitelja, ki ga imajo učenci radi. Dolo-

čena njegova dejanja pa so nesprejemljiva, kot je njegovo

kajenje tudi med »službenim časom«.

�

POSTATI RESNIČEN, RESNICOLJUBEN

RESNICA je notranja izkušnja. Kolikor je ljudi, toliko je njihovih

resnic. Vprašam npr. publiko 80 - ih poslušalcev, kaj njim

pomeni staranje, pa bom dobila toliko različnih odgovorov, kot

je bilo ljudi, ki so si upali na glas izraziti svoje mnenje. Ki je za

njih resnica, zame je to eno izmed mnenj, ki jih srečujem in me

bogatijo. Za nekoga je staranje nekaj lepega, za drugega nekaj

strašnega, nekaj, česar se boji. Oba odgovora sta resnična. In

vendar, kar je resnica za enega, ni resnica za drugega. To, kar

jaz opisujem v knjigi, je moja resnica, so moja mnenja, vi pa s

tem naredite kar hočete. Všeč bi mi bilo, da bi si dopuščali raz-

lične resnice, da bi znali spoštljivo sprejeti drugače misleče,

kajti to vodi v nenasilje v družbi.

VSE KAR RABIMO JE LE MEDSEBOJNO SPREJEMANJE IN

SPOŠTOVANJE.

RAZMEJEVANJE ODGOVORNOSTI

Zame je bila to eno najteže dojemljivih »odkritij«. V teoriji dob-

ro obvladamo razmejevanje, v praksi pa večina ljudi najbolj

pada na tem izpitu. Kadarkoli se bojim biti resnična, resnicolju-

ELIZA 1 132/282

bna, ker se bojim, da bom prizadela kakšno (odraslo) osebo, s

tem prevzemam odgovornost za njena občutja, kar je njen pro-

blem in ne moj. In to delamo kot po tekočem traku. Pa se ne

zavedamo.

Ker je v nas tako globoko vcepljena dresura, da moramo naj-

prej ugajati drugim, torej ustreči drugim. To izhaja iz poslušno-

sti, iz slepe pokorščine, ki jo večina ljudi imenuje dobronamer-

na vzgoja. Pripelje pa do tega, da drug drugemu (dobronamer-

no) lažemo, se pretvarjamo, ne upamo povedati, kaj čutimo, da

ne bi teh »pomembnejših drugih« prizadeli. Najpogosteje so to

naši starši. Kasneje ta vzorec prenesemo na ostale »odrasle-

avtoritete«. Koliko ljudi obvlada veščino komunikacije, da lahko

imajo resnicoljuben medsebojni odnos, ki pomeni iskrenost, ki

vključuje jaz sporočila in pomeni, da ne rešujemo drugim njiho-

vih problemov, če so jih sami sposobni (otroke lahko to nauči-

mo, mi odrasli pa imamo samovzgojo in samoizobraževanje, ki

lahko nadomesti zamujeno)!

Če sem resnicoljubna si rečem:«Nisem odgovorna za tvoja

počutja ob moji izjavi, ki je dobronamerna, ki pomeni samo to,

da ti povem, kdo sem jaz. Ne jemlji tega osebno. Če jemlješ to

osebno, pomeni, da je to tvoj problem, ker tega še nisi spreje-

la. Pri tem ti lahko pomagam samo v toliko, da ti predstavim

vse te razumske tehnike, tvoja izbira pa je, ali boš to sprejela

ali ne. Moje izjave nimajo nič opraviti s tabo. Nate se prilepi le

to, kar imaš še nerazčiščeno, kar odklanjaš«.

Ta monolog seveda poteka v moji glavi, ponavadi. Se pa spo-

minjam zgroženih pogledov staršev na nekem roditeljskem ses-

ELIZA 1 133/282

tanku, ko sem jim razlagala tehnike reševanja konfliktov in

poudarila, da lahko o tem govorim na takšen način samo zaradi

tega, ker nisem odvisna od tega, kaj si oni mislijo o meni. Kar

seveda ne pomeni, da sem že imuna na mnenja drugih. Toda,

odkar sem spoznala, da vsak izhaja iz sebe, da me vsak ocen-

juje iz vidika njegove naravnanosti in da jaz nikogar ne morem

ne osrečiti niti onesrečiti, če on tega ne izbere, postaja razme-

jevanje odgovornosti bolj jasno. Ni pa nikoli enostavno. Zame.

Zavedam se, da sem v celoti odgovorna samo za to, kar jaz

delam, govorim, mislim, čutim, pišem,

da nisem odgovorna za to, kako vi to sprejemate, berete, kako

se vi ob tem počutite! …

Kajti jaz se lahko še tako trudim, če ste vi izbrali drugačne mis-

li, vam ne bom mogla nikoli ugajati. Kar nekaj desetletij sem

poskušala to delati, seveda brezuspešno, kajti to pomeni pre-

vzemati odgovornost drugih, ne dovoliti jim, da se soočijo z

drugačnostjo, ne dovoliti jim, da sami izberejo, presodijo – kar

pomeni, da sami začnejo RASTI IN SPREJEMATI

ODGOVORNOST ZASE.

USTVARJALNO REŠEVANJE KONFLIKTOV (URK)

Kultiviranje umskega prostora bi nas pripeljalo do razumevanja

simbolnega jezika stisk, problemov (tabela 28). Zunanji konflik-

ti nosijo odgovore v naših notranjih, nerešenih problemih. Šele,

ELIZA 1 134/282

ko to sprejmemo, ko si to priznamo, je možno reševanje prob-

lemov, ali pa spoznanje, da je to področje nerešljivih proble-

mov. (tabela 29).

�TABELA 28�

Vsak notranji konflikt se odraža kot zunanji konflikt

NOTRANJI KONFLIKT ZUNANJI KONFLIKT

negativno mišljenje negativna dejanja

nesrečen starš, učitelj omejevanje otrok

nesrečen gospodarstvenik onesnaževanje okolja

nesrečen politik podžiganje razprtij

�TABELA 28�

Najpomembnejši problemi so NEREŠLJIVI. Lahko jih preraste-

mo, ne pa razrešimo. (Carl Jung) Tabela 29

To pomeni sprejeti in ozavestiti svoje pozitivne in negativne

lastnosti in jih PRERASTI.

Izogibamo se vēdenja o URK (ustvarjalnem reševanju konflik-

tov), ker bi to pomenilo, da bi zaradi vēdenja morali kaj spre-

meniti.

ELIZA 1 135/282

�TABELA 29� URK

Ustvarjalno Reševanje Konfliktov

REŠEVANJE

PROBLEMOV

PODROČJE

»NEREŠLJIVIH«

PROBLEMOV

prepoznava

duševnih

funkcij

vloga tehnik

vloga projekcije

jaz sporočila

razmejevanje

odgovornosti

razlikovanje med

OSEBNOSTJO

IN

DEJANJEM

področje

razumevanja

IZBIRA

ODZIVA JE

MOJA

vedno se lahko svobod-

no odločam

nekatere probleme ne

morem rešiti, lahko jih

le sprejmem in prese-

žem

(z restitucijo, prevzem

odgov.)

�TABELA 29�

ELIZA 1 136/282

TRETJA STOPNJA

NALOGA ŠOLE

CELOSTNO IZOBRAŽEVANJE

2. KULTIVIRANJE NOTRANJEGA PSIHOLOŠKO-

DUŠEVNEGA PROSTORA

�TABELA 20� SAMOREFLEKSIJA, SAMOZAVEDANJE�3

1

preživljam

se, jem,

torej sem

2

delam,

torej sem

-pričakovanja, da se

bodo spremenili drugi

-pričakovanja, da nam

bodo drugi reševali

probleme.

-vedno enake

reakcije na

izzive

-iskanje

zunanjega

krivca

-sprenevedanje

-laži

-pretvarjanje

-zanikanje

-potlačitev

3

mislim,

čutim,

torej

sem

-pričakovanja, da se

spremenim lahko le

jaz sama����1

-svoje probleme

lahko rešujem

sama����2

-iskanje

novih, bolj-

ših odzivov

-iskanje

odgovorov

najprej pri

sebi����4

-resnicoljubje

-zavedanje

delovanja

obr. meh. in

psihologije

»sence«

ELIZA 1 137/282

�1 Zaradi zapletenosti naših odnosov, je najbrž malo ljudi, ki bi

obvladovali to tematiko brez dodatnega izobraževanja ali

samovzgoje

�2 Ko začutimo, da obvladujemo potrebna orodja, poskušamo

pomagati tudi drugim, da bi si znali ribe naloviti sami.

�3 Če se zavedamo, da imamo probleme, torej, da si jih priz-

namo, smo šele na poti, ki pomeni, kaj pa sedaj, kako reševati

stvari. Zavedanje problema je osnovni pogoj, da sploh lahko

kaj spremenimo. Česar se ne zavedamo, tudi spreminjati ne

moremo.

�4 Najprej se vprašamo, kaj pa lahko JAZ naredim, da bom kaj

spremenil, kaj lahko jaz naredim, da bom jaz boljši?

�TABELA 20�

ELIZA 1 138/282

SAMOREFLEKSIJA (tabela 21)

Ko poslušam starše in učitelje, pa tudi sebe, ko se pritožujemo

in kritiziramo- ne v smislu konstruktivnih predlogov, ampak v

stilu prelaganja odgovornosti na druge, bi si želela, da bi se

vsak od nas vprašal:

- kaj je dejanski vzrok mojega nezadovoljstva? Če sem

npr. jaz nesrečna, kako lahko pričakujem, da bo moj otrok sre-

čen?

- vprašajmo se, ali sem npr. JAZ naredil vse za to, da bi bil

jaz zadovoljen?

- če nisem, potem tega ne smem pričakovati od drugih, ne

smem drugih obremenjevati s svojimi pričakovanji.

- če pa sem zadovoljen, potem se aktivno (asertivno)

vključim in sodelujem pri skupnem iskanju rešitev, pomagam

torej tudi drugim, da bi skupaj laže dosegli ta cilj.

ELIZA 1 139/282

SAMOREFLEKSIJA ZA ODRASLE, ZA STARŠE IN UČITELJE

Ali lahko od otrok pričaku-

jemo SPOŠTOVANJE, če

?

se sami mogoče ne spoš-

tujemo?

Ali lahko pričakujemo

LJUBEZEN, če ?

se sami ne ljubimo?

Ali lahko pričakujemo

DOBRE ODNOSE, če ? jih sami nimamo?

Ali lahko pričakujemo

SODELOVANJE IN

ODGOVORNOST, če

?

sami med sabo ne znamo

sodelovati, odgovornost

pa prelagamo na druge?

Ali lahko pričakujemo DA

SE BODO RADI UČILI, če ? se sami sploh ne uči-

mo/izobražujemo radi?

Ali lahko pričakujemo, DA

BODO NOTRANJE

MOTIVIRANI, če

? mi sami delamo večino

pomembnih stvari samo

iz zunanje motivacije?

● Na otroke lahko »vplivamo« le z NAŠIM VZGLEDOM (dejanji)

in ne z našimi besedami. Tudi, če sami vse to počnemo, kar si

od njih želimo, nimamo pravice tega od otrok zahtevati.●∗1

∗1 Toda odrasli, še posebej v vlogi učiteljev, smo vsi odgovorni,

da bi poučevali in »vzgajali« iz NOTRANJE MOTIVACIJE.

�TABELA 21�

ELIZA 1 140/282

ČUSTVENO OPISMENJEVANJE

Če stalno potlačujemo naša negativna in tudi pozitivna čustva

(tabela 23), postanemo sčasoma NOTRANJE NASILNI, kar vodi

k ZUNANJEMU NASILJU (nagnjeni smo k besu, pretepom, sov-

raštvu, nasilju – in seveda je to »pravi« teren za sodelovanje v

vojnah).

Čim bolj zanikujemo bolečino in bes, tem bolj blokiramo tudi

pozitivna čustva in postajamo vse bolj otopeli.

Poznavanje psihosomatike bi moralo biti del učenja o samospo-

znavanju. Notranje neizražena čustva lahko najdejo svoj izraz v

raku kot samonasilju, v depresijah, žalosti, stalnih obolevanjih,

v slabih medosebnih odnosih...

�TABELA 23�: ČUSTVENA (NE)PISMENOST 1

preživljam

se, jem,

torej sem

2

delam,

torej sem

STRAH, ŽALOST,

POSESIVNOST,

SOVRAŠTVO, BES,

●

TEKMOVALNOST,

PRIMERJANJE

močna

EGO

stanja

ZANIKANJE

POTLAČITEV

OBR.MEHANIZMI

NESPREJEMANJE SENCE

3

mislim,

čutim,

torej

sem

LJUBEZEN

●●●●

SPREJEMANJE

stalna psihohigiena,

delo s senco in orodji

notranje rasti

ELIZA 1 141/282

�TABELA 23�

Pravi preskus ljubezni je ljubiti tiste, ki ti ljubezni ne

vračajo tako, kot si mi želimo.

�TABELA 24� NERAZLIKOVANJE MED ŽELJAMI IN POTREBAMI

1

preživljam

se, jem,

torej sem

2

delam,

torej sem

NEPOZNAVANJE SEBE

NERAZLIKOVANJE MED

ŽELJAMI IN

POTREBAMI

KOMPENZIRANJE Z

ZUNANJIMI NAČINI (pre-

komerno potrošništvo,

odvisnosti, materialne

kompenzacije)

kupovanje zadovoljstva

3

mislim,

čutim,

torej sem

(SPO)ZNAVANJE SEBE

Prepoznavanje pravih

POTREB

iskanje rešitev v sebi,

notranje zadovoljevanje

potreb

�TABELA 24�

Ker se ne poznamo, ne razlikujemo med dejanskimi potrebami

in željami in nezadovoljstva tešimo na napačen način z zadovol-

jevanjem želja (tabela 24). Osnovni vzrok nezadovoljstva osta-

ne nerazčiščen. Bolj ko smo notranje prazni, bolj smo potrošni-

ško usmerjeni.

ELIZA 1 142/282

SAMOPODOBA

Večina ljudi se ne ceni, v bistvu se samoprezira. In zaradi tega

se zelo pogosto (nevede) SAMOKAZNUJE.

Ljudje ne marajo sebe, ker jih že od rojstva naprej učimo stva-

ri, ki onemogočajo samospoštovanje (tabela 25).

V šolah otroke učimo razumevanje samozavesti s pomočjo uče-

nja, ki povzroča pomanjkanje samozavesti.

Učimo jih, da morajo misliti sami, tega jim pa nikjer ne dovoli-

mo.

Manj ko se cenimo, več zahtevamo od drugih, od otrok.

V njihovem uspehu vidimo »naš lastni uspeh«.

Zaradi tega se cenimo še manj.

Razumevanje in smisel izvirata iz SAMOSPOŠTOVANJA, ne pa

iz ugajanja drugim.

ELIZA 1 143/282

KAKŠNO SAMO-PODOBO IMAMO?

�TABELA 25� NAŠ ODNOS DO NAS SAMIH

1

preživljam

se, jem,

torej sem

NECENJENJE,

ZANIČEVANJE SEBE

2

delam,

torej sem

NESPOŠTOVANJE

SAMOPOMEMBNOST

NIZKA

SAMOPODOBA

NI

ZDRAVIH

MEJA

3

mislim,

čutim,

torej

sem

SAMOSPOŠTOVANJE

(sprejemanje

samega sebe, kakr-

šen si)

DOBRA

SAMOPODOBA

ZDRAVE

MEJE

�TABELA 25�

Ker ne spoštujemo sebe, tudi drugih ne spoštujemo.

Slovenci se ne cenimo niti kot narod. Poznamo cene za hiše,

avtomobile. Ne znamo pa ceniti sebe, sočloveka, zdravja. Ljud-

je, ki se ne cenijo, so zelo kritični do sebe in do drugih. Osredo-

točajo se na napake in ne na pozitivne stvari in lastnosti. Če se

ne cenimo, podlegamo (ne glede na starost) vrstniškemu pritis-

ku, ker želimo najprej ugajati drugim, šele potem (mogoče)

sebi. Zato npr. učitelj, ki se ne ceni, ne odreagira npr. na

pomanjkljivosti v šoli, ker se boji zavrnitve.

ELIZA 1 144/282

Ponosni smo le zaradi zunanjih rezultatov, kar pa nam ne

prinaša notranjega zadovoljstva.

Samopomembnost je navidezna samopodoba.

KER SE NE CENIMO, TUDI DRUGIM NE POSTAVLJAMO

ZDRAVIH MEJA.

UČITELJ, KI SE CENI, BO POSTAVLJAL ZDRAVE MEJE

-SEBI, s stalnim preverjanjem, samovzgojo

-DRUGIM, OTROKU, PARTNERJU, SODELAVCEM

-SISTEMU: V ŠOLI, V SLUŽBI, VLADI

ZDRAVE MEJE POSTAVLJAJO LJUDJE, KI SE CENIJO IN

TAKŠNI LJUDJE SO PONAVADI SREČNI.

ELIZA 1 145/282

-----����----����---����----- POSLEDICE NAPAČNEGA MIŠLJENJA V

ŠOLSTVU

Ne moremo izgraditi dobre družbe, če njen temelj ni trden.

Toliko krasnih hiš je pri nas, pa so skoraj vse na trhlih temeljih.

Vsi se trudimo samo z drgnjenjem naših soban, fasad. Temelji,

ki na zunaj niso vidni, pa niso važni. Temelj družbe pa je njeno

šolstvo, je njeno izobraževanje. Ker nimamo izobraževanja,

torej kultiviranja umsko-duševnega prostora, smo vsi mentalno

okuženi z napačnim mišljenjem, ki ga poskušam skozi celo

knjigo prikazati na primeru prvih dveh stopenj, spodaj pa pred-

stavljam 10 najbolj nevarnih posledic našega napačnega miš-

ljenja. Ker je mišljenje umski proces, ker je del znanja, je to

odgovornost šolstva. Klin se s klinom zbija, zato poskušajmo

zablode deformiranega uma razumeti z umom, ki ga moramo

za te namene le preusmeriti iz (raz)navajenosti na posnemanje,

v kritično razmišljanje. Brez kultiviranja umskega in duševnega

prostora smo samo sodobni barbari, ki se vedno bolj zapletamo

v mreže lastne notranje nemoči in posledic, ki jih nočemo spre-

jeti kot »rezultat« našega načina življenja. Bolj ko smo notranje

osiromašeni, bolj nas je strah, bolj smo zunanje agresivni, bolj

postajamo nevarni sočloveku in naravi. Vsepovsod razpredamo

pajkove mreže, da bi vanje ujeli vse tiste, ki poskušajo našemu

ELIZA 1 146/282

zunanjemu nadzoru ubežati. Če že spimo, se pri tem nočemo

dati motiti od nikogar. Ker pa ne spimo samo ponoči, ampak

smo začeli spati tudi podnevi, je nastalo toliko mrež, da se v

iskanju zunanje varnosti zapletamo vanje tudi sami.

1����� SLEPO POSNEMANJE, PRILAGAJANJE

SLEPA TEKMOVALNOST, RIVALSTVO Z DRUGIMI, SLEPA

POSLUŠNOST

Janez SVETINA, Slovenska šola za novo tisočletje, str. 17

:«Zakaj socializacija pomeni samo to, da se otrok nauči obna-

šati tako, kot od njega to pričakuje njegova okolica, družba, ki

ji pripada. Kaj pa, če so vrednote te družbe sporne, in nje-

ni prevladujoči vedenjski vzorci barbarski? Tudi nacistična in

boljševistična družba sta vsaka na svoj način socializirali svoje

otroke, jih indoktrinirali s svojimi spačenimi idejami in perverti-

ranimi vrednostnimi merili ter jih tako zmaličili, ne pa oblikovali

v resnično kulturne ali človeške ljudi«.

Pri posnemanju je pogost vzorec, da ko nekoga začne posne-

mati veliko ljudi, začnejo slediti še vsi ostali, ne da bi se sploh

poglobili v zadevo.

�

PRIMER ŠT. 10: Zastoj na cesti, uberem pot po bližnjici, ker se

odločim, da bom naredila obisk nekje drugje. Za mano kolona,

ELIZA 1 147/282

ker so za mano peljali vozniki s tujimi registracijami, ki so

domnevali, da jaz kot domačinka že vem. Pa nisem vedela.

�

Tako mi pogosto posnemamo Nemce, Nemci Angleže, Angleži

Slovence (zakaj pa ne, čez nekaj časa), ker vsak misli, da drugi

že misli…

In sčasoma pozabimo, kaj rabimo mi, ampak se zgledujemo po

drugih (ki menda mislijo).

Ko pa iščemo izvirne rešitve, bi morali »pozabiti« na to, kaj

delajo drugi. Imamo naše, dovolj pametne glave.

Večina žal takoj, ko slepo prevzame izkušnje drugih, preneha

(če je sploh kdaj začela) sama iskati svoje odgovore.

Zakaj torej tako vztrajno posnemanje drugih?

1. Navajeni smo, da avtomatsko, brez lastnega preverjan-

ja prevzemamo učenja, mnenja, predloge drugih.

2. Ne zaupamo sebi, ker se nismo naučili iskati odgovorov

v sebi. Navadili smo se, da nam drugi prinašajo odgovore. Do

sebe postajamo neodgovorni.

� Za duhovna vprašanja slepo prevzemamo »lokalne reli-

gije« (če bi se rodili v Indiji bi bili najbrž budisti, na Kitajskem

konfucionisti, v Evropi kristjani, v Turčiji muslimani).

� Za znanstvena vprašanja podlegamo scientizmu, pogos-

to nasedamo izjavam »šolanih avtoritet«, ker verjamemo, da

diploma že sama na sebi zadošča za nezmotljivost.

�

ELIZA 1 148/282

PRIMER ŠT. 11: Namesto trave metadon

Na neki okrogli mizi o drogah je mlad odvisnik povedal svojo

zgodbo, ki je dvignila veliko prahu. Njegova mati je šla po

nasvet k zdravniku za zdravljenje odvisnosti, povedala je, da

sin kadi travo. Zdravnik je sinu predpisal zdravljenje z meta-

donom. Mati ni niti pomislila, da se »celo zdravnik« lahko zmo-

ti.

�

Spomnim se, da sem ravno ta primer razlagala enako sta-

rim mladostnikom na neki srednji šoli, prisotna odrasla oseba z

visoko izobrazbo, njihova razredničarka, me je grobo zavrnila,

češ, da se o takih stvareh ne govori tako mladim ljudem. Kdaj

pa se bo? Ko bodo zaradi lastne nekritičnosti žrtev zmot drugih?

Zakaj bi se pa morali delati nezmotljive? Nikomur ne koristimo,

celo škodimo mu, če od njega zahtevamo slepo poslušnost.

Ustvarjalni, kritično razmišljujoči ljudje se poglobijo v spoznan-

ja drugih, jih pa ne posnemajo, ampak sami na osnovi prever-

janj ustvarijo nekaj svojega.

ELIZA 1 149/282

2�����STRAH

Postali smo planet strahu.13

STRAH nas je vedno takrat, kadar so naše misli usmerjene v

prihodnost ali preteklost.

V doživljanju tega trenutka ni strahu.

Bolj ko nas je notranje strah, bolj rabimo občutek zunanje

moči, zato večina ljudi deluje s pozicije moči in ne s pozicije

sodelovanja. Mimogrede zdrsnemo v ošabnost, napuh, ki sta

značilna za ljudi z nizko samopodobo, za ljudi, ki si ne upajo

ravnati po svoji vesti, ampak raje izpolnjujejo (zakulisne) ukaze

nadrejenih, ki so v večini primerov daleč od tega kar si želimo.

Ko je notranji strah premagan,

zunanja moč ni več potrebna.

Glavni izvor nasilja je STRAH.

- STRAH pred SMRTJO

- STRAH pred ZAVRNITVIJO

- STRAH pred NESPREJETOSTJO

- STRAH pred NEPOMEMBNOSTJO

- STRAH pred OBČUTKOM BITI NIHČE

ELIZA 1 150/282

Ker se ljudje ne zavedajo, da jih je tako strah, se nezavedno

oklepajo vseh bilk, ki jim jih ponujajo sistemi, v katerih spet

delujejo ljudje, ki jih je ravno tako strah. Le da se skrivajo za

lažno močjo institucij.

Rezultati so podobni, kot takrat, ko poskuša neplavalec rešiti

utapljajočega.

3�����IDENTIFIKACIJA: »SEM TO, KAR DELAM«

Tako hlastamo za vsem zunanjim, se utapljamo v nenehnem

delu, kar je postalo družbeno sprejemljiva odvisnost, ker nas je

strah naše notranje praznine, občutka, da smo nič, da smo

mogoče nihče.

Mnogi tega ne prenesejo. Ne imeti nobene (zunanje) identitete.

Za razum je nesprejemljivo, da nismo profesor, doktor ta in ta,

da nismo vsota vseh zunanjih dosežkov. Vse je kot psihološki

spomin, neotipljivo, izmuzljivo in zato rabimo vedno VEČ nazi-

vov, imetja, dela, da bi čutili, da smo nekdo. Pa nič ne pomaga,

vsaj meni ni.

Je kot bitka s časom. Bolj ko hitiš, manj narediš, bolj se čas

izmika. Nekaterim se zdi to tako nesmiselno, da raje sami zak-

ljučijo to nemočno izginjanje v veliki, nikoli napolnjeni notranji

praznini.

Ko pa se sprijaznimo, da je dovolj, da le bivamo, da ni potrebe

po zunanjem potrjevanju, da je smisel že v tem, da sprejema-

mo ta trenutek, začutimo, da se prej grozljiva praznina v nas

začne polniti z vonjem prvih pomladnih vijolic, vanjo se začnejo

ELIZA 1 151/282

stekati vse prej v naglici nevidene lepote življenja. In nič dru-

gega ni treba, kot le pustiti življenju, da se zgodi, da nas

nagradi, ker smo si končno vzeli čas, da ga živimo.

To je kot sprejemanje sebe, kot reči »ja« življenju, kot nehati

se boriti proti nečemu, kar je podobno temni luknji, ki pa ne

postane svetla, če iz nje izganjamo temo, ampak jo odpremo

svetlobi.

4�����OKUŽBA Z NAGLICO: »NIMAM ČASA«

�TABELA 12�

NAŠ ODNOS DO ČASA/MISLI

1

preživljam

se, jem,

torej sem

MISLI V

PRETEKLOSTI

VČERAJ

2

delam,

torej sem

MISLI V

PRIHODNOSTI

JUTRI

NI ČASA

STRES

3

mislim,

čutim, torej

sem

doživljanje

SEDANJOSTI

DANES MIR

�TABELA 12�

Na prvih dveh stopničkah smo tako polni misli na preteklost in

prihodnost, da sploh ne razmišljamo o tem trenutku, o tem, kaj

se sedaj dogaja. V meni, okrog mene. Zato enostavno ni časa

(tabela 12). Ne zavedamo se, da so naše misli brez zavestnega

ELIZA 1 152/282

nadzora odtavale v samopomilovalne vzorce razmišljanja v pre-

teklosti ali pa v skrbi za prihodnost.

Naredimo poizkus in prevetrimo naša vsakodnevna razmišljan-

ja. Kakšne misli se vam tale trenutek podijo po glavi? Prijetne?

Negativne? Ali pogosto opazujete tok vaših misli?

Večina ljudi bo najbrž ugotovila, da se nam več kot 70% misli

(ali pa še več, 90%) stalno ponavlja, to pa so tudi misli, ki se

najpogosteje uresničijo, ker smo jim posvetili največ pozornos-

ti. Torej smo samo 10 % sedanjega časa prisotni.

Če znaš živeti v tem trenutku, imaš vedno dovolj časa. Izgovor

»nimam časa« v doživljanju sedanjosti izgubi veljavnost. Ne

gre namreč za pomanjkanje časa, ampak za pomanjkanje smis-

la.

PRETEKLOST PRIHODNOST

SEDANJOST

ELIZA 1 153/282

MISLI NA PRETEKLOST

MISLI NA PRIHODNOST

SEDANJI TRENUTEK

Za to, kar doživljamo ta trenutek, si ne »vzamemo« časa. Toda

samo ta trenutek se odvija naše življenje. Vse drugo je obre-

menjevanje psihološkega spomina.

Ta trenutek uživam v sončnem zahodu.

Lepo je pomivati posodo, zavedam se tega.

Ko bom končala šolo, bo vse drugače. Jutri

moram pospraviti. Sin se bo poročil čez

dve leti. Najprej bova zgradila hišo, nato

pridejo otroci. Kaj bom le skuhala, ko pride

naslednji teden tašča na obisk?

Koliko sem pretrpela. Tudi jaz sem imela

tisto bolezen. To so bili težki časi. Nihče

nam ni nikoli pomagal. Ne vem, kako sem

vzdržal. Vedno je delal neumnosti. Nikoli

mu ne bom odpustila.

ELIZA 1 154/282

5����� ONESNAŽEVANJE NOTRANJEGA IN ZUNANJEGA

UMSKEGA IN PSIHOLOŠKEGA PROSTORA/ SEBE, OKOLJA,

NARAVE

Okolje in sami sebe vedno bolj onesnažujemo z izgovori, da je

to napredek. Zaradi vedno večje onesnaženosti okolja prihaja

do pešanja imunskega sistema, ki vodi v vedno več obolenj.

Tako kot človek dela z okoljem, tako dela sam s sabo. Naš one-

snaženi notranji prostor, se odslikava v onesnaženem zunanjem

prostoru.

�

PRIMER ŠT. 12: III POMOL LUKE KOPER

III. pomol je tudi kot simptom nezdravih odnosov in napačnega

mišljenja. V osnovi bi moral vsak človek, vsak upravitelj -

najemnik spoštljivo ravnati z zemljo, z morjem, z naravnimi

dobrinami. Torej sploh ne bi smelo biti kurativnih opominov

uporabnikom. Ti pa se obnašajo, kot da je morje njihovo, obala

njihova in ne skrbijo za čistočo, vzdrževanje. Glavni krivec je

vlada, ki bi morala kot lastnica Luke že od vsega začetka izva-

jati pritisk, da onesnaževalci (to je pa spet Luka) opravijo svoje

dolžnosti. Družba, ki spoštuje človeka in naravo, sploh ne bi

smela imeti nobenih onesnaževalcev okolja.

Torej lahko razumemo, da ne bomo tako nespametni, da bi

pljuvali v lastno skledo, čeprav smo jo dobili zastonj in še čisto

povrhu (stanje onesnaženosti naše sklede pa imenujemo nap-

ELIZA 1 155/282

redek in celo razvoj!).

�

Odrasli smo kot otroci (v tem primeru mislim na razvajene

otroke). Najprej od uradnikov nekaj zahtevamo, oni tega ne

naredijo, mi nismo dosledni (v vzgoji otrok se je nedoslednost

pokazala kot največja hiba) in podjetje (primerjalno je v vzgoji

-otrok) to izkorišča. Postane neodgovorno in dolgoročno škod-

ljivo okolju in soljudem.

Takšna podjetja imajo tudi zaradi tako neodgovornega ravnanja

večje dobičke. Več denarja pomeni tudi večjo možnost podku-

povanja, da se stvari uredijo v prid denarja in ne ljudi in okolja.

Problem torej ni le pomol, ampak, da imajo neodgovorni ljudje

v rokah denar/kapital, da neodgovorni ljudje upravljajo z našo

naravno dediščino. Dobički jim omogočajo legalno uničevanje

naše matere zemlje.

Te neodgovorne ljudi smo si »vzgojili« mi odrasli sami. V šol-

skem sistemu tekmovalnosti, rivalstva in čustvene nepismenos-

ti.

Mar vas nič ne stiska pri srcu, ko hodite po naši obali, po plaži,

po školjčni sipini? Vsepovsod lahko vidite neurejeno, zanemar-

jeno okolje, odpadke. To so dejstva.

To so posledice zlorab notranje pohabljenega človeka, ki vidi le

dobiček, ki vidi le denar, moč, ki mu je napredek vsako nadalj-

nje širjenje industrije – ne glede na ceno, ki jo mora plačevati

okolje in ljudje, ki tam živijo. Zadnjih 50 let je pohlepni, potro-

šniško deformiran človek bolj onesnažil zemljo, kot prej v tisoč

letih. Je to za vas napredek?

ELIZA 1 156/282

Kako si sami kopljemo jamo!

KAR STORIMO OTROKOM, BODO ONI STORILI DRUŽBI (K. Manninger)

Zamenjujemo uspeh z biti srečen.

SREČA JE NOTRANJE STANJE.

Primer pohabe mišljenja, ki ga sami podpiramo in vodi v nega-

tivna dejanja:

Otrok preambicioznih staršev pride v šolo, kjer ga (z dovoljen-

jem staršev) dresirajo v poslušnost in tekmovalnost (za ocene,

točke). Otrok postane prepričan, da je dober, (če) ker ima

dober uspeh (s tem so mišljene dobre ocene). Za ta uspeh

mora seveda plačati z določeno brezobzirnostjo, s komolčars-

tvom, ki mu postane navada. Navada, kako ugajati staršem,

družbi, drugim. Navadil se je, da je življenje nenehen boj, pri-

merjanje, tekmovanje. Tudi med študijem ni imel časa, da bi

prisluhnil sebi, da bi sledil svojim sanjam, da bi podvomil v vse

to. Pozabil je nase in sčasoma verjame, da je on to, kar dela,

da je on služba, položaj. Misli, da je pomemben, ker je dobil

pomembno službo, v kateri se spet pričakuje od njega to, da bo

delal to, kar je v interesu nadrejenih. Šolskih informacij ne rabi,

diploma je bila le kot neke vrsta vstopnica, dogovor, dokaz

»ustrezne prilagojenosti«. Oseba, navajena, da se mora stalno

prilagajati, se tudi v službi prilagodi. Rezultat - služenje intere-

som nadrejenih (dobička) in ne opravljanja dela, ki bi pomenilo

ELIZA 1 157/282

reševanje zadev. Pri vseh zakonih, ki jih imamo bi moralo biti

vse urejeno, če bi tisti, ki jim te naloge zaupamo, delali odgo-

vorno. Tako pa večina dela tako, da obdrži položaj in ne da bi

reševali stvari (seveda so vsepovsod izjeme).

Vse smo naredili, da bi ustregli staršem in družbenim pričako-

vanjem. Za ceno tega, da smo izgubili stik s samim seboj, s

tem, kar smo. Postali smo nepošteni do sebe. Naučili smo se

lagati (seveda to večina ljudi dela nezavedno), utišali smo glas

naših talentov, glas intuicije, glas vesti. Za nas je USPEŠEN

človek SIMBOL FINANČNE MOČI. Vzgoja, izobrazba in poklic so

popolnoma usmerjeni le v dosego tega cilja.

Najpomembneje je, da nas drugi sprejmejo.

USPEH se ne meri po tem, kaj lahko dosežemo v primer-

javi z ostalimi.

Uspeh se meri po tem, kaj naredimo v primerjavi s tem,

kar smo sami sposobni narediti.

ELIZA 1 158/282

6����� NASILJA

SIMBOLNI JEZIKI

NASILJA

DRUŽBENO

SPREJEMLJIVO NASILJE

FIZIČNO NASILJE

nedisciplina…

VOJNE

pretepi…

incest..

PSIHIČNO NASILJE

verbalno nasilje, zmer-

janje, neprimerno

govorjenje, psih. pritis-

ki, mobingi.

NEPREPOZNAVANJE SIMBOLNIH JEZIKOV NASILJA

� PRIMER ŠT. 13: Spregledano nasilje: Podeželska OŠ, prvi

razred, skupina 18-ih otrok; v spremstvu tovarišice, izvajam

vajo z lutko, ki jo držim z roko pod krilcem. Šestletni fantek mi

je trikrat rekel, da otipavam lutko po ritki. Vznemirjen je, čep-

rav mu pokažem, da jo držim više, čez ledja. Po končani delav-

nici na samem ogovorim razredničarko, če je kaj posebnega

opazila. Da ni. Omenim ji fantka, nakar mi ona reče, da je

možno, da bi »šlo« za incestno razmerje, kajti podobna situaci-

ja je bila menda tudi pri njegovi sestrici.

ELIZA 1 159/282

KDO JE ODGOVOREN ZA REAGIRANJE V TAKŠNI ZADEVI?

ŽRTEV NAŠE NEODGOVORNOSTI IN NEOZAVEŠČENOSTI JE

OTROK, KI MU NIHČE NE POMAGA. Prepogosto pa današnja

žrtev v odraslosti sama spet prevzame vlogo rablja ali žrtve.

Začarani krog (pajkovih mrež) se nadaljuje.

�

PRIMER ŠT. 14: Zgodovina belega človeka je zgodovina

nasilja.

Zavajanje zgodovine

Moj hobi je bila zgodovina. Ne spomnim se, da bi se kdajkoli

učili o zgodovini, kot o eni izmed prikazanih variant dogajanja.

Če vemo, da zgodovino pišejo zmagovalci, bi morali vsaj pred-

videvati, da so možne tudi drugačne »zgodbe«. Tako smo se

učili o rimskih, grških »junakih«, ki so zame z vidika današnje-

ga zavedanja zločinci, v najmilejšem pomenu kruti nasilneži.

Tako bi se mi zdel napredek, če bi se zgodovino učili s kritičnim

razmišljanjem, z zdravim dvomom: da bi rekli bobu bob: da je

Hitler zločinec, Aleksander Veliki, Cezar, ostali voditelji velikih

vojn, kot Džingiskan, Napoleon da niso »veliki osvajalci«,

ampak kruti zločinci, katerim bi se morali bistveno manj posve-

čati, kot pa temu, da bi podvomili v takšna dejanja in posledice,

kot je zavedeno mišljenje, da so to herojska dejanja.

Nekdanji »junaki« so v luči današnjega zavedanja zločinci. Kot

je tudi marsikaj, kar poveličujemo, v bistvu le sodobna mafija.

V stilu, če jih ubiješ 10, si zločinec, če jih ubiješ 1000 si osvaja-

ELIZA 1 160/282

lec, heroj, junak. Plod zgrešenega, manjkajočega kritičnega

razmišljanja.

�

PRIMER ŠT. 15: Dežele kot so Anglija, Portugalska, Francija,

Avstrija, Nemčija, Italija in vse bivše kolonizatorke imajo ogro-

mno bogastva zaradi zločinov nad drugimi (legalne kolonije, kar

ni čisto nič drugega kot največje nasilje nad drugimi, zločin,

genocid, barbarizem). Ob pogledu na njihovo, za marsikoga

tako opevano arhitekturo, jaz največkrat pomislim na umazano

pridobljeno bogastvo, na zločine nad drugimi, ki so jim omogo-

čili nadstandardno razkošje. Za te primere ne uporabljam več

besede »kultura«, ker to zame ni.

Primer takšnega nepojmljivega nasilja v sodobnem času opisu-

je šolani in izobraženi Afričan Some MALIDOMA v njegovi avto-

biografiji: O vodi in duhu. Si morete misliti, da je človek, star

skoraj toliko kot jaz, bil pri štirih letih ugrabljen od francoskega

jezuitskega misijonarja, z namenom, da bi ustvarili domorod-

sko misijonarsko silo. 16 let terorja, pranja možganov pod

krinko belih »dobrotnikov«. Vse se dogaja v zahodni Afriki, v

deželi, ki je bila pod francosko kolonialno oblastjo. Beli človek

je uporabljal nasilje kot sredstvo za uničenje tradicionalnih, z

vrednotami prežetih načinov življenja. Kaj vse je posledica pet-

stoletnega evropskega plenjenja afriške celine! Primer Darfurja

je dovolj zgovoren. Kamorkoli je prišel beli človek, je zasejal

nemir, prinesel nizkotnosti in razlagal, tako kot včasih impera-

torji, da so vsi, ki se upirajo njihovemu vplivu, barbari. Tako so

ELIZA 1 161/282

tudi Francozi učili, da so iz dobrote vzeli pod svojo perut velik

del Afrike, kar da je bilo zanje težko breme. Beli francoski uči-

telj razlaga s pomočjo neke zgodovinske knjige afriškim učen-

cem:

str. 161/2: »Evropejci so prišli v Afriko, da bi pomagali pre-

buditi ogromno bogastvo, ki je bilo neizkoriščeno zaradi neve-

dnosti Afričanov. Ko so prispeli vojaki, so vsepovsod naleteli na

odpor. Če se upiraš miroljubni misiji, kličeš silo. Ko se te sila

loti miroljubno, te hkrati opozarja na to, kako prijeten je mir.

Če je bila v Afriki od časa do časa uporabljena sila, to ni bilo iz

želje po prelivanju krvi. Resnično civilizirana oseba sovraži pre-

livanje krvi, toda hkrati ve, kako se braniti.«

Ko ga s svojo glavo razmišljajoči Malidoma vpraša: »Ne vem,

ali je vprašanje, a se glasi takole: če pridem v hišo vašega oče-

ta in hočem vstopiti – četudi me vaš oče noče za gosta – naj

kljub temu vlomim?..Menim, da se kolonializma verjetno ne da

opravičevati s tem, da so se nekateri ljudje odločili, da je nji-

hova pravica vdreti v mirno življenje drugih. To knjigo je očitno

napisal nekdo, ki misli, da je prav, če pošlješ cele vasi na pri-

silno delo ali jih kratko malo likvidiraš. Nekdo, ki mu ni mar za

druge ljudi!...«

V učiteljevi pisarni ga učitelj skuša s pendrekom naučiti, da je

takšno razmišljanje v tej ustanovi nedopustno, da se obnaša

kot ideološki prestopnik. Kajti biti radoveden je zločin.

Kolikokrat me je sram, da sem »beli človek«, ker smo belci

naredili tako umazane stvari »črnim« ljudem, vse zaradi našega

pohlepa. In ne samo njim, tudi ob misli na Tibet se zgrozim.

ELIZA 1 162/282

�

�VOJNE:

DRUŽBENO SPREJEMLJIVO »REŠEVANJE« PROBLEMOV=

DRUŽBENO SPREJEMLJIVO NASILJE (tabela 13)

�TABELA 13�

NASILNO REŠEVANJE PROBLEMOV

1

preživljam

se, jem,

torej sem

2

delam,

torej sem

zagovarjanje VOJN,

����1 NASILJA,

GENOCIDOV,

UBIJANJA LJUDI IN

ŽIVALI����2

-nezavedanje, da

nasilje rodi nasilje

3

mislim,

čutim, torej

sem

-NENASILNO URK����3

-življenje in delo v

sožitju z naravo in z

ljudmi

Zavzemanje za mir in

nenasilje

�1 Vojne so možne samo takrat, kadar ljudje slepo sledijo miš-

ljenju po zunanjih pravilih. Slepa poslušnost zakonom lahko

vodi v najbolj nemoralna, nasilna dejanja. Primer tega so krute

vojne v imenu (zlorabe) vere. Moralni človek nikdar ne bo

mogel UBIJANJA sprejeti kot način REŠEVANJA PROBLEMOV.

�2 Vojne so velikokrat zrežirane, vsiljene. V ozadju so popol-

noma drugi interesi kot pa želja po »reševanju problemov«.

����3 URK, Ustvarjalno reševanje konfliktov

�TABELA 13�

ELIZA 1 163/282

Kakšna zloraba besede - »sveta vojna«. Ni svete vojne. Vse

vojne so povsem nesvete in čisto posvetne. So le verske vojne,

ki z bogom nimajo nič skupnega.

Kdor je zares veren, ne more ubijati. To se izključuje.

Moški so vedno bolj nasilni, ker jih je vedno bolj strah. Opažam

vedno več nasilnega vedenja pri ženskah. Ko te je preveč strah,

napadeš. Zatekamo se v vojne, ki so odraz naše notranje agre-

sivnosti. Dokler je moški notranje nemočen, išče zunanjo moč.

Dokler moški in ženske ne bomo notranje močni, uravnoteženi,

ne bo miru na svetu.

KDO IMA KORISTI OD SLEPO POSLUŠNIH, POKORNIH

LJUDI? OD LJUDI, KI JIH JE STRAH?

Zanimivo, kako sta povezani politična in cerkvena oblast v

odnosu do vojne. In podobni, obe zahtevata slepo pokorščino, v

zameno pa pošljeta v smrt in ubijanje tiste, ki bi jim naj služile.

Vojno lahko zagovarjajo samo še ljudje, ki so izgubili občutek

za poštenje, za spoštovanje vseh živih bitij. Človek, ki vidi le

sebe, svojo korist, se nagiba k zlorabi moči, položaja. V njem

se razrašča pohlep, naš enostransko razviti um pa poskuša

opravičevati naša grozodejstva kot obliko opravičljivih dejanj.

ELIZA 1 164/282

Celotna zgodovina belega človeka (med domorodnimi kulturami

so izjeme) je ena sama nespoštljivost do življenja. Ravno tisti,

ki bi se morali najbolj zavzemati za zaščito človeškega življenja,

so to nalogo najslabše opravljali. Cerkev bi morala biti prva, ki

bi morala narediti vse za to, da do prelivanja krvi ne bi prišlo.

Za to, da imaš oblast, moč, rabiš slepo pripadnost, poslušnost.

In smo spet pri šoli, ki te lastnosti najbolj utrjuje in šola ljudi za

bodoče slepe pripadnike, poslušneže, pokorneže zlaganim sis-

temom.

Meni se zdi prav smešen cerkveni boj za posvetne dobrine, nje-

na bajna bogastva (že s tistim, kar ima v Vatikanu) bi lahko

nahranila vsa lačna usta (njenih ovčic) tega sveta.

Tako vse cerkve in vlade zlorabljajo naše zaupanje in skrupulo-

zno pošiljajo v blazne vojne naše mlade fante.

Pozivam vse ženske tega sveta, da se upremo temu nečloveš-

kemu ravnanju z našimi sinovi, z našimi otroci.

Vladam in cerkvam ne gre za reševanje problemov in sporov,

oni se gredo diplomacijo – na račun naših življenj. Nori smo,

ker to dovolimo. To je možno le, dokler smo slepo pokorni in

poslušni (sistemu) in polni občutkov krivde (vloga cerkve) in

nekritičnega mišljenja (vloga šole).

Eno in drugo je sredstvo našega zatiranja, našega suženjstva,

vodi v zločine nad človeštvom, ki jih lahko premagamo. Kako?

S tem, da spremenimo naše negativno razmišljanje iz

NEKROFILNEGA v BIOFILNEGA, v pozitivno mišljenje, ki edino

ELIZA 1 165/282

vključuje ljubezen in spoštovanje do življenja. Kdor spoštuje

življenje ne bo nikdar sposoben ubijati, ne bo nikdar podpiral

vojn in bo naredil vse, da vidimo v vsakem človeku ŽIVO BITJE,

ki je darilo življenja, ki ga želimo spoštovati in s tem zaščititi

pred nasiljem. To je naša naloga, dokler tega ne naredimo, smo

na ravni živali. Postati človek vključuje elemente človeškosti, ki

jih nasilje ne dovoljuje.

Zgrožena sem nad hlinjenjem vseh tistih, ki so takšni nasprot-

niki splava, dovolijo pa legalno ubijanje naših otrok v vojnah in

ostalih nepotrebnih sodobnih nasiljih. Dojenčka ne moreš posla-

ti na fronto, mlade, neumne fante pa lahko.

Ste videli v sodobnem času, da bi se tisti, ki so glavni režiserji

najbolj nehumanega načina reševanja konfliktov (vojn) sami v

prvih vrstah borili – kot so to predsedniki držav, ministri, gene-

rali, papež in vsa cerkvena zgornja hierarhija? Skrivajo se za

lepimi besedami o neizbežnosti takšnega nasilja, sami pa v

ozadju načrtujejo (=lobirajo) posle s tistimi, ki imajo od uniče-

vanja korist.

Cel svet klečeplazi pred deželo, ki si prilašča vlogo svetovnega

starša, starša, ki zaradi starih lovorik sme delati vsepovsod kar

hoče. Seveda je ta »varuh« le tam, kjer ima od tega korist.

Spet je to možno samo zato, ker imamo vsepovsod še preveč

nepoštene vlade, preveč nepoštene cerkve in preveč neodgo-

vorne (slepo poslušne) državljane.

Ko bomo postali ozaveščeni, (ko bomo na 3. stopnji), ne

bomo več dovoljevali reševanja problemov z nasiljem (ne

v šolah, ne v domovih, ne v družbi, ne v okolju, nikjer).

ELIZA 1 166/282

Vojne so možne samo tam, kjer so bili ljudje prej zdresirani v

nezdravo poslušnost, v čredno mišljenje, v slepo sledenje

zunanjim pravilom. V ljudeh, ki smo jim onemogočali mišljenje

s svojo glavo, se razvijejo predsodki, nacionalizmi, napačni

zgodovinski ponos. Neizražena senca išče zunanji oder za neiz-

živeto, za napetost v nas. Vlade imajo potem zelo malo dela s

prepričevanjem ljudi, naj se ljudje udeležijo vojne, saj ti komaj

čakajo, da na » zunanjem sovražniku« sprostijo vsa potlačena

sovraštva. V bistvu pa imamo notranjega sovražnika sami, mi

smo polni sovraštva, gneva in to projiciramo navzven. Zato so

nezadovoljni ljudje tako »nevarni«, ker ponavadi rabijo nekoga

od zunaj, da se nad njim znesejo. V primeru vojn so to celi

narodi, ki svojo »kolektivno zavest« izrazijo nad drugimi, ki so

v tem primeru njihovi sovražniki, barbari, nevredni, da živijo.

Bolj ko si notranje nemočen, bolj rabiš zunanjo moč. Bolj se

moraš zunanje potrjevati.

Ljudje si želimo miru, naše vlade pa še naprej podpirajo vojne

in celo pošiljajo naše fante na vojna ozemlja (menda trenutno v

Libanon, stanje sept. 2006). Kot da vlade ne služijo interesom

našega ljudstva, ampak interesom vlad, ki same celo v ozadju

režirajo nasilje.

Tako je tudi v njihovem interesu, da si izmišljujejo zunanjega

sovražnika, samo, da opravičijo - svoja delavna mesta, svojo

vojaško industrijo, torej je spet v ozadju denar.

Vojne bomo videli kot regresijo v človeškem razvoju, kot zasta-

rel način nereševanja problemov.

ELIZA 1 167/282

Vsaka zloraba moči nad drugimi je odraz naše pokvarjenosti,

nemoralnosti, nehumanosti.

Ljudje moramo prevzeti odgovornost v svoje roke in se zaveda-

ti, da namen vlad ni v našem nadzorovanju, v zunanjem pisa-

nju pravil, ampak v tem, da nam omogoči pogoje, razmere,

v katerih bomo lahko kot družba nemoteno delovali.

Ko bomo etično-moralno razmišljali (notranja pravila), ne bo

nikogar več, ki bi podpiral celo verigo nasilja, ki omogoča tako

krute vojne. Pošteni trgovci ne bodo hoteli prodajati orožja,

pošteni delavci ne bodo hoteli delati v vojaški industriji, pošteni

fantje ne bodo hoteli ubijati, poštene matere in ženske bomo

zahtevale prekinitev tega nasilja.

S čim? Z ozaveščanjem, z akcijami, s protesti, predvsem pa z

izobraževanjem, ki bo omogočalo pravo razumevanje tega

napačnega mišljenja.

ELIZA 1 168/282

7�����STRES

Zaradi razmišljanja, usmerjenega v prihodnost (in ne v doživ-

ljanje tega trenutka), zgorevamo in se počutimo nenehno pod

pritiskom. Stres nas tako izčrpa, da nam ne ostane energije in

volje, da bi se ukvarjali s svojimi trenutnimi problemi in s prob-

lemi okoli nas.

In ravno ta omejenost samo na naš problem nam ne omogoča,

da bi spoznali blagodejnost in občutek smiselnosti in koristnos-

ti, kadar smo se v stanju odmakniti od našega problema (kdo

jih nima in skoraj vsak misli, da je njegov problem največji) in

poskušati pomagati tudi drugim. Ali se vsaj zanimati za druge.

Ne zagovarjam skrajnosti, pretiranega ubadanja s samim seboj,

niti samo služenja drugim, toda ko začutiš, da ti ni vseeno za

druge, da so ti drugi lahko tvoje ogledalo, ko v vsakem sotrpinu

vidiš del svoje zgodbe, v tebi zaigrajo strune sočutja. Spoznan-

je, da smo vsi v isti barki, da smo vsi drug drugemu potrebni,

da smo vsi polni napačnih mišljenj, ki nas odtujujejo. Da je

vsak zase veliko manj močan kot v povezavi z drugimi. Da je

vsak lahko dober, le da je skrenil s prave poti, ker ga ni nihče

ustavil, nihče naučil drugače. In potem sploh nimaš potrebe

obsojati ljudi, vidiš pa dejanja, dogodke, ki jih ne smemo toleri-

rati, s katerimi se ne smemo strinjati. Sprejemanje drugačnosti

ne pomeni, da se strinjamo z dejanji drugih. Ampak vidimo

nevednost te osebe, ki ima dobre lastnosti, zaradi napačnega

razmišljanja pa dela nesprejemljive (a popravljive) napake, za

katere smo vsi odgovorni v vlogi uradnikov in državljanov. Ne v

ELIZA 1 169/282

smislu kaznovanja, ampak kot to pravi Vili Ravnjak, da smo

dolgo živeli po načelu, če te nekdo udari po levem licu, mu nas-

tavi še desnega.

Nekega dne pride sin domov ves raztrgan in umazan. Mati mu

vsa ogorčena reče: »Kaj ne veš, da ne bi smel udariti nazaj, če

te kdo udari?« Sin ji prepričljivo odgovori :«Saj jaz nikoli ne

udarim nazaj. Jaz vedno udarim prvi«.

Danes pa je čas za novo miselnost, ko te nekdo poskuša udari-

ti, ga moraš ustaviti in mu dati vedeti, da se s tem ne strinjaš.

Ni ti pa treba te osebe kaznovati ali jo obsojati. In »stres« bo

dobil drugačno podobo. »Zgorevali« bomo za smiselne cilje.

8�����IDEOLOGIJE

-VERSKE IDEOLOGIJE

SLEPO SLEDENJE TRADICIONALNIM RELIGIJAM

Temeljna etična načela so v vseh velikih verah enaka: Ne sto-

rimo drugim tega, kar si ne želimo, da bi drugi storili nam.

To osnovno etično načelo kršijo vse vere, ki zlorabljajo zgornje

načelo, še posebej blizu nam je katoliška vera. Že dolgo zaman

»iščem« religijo, ki bi me podpirala v neideološkem iskanju res-

nice, ki bi se navduševala nad posameznikovim samoraziskova-

njem in dvomom, ki bi mi bila za vzgled in bi s svojimi deli pri-

ELIZA 1 170/282

čala za vse tisto, kar uči. Ne pripadam nobeni religiji, nobeni

politični stranki.

Prav tako ne »najdem« nobene politične stranke, ki ne bi imela

v prvi vrsti potrebo po izvajanju moči, nobene ne najdem, ki bi

podprla in izvajala stvari, ki si jih želimo vsi ozaveščeni ljudje,

za katere se trudim tudi jaz sama.

Zakaj takšno množično posnemanje »idealov«, sledenje različ-

nim ideologijam? Npr. cerkvene. Dokler Jezusovi učenci niso

začeli učiti njegovih naukov, si ga je vsak razlagal po svoje,

torej krščanstva v današnji obliki še ni bilo. Institucijo so si

izmislili ljudje, ki so ga posnemali in prevečkrat zlorabljali nje-

gove nauke. 500 let prej je Buda učil v Indiji, Konfucij na Kitaj-

skem, vsak od njiju je učil to, kar je sam spoznal in to poime-

noval kot resnico.

V cerkve∗14 se zlivajo množice prestrašenih ljudi, ki še vedno

verjamejo, da so grešniki (=da so slabi) in rabijo posrednika

(duhovnika) za pogovor s svojim višjim jazom.

Trdim, da bi se moral vsak človek sam prepričati o vseh teh

sporočilih in vsak bi se moral sam zavestno odločati za pripad-

nost kakšni religiji (če sploh). Za to pa rabimo zmožnost kritič-

nega mišljenja.

Vsak človek je sposoben iskati to, kar so iskali vsi najpomem-

bnejši duhovni iskalci in učitelji.

ELIZA 1 171/282

KDAJ JE VERA KOT NASILJE?

Dokler ne sprejemamo sebe, ne sprejemamo drugače

verujočih, drugače razmišljujočih, kar vodi v nasilje.

V vsiljevanje naših mišljenj drugim.

Nasilna vera je samo način napačnega mišljenja, ki se pod krin-

ko zlorabe moči vsiljuje drugim. Vsiljevanje vere drugim je pre-

obleka TI SPOROČIL, uporabljena v verske namene.

Laže je slepo posnemati izkušnje drugih, namesto, da bi sami

iskali to, kar so našli tisti, ki jih posnemamo.

PRAVA VERA NI NIKOLI NASILNA

Pravi vernik spoštuje vsakega sočloveka. Vseeno mu je, ali pri-

pada sočlovek kakšni veri, ali ne pripada nobeni.

Prava vera je proces notranjega zorenja in ne zunanje posluš-

nosti, ki ji sledi le mlačen, razvajen človek. Kdor resnično veru-

je, je goreč tudi v dejanjih, pozitivnih. Cel svet pa je goreč v

negativnem verovanju, v podžiganju verskih vojn, v širjenju

sovraštva do drugače mislečih (=verujočih).

Kdor samo slepo sledi naukom kogarkoli, je fanatik, je nevaren,

ker je nasilen do drugih (primer Alamuta).

Slepo posnemanje spreminjamo v vzgojne namene, v pre-

vzgojne namene, v GROBO SPREMINJANJE DRUGIH.

ELIZA 1 172/282

Pravi vernik je ponižen, ljubeč, sočuten, nikoli ne podpira nobe-

nega nasilja (vojne, hujskanja). In ponavadi ne rabi pripadnosti

nobeni religiji, nobeni cerkvi.

Samokritično razvija moralno-etično razmišljanje in sočutno

kultivira notranji duševno-psihološki prostor.

� PRIMERI 13: Upor proti slepi pokorščini: ni hotela hoditi v uro

hoda oddaljeno cerkev. Kot otrok si je za izgovor našla starša,

ki tudi nista hodila, sta pa silila vse otroke k temu početju.

Zaradi tradicije in ne iz prepričanja so jih silili k maši. Še pose-

bej ob nedeljah, pozimi, se jim je zdela muka to početje. Uprla

se je in uspela, podpirala sta jo tudi brata. Sestre, ki niso bile

takšne upornice, so ubogale.

Žal mi je vseh tistih otrok, ki jih starši silijo k verouku, k maši.

Zakaj jim ne dovolimo lastne odločitve, ki vodi v lastno odgo-

vornost?

�

SODOBNE METODE VERSKO-POLITIČNEGA FANATIZMA

TEHNIKE ZUNANJEGA NADZORA IN TI SPOROČIL

Vladimir BARTOL :«Zakaj resnica, ki je bila zame na vrhuncu

vseh vrednot, je bila za ostalo človeštvo stvar brez cene.«

Vladimir BARTOL, ALAMUT, str. 167:

»Toda dokazi za nauk, da ni nič resnično, so se začeli kopičiti!

Zakaj prav kakor so alijevci zagovarjali svoje trditve, so zago-

varjali tudi suniti svoje. Prav tako so se vnemali za svoje nauke

ELIZA 1 173/282

kristjani vseh ločin, židje, brahmani, budisti, častilci ognja in

pogani. Filozofi vseh smeri so trdili svoje, drug drugega so

pobijali, ta je verjel, da je bog, drugi, da ni boga in da je vse

golo naključje…Preučil sem vse vede: matematiko, zvezdoslov-

je, filozofijo, kemijo, fiziko, prirodopis. Prodrl sem v tuje jezike,

v tuje narode in v tuje miselnosti…Zazdelo se mi je, da je moja

naloga na tem svetu, da začnem sejati resnico, da odprem člo-

veštvu oči in da ga osvobodim njegovih zmot in rešim slepar-

jev..Kako bridko sem se urezal!...

Ne samo preprostim ljudem iz množice, marveč tudi višjim

duhovom je bila otipljiva laž ljubša, kot pa neoprijemljiva res-

nica. Vsi poizkusi, da bi privedel bodisi posameznika bodisi

množice do spoznanja, so spodleteli. Zakaj resnica, ki je bila

zame na vrhuncu vseh vrednot, je bila za ostalo človeštvo

stvar brez cene.«

str. 438:« Misliš, da je ogromni večini ljudi kaj do resnice? Kje

neki! Svoj mir zahtevajo ter bajke za lačno domišljijo..«

Tako je Seiduna razvil, si dobesedno izmislil osnovno idejo

izmailcev, ki pravi:

str.165.»Resnice ne moremo spoznati. Zatorej ne verujemo v

nič in smemo vse storiti. Nič ni resnično, vse je dovoljeno.«

Alamut je zgodba sodobnega časa, zgodba o diktatorju, ki si je

izmislil način, s katerim mu je uspelo iz svojih pristašev naredi-

ti slepo orodje za njegove načrte. Opisuje problem zavestne

prevare, kateri nasedajo ljudje, ki so zdresirani v slepo posluš-

ELIZA 1 174/282

nost, ljudje, ki jim je ljubša laž od resnice. Privrženci so se pri-

pravljeni brez spraševanja žrtvovati na ukaz vodje. Vest mora

biti izključena.

Za namerno zavajanje rabiš slepo vdanost, nobenega dvoma.

Seiduna postane vrhovni poglavar namišljene ideologije in je

oče izmailskega nauka. Ta nauk ima v sebi METODO VSEH

DIKTATUR. PSIHOLOGIJO ZUNANJEGA NADZORA - nekdo si

izmisli, da ve, kaj je dobro za drugega in izsili izpolnjevanje teh

idej, tudi s kaznovanjem. Seiduna se zaveda, da so ljudje

zaradi nevajenosti misliti s svojo glavo pripravljeni sprejeti

kakršnokoli ideologijo, samo, da jim jo kdo predstavi kot resni-

co.

Za dosego cilja ne izbira sredstev, poslužuje se tudi omamljan-

ja z drogo. Danes imamo v te namene denar, parcele, »presti-

žne« službe in dovolj primerov v naši bližini.

Tega nasilja ljudje v večini primerov ne izvajajo načrtno kot

Seiduna, toda to ne zmanjšuje niti ne opravičuje posledic nasil-

ja, ki se tudi ta trenutek dogajajo pri nas in po svetu.

Kje je tu napredek – v zmanipuliranih množicah, v diktaturah

voditeljev, v posvetni cerkvi?

Podvomimo že vendar v vsakogar, ki nam trdi, da brez nasilja

ne gre. Nasilje nikjer več ni opravičljivo, ne doma, ne v šoli, ne

v družbi. Saj čutimo, da to ni res, da je to le igra tistih, ki imajo

od tega koristi.

ELIZA 1 175/282

Dokler se vere med sabo ne bodo tolerirale, ne bo miru.

SVOBODA IZBIRE je največji sovražnik ideologij, ker

vključuje kritični razum in dvom, ki ga slepo poslušni ne

poznajo.

ELIZA 1 176/282

ZNANSTVENE IDEOLOGIJE- SCIENTIZEM

»Pogum izvira iz skrbi. Tisti, ki ne poznajo sočutja, tudi

ne poznajo modrosti.

Znanja nič ne skrbi. Modrost pa.« (Medvedek Pu)

Ravno na znanstvenem področju prihaja do nenehnih

sprememb, ko znanstveniki še sami ne morejo dohitevati vseh

novosti. Celo knjige so pravim znanstvenikom zastarele, poslu-

žujejo se objavljanja člankov, konferenc. Mi pa od otrok zahte-

vamo, da se na pamet učijo stvari, ki v parih letih, celo mese-

cih, včasih tednih, zastarijo.

Le večne resnice se nikoli ne spreminjajo, so nekaj stalne-

ga. Do njih se dokopljejo tisti, ki ne posnemajo nobenih avtori-

tet, ne sledijo nobeni utečeni poti.

In še k »zanesljivosti« znanosti: že kar letošnje poletje

2006 se meteorologija, ki zahteva vrhunske strokovnjake, stal-

no moti. In to ne samo malo, ampak tako očitno, da to mora

opaziti vsak. Kje je tu napaka? Se je začela narava na poseben

način šaliti z našo ošabno zaslepljenostjo, ker smo bili najbrž

prepričani, da bomo prelisičili naravo? Vsa znanost ne more

dojeti in predvideti dogajanj v naravi, še vremena ne.

ELIZA 1 177/282

Če bi bila znanost edino merilo resnice, bi morala imeti vsaj v

okviru ene stroke enotne rezultate. Tako pa prihaja do različnih

rezultatov, ki se spreminjajo izredno hitro. Vse, kar je podvrže-

no spremembam, nam ne more služiti kot dejstvo, ampak kot

interpretacija nekoga.

Znanost nudi razumevanje, raziskovalne metode – če pa ostane

vse le pri umskem raziskovalnem delu, je to lahko ovira za pre-

hod na 3 stopnjo, ki z zdravim dvomom v vse naučeno zahteva

prenos nabranega znanja v prakso. Intuicija, notranja modrost

– sta izven dosega razumskega modela. NI prave

USTVARJALNOSTI BREZ intuitivnega NAVDIHA in brez etičnega

spoštovanja.

Čemu služi vsa znanost, če ne znamo pred svojim pragom rešiti

osnovnih človeških problemov?

Znanost naj najprej na našem planetu dokaže, da njeno znanje

res pomeni pravi napredek za človeštvo.

Ne moremo govoriti o napredku, če je cena širjenja tehničnih

pripomočkov, ki so plod znanstvenega dela, vedno večje ones-

naževanje, vedno večje nasilje na svetu.

Kje so »znanstvena » odkritja, ki pomenijo kvalitetno in huma-

no bivanje zemljanov?

Neopravičljivi so vsi izdatki za vojaško, vojno industrijo – zna-

nost, ki ne dela v imenu nenasilnega reševanja problemov. Prav

ELIZA 1 178/282

tako so izraz nedoraslosti in ošabnosti poleti in raziskovanja

drugih planetov – še zemlje ne obvladujemo in kamor stopi

beli človek, jo onesnaži. Kaj se nas nič ne dotaknejo prizori naj-

večje bede na našem planetu?

Kako čudovito orodje je um, ki omogoča znanosti razumevanje

in raziskovanje merljivih in opisljivih razsežnosti. Toda obtičati

na tej stopnji pomeni, ne poznati vzhičenja, čudenja, nepopisne

radosti, ki izhaja iz dopuščanja duhovne razsežnosti.

Znanost je nemočna pred neotipljivo, duhovno razsežnostjo, ki

podira »diagnoze« klasičnih znanstvenih teorij.

Znanost je omejena, duhovna razsežnost ni.

Znanost pušča človeka polnega znanja, polnega informacij, ki

ga nemalokrat vodijo v samopomembnost in ošabnost. Duhov-

na razsežnost omogoča razcvet celostne osebnosti, za katero je

značilna ponižnost pred veličastnostjo Življenja.

Znanstveno razumevanje narave mi nikdar ni prineslo navdu-

šenja, ampak me je odtujilo od šepeta modrosti, od bližine

topline, od radosti doživljanja lepote.

Si predstavljate, da najprej do podrobnosti analizirate drevo

(isto delamo s človekom), nato pa smo nad njim vzhičeni? Ali

lahko po tistem, ko smo opredalčkali človeka, še vidimo njego-

vo enkratnost?

Meni to ne uspeva.

ELIZA 1 179/282

Znanost ima orodja za razumevanje, ki jih je treba pravočasno

odložiti, če hočemo narediti prostor doživljanju življenja. To je

možno le izven dometa razumskih orodij, v prostoru, ki presega

pripravljene odgovore, recepture, instant odgovore, kjer ni pro-

stora za na pamet naučene informacije.

Znanost omogoča le delček vpogleda, zato se zaradi svoje

nemoči tako bori za svoje pozicije. Boji se tega, česar ne razu-

me, kar se niti razumeti ne da. Česar ne razumemo, nas je

strah. Strah je pogojen z nevednostjo, ki nas vodi v zatiranje

vsega, kar nas plaši, vznemirja.

Zato ošabna znanost ni prijateljica življenja, niti prave ustvar-

jalnosti.

Le prava znanost se ponižno zaveda, da je lahko samo en mali

mozaiček pisane preproge mnenj, ki so lahko že jutri drugačna,

ki samo služijo človeštvu pri delnem odstiranju nedojemljive

Skrivnosti bivanja.

9�����NEZAVEDANJE

Hvaležnost in zavedanje sta sestri (tabela 14). Če sem hvalež-

na, da si je nekdo vzel čas zame, za razgovor, tega ne jemljem

samoumevno, se tega veselim in izrazim hvaležnost za skupno

preživeti trenutek.

Če ne znamo ceniti tega trenutka, se zavemo šele ob izgubi

drage osebe, da smo jo jemali »samoumevno«, da se ji nismo

posvečali takrat, ko je bilo to mogoče, v sedanjem trenutku.

ELIZA 1 180/282

Ogromno je zdolgočasenih ljudi, ker vse jemljemo tako samo-

umevno in za to nismo za nič več hvaležni.

�TABELA 14�

1.

stopnja

2.

stopnja

NEZAVEDANJE

ODNOSE JEMLJEMO KOT NEKAJ

SAMOUMEVNEGA

3.

stopnja

ZAVEDANJE

HVALEŽNI SMO ZA ODNOSE

�TABELA 14�

V večini družin je samoumevno, da je ženska istočasno poslov-

na ženska, mati in gospodinja. Kdo ji je hvaležen za njeno

(samoumevno) vsakodnevno kuho, pranje, pomivanje, čiščen-

je? In kako se godi moškim?

Kako hitro »pozabimo« biti hvaležni. Ali znamo drug drugemu

povedati, da smo si hvaležni za skupne trenutke?

Zakaj se ne učimo reševanja aktualnih problemov, stisk, obvla-

dovanja stresa, medosebne komunikacije?

Ker se ne zavedamo, da je to pomembneje kot učenje podatkov

na pamet, slepo posnemanje in naš standard.

ELIZA 1 181/282

Ali lahko otroke učimo o sedanjih problemih, o njihovih današ-

njih stiskah, če sami nismo prisotni v tem trenutku, če sami ves

čas razmišljamo, kaj se bo zgodilo jutri, kaj se je zgodilo v pre-

teklosti?

Vedno težje se učimo, ali koga »učimo«, ker se ne zavedamo,

da smo nezmožni koncentracije v tem trenutku.

Ali se lahko MIRNO POGOVARJATE, če mogoče ves čas mislite

na vaše obveznosti zvečer, ali pa na to, kaj se je zgodilo vče-

raj?

Zato je medosebna komunikacija vedno slabša, ker se ne zave-

damo, da bi se morali osredotočati na pogovor v tem trenutku.

Misli nam bežijo nazaj in naprej.

NEMIRNI smo. Nemirni so danes že otroci. Nemir pomeni biti ali

v preteklosti, ali v prihodnosti.

Ne zavedamo se, da se zaradi tega nemira težko poglabljamo,

težko razmišljamo, težko poslušamo. Vzrok nemira je nebivanje

v sedanjosti.

Da bi se zavedali tega trenutka, bi morali tudi mi sami začutiti

ta trenutek, biti v »sedanjem času«, ne misliti ne na preteklost,

ne na prihodnost, ki sploh ne obstojata. Kar za nas obstoja, je

le ta trenutek.

ELIZA 1 182/282

Nad marsičem se zgražamo, kar (nevede ali pa tudi zavestno)

tudi sami podpiramo. V materialnem svetu vse temelji na prin-

cipu ponudbe in povpraševanja.

�Če mi ne bi kupovali coca cole/umetnih pijač, slaščic, trgovina

in prodaja le tega ne bi uspevala.

�Če mi ne bi kupovali mamil, drog, alkohola, cigaret, bi indus-

trija to nehala proizvajati.

�Če mi ne bi gledali cenenih oddaj medijske industrije, bi ta ne

imela takšne dobičke. Tako pa za cenen užitek plačamo z dra-

gim onesnaževanjem našega notranjega prostora.

Mi sami izbiramo med vso to ponudbo, ki je tudi zato takšna,

ker smo neosveščeni in kot takšni nepremišljeno segamo po

njej. Ni kriva steklenica na mizi, če nekdo pije, ampak si je člo-

vek sam izbral to dejanje.

�Če bi večina staršev »zahtevala« od otrok, da se učijo zaradi

znanja in ne zaradi ocen, mar se ne bi marsikaj spremenilo?

� Če bi večina izrazila nezadovoljstvo s sistemom šolanja, bi

mogoče začele nastajati šole z drugačno ponudbo izobraževan-

ja?

Nesrečni smo zato, ker napačno razmišljamo in prena-

šamo odgovornost na druge, ne da bi zahtevali realizaci-

jo dogovorjenih nalog.

ELIZA 1 183/282

�TABELA 15� VPLIVI NEZAVEDANJA

1

preživljam

se, jem,

torej sem

2

delam,

torej sem

NEZAVEDNA, NEHOTENA

PRISILNA

RAVNANJA/OBNAŠANJA����1

moč volje, razuma

nehotena prisilna

vedenja

NEZAVEDANJE

3

mislim,

čutim, torej

sem

vključevanje leve, desne

hemisfere in limbičnega sis-

tema

ZAVEDANJE

delovanje iz zaves-

tne pozornosti

�1 ljudje se pogosto samokaznujejo, ker se samozavračajo,

kar pomeni, da se ne sprejemajo. Kot da je NAŠA POZORNOST

UJETA v izjavah/mnenjih/napovedih, ki smo jih kot otroci verjeli

in jih ponotranjili kot naše smerokaze. To se je zgodilo v večini

primerov nehote.. Ko pa je neka izjava dovolj pogosto izraže-

na, ima lahko v našem psihološkem spominu takšno MOČ, da v

podobnih situacijah preglasi vse, kar si mi zavestno želimo.

�TABELA 15�

PRIMER ŠT. 15, (tabela 15): Neka sedaj že 30 let stara ženska,

je stalno dobivala najprisrčnejše spodbude in nagrade, kadar je

domov prinesla petice. Ko so se v višjih razredih začele pojav-

ljati tudi ostale ocene, je psihično tako močno zbolela, da je

morala za nekaj časa šolanje prekiniti in je celo srednjo šolo

delala dopisno. Kljub terapijam ji ni uspelo sprejeti nižje ocene

ELIZA 1 184/282

od pet. Raje je večkrat ponavljala izpit, kot da bi sprejela nižjo

oceno. V njen otroški spomin se je zacementiral občutek, da je

dobra samo, če dobi petico, kajti le takrat se z njo ukvarjajo

osebe, ki jih ima ona rada.

�

Ko bi želeli kaj spremeniti, se izkaže, kot da smo začarani, kot

da ne moremo preko tega, kar je v nas zabeleženo v otroštvu,

kot da smo UJETI, zvezani. Toda te ponotranjene vsebine imajo

nad nami moč samo tako dolgo, dokler jih ne osvetlimo z lučjo

razumevanja in jih osvobodimo iz kletke kot nadležne komarje.

Ker naše »slepe pege« prej vidijo drugi, kot mi sami, so dobro-

došli zunanji »opazovalci«, ki nam to povedo. Takšne učitelje

imamo seveda ves čas ob sebi, pa se jih običajno ne zavedamo

in jih ne jemljemo »resno«.

Vzgajamo = šolamo ljudi za tekmovalnost, primerjanje, za

pozicije moči in ko izpolnijo vse te naloge, ne spregledamo, kje

se je zalomilo. Kajti ta »odlična » oseba se zanima le še za

kariero, za uspeh in ji drugi ljudje niso mar (tabela 15).

�

PRIMER ŠT. 16

Na nekem roditeljskem sestanku me je presenetila izjava mla-

de, uspešne mamice, ki me je vprašala, kako naj zaščiti svoje-

ga otroka pred vplivom sosedovega, ki je zabredel v drogo.

ELIZA 1 185/282

Njej da je vseeno za tega soseda, pomembna da ji je le lastna

družina…

�

Tako smo obsedeni samo z lastnim uspehom, z lastnim udob-

jem, da se nas ne dotaknejo nesrečne usode drugih otrok. Pou-

darjam – OTROK, kajti samo otroci so ŽRTVE nas odraslih, oni

nimajo izbire, mi jo imamo. Ne zavedamo se, da so problemi

drugih tudi naši problemi. Ravno takšen nesrečen otrok iz sose-

ščine lahko »pomaga uničiti« našo srečo. Mogoče bo našel

vašega otroka v trenutku notranje nestabilnosti, ponudil mu bo

drogo in vrstniški pritiski bodo dodali vse tisto, kar iz lahkomi-

selnih poskusov preraste v družinske tragedije.

Dokler bo kdorkoli nesrečen, bomo vsi lahko deležni »nagrade«

za našo brezbrižnost

Ceno plačujemo vsi.

10�����NESPREJEMANJE DRUGAČNOSTI

SAMO TOLIKO, KOLIKOR LAHKO SPREJEMAMO SEBE,

LAHKO SPREJEMAMO DRUGE.

ČE NE SPREJEMAMO SVOJE DRUGAČNOSTI, TUDI

DRUGAČNOSTI DRUGIH NE MOREMO SPREJETI.

ELIZA 1 186/282

Ne maramo drugačnosti, nimamo radi ljudi, ki želijo biti na

3.stopnji. Dobrim ljudem, učiteljem, umetnikom, politikom, psi-

hologom pogosto mečemo polena pod kolena.

Všeč mi je npr. ustvarjalnost Janeza Ruglja, čeprav se z marsi-

kakšnim njegovim stališčem sploh ne strinjam. Če nosi kakšna

knjiga izvirne, dobre misli avtorja, ki misli torej s svojo glavo,

takšnim sporočilom pravim, da imajo »rugeljanski naboj«. Kar

nekaj ustvarjalnih Janezov, Francev (Malečkar) in Marij (Duma-

nič) imamo pri nas. Pa samo enega Iztoka Ostana na področju

šolstva in eno Angelco Likovič.

Kako drugačen je bil Ivan Kramberger, pa Janez Svetina, oba

ustreljena! Še vedno nepojasnjena umora. Naključje? Koliko

časa bomo še nasedali in ne dovolj resno podvomili v sisteme,

ki za »nemoteno širjenje demokracije« uporabljajo tako

»demokratične«metode oviranja (mogoče celo odstranjevanja)

motečih resnicoljubnežev, drugačnežev, ljudi, ki so se nehali

pretvarjati?

Še vedno je ljudem bližji »Seiduna stil«.

Pot k nenasilju v svetu vodi preko sprejemanja drugačnosti,

različnosti.

PRIMER ŠT. 17, nesprejemanje drugačnosti

Znani državnik se je v očeh nekaterih spremenil od danes na

jutri, zato mu nekateri kar ne morejo zaupati. Mar ni pomem-

bnejše to, kar danes ta človek misli, dela, govori. Pri vsakem

običajno »iščemo« kaj je delal »narobe« v preteklosti in s tem

ne njemu ne sebi ne dajemo možnosti, da bi kaj spremenili,

njegovo osebnost pa sprejeli in pozdravili takšno ravnanje.

ELIZA 1 187/282

Obremenjujemo se s psihološkim spominom, ker to tako

hočemo. Dokler druge obsojamo in jim ne odpustimo, tudi nam

ni treba nič spremeniti. To pa je naša najtežja naloga, odpustiti

sebi in sebe sprejeti.

Zadnji čas je, da gremo skupno naprej, v smeri zavedanja, pro-

aktivnosti in samoodgovornosti.

ELIZA 1 188/282

4

DRUŽBA

ZNAČILNOSTI PRVIH DVEH STOPENJ

IŠČEMO SLUŽBO, NE DELO.

TRETJA STOPNJA

POT K ODGOVORNOSTI

POT K SODELOVANJU

IŠČEMO DELO, NE SLUŽBO

I

ELIZA 1 189/282

VSEBINA

O DELU IN SAMOPREŽIVETJU

NAČIN ŽIVLJENJA

POMOČ DRUGIM KOT NASILJE - NERAZMEJEVANJE

ODGOVORNOSTI

MEDOSEBNI ODNOSI

SAMOUSTVARJALNOST

O SMISLU ŽIVLJENJA

Anton TRSTENJAK: »TAKRAT RAJE SPLOH NE BI HOTEL BITI VEČ

SLOVENEC.«

Anton Trstenjak v knjigi Misli o slovenskem človeku:, v

poglavju »Pred pragom tretjega tisočletja«, str. 192, piše:

«..Mene pa ob tem razmišljanju obdaja neko drugo neugodno

občutje; ne, da nas morebiti čez kako stoletje več ne bo, tem-

več da po vsem tem, kar danes doživljamo, jaz takrat raje

sploh ne bi hotel biti več Slovenec.»

ELIZA 1 190/282

O DELU IN SPOSOBNOSTI SAMOPREŽIVETJA

Navadili smo se na to, da je razlog za delo služenje

denarja.

Napačno mišljenje, da denar prinaša srečo, zavaja h kopičenju

denarja, k lakomnosti. Zavedeni smo v razmišljanje o zunanji

varnosti, ki si jo lahko kupiš z denarjem.

Kako si potem razlagamo, da znajo biti dosti revnejši od nas

srečnejši, in da so najbogatejše dežele polne depresivnih ljudi

in patoloških medosebnih odnosov?

Večina ljudi »ceni« le umsko delo in ima do fizičnega dela pod-

cenjujoč odnos. Vedno več ljudi dela le še z glavo, s papirji in

niti pomislijo ne na uravnotežanje umskega in fizičnega dela, ki

je lahko krasna oblika relaksacije in ustvarjalnosti. Stik z nara-

vo sprošča, pomirja, nam daje občutek prizemljenosti in nas

povezuje z glavno hraniteljico – zemljo (tabela 30).

ODNOS DO NARAVE JE ODNOS DO SAMEGA SEBE.

SPOZNAVANJE SAMEGA SEBE JE SPOZNAVANJE SVETA.

ELIZA 1 191/282

Potrebno je uravnotežanje fizičnega dela z umskim. Delo z

zemljo, z naravo. Spremenjen odnos do okolja in narave.

Vsak otrok bi se lahko udeležil samopreživetvenega tečaja. S

tem bi dobili občutek, da se znajdemo sami, da nismo zgubljeni

v tem svetu. Mestni otroci bil lahko hodili delati na kmetije kot

oblika opravljanja prostovoljnega dela.

Z vključevanjem mladih bi lahko poskrbeli za čiščenje naše

zemlje. Najprej bi seveda vsak poskrbel pri sebi. Imamo dovolj

mladih ljudi, ki nočejo delati, pa takšne, ki mislijo, da jim ni

treba delati. Naloga odraslih je skupno poiskati motivacijo, da

bomo (bodo) radi delali.

Delo je način notranje izpolnitve in smisla. To je pot k samou-

resničitvi. Že delo samo na sebi bi moralo dati zadovoljstvo.

Koliko ljudi vztraja v službah, ki jih sovražijo, v okolju, ki jim ni

všeč, preprosto zato, ker se jim zdi (mislijo tako), da ne bodo

našli drugje bolje plačane službe (=več denarja). In si ne upajo

dati odpovedi, ali si poiskati kakšno drugačno rešitev. Naši

samopodobi zadajamo s tem nepoštenjem do sebe smrtonosne

rane. Umiramo notranje, česar noben denar ne more »pozdra-

viti«.

Kdor ne dela z veseljem, dela slabo, in širi nezadovoljstvo še

naprej. Premalo se zavedamo, da kadar ne delamo z veseljem,

ne damo vse od sebe, torej so rezultati temu primerni.

ELIZA 1 192/282

Mi odrasli bi se morali truditi, da ustvarimo takšne pogoje, ki

bodo nudili možnost za opravljanje dela, ki nas bo izpolnjevalo

z veseljem.

Kdo? Mi odrasli? Doma - starši, v šolah - učitelji, v firmah -

vodstveno osebje.

Ljudje se ne bi smeli identificirati z delom in mu posvečati več

časa, kot ga posvečajo sebi in družini.

Najpomembnejša delovna mesta bi morali zasedati ljudje, ki se

ne bojijo izgubiti službo, ki delujejo iz notranje motivacije

(tabela 29). Samo takšni ljudje si bodo upali delati pošteno in

izpolnjevati voljo ljudi, voljo večine (kar pomeni demokracijo)

in ne bodo podlegali pritiskom lobijev in političnih strank.

Veliko se sprašujemo o tem, ali bomo znali preživeti, če bi priš-

lo do energetskih kolapsov, do hudih naravnih katastrof? Ali se

na to sploh pripravljamo, ali starši razmišljajo o tem, kako

pomembno bi bilo, da bi njihovi otroci znali preživeti sami, ali

učitelji razmišljajo o tem, da bi otroke morali naučiti veščin

SAMOPREŽIVETJA?

Kaj naredimo za to - ko pa večina mladih niti pomisliti noče, da

bi v rokah držali še kaj drugega kot svinčnik? Smo mi odrasli

kaj drugačni?

ELIZA 1 193/282

Trenutno stanje lepo opisuje Rumijeva zgodba.

ZGODBA 3: UČENJAK IN BRODAR

Učenjak, jezikoslovec je samozadovoljno stopil na brod in vpra-

šal brodarja:«Ali si se kdaj učil slovnice in jezika?«

»Ne, nisem,« mu je odgovoril brodar.

»Potem si vrgel proč polovico svojega življenja!« je dejal učen-

jak.

Brodar je molčal. Kmalu je začel pihati močan veter, nastal je

vihar. Brod je začelo premetavati sem in tja.

Brodar je vprašal učenjaka: »Ali znaš plavati?«

»Ne, ne znam, prijatelj moj«, je odvrnil prestrašeni učenjak.

»V tem primeru si zapravil vse življenje, »je zavpil brodar,

»brod bodo namreč pogoltnili vrtinci«.

Večina zaposlenih ljudi se stalno ukvarja s fazo PREŽIVETJA, s

tem, kako vsak mesec plačati vse prispevke državi, to seveda

odpade, če ste npr. v državni službi. Namesto, da bi uživali v

delu, se večina samostojnih podjetnikov ubada s tem, kako pri

vsaki uslugi »pokasirati« en del zase, en del za državo in en del

za dobiček. Seveda si lahko izračunate, zakaj imamo vse storit-

ve tako drage. Preden nahraniš vse tiste, ki so odvisni samo od

tega, marsikoga mine dobrotništvo, donatorstvo in takšne

»reči«, ki bi jih za izvajanje nekaterih programov le rabili.

ELIZA 1 194/282

Učitelji bi morali poznati delovanje »espejev« in firm. Zakaj?

Zato, da bi znali otrokom predstaviti praktično delovanje pokli-

cev, za katere jih šolamo.

Potem bi ugotovili, da se moramo stalno izobraževati in biti pri-

pravljeni na nenehne spremembe.

�TABELA 29�

�TABELA 29�

NAČIN DELA

V SISTEMU SAMOSTOJNI

Ljudje, ki si

ne znajo

predstavljati

dela brez

zunanje

varnosti

(večina ljudi

v »varnih«

službah, ki

so v okviru

sistema)

Ljudje, ki

lahko

izstopajo/

vstopajo

v sistem

Samostojni

poklici, ljudje,

ki si služijo

kruh s svojimi

idejami

Umetniš-

ki/ustvarjalni

poklici,

ljudje, ki rabijo

za svoje delo

ustvarjalne

pogoje

�TABELA 29�

ELIZA 1 195/282

ŠOLAMO SE ZA SLUŽBE, NE ZA DELO

Žrtve tega napačnega razmišljanja smo vsi, najbolj pa otroci,

kajti preobremenjeni učitelji ne morejo učiti dobro (Psihologinja

Zalokarjeva nam je na nekem predavanju rekla, da bi moral ob

ponedeljkih vsak ravnatelj poslati domov učitelja, ki pride v

šolo nespočit.) Tudi učitelj, ki sam ni srečen, ne more učiti dob-

ro. Če otroka že v šoli naučimo, da je naše delo prenaporno, da

je muka, da v njem ni zadovoljstva - kako naj otrok še verja-

me, da je možno kasneje kaj drugega. Delo je za nas poučeva-

nje, za njega je to obiskovanje šole. In mi ga učimo z našim

zgledom, kako prihajamo v šolo, to je način »kazanja« naše

discipline. Če učimo spoštljivo, se bo ob nas učil spoštljivosti.

Če imamo vedno mrke obraze, bo spoznaval, da je svet odras-

lih okrog njega svet resnih obrazov in, ker nam želi ugajati, nas

bo začel posnemati. Saj je naš način poučevanja zgrajen na

posnemanju. In če tudi mi obiskujemo šolanja le zaradi točk,

bodo tudi naši učenci dojeli, da je zunanja motivacija tisto, kar

nam omogoča napredovanje. Kje, da bi si mi sami plačali izob-

raževanje! Če smo del sistema, nam mora to omogočiti sistem.

Kje je tu proaktivnost, lastna motivacija in seveda lastna odgo-

vornost za našo srečo? Te nam nikoli ne more omogočiti sis-

tem, če mi sami ne naredimo dovolj za to.

Odvisni smo od drugih, od sistema, vere, politike. Strah nas je

govoriti (našo) resnico, to, kar mislimo mi. Sčasoma niti ne

ELIZA 1 196/282

vemo več, kaj mislimo, kaj si želimo, kaj sploh hočemo. To je

cena udobja. Lažje se je prepustiti temu, da ti drugi določajo,

kaj se boš naučil, kaj je zate v redu in sčasoma se ti zdi prav,

da te pripravljajo na »varno službo«.

Kolikokrat oporekam, da je to prava miselna deformacija, če

mladi, ali pa celo njihovi starši, trdijo, da ni dela (s tem oni

mislijo na »varne« službe). Jaz pa trdim, da je dela dovolj, le

da oni mislijo na službe, do dela pa imamo zgrešen odnos. Las-

je mi gredo pokonci, ko mi starši rečejo, da mora njihov otrok

študirati, zato da mu ne bo treba delati. Šolan človek (s tem

mislim na formalno izobrazbo) naj ne bi npr. fizično delal. Ozi-

roma bi naj delal samo tisto, kar je študiral.

�

PRIMER ŠT. 19 , PROFESOR VENDAR NE DELA FIZIČNO

Srednješolska profesorica mi je pripovedovala, kako je bil

zgrožen njen dijak, ki jo je slučajno videl pri fizičnem delu. Da

ji je kasneje rekel, da je vedno mislil, da profesorji ne delajo

fizično.

�

Izobražujmo se za delo, ne za službo

�

PRIMER ŠT. 20:- Iščite delo, ne službo.

Mlad, izobražen moški je ostal brez službe in je šel najprej na

najbližji Zavod za zaposlovanje. Prijazna referentka mu je

ELIZA 1 197/282

rekla, da naj išče delo, ne službe. Takrat jo je prav čudno

pogledal, šele čez leta je dojel, kaj mu je hotela s tem povedati.

�

Kjer uradniki ne opravljajo odgovorno svojega dela, se to kaže

v slabi infrastrukturi, občani pa se vrtimo v začaranem krogu

neurejenih zadev. Zelo težko je vzpostavljati dobre odnose z

ljudmi, ki niti ne poskrbijo sredi civiliziranega sveta za osnovno

infrastrukturo (npr. odvodnjavanje fekalnih in meteornih voda).

Razen pri nas, v razvitem svetu ne poznam takšnih primerov.

Seveda se začne pri uradnikih, ki ne uredijo pred pozidavami

osnovne infrastrukture (za to plačujemo vsi pri gradnji komu-

nalni prispevek, če ne gre v te namene, potem je to še ena kra-

ja našega denarja več). Seveda infrastruktura ni urejena, ker

niso urejeni katastri, katastri niso urejeni, ker tudi občani niso

nekoč polagali takšne pozornosti temu urejanju, tudi iz razloga,

ker te postavitev dveh mejnikov stane celo mesečno plačo.

Če sem učitelj, pa me tale problematika ne zanima, potem me

res ne zanima, da bi kot učitelj otroke seznanil o dejanskih pro-

blemih in jim seveda dal orodja, da se naučijo te probleme

reševati. Učimo se stvari iz zvezkov in knjig o nekih abstraktnih

zadevah, ne vidimo pa lastnih problemov. Pa bi jih morali, ker

vsak nerešen problem potegne za sabo celo verigo drugih prob-

lemov. In to so stvari, ki bi se naj jih učili že v OŠ. Otroci bi

lahko sami poskušali reševati okoljske probleme, npr. problem

školjčne sipine, mi odrasli bi jim morali povedati, da tega ne

znamo. Če bi znali, bi ga že morali rešiti. Znamo reševati stvari

na papirju, ne v praksi.

ELIZA 1 198/282

Mogoče za vas bralce s celine bližji problem, peljimo otroke v

vinograde, pa v bližnje gozdove, pa naj povedo, kako očistiti

divja odlagališča smeti, očistiti vode. Naj vidijo, kam pelje naša

in seveda tudi njihova potrošniška naravnanost. Naj se učijo v

OŠ, v srednjih šolah in na fakultetah/univerzah, kako se prakti-

čno rešujejo te stvari. Vsi skupaj, učenci, učitelji in starši se

kdaj oblecimo malo bolj preprosto in pojdimo skupno počistiti

kakšen del naše tako lepe domovine. Bolj nam bo koristilo, kot

na tone teoretičnega obravnavanja zadev.

Vsaka šola, kjerkoli v Sloveniji ima okrog sebe toliko proble-

mov, toliko izzivov, da praktičnega pouka ne bo zmanjkalo. Če

seveda sploh želimo reševati in kasneje rešiti stvari.

Če si ne priznamo, da imamo problem, ga tudi ne moremo

reševati. Poznam primer zelo prijaznega uradnika, ki je prevzel

od svoje predhodnice tako neurejene zadeve, da je sčasoma in

to zelo kmalu, tudi njegov optimizem splahnel. Podoben primer

sem obravnavala na neki šoli, kjer je zelo dobra učiteljica četr-

tega razreda OŠ prevzela razred, kateremu niso ne učitelji prva

tri leta, niti nekateri starši nikoli postavljali zdravih meja. Vsa

njena strokovna in osebna izkušenost ji nista prinesli – kljub

trudu - zadovoljstva, kajti kurativni posegi so dajali

(pre)počasne rezultate. Nobene koristi, samo škodo naredi uči-

telj, ki že v prvem razredu ne odreagira pravilno na nediscipli-

no, razvajenost, neodgovornost otrok. Učitelj naj ne bi prikrival

problema, ampak bi njegovo soočenje in priznanje »nemoči« še

posebej na začetku olajšalo iskanje pravih vzrokov in iskanju

ELIZA 1 199/282

prave, npr. zunanje pomoči. Otrok je ogledalo. Tako kot pri

delu z odvisniki nisem spoznala niti enega odvisnika, ki bi užival

drogo, ker bi bil srečen, tako tudi pri nezaželenem odzivu otrok

v šoli še nisem srečala enega otroka, ki bi bil namerno nedisci-

pliniran. Vedno je v ozadju stiska otrok, ki ni bila pravočasno

rešena na nivoju doma ali šole. Srečen otrok ni nasilen, ni nes-

ramen. Ker pa otrokom ne damo orodij (=znanja) za zdravo

izražanje stisk, čustev, za reševanje problemov, jih seveda

izražajo na nekonstruktiven način. Mi odrasli to razumemo

narobe in poskušamo zdraviti simptome, namesto da bi se

poglobili v vzroke. Če bi to spoznali, bi začeli najprej »zdraviti«

sebe.

Če je otrok razvajen, je ravno tako v stiski, pomagati pa bi

morali najprej njegovim staršem, da bi jih naučili, kako postav-

ljati zdrave meje. Ravno tako je učitelj brez tega znanja samo v

vlogi »šolanja« otrok in ne izobraževanja.

Otroci nujno rabijo celostno izobraževanje, šolamo se lahko

dandanes sami.

Ker je veliko razvajenih otrok, je seveda logično, da je tudi

ogromno razvajenih staršev, ki jim nihče ne pomaga s pravim

vzgojnim suportom. Primerna oblika za izobraževanje staršev bi

bila že pred začetkom šolanja. Tako bi si učitelj pripravil čisto

drugačne možnosti poučevanja - izobraževanja.

Če pometemo probleme pod preprogo (kar žal dela največ lju-

di), jih bo nekdo, ki bo želel delati drugače, urejal celo leto, pa

še pomoč zunanjih sodelavcev bo rabil…Pa kljub temu ne bo

ELIZA 1 200/282

rezultatov, kakršni bi bili, če bi se orodij za kultiviranje umske-

ga in duševnega prostora vsi pravočasno (na)učili.

�TABELA 30� ŽIVLJENJSKI SLOG

1

preživljam

se, jem,

torej sem

2

delam,

torej sem

RITEM

STROJA�1

PRETEŽNO FIZIČNO DELO

ŽIVLJENJE V BETONU

PRETEŽNO LE UMSKO DELO

3

mislim,

čutim,

torej sem

RITEM NARAVE

ŽIVLJENJE V SOŽITJU Z NARAVO

URAVNOTEŽANJE FIZIČNEGA IN

UMSKO-DUŠEVNEGA DELA

�1 Primer: velikokrat opažam, da je moj način dela drugačen

od moževega. Ko pomisliva na pospravljanje, on najprej pomisli

na električni sesalec, jaz na metlo. Pri košnji mi je najbolj všeč

ročna kosa, njemu košnja z nitko. On najprej pomisli na tehnič-

ne rešitve, ki so dobre, a povezane s hrupom. Meni so najbolj

všeč preproste rešitve, ki bi se dale narediti brez hrupnih stro-

jev (kar ne pomeni, da ne znam komplicirati). Kjer jaz vidim

preproste rešitve, npr. rešitev meteornega odvodnjavanja s

preprosto grapo, drugi potrebujejo zato toliko projektov, toliko

kompliciranih del, da nazadnje iz tega ni nič.

ELIZA 1 201/282

Zame je povsem sprejemljiva improvizacija bivanja. Opažam pa

nagnjenost k perfekcionizmu in mlada počitnikarka se je prav

čudila, ko je ugotovila, da nikoli ne bi preživljala počitnic pri

meni, če bi tudi jaz tako komplicirala kot ona (in njeni starši).

Ni in ni se mogla prestaviti v novogradnjo, ki so ji manjkali

samo drobni detajli, pri meni pa je v novogradnji npr. še vedno

le plastična folija namesto oken.

�TABELA 30�

NAČIN ŽIVLJENJA – NAŠ PRAKTIČNI ZGLED

Carlos CASTANEDA :«Nesmiselno je zapraviti življenje za eno

pot, zlasti če je ta pot brez duše. Preden stopiš na neko pot, se

vprašaj: Ali ima ta pot dušo? Če je odgovor ne, boš to vedel, in

potem si moraš izbrati drugo pot. Pot brez duše ni nikoli prijet-

na. Hud napor je že to, da se je lotiš. Po drugi strani je pot z

dušo enostavna; ne da bi se posebej trudil, ti je všeč.«

Naš najvplivnejši zgled je NAŠ NAČIN ŽIVLJENJA, ki dokazuje,

da nismo nič zadovoljni sami s sabo. Poglejmo v naše omare,

prepolne navlake, če bi bili zadovoljni, ali bi si vse to kupili? In

naše hiše, mar res rabimo tako komplicirane gradnje, ali res

rabimo tako pomembne avtomobile? Mar bi vse to želeli imeti,

če bi res bili zadovoljni?

ELIZA 1 202/282

Kadar sem prav zadovoljna, sem prav srečna, če mi ni treba niti

v trgovino. Poznam pa obdobja »šopanja s cotami«, ko mi je

šlo notranje slabo.

Bolj kot NOTRANJI MIR nas zanima PRIDOBITNIŠTVO (tabela

32), lastnosti prvih dveh stopenj, IMETI in to vedno VEČ. Naš

ego postane sčasoma vedno pohlepnejši. Smo kot odvisniki od

drog, ki rabijo vedno močnejše doze za enak učinek. Ja, saj

smo odvisniki, jih pa zato tako odklanjamo, ker si mi naše last-

ne odvisnosti ne priznamo, ker je zaradi epidemične razširjeno-

sti sploh ne vidimo kot problem, ampak kot sprejemljivi kolekti-

vni vzorec obnašanja.

Mlade stalno učimo z reklamami, po televiziji npr., da se lahko

kupi vse, kar je v družbi cenjeno (tabela 34). Oblečeš si pravo

obleko, uporabiš najnovejši parfum in nihče se ti ne bo mogel

upreti. Za fante se priporoča debela pločevinasta mrcina, ki diši

po mastnem očetovem denarju, privabi pa mrhice, ki so čakale

samo še nate.

Mladim stalno vsiljujemo sebe, mi smo pa kopije drugih, mar

jim s tem ne obremenjujemo - zavajamo še dodatno?

Nihče nas ne uči, da bi se cenili, zato je zaradi tega v naši dru-

žbi dovolj delovnih mest. Ne verjamete? Bolj ko smo mi nevro-

tični, bolj ko imamo patološke medosebne odnose, bolj polnimo

»kaso« industriji, ki zapolnjuje našo praznino. Pa jo res? Zapol-

ni namreč. Ugotavljam, da ne, kajti duševne praznine ne more

zapolniti nobena materialna stvar. Hočemo vedno več, da bi

vsaj malo čutili.

ELIZA 1 203/282

Ogromno ljudi se ukvarja samo s tem, kako poskrbeti za našo

nenaravnost, cela kozmetična industrija ima dobičke predvsem

zaradi tega, ker se mi ne cenimo in si mislimo, da bomo s tak-

šno ali drugačno dišavico postali res prikupni, zapeljivi. In s tis-

timi čevlji, in hlače morajo biti samo znamke Dizel. Za vsako

našo (nenaravno) željo je na milijone poklicev po svetu, ki želi-

jo zadostiti našemu povpraševanju. Ker se ne cenimo dovolj, si

kupujemo marsikaj, kar sploh ne rabimo. Od tega ima koristi le

industrija, mi pa krepimo naš lažni ego.

Farmacevtska industrija bi propadla, če bi ljudje odkrili, koliko

glavobolov, koliko neprespanih noči je samo zaradi tega, ker se

ne cenimo in delamo stvari, ki nam poberejo še zadnjo energi-

jo, mi pa dodamo še aspirinček, ki da zagon farmacevtski indu-

striji, dolgoročno pa se nismo dokopali ne do samospoštovanja,

ne do stanja brez glavobola.

Dokler bomo prepričani, da se da spolno privlačnost kupiti,

bomo kupovali izdelke, ki nam ta (lažni) občutek dajejo, iskali

bomo partnerje, ki po debelini denarnice dokazujejo erotično

tombolo. Še naprej bomo podpirali umetno industrijo, mogoče

nam celo ona daje »vsakodnevni kruhek«.

ELIZA 1 204/282

POMOČ DRUGIM KOT NASILJE

�TABELA 31�

1.

stopnja

2.

stopnja

VSILJEVANJE NAŠE »POMOČI«DRUGIM

REŠEVANJE PROBLEMOV DRUGIH

3.

stopnja

OSREDOTOČANJE NA LASTNO PSIHOHIGIENO

SOČUTNA POMOČ DRUGIM, ČE TO ŽELIJO

�TABELA 31�

�

PRIMER ŠT. 21: Ker sebi ne znaš pomagati, poskušaš

reševati druge (tabela 31).

Oče hčere ni nikoli maral. Hrepenel je le po sinu, tudi zaradi

nadaljevanja njegovega priimka. Tradicija pač.

Hči je to čutila, čeprav dolgo ni mogla razumeti, zakaj se je

znašla v prisilnih vzorcih takšnega obnašanja do moških. Začela

se je znašati nad očetom, ker ni prenesla njegove grobosti,

njegove stalne pijanosti in nasilja. Drugi so živeli za trenutke,

ko je bil trezen in takrat se je vse odvijalo, kot da ni nič. Le hči

ne. Ni mogla verjeti, da ne bi moglo biti drugače.

Dogajale so se stvari, ki jih drugi niti opazili niso, kaj pa je to,

če te kot odličnjaka nihče ne pohvali, ker imaš eno štirico, brat,

ki je nima, pa kot odličnjak dobi nagrado. Očetovo pohvalo. Hči

lahko naredi karkoli, pa je nihče niti ne opazi. Poskušala je

pomagati celi družini ven iz »dreka«, pa so njene poskuse

ELIZA 1 205/282

narobe razumeli. Ostal ji je vzorec, da kot prezgodaj odrasli

otrok prevzemaš odgovornost za svoje starše in kasneje neiz-

polnjeno nalogo kompenziraš v poklicih, ki ti spet »pomagajo«,

da živiš (podoživiš) v starih vzorcih.

Kasneje so jo zanimali le moški, ki jih je prekašala po sposob-

nostih, ali pa so imeli takšne probleme, ki jih je ona na vsak

način poskušala rešiti. Vloga rešiteljice, kot v otroštvu, kjer ji je

očetova ciroza jeter spodnesla možnost uspeha.

�

� PRIMER ŠT. 22: Tujina. Sirotišnica, katoliška institucija. Še

nikoli nisem spoznala tako asocialnih in brezčutnih ljudi in to

tam, kjer sem jih v svoji naivnosti najmanj pričakovala.

S šefico sva bili dogovorjeni, da bom delala pri njih čez teden, v

dnevnem turnusu, kot vzgojiteljica. Da sem to delo sprejela,

sem ji postavila dnevni turnus in delo z mladostniki kot pogoj.

Prvi šok je bil nočni turnus že prvi delovni vikend in to s skupi-

no najmlajših, s katerimi nisem imela nobenih izkušenj. Nasle-

dnje presenečenje: pomivalne stroje so imeli za okras, saj smo

morali strokovni delavci ročno pomivati posodo, da se ne bi

otroci razvadili (razlaga visoko izobražene sodelavke, ki pa je

vključila stroj, kadar je mislila, da je nihče ne vidi). Vse tisto,

kar sem si zelo želela delati z otroki, sploh ni bilo zaželeno.

Prevladovale so tehnike zunanjega nadzora in seveda pričako-

vanja, da bom kot tujka delala skoraj zastonj. Kot da bi mi

ELIZA 1 206/282

moralo biti že to v čast, da sploh lahko delam. Kot nekoč prisil-

no delo prisilno izseljene družine moje matere.

Ugotovila sem, da je imela večina sodelavcev sama še velike

nerešene notranje konflikte, ki so jih (nehote ali nevede) izživ-

ljali v tej ustanovi.

�

ELIZA 1 207/282

�TABELA 32� NAŠA ŽIVLJENJSKA NARAVNANOST

1

preživljam

se, jem,

torej sem

2

delam,

torej sem

-zakon sebičnosti in

pohlepa

-zakon dobička

-želja po posedovan-

ju stvari, ugleda,

kariere

-želja po moči

-nagnjenost h kom-

pliciranju

-predajanje samo

čustvenimi izbruhom

-navezanost na

stvari, ljudi

-predajanje razumu

materialistična

naravnanost

-navezanost na delo

stvari, ljudi, nazive

I

M

E

T

I

3

mislim,

čutim,

torej sem

-moralno-etični

zakoni

-skrb zase, za okol-

je, za sočloveka

-PREPROSTOST

Uravnotežena narav-

nanost (razum,

čustva, etika)

-nenavezanost�1

B

I

T

I

�1 človek jemlje stvari kot darilo, s katerimi lahko začasno

upravlja

�TABELA 32�

ELIZA 1 208/282

�TABELA 33�

(NE)REŠEVANJE PROBLEMOV V DRUŽBI

1

preživljam

se, jem,

torej sem

2

delam,

torej sem

-želja po

KAZNOVANJU

- MAŠČEVALNOST

-stalno očitanje

NAPAK

-nezmožnost

odpustiti

-pogosto

namerno nereševan-

je problemov

-pogosto zavestno

škodovanje drugim,

zavist, škodoželjnos-

ti,

privoščljivost

ZMAGAM-

ZGUBIŠ

naravnanost

3

mislim,

čutim,

torej sem

- ODPUŠČANJE

-RESTITUCIJA

-RAZUMEVANJE

-stalna psihohigie-

na�1

-zdravo uporništvo

ZMAGAM-

ZMAGAŠ

naravnanost

� 1 oseba se trudi v smislu »če že pomagati ne morem, ne

bom škodoval«.

�TABELA 33�

ELIZA 1 209/282

�TABELA 34�

(NE)ODVISNOST OD MEDIJEV

1

preživljam

se, jem,

torej sem

2

delam,

torej sem

-ogromno časa pred tele-

vizorjem

-fanatično spremljanje

športnih tekmovalnih

oddaj

-branje nezahtevnega tis-

ka, literature

-veliko Pcja, interneta

-branje ozke strokovne

literature

-necenzuriran vstop vseh

industrijskih medijskih

ponudb

-necenzurirano onesna-

ževanje notranjega

duševnega in umskega

prostora

3

mislim,

čutim,

torej sem

-mediji služijo uporabniku

-spremljanje zahtevnejših

medijskih oddaj (kar zah-

teva poglabljanje, razmiš-

ljanje, celostno izobraže-

vanje)

-lahko brez ali z malo TV;

PC

-selekcija medijske upo-

rabe

�TABELA 34�

ELIZA 1 210/282

MEDOSEBNI ODNOSI

V odnosih je večino časa pomembneje, da se počutimo

sprejete, kot pa da imamo prav.

Če ne želimo slišati resnice,

ne moremo spremeniti svojega življenja.

Kako si želim, da bi bilo možno, da kot otrok poveš svojemu

staršu kako si se počutil, kako si doživljal svojo mladost, ne da

bi se starš (oče ali mati) ob tem počutila napadenega, izzvane-

ga, obtoženega. Koliko staršev je takšnih, ki lahko brez občutka

krivde poslušajo izpovedi, pripovedovanja otrok, ki ne mislijo s

svojimi izkušnjami obremenjevati staršev, ampak bi se z njimi

radi pogovarjali? Ki prevzemajo odgovornost za svoja življenja,

ki vedo, da so starši dali, kar so lahko, to pa ne pomeni, da

nimamo bolečih sporočil. Ki se ne tičejo več »krivde« staršev,

ampak samo nas (tabela 33).

Premalo je takšnih staršev. Večina ne reagira na sporočilo,

ampak na govornika. Tako se zapiramo drug pred drugim, če

prepogosto dobimo občutek, da se drugi ob našem pripovedo-

vanju počuti neprijetno, napadeno. Gre za nepoznavanje raz-

mejevanja odgovornosti.

ELIZA 1 211/282

Resnica namreč ni veliko znanja, ampak odsotnost laži,

iluzij in lenobe. (Nikola Petrovič)

Ljudje se lahko spremenimo, toda najprej moramo spre-

membo resnično hoteti.

Sprememba se zgodi šele, ko ozavestimo, si »priznamo«,

sprejmemo tisto, kar ni v redu.

Če smo odvisni od odziva drugih, nas bolj zanima, kako bodo

drugi reagirali na naše vedenje, kot pa, kaj se dogaja v nas.

Sogovornikov odziv ni naša odgovornost. To je njegov problem.

Pomembno je, da se zavemo, kako reagiramo na sporočilo in

kako na sogovornika. Ne moremo odrasti, če se ne naučimo, da

je pomembneje biti zvest sebi, biti resnicoljuben, kot pa ugajati

drugim in jih »obvarovati« pred njihovo »prizadetostjo«, ki ni

nič drugega kot njihov strah pred življenjem, njihov beg pred

resnico. Tudi beg pred njihovo rastjo.

Ljudi obsojamo in nesprejemamo samo takrat, kadar imajo tis-

te značilnosti, ki jih ne moremo sprejeti pri sebi. Karkoli ne

sprejemamo pri sebi, odklanjamo tudi pri drugih (tabela 32).

Strah pred tem je vedno posledica neznanja. Nesprejetje sebe

pa je bistvo vseh življenjskih problemov.

Če bi človek najprej proučil sebe, bi videl, kako nesposo-

ben je, da bi šel dlje od tega.

(Blaise Pascal)

ELIZA 1 212/282

Začetki človekovega izobraževanja bodo določili njegovo

prihodnost. (Platon)

ZAKAJ SE KOT DRUŽBA NE UČIMO O POMENU KULTIVIRANJA

UMSKEGA IN DUŠEVNEGA PROSTORA – O DOBRIH ODNOSIH?

1 Ni zaželeno. Tako lahko vsi spimo, kot odrasli namreč. Na

žrtvenem oltarju pa darujemo naše otroke, naše odnose in

naravo.

Najbolj se potrudimo za iskanje izgovorov in opravičil, ki so

toliko bolj prepričljivi, kolikor bolj smo pametni. Ali vsaj misli-

mo, da smo (tabela 35).

�TABELA 35�

1.

stopnja

2.

stopnja

MOČ –

SAMOPOMEMBNOST

-delamo se, kot da vse

obvladujemo

-nepriznavanje /zanikanje

problemov

3.

stopnja

-priznavanje

NEMOČI

-PONIŽNOST (ne v

smislu podcenjevanja)

priznavanje problemov

-sočutno odpiranje in

pomoč soljudem

�TABELA 35�

ELIZA 1 213/282

2. Učimo tisto, kar znamo. Zaradi nerazumevanja problema

šolanja in posledic napačnega mišljenja, se šolski sistem še ni

prilagodil tem spoznanjem. Ne dela se na vzrokih, ampak na

simptomih. Celostni učitelj bo poučeval celostno. In tako bodo

prvi otroci, deležni celostnega izobraževanja, kasneje starši, ki

bodo poznali, kaj je to res prava vzgoja, samovzgoja.

3. Preveč smo še prestrašeni, da bi si upali živeti samostojno,

odgovorno. Tako nehote podpiramo način, ki še naprej omogo-

ča neodgovorno življenje.

Nekdo, ki misli pozitivno, deluje pozitivno, kmalu ne bo več pot-

reboval cele potrošniške verige, ki zaradi naše vloge žrtve

ustvarja, predvsem pa potrebuje kompenzacijske produkte.

Samostojno razmišljajoč in zavedajoč se človek ne bo več pot-

reboval umetnih zdravil, ne bo obiskoval zdravnikov, ki se spo-

znajo le na zdravljenje simptomov, ne bo kupoval samo indus-

trijske hrane, ne bo kupoval umetnih gnojil, škropiv.

Poskušal se bo ogrevati z obnovljivimi viri energije. Kritična

masa ozaveščenih potrošnikov bi lahko zamajala utečeno sve-

tovno trgovino (ki kuje dobičke zaradi naše neozaveščenosti in

neodgovornosti), kar pa ni v interesu gospodarskih (=finančnih,

=političnih) lobijev.

���� Si predstavljate, da bi večina (ozaveščeni že to delajo) star-

šev nehala kupovati nezdravo industrijsko proizvedeno hrano,

npr. umetne slaščice, ki zelo zakisajo organizem in otrokom

ELIZA 1 214/282

otežujejo dobro razmišljanje (tudi nam odraslim)? Možgani

rabijo kisik in zdravo hrano.

���� Si predstavljate, da bi se večina kmetov (ozaveščeni že to

delajo, vedno več je naravnih kmetovanj) začela obnašati

odgovorno do narave, do zemlje, da je ne bi več zastrupljali z

vso umetno, strupeno navlako?

���� Si predstavljate, da bi se večina staršev (ozaveščeni že to

delajo) odpovedala (prekomernemu) gledanju televizije, da bi

se zvečer pogovarjali z otroki, v družinskem krogu? Televizor

bi mogoče uporabljali v izobraževalne namene in še za kakšne

dobre oddaje in to v medijskem prostoru. TV ne bi bil več sredi-

šče dogajanja. Dnevno sobo, kjer se vsi največ zadržujemo, bi

izpraznili s to tehnično »robo«, ki sodi v posebne kotičke. TV in

PC ne bi več igrala vlogo varušk in polnilcev praznine.

���� Si predstavljate, da bi večina družin (ozaveščene že to dela-

jo) želela živeti v okoljih, ki so prijetna za bivanje, za igro malih

otrok?

Si vse to lahko predstavljate? Ne? Poskusite to dopustiti kot

hipotetično možnost in začnite razmišljati o tem, da mogoče

spadate med tiste ljudi, ki so nagnjeni k nereševanju proble-

mov, k posnemanju. Mogoče smo obtičali na prvih dveh stopni-

čkah in smo zato nagnjeni k miselni lenobi?

Če si lahko zamišljate, da si boste čez par mesecev kupili nov

avto, čez 10 let novo hišo, zakaj si ne bi potem zamislili tudi,

ELIZA 1 215/282

kako se vsak dan namesto gledanja TV pogovarjate z družino,

ali soustvarjate idejni projekt nove mestne ali vaške šole. In

Nemci, Angleži bodo posnemali nas, ne mi njih. Zakaj ne? Če si

neko stvar dovolj dolgo miselno predstavljamo, se lahko uresni-

či. Če si jo niti zamisliti ne moremo, kako se bo potem uresniči-

la?

In če si bomo kaj od tega priznali, šele takrat bomo začeli tudi

drugače razmišljati. Pozitivno namreč, videli bomo rešitve, ki jih

prej nismo videli. Ki si jih prej niti zamisliti nismo mogli. Ovire

pa so bile le v nas.

V našem napačnem (negativnem) razmišljanju.

Se strinjate?

Bravo! Sedaj lahko začnemo.

Če se ne bi strinjali, najbrž do tukaj ne bi niti prebrali. Ali se

motim?

Kot družba imamo neverjetno moč spreminjanja, imamo neus-

tavljivo moč vplivanja, toda le, če se zavedamo tega.

ELIZA 1 216/282

�

Kolikokrat slišim starejše, ki pravijo, da so oni bolje vzgajali,

kot današnji mladi starši. Pa jim kar »naložim«, da ravno tako

niso vzgajali, saj so samo posnemali metode trdih in mehkih

staršev, le časi so bili manj komplicirani. Staršem moje genera-

cije ni bilo treba vedeti za dilerska trgovanja v diskotekah,

ničesar ni bilo potrebno vedeti o strupeni, industrijski hrani, o

nevarnosti peš hoje, o nasilju, ki ga danes večina staršev neve-

dno spušča preko medijev v duše njihovih otrok. Tudi šole so

bile prijetna »bivališča«, ni bilo pretepov, grobosti, nespoštova-

nja do učiteljev. Nikoli se nismo pogovarjali o tem, katero

znamko oblačil, pa kakšno torbo…Danes imajo mladi starši več-

je blagostanje, a zato neprimerno težjo nalogo – biti dober

starš.

ELIZA 1 217/282

O SMISLU ŽIVLJENJA

NAPAČNO MIŠLJENJE – VZROK ZA NEISKANJE SMISLA

Sokrivec napačnega mišljenja je tudi (neprepoznani) STRAH.

Naše duše ni nikoli strah, strah je našega ega. Za strah krivimo

druge, tako da nam ni treba spremeniti nas in našega napačne-

ga mišljenja.

Kadar razmišljamo, smo zelo raztreseni, neosredotočeni na

predmet razmišljanja. Navajeni smo delati toliko stvari naen-

krat (krasne neosredotočenosti se naučimo v šoli, kjer vsakih

45 minut delamo nekaj drugega, naučimo se raztresenosti in

skakanja od ene stvari k drugi), ničesar pa ne naredimo do

konca.

Presenečeni bi bili, če bi naredili vajo, mogoče par dni zapored,

ko bi si redno zapisovali VSE naše misli, ki se nam podijo po

glavi, kot na nebu oblaki pred nevihto. Ugotovili bi, da je ogro-

mno negativnih, SAMOUNIČEVALNIH MISLI, ki se jih sploh ne

zavedamo.

Ne razmišljamo etično-moralno, ampak zagovarjamo mišljenje

po pravilih. Tako nam ni treba prevzemati odgovornosti za naše

odločitve.

Ko se navadimo misliti le po pravilih, delamo to, kar nam uka-

zujejo, predpisujejo drugi, ne glede na okoliščine. Ne razmiš-

ljamo o našem smislu.

In dokler se tega ne zavedamo, se prepuščamo negativnemu

razmišljanju, ki nam ne daje občutek smiselnosti. Iskanje smis-

la spada med pozitivna razmišljanja in vsebuje samozaupanje.

ELIZA 1 218/282

RESNA DRUŽBA – BOLNA DRUŽBA?

BOGATA DRUŽBA – DOLGOČASNA DRUŽBA?

Materialne stvari naj bi nam olepšale in izboljšale življenje.

Kljub temu pa se večina ljudi ne zna prav veseliti, niti prav uži-

vati vsega kar imajo. Kako uskladiti bivanje v hišici na morju,

vikendu v hribih, vožnjo z jahtico? Ko stvari nekaj časa posedu-

jemo, se nanje navadimo, z navado pride samoumevnost, s

samoumevnostjo otopelost. Draž je izginil in z njim tista hrepe-

nenja, zaradi katerih smo marsikakšno stvar lažje delali, jo raje

prenašali. Še posebej večurno delo, ki je bilo motivirano s kas-

nejšo nagrado, z gradnjo vikenda na primer.

Kako dolgo se veselimo novih stvari? Koliko časa smo bili sreč-

ni, ko smo si kupili nov pomivalni stroj, pa najnovejši prenosni

računalnik, pa novo gorsko kolo?

Mene določene stvari še vedno osrečujejo, kot je npr. sušenje

perila na soncu, pisanje priprav na travici, vedno znova me

veseli preprosti »gašperček« na drva.

Zelo blizu so mi logoterapevtska spoznanja, ki pravijo, da ima

VESELJE KORENINE V ODREKANJU. Vseeno ali je prostovoljno

ali prisilno. Če ni veselosti, hitreje zdrsnemo v neke vrste oto-

pelosti, notranje nezadovoljstvo pa običajno poskušamo nado-

mestiti s stvarmi, ki jih lahko kupimo. Temu se reče danes pot-

rošništvo, saj kupujemo tudi stvari, ki jih sploh ne rabimo.

Sama sem imela veliko let navado, da sem se v trenutkih krize

podala v trgovine in si »kupovala zadovoljstvo na kile«.

ELIZA 1 219/282

Veselosti ni, ker se ne znamo odrekati. Ker tako mislimo,

da nam bo odrekanje prizadejalo bolečino.

Katera deklica se bo bolj razveselila nove oblekice, tista, ki ima

polne omare neponošenih novih oblekic in so ji obleke nekaj

samoumevnega, ali deklica, ki mora starše večkrat prositi, da ji

ugodijo, ker pač nakupi niso nekaj samoumevnega?

Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da smo prišli že tako daleč,

da ima skoraj vsak od nas odraslih izkušnjo, da smo kakšnemu

otroku kaj kupili, pa smo začutili, da se otrok tega sploh ni raz-

veselil (pa ni otrok »kriv«). Še posebej pri otrocih premožnejših

staršev je pogosteje opaziti pomanjkanje veselja in motivacije,

ki je lahko posledica zasičenosti z materialnimi stvarmi.

S smislom prežeto življenje v skromnih pogojih, celo v revščini

je lahko boljša podlaga za motiviranost, kakor nesmiselno živ-

ljenje v nekoristni blaginji.

Postali smo bogata družba in si lahko tako doma kot v šoli

nadomeščamo osebne stike z drago tehniko, televizor služi kot

varuška, računalnik je nadomestni učitelj.

Lukasova pravi, da današnji človek doživlja praznino:

- da je vse brez veze (mladina)

- da se nič ne splača (srednja leta)

- da je bilo vse zaman (stari ljudje)

ELIZA 1 220/282

NE GRE ZA POMANJKANJE ČASA,

GRE ZA POMANJKANJE SMERI, SMISLA.

Prenasičeni smo s stvarmi (imamo polne omare, polne hiše,

hiše so kot pravi laboratoriji, kopalnice kot mini kemične tovar-

ne). V šolah smo prenasičeni s podatki, z (nekoristnimi) infor-

macijami, siti smo teorij raznoraznih strokovnjakov, siti smo

obljub političnih veljakov. Spremeni pa se nič. Zakaj?

← Ker nas je strah. Strah, ker se ne poznamo. Učimo se o

drugih, nič ne vemo o sebi. Ne vemo, kako je, če si sam za

nekaj odgovoren, zato sploh ne znamo biti samostojni.

↑ Brezupno si bojimo biti sami. Biti sami s sabo je za veči-

no ljudi nepredstavljiva navada, ki ji botruje napačno mišljenje.

Mislimo, da bomo v lastni tišini našli grozne stvari, praznino.

Saj niti pomisliti nočemo, da bi začutili sebe. Vsak takšen tre-

nutek, ko bi se lahko posvetili sebi, hitro zapolnimo s telefon-

skimi klici, gledanjem televizije, skočimo na obisk, igramo igrice

na PC-ju. Opažam, da se večina ljudi sploh ne zna ukvarjati

sama s sabo, se sama zabavati, vedno rabijo še nekoga ob

sebi, ali pa nekaj, da jim zapolnjuje praznino.

Neveselost obup

Izpolnitev smisla veselost

Ta logoterapevtski model Lukasove potrjuje tudi moje izkušnje.

Že v čisto rani mladosti sem se srečala z neveselostjo. Bila sem

ELIZA 1 221/282

pretresena nad materinim večno žalostnim obrazom, njenim

vedno obupanim pogledom, s katerim me je dolga leta zazna-

movala. Na vsak mučeniški pogled sem se odzvala kot takrat na

njenega. Kako pomagati, kako ji odvzeti breme? Ah, otroci bi

vse naredili, da bi razveselili starše. Meni to ni nikoli uspelo.

Ko sem začela sovražiti zlaganost primarnega okolja (tako sem

to čutila jaz), sem začela prezirati in zaničevati sebe. Spraševa-

la sem se, zakaj smo ljudje v odnosih tako zlagani, tako resni,

zakaj si ne upamo povedati resnice, zakaj nismo resnični?

Iz vseh teh zakajev se je rodila Eliza 1 kot odgovor na moja

vprašanja. Ne kot dokončni odgovor, vse moje razlage so le kot

tlakovci na moji poti, ki jo še vedno izgrajujem. Ko najdem

primernejši kamen, zamenjam prejšnjega in si poskušam

pogledati potko z nove perspektive. Pomembno mi je, da si to

potko delam sama, da za njo ne rabim nobenih »strokovnja-

kov«, da za njo rabim le dovolj poguma, da se raziskujem, da

se spoznavam, da se sprejemam, da se nenehno učim.

In da se ne glede na vpoglede ljubim in spodbujam.

NESPOSOBNOST SPREJETI DRUGAČNOST,

JE NESPOSOBNOST SPREJETI SAMEGA SEBE.

Življenje so odnosi,

svet so odnosi,

odnos je zrcalo, v katerem vidimo sebe.

ELIZA 1 222/282

5

ZDRAVJE

PRVI DVE STOPNJI

Pretežno odklonilni, NEGATIVNI, NESPREJEMAJOČ

ODNOS DO STAROSTI, STARANJA, BOLEZNI

IN SMRTI

TRETJA STOPNJA

ZDRAVJE —

POT DO SREČNE STAROSTI

POT DO NOTRANJE MODROSTI, VESELJA,

RADOSTI, PREPROSTOSTI, MIRU IN

LASTNE ODGOVORNOSTI ZA ZDRAVJE

Z

ELIZA 1 223/282

VSEBINA

O ZDRAVJU IN BOLEZNI

O HRANI IN PREHRANJEVANJU

O STAROSTI, STARANJU, SMRTI IN PREPROSTOSTI

O TIŠINI IN SAMOTI

O HUMORJU IN IGRI

O SREČI, VESELJU, RADOSTI

Sanja Rozman: »ZDRAVLJENJE TEMELJI NA TEM, DA

RAZVOZLAŠ POMEN SIMPTOMA«

Sanja ROZMAN, Sprememba v srcu, str. 23: »Sodobna psi-

hoterapija temelji na načelu, da so duševne težave posledica

minulih travm oziroma bolečih dogodkov, ki so bili za človeka

takrat, ko so se dogajali, pretežki, zaradi česar je »potlačil«

spomin nanje v globoke plasti duševnosti in jih tam zavaroval,

tako da je nanje pozabil. Kakor žoga, ki jo poskušaš na silo

potlačiti pod vodno gladino, a skoči iz vode takoj, ko jo izpus-

tiš, tudi v nezavedno potlačen spomin dobi energijo in sili v

ospredje. Ljudje potem delujemo kot slabo zmogljiv računalnik,

preobremenjen s programi, ki tečejo v ozadju, čeprav je na

ELIZA 1 224/282

ekranu nekaj enostavnega. Vse postane težko, muči nas utru-

jenost, ne znamo se odločati, potlačena energija pa čaka, da se

sprosti na površje in se izrazi v obliki simptoma; tako naj bi se

razodel skrit pomen, sprostila ujeta energija.«

O ZDRAVJU IN BOLEZNI

Redko imamo priložnost srečati ljudi, ki bi bili zdravi kot dren.

Poznate koga? Smo sami popolnoma zdravi? Ali poznamo koga,

ki ne bi bil nikoli bolan? Že kar nekaj let imam predavanja na

temo »Moje zdravje – moja pot do srečne starosti« in do danes

še nisem srečala človeka, ki ne bi bil kdaj bolan. Ker smo se na

to navadili, jemljemo kot samoumevno, da je vedno več ljudi

bolnih in ne zdravih, kar bi bilo za pričakovati, glede na to, da

vsi trdijo, da je tudi medicina napredovala. In vedno več ljudi

srečujem, ki s svojim napačnim mišljenjem (=negativnim) potr-

jujejo povezavo med načinom psihohigiene in zdravjem.

Mar ni čudno, da si človek zapomni tako nepomembne podatke,

kot so rezultati dirk ali športnih tekem, besedila popularnih

pesmi, v glavnem pa bolj malo vemo o tem, kako deluje naše

telo, zakaj občuti bolečino, zakaj je bolno? Da ne govorim o

naši čustveni nepismenosti.

Kaj sploh je bolezen? Zakaj prizadene človeško telo, zakaj člo-

vek postane bolnik?

ELIZA 1 225/282

Mogoče smo ponosni, da razumemo skrivnosti raket, ki jih poši-

ljamo na Luno, toda ali sploh vemo, kje imamo jetra, kje so

ledvice? V glavnem ne, vsaj dokler naši organi opravljajo svoje

neverjetno zapletene naloge. Če človek ne prouči samega sebe,

dokler je zdrav, bi moral to narediti vsaj, ko je bolan.

Čeprav je res, da je vsak človek enkraten primer, pa lahko

rečemo, da si je večina bolnikov podobnih - z zdravjem se zač-

nejo ukvarjati šele, ko so zboleli. Spet ne poznam nikogar, ki bi

gojil to navado, da bi šel samoiniciativno k zdravniku takrat, ko

je zdrav in bi se z njim pogovarjal o ohranjanju zdravja. Ali se

vprašamo, kdo je odgovoren za zdravo okolje, ki »menda« tudi

vpliva na naše zdravje?

Za to, da se npr. 300- im ljudem omogoči »preživetje«, se vsaj

30000 ljudem omogoča hitrejšo pot v bolezen, kajti tovarna, ki

omogoča zaposlitev, istočasno omogoča tako strupene izpuste,

da narava in ljudje umirajo, in vendar prevlada mnenje, da brez

takšne tovarne ne bi šlo (primer Kemiplasa). Za nekatere je

napredek vsa ta jeklena pločevina na cestah in vendar so kraji,

kjer je tako nezdravo živeti zaradi stalnega hrupa in izpustov,

kjer ljudje preživijo le tako, da otopijo vse svoje občutke.

Včasih sem slišala kakšne srednješolce, da so »rabili psihiatra«,

danes se je to razširilo že v osnovno šolo. Tako kot drogo jem-

ljejo vedno mlajši otroci, tako so tudi vedno mlajši otroci psihi-

čno bolni.

Ali to lahko imenujemo napredek? Ali to vodi v zdravje ali bole-

zen?

ELIZA 1 226/282

BOLEZEN je kot blokirana ustvarjalnost. Včasih je to edina ovi-

ra, da ne nadaljujemo starega načina življenja, da smo se pri-

siljeni ustaviti, da smo se prisiljeni začeti ukvarjati sami s

seboj. Bolezen je simbolna govorica prezrtih potreb naše notra-

nje modrosti.

Ponavadi zbolimo zaradi podhranjenosti – nismo bili dovolj lju-

beči do sebe.

Običajno na mojih predavanjih vprašam poslušalce na kaj

ponavadi pomislijo, ko zbolijo. Na kaj pomislite vi?

Večina mi odgovori, da najprej pomislijo na zdravnika, na table-

te – torej na to, kaj bodo drugi naredili za naše zdravje. Le

približno 30% mi jih reče, da najprej pomislijo, kaj lahko oni

sami naredijo za svoje zdravje, kaj so oni sami naredili »naro-

be«, da so zboleli (tabela 37, tabela 38).

KAJ LAHKO DRUGI NAREDIJO ZA MOJE ZDRAVJE?

(1. in 2. stopnja)

KAJ LAHKO JAZ NAREDIM ZA ZDRAVJE? (3. stopnja)

Zakaj naravi ne dovolimo, da se izrazi? Zakaj se nagibamo k

prepričanju, da zdravje lahko kupimo s tabletami v lekarni, da

nam ga bo spet »povrnil« obisk pri zdravniku?

ELIZA 1 227/282

Človeka moti oboleli prst, na zaveda se, da vnetje povzroča

bolečino v prstu, zato, da ga ne bi uporabljal. To je moder

ukrep narave, da bi ranjeni organ počival in bi se

lahko obnovil.

Telo, ki je ranjeno ali bolno, se vedno poskuša vrniti v stanje

zdravja. Mnogo ljudi sprejme kot normalno težke bolečine,

migrene in prebavne težave.

Bolečina ima koristno nalogo. Z njo nas narava opozarja, da

moramo počivati, če se hočemo pozdraviti. Opozori nas tudi,

če je telo poškodovano.

Bolečina je vedno opozorilo, da nekaj ni v redu in je eden naj-

pomembnejših znakov bolezni. Ne samo na telesni ravni, tudi

na duševni ravni čutimo (če si to dovolimo) »psihične« boleči-

ne, za katere smo navajeni, da jih kar preslišimo, utišamo, pot-

lačimo, utopimo (v delu, v alkoholu..).

Bolečina nas sili k razmišljanju,

razmišljanje nas nemara utegne popeljati na pot modros-

ti,

modrost pa dela življenje nekoliko znosnejše.

(Aleš Debeljak)

Odvisnost od zdravil je posledica napačnega, negativnega miš-

ljenja. Verjamemo, da npr. prehlad povzroči neki zunanji deja-

ELIZA 1 228/282

vnik, zato tudi iščemo zunanjo pomoč. V bistvu pa gre za ogle-

dalo notranjih naravnanosti.

Vsako (o)zdravljenje je posledica naše odločitve (podzavestne

ali zavestne izbire), da bomo ozdraveli. Zdravniki te procese

samo pospešijo.

�TABELA 37�

1.

stopnja

2.

stopnja

DRUGI SKRBIJO

ZA NAŠE ZDRAVJE

TI skrbiš zame

(npr. zdravnik)

-negativni pogovori o staranju

-delo na bolezenskih simptomih

-kurativa

-negativno mišljenje

Klasična, znanstvena medicina ljudi

pretežno zdravi le somatično

3.

stopnja

PREVENTIVNA

SKRB ZA

ZDRAVJE JE

NAŠA SKRB

JAZ skrbim zase

-pozitiven odnos do staranja

-pozitivno mišljenje

-radost, smeh, samoustvarjal-

nost

-sami se čutimo odgovorni za

naše zdravje

-iskanje celostnih razlag

-razumevanje psihosomatike

�TABELA 37�

ELIZA 1 229/282

�TABELA 38�

NAŠ ODNOS DO ZDRAVJA

1

preživljam

se, jem,

torej sem

Zdravje ni naša

skrb.

2

delam,

torej sem

-nezavedanje

samouničujočih

navad

-nerazumevanje

vzrokov bolezni

-delo na simptomih

(klasična medicina,

zdravila)

Skrb za zdravje

prelagamo na

druge (zdravni-

ke)

KURATIVA

-družbeno

(ne)sprejemljive

odvisnosti

-civilizacijske

bolezni (stres,

infarkti, stalni

prehladi)

BOLEZNI

3

mislim,

čutim,

torej

sem

-samozdravljenje

(sodelovanje s

klasično in

alter.medicino)

-iskanje razume-

vanja vzrokov

-zavedanje škod-

ljivih slabih

navad

Zdravje je naša

ODGOVORNOST

Preventivno

delovanje

PREVENTIVA

-bolezni so

sporočila

porušenega

ravnotežja

ZDRAVJE

�TABELA 38�

V vsakdanjem življenju se veliko bolj ukvarjamo z boleznijo kot

z zdravjem.

ELIZA 1 230/282

Naše zdravje je odvisno od načina našega mišljenja, z

rabo našega razuma. Pozitivno mišljenje vključuje pozi-

tivno pričakovanje dobrega počutja, kar vpliva na zdrav-

je.

Nezavedanje, da sta bolezen in zdravje v večini primerov NAŠA

IZBIRA

BOLEZEN ŽELI, DA SMO BOLJ LJUBEČI S SEBOJ.

Navadili smo se na »BOLEZENSKO« RAZMIŠLJANJE. Za veliko

stvari vemo, da so strupene, da nam škodijo, pa jih kljub temu

uživamo (cigareti, alkohol, mamila, industrijska hrana, slaščice,

konzerve).

CENO NE PLAČUJEMO LE Z DENARJEM,

IRONIJA JE, DA CENO PLAČUJEMO Z ZDRAVJEM.

Preventivno ne poučujemo zdravega življenja. Kurativno hodi-

mo na popravilo k vrhunsko usposobljenim strokovnjakom za

odpravo simptomov. Ti odlično sodelujejo s kemično industrijo,

pardon, s farmacevtsko in obvladajo pisanje receptov za magi-

čna zdravila.

ELIZA 1 231/282

Naučiti bi se morali, da smo v prvi vrsti sami odgovorni za svoje

zdravje, da moramo biti SAMI SVOJI ZDRAVNIKI.

Človek ozdravi šele takrat, ko se sam zato odloči, ko spremeni

notranji miselni vzorec, ki je odvisen samo od njega.

K zdravniku bi morali takrat, ko smo zdravi. Z njim bi se morali

pogovarjati o tem, kako biti še bolj zdravi.

Vedno več je zavedanja, da je večino bolezni psihičnega izvora.

Tako so začeli tudi na rak gledati kot na bolezen »samo-umora«

(tabela 16).

Tako kot ravnamo sami s sabo, ravnamo z drugimi. Če se zapi-

ramo pred drugimi, pomeni, da se najbrž zapiramo vase in pos-

tanemo samodestruktivni, zaradi nerazrešenih stisk, neizgovor-

jenih bolečin, »požremo sami sebe«.

Rak je takšno psihosomatsko ogledalo, ki daje sporočilo, da

nismo razrešili notranjega simptoma, ampak smo ga tako pot-

lačili, da smo »duševno umorili sebe«, vidi pa se to na fizični

ravni.

ELIZA 1 232/282

�TABELA 16�

»SAMO-UMOR«

FIZIČNI

-telesni (v Sloveniji letno

30 samomorov)

-samodestruktivne bolez-

ni (rak)

PSIHIČNI

- otopelost

- brezčutnost

- obtičanje na prvih dveh sto-

pnjah

- predajanje žalosti, sovraš-

tvu, besu, negativnim čustvom

�TABELA 16�

ELIZA 1 233/282

O HRANI IN PREHRANJEVANJU

�TABELA 44�

1

preživljam

se, jem,

torej sem

-odvisnost od

trgovin

2

delam,

torej sem

-INDUSTRIJSKA

HRANA

-predvsem hrana,

ki povzroča zaki-

sanost organizma

-pogosto pre-

hranjevanje v

restavracijah

-prehranjevalne

motnje, odvisnost

od hrane

-bulimija, anorek-

sija,

-prenajedanja

-post kot način

hujšanja in ne kot

sprememba načina

življenja

3

mislim,

čutim,

torej

sem

-naravna, ekolo-

ško pridelana

hrana

-uravnotežanje

zdrave kisle in

bazične hrane

-lastna pride-

lava(vrt)

-podpiranje

naravnega

kmetovanja

-prednost

naravno pri-

delani hrani

in samoprip-

ravi hrane

-občasni ali red-

ni posti

-če je potrebno,

prednost upora-

be naravnih

zdravil

-poznavanje

alternativne

medicine

�TABELA 44�

ELIZA 1 234/282

Narava je naredila človeka kot popoln »stroj«, ki ga je človek

zaradi neznanja, strahu ali požrešnosti poškodoval.

Večina ljudi ima zelo nejasne predstave o pomenu prehrane, o

pomenu uravnotežanje bazično-kisle hrane na naše zdravje.

Veliko ljudi napačno misli (to je moje mnenje), da živimo bolj

zdravo kot kdajkoli, ker imamo izobilje hrane (imamo ja kekse,

ki trajajo dve leti, dovolj belega kruha, slaščic, praktičnih kon-

zerv za vse priložnosti, industrijske hrane z vsemi mogočimi

dodatki). Kljub temu pa ljudje priznavajo, da je vedno več bol-

nih ljudi, duševno bolnih, notranje izčrpanih, »skurjenih« in

razočaranih, ker ni nikogar, ki bi poskrbel (tudi v smislu izobra-

ževanja) za zdravo hrano, zdravo okolje, zdrav način življenja.

Naš ubogljivi prebavni sistem lahko prenese čudne stvari, toda

ne v nedogled. Prebavni sistem in krvni obtok se sesujeta, ker

je njuno normalno delo ovirano. Če je prebavni kanal preobre-

menjen z neprimernimi odpadnimi snovmi od prehrane, stene

arterije postajajo trde in pride lahko do infarkta. Če vdihavate

onesnažen zrak, imate morda težave z dihali. Če je v vodi, ki jo

pijete, preveč klora ali fluora, lahko vaše telo razdraži njuno

razjedajoče delovanje. Če jemo preveč kisle hrane, bomo sča-

soma zakisali telo in posledično poželi zastrupitev (tabela 44).

In ko bo bolezen tu, se bomo »nagradili« še z dodatno zakisa-

nostjo, to je tabletami, ki delujejo le zunanje, le na simptomih

in nam lagodno dopuščajo, da še naprej živimo po starem, torej

v napačnem vzorcu življenja, ki je ponavadi VZROK naših obo-

lenj. Bolezni so pogosto kot simbolni jezik naše stiske, ko nas

nista mogla prepričati ne bolno telo, ne bolna duša.

ELIZA 1 235/282

Izjava najbolj znanega zdravnika Hipokrata še vedno velja:

Zdravnik zdravi, narava ozdravi (medicus curat, natura sanat).

Narava zdravi, zdravnik je samo njen pomočnik.

Prvi Hipokratov ukrep za vzdrževanje zdravja, je bil NAČIN

PRAVILNEGA ŽIVLJENJA. Vedel je, da telo potrebuje POČITEK,

ne samo telesni ampak tudi kemični. Kemični počitek dosežemo

samo, če se vzdržimo hrane, da bi dopustili organizmu, da se

reši nakopičenih odpadnih snovi, kajti bolezen je tudi poskus

telesa, da se reši nakopičenih odpadnih snovi.

KDOR POZNA DRUGE JE UČEN,

KDOR POZNA SEBE JE MODER.

ELIZA 1 236/282

O STAROSTI, STARANJU, SMRTI IN

PREPROSTOSTI �TABELA 43�

1

preživljam

se, jem,

torej sem

2

delam,

torej sem

-STRAH pred stara-

njem

-čaščenje mita mla-

dosti kot najpo-

memb. življ. obdob-

ja

-mit, ko si starejši

ne dobiš dela∗1

-mit, ko si starejši,

nisi več zanimiv, nisi

potreben, si nekoris-

ten

-STRAH pred

SMRTJO

-izogibanje pogovoru

o smrti

-izredno nam je

pomemben zunanji

videz, naš izgled,

naša obleka, naše

telo, naše imetje

-radi kompliciramo

3

mislim,

čutim,

torej

sem

-radostno spreje-

manje staranja

-s starostjo prido-

bivaš na modrosti

-starejši ko si, bolj

si uravnotežen in

družbi potreben

staranje

in smrt

kot živ-

ljenjski

učiteljici

in prijate-

ljici

-sprejemanje, soočan-

je s smrtjo kot delom

življenja

-hvaležen si za darilo

skrivnosti Življenja

-pomembnejši je not-

ranji videz, vlaganje v

lepoto duše

-všeč nam je prepros-

tost

∗1 Posledica napačnega mišljenja je tudi to, da ljudje danes

odidejo v pokoj takrat, ko največ znajo. Največje plače imajo

ELIZA 1 237/282

ljudje v obdobju, ko so najmanj izkušeni, torej (pre)mladi ljud-

je.

�TABELA 43�

Preproste stvari so vedno najtežje. V dejanskem življen-

ju je za preprostost potrebno največ discipline.

Ne znamo biti preprosti, ker smo komplicirani. (C. Jung)

VSI VEMO, DA MORAMO UMRETI,

TODA LE MALO LJUDI SE ODLOČI, DA ŽIVI.

�TABELA 36�

1.

stopnja

2.

stopnja

čaščenje, maliko-

vanje zunanje

podobe

(pomemben nam je

zunanji izgled, kako

smo oblečeni, kak-

šen status ima-

mo…)

čaščenje zunanjih

avtoritet (nekritično

čaščenje, ne glede na

dejanja, rezultate teh

ljudi)

potreba po idolih

3.

stopnja

Samovzgoja in

stalna psihohigi-

ena notranjega

prostora

Vse ljudi spreje-

mamo nehierarhič-

no, vsi so »enako

pomembni«

�TABELA 36�

ELIZA 1 238/282

Življenje v grobih, materialnih energijah vodi v boleče predsta-

ve o smrti, največkrat zanikamo in se izogibamo pogovora in

razmišljanja o starosti in smrti. Strah nas je minljivosti, strah

nas je nemoči, nerazumevanja življenja.

S sabo se ukvarjamo ali preveč, ali pa premalo. Bežimo v delo,

v zunanje kompenzacije, ali pa se tako samopomilujemo, da ne

opazimo sveta okrog sebe. In zbolimo (tabela 36).

Šele, ko človek spozna sebe, ko razume sebe, ko se zna ukvar-

jati sam s sabo, je primeren čas, da poskuša sebe podariti dru-

gim. Na različne načine. Kot učitelj, predavatelj, poslušalec,

vrtnar, prostovoljec, pravljičar, kmet, ljubeč starš, pobudnik

civilne iniciative…

Ko se začenjamo zavedati višjih stanj zavesti, to vodi v narav-

nejši odnos do staranja in poglabljanja v umiranje in smrt kot

del življenja (tabela 43).

Dokler ne sprejemamo smrti in staranja, si ne upamo polno

živeti. Ne upamo si biti preprosti.

ELIZA 1 239/282

O TIŠINI IN SAMOTI �TABELA 42�

1

preživljam se, jem,

torej sem

2

delam, torej sem

-ne maramo samote in tišine�1

-ne znamo biti sami�2

3

mislim, čutim,

torej sem

-se dnevno zatekamo v tišino in

samoto

-radi smo sami s sabo����3

�1 Primer: upokojeni prijatelj, sam doma s prizadeto hčerko,

ne prenese niti minute tišine. Vedno mora biti glasno okrog

njega, če nima hrupa od radia ali televizije, pa uživa, če je

okrog njega polno glasnih ljudi. Če sem v njegovi družbi bolj

tiho kot običajno, me takoj vpraša:«Tinka, kaj pa je narobe s

tabo?

�2 Primer: skrbna učiteljica, skrbna mati, ženska po 50-tem,

se izredno trudi, da bi vsakomur pomagala. Ne zna pa nikamor

iti sama. Vedno vzame s sabo kakšno prijateljico, ki ima trenu-

tno še kakšen velik problem.

Včasih se zelo trudimo okrog drugih, ker je lažje reševati (ali pa

videti) probleme drugih, kot pa svoje.

�3 Človek na tretji stopnji je rad sam, rad pa je (občasno) tudi

z drugimi.

�TABELA 42�

ELIZA 1 240/282

O SREČI, VESELJU, RADOSTI

Napačno mišljenje: sreča je nekaj, kar se lahko dobi z nečim

zunanjim, z diplomo, z novim avtom, hišo.

Sreča je rezultat notranje vrednote, je rezultat pozitivnega

načina mišljenja, ki se osredotoča na negovanje pozitivne

miselne, etične in čustvene naravnanosti, področja »Biti«.

Ne glede na okoliščine si lahko vsak trenutek IZBEREMO

SREČNE MISLI. To je dokazal oče logoterapije in gelotologije

(smehoslovja), Viktor Frankl.

Mar ni sreča, če se odločiš, da boš izbiral vedno pozitivne misli,

npr. misel, da želimo biti srečni v vseh življenjskih obdobjih.

Kar ne morem verjeti, koliko ljudi naseda (zaradi napačnega

mišljenja) mitu opevane mladosti. Jaz sem ponosna na moje

»staranje« in na občutek notranjega zorenja, ki mi ravno z leti

prinaša vedno več zadovoljstva. Prepričana sem, da ravno s

pravilnim načinom mišljenja in čustvovanja z leti postajamo

pravi sopotniki mladim.

Vsak trenutek imamo na izbiro srečne misli.

Vsak trenutek lahko izberemo, lahko spremenimo način miš-

ljenja.

K sreči nas vodi kvaliteta naših misli.

ELIZA 1 241/282

Če samo razmišljamo o sreči, se počutimo bolj srečne,

če samo razmišljamo o pozitivnih stvareh, se počutimo bolj

pozitivno, bolj zdravi,

če samo razmišljamo o nesreči, se počutimo takoj bolj nesreč-

ne,

če samo razmišljamo negativno, se počutimo bolj negativno.

Sreča je torej tudi možnost IZBIRE NAŠIH MISLI.

Janez SVETINA, Slovenska šola za novo tisočletje,

str. 82:

»Človek, ki je v sebi ves razklan in razdvojen, ne more biti

zares zadovoljen in srečen, pa naj živi v še tako ugodnem

zunanjem okolju, medtem ko je človek, ki je našel notranje

ravnotežje in harmonijo, lahko dokaj srečen in zadovoljen tudi

sredi zelo nezadovoljivih zunanjih razmer. Tako je dejansko od

uspešnosti iskanja notranje harmonije in ravnotežja najbolj

odvisna naša življenjska sreča.«

ELIZA 1 242/282

»To je nad vsem:

samemu sebi bodi zvest,

in tako gotovo, kot noč sledi dnevu,

ne boš grešil proti nobenemu človeku.«

(W. Shakespeare)

Nesrečni ljudje so »nevarni«. Zakaj?

Nesrečni ljudje se zanimajo le zase in še to ne v smislu

skrbi za zdravje. Ni jim mar za druge, za okolje.

Značilnost srečnega človeka je zanimanje zase, za svoje

zdravje in sočutno zanimanje za počutje soljudi.

ELIZA 1 243/282

O HUMORJU IN IGRI

�TABELA 41�

1

preživljam

se, jem,

torej sem

2

delam,

torej sem

-RESNOST

-pogosto zabave pod

vplivom drog in mamil

-cinični, ceneni humor

-nezaželene so otroške

igre (zato ni dovolj

igrišč)

-nezaželena je pesem,

ples

3

mislim,

čutim,

torej

sem

-VESELJE

-RADOST

-zabave kot oblika pri-

jetnega druženja����

-HUMOR kot oblika

preraščanja samega

sebe

-prisotna PESEM,

PLES, IGRA

� vedno me zelo »nagovori«, ko vidim kjerkoli ljudi, ki prepros-

to sedijo pred hišo in se pogovarjajo o preprostih, vsakdanjih

stvareh in se znajo nasmejati tudi sami sebi.

�TABELA 41�

Ljudje imamo zelo pogosto predsodke do živahnih, veselih ljudi,

ki se »gibljejo« neresno v poslovnem svetu. Če nisi resen, te

marsikje sploh ne vzamejo »resno«. Zase vem, da sem drugim

ljudem velika preizkušnja, ker sem po naravi zelo živahna, rada

se »hecam«, poznam pa tudi tiste ta prave »resne« pogovore.

ELIZA 1 244/282

Med najveselejšimi ljudmi sem srečala najgloblje ljudi, tiste, ki

so znali trpeti, a so ohranili veselje do življenja (tabela 41).

Med najbolj resnimi ljudmi pa sem spoznala najmanj globoke

ljudi, takšne, ki so s površnimi odnosi ohranjali plehke odnose,

nosili pa v družbi resne maske. Za temi resnimi maskami pa je

nepriznani strah, ranljivost, katere se ubranimo na način, da si

nataknemo nedostopen izraz. Veliko več poguma je potrebne-

ga, da si prijazen in nasmejan. Biti (stalno) resen je zelo vsak-

danja razvada, ki nas opozarja na to, da smo obtičali na prvih

dveh stopničkah.

O NAPREDKU V MEDICINI

NAPREDEK V MEDICINI

Zelo stara gospa pride po dol-

gem času ponovno k svojemu

zdravniku na pregled in mu na

koncu zadovoljna reče, da je

medicina v zadnjih letih res

napredovala.

»Kako to mislite, napredova-

la«, jo vpraša zdravnik.

»Veste, nekoč pred dvajsetimi

leti sem se pri vas morala sleči

do golega, danes pa je dovolj

že, če pokažem jezik«

KAKO PREŽIVETI

Mati ima glavobol in hoče takoj z

zdravniku.

Hčerka ji zatrjuje, da ji zaradi gla-

vobola res ni treba k zdravniku.

Mati pravi:«Sedaj še ne razumeš

tega, toda tudi zdravnik mora žive-

ti«.

Tam dobi recept, odide z njim v

lekarno, hčerka pa se huduje, da bo

glavobol vendar minil brez zdravil.

»Tudi lekarnar mora živeti«, ji

odgovori jezno mati.

Toda, ko mati zdravila prinese

domov, jih vrže v smeti in na začu-

den hčerin pogled odgovori, »Veš,

tudi jaz moram živeti.«

ELIZA 1 245/282

Če se zalotite, da se premalo smejite, ste se mogoče prikrajšali

za trenutke sproščenosti, ki nam olepšajo odnose. Če smo v

mislih samo v preteklosti ali v prihodnosti, se nas mogoče ne

dotaknejo smešne plati življenja, nas motijo nasmejani obrazi.

Varni se počutimo, če je vse okrog nas resno in predvidljivo.

Obožujem smeh, tisti iz trebuha, ki te zaziblje nad pusto vsak-

danjost, ki ti sprosti preveč napete mišice na obrazu. Ne, če se

samopomilujemo, potem se ne bomo smejali stvarem, ki bi se

sicer rešile na preprostejši način.

Smeh je lahko pol zdravja, sprošča, osrečuje, pomirja. Kako me

osrečuje, kadar se znam nasmejati sama sebi, mojim spodrslja-

jem, mojim napakam. Humor je čudovit pripomoček, da na živ-

ljenje pogledamo z njegove lahkotnejše strani, ne da bi bili pri

tem lahkomiselni, plehki. To je modrost.

Prav na koncu tega poglavja bom omenila brezplačna zdravljen-

ja s smehom in veseljem. Če mi ne verjamete, kako se okrepi

imunski sistem, koliko prijetnih hormonov se nam poveča med

smejanjem, poskusite. Vsaj za mesec dni imejte skoz nasmejan

obraz, v vsaki situaciji poiščite kaj smešnega, komu povejte

kakšno šalo in poglejte potem rezultat.

ELIZA 1 246/282

6

OKOLJE

ZNAČILNOSTI PRVIH DVEH STOPENJ

PREVLADUJE NESPOŠTLJIV ODNOS DO ZEMLJE, DO

OKOLJA, DO FIZIČNEGA DELA

TRETJA STOPNJA

POT K POT K ASERTIVNOSTI

SPOŠTOVANJE NARAVE, OKOLJA, SOČLOVEKA

URAVNOTEŽANJE FIZIČNEGA IN UMSKEGA DELA

PODPORA SONARAVNEMU BIVANJU

SREČNI LJUDJE USTVARJAJO ZDRAVE ODNOSE V

ZDRAVEM OKOLJU

PODPORA ZEMLJI IN KMETOM

A

ELIZA 1 247/282

VSEBINA

OKOLJE - OGLEDALO NAŠIH ODNOSOV

SREČNI LJUDJE USTVARJAJO ZDRAVE ODNOSE

V ZDRAVEM OKOLJU

PODPORA ZEMLJI IN KMETU

PREVISOKA CENA NADSTANDARDA

RAZVAJENEGA - ZAHODNEGA ČLOVEKA

Anton KOMAT: »Človek, kemični bojevnik pro-ti življenju.«

ELIZA 1 248/282

OKOLJE- ogledalo naših odnosov.15

Letos tako dolgo ni bilo pomladi. Ko sem začutila vonj po zem-

lji, sem začutila, kako sem povezana z Zemljo, z naravnimi pro-

cesi, z Življenjem v njej. Zemlja nas prehranjuje. Ona brez nas

lahko živi, mi brez nje ne moremo. Jemo rastline, ki rastejo iz

zemlje, in ne iz betona. Nobena arhitektura ni sama tako lepa

kot je lahko narava sama.

Toda do okolja se že dolgo ne obnašamo kot do živega organi-

zma.

Kakšno ogledalo nam nudi naše okolje, naš kraj, naše reke,

naše morje, naši vrtovi? Ali živimo v zdravem, čistem in prijaz-

nem okolju? Če ne, kako to doseči? Zakaj še temu ni tako?

Pomembne so oblike ozaveščanja, ki prikazujejo udejanjanje

naše odgovornosti, ko se vprašamo: Kaj lahko mi sami nare-

dimo za naš kraj, za našo deželo?

Vsak lahko začne pri sebi z vpr. - kaj lahko JAZ naredim zase,

da bom bolj srečen? Kaj lahko JAZ naredim za moj kraj, da bo

zaradi mene bolj prijazen, bolj čist in zdrav? To so najbolj zrela

in odgovorna vprašanja, kajti enostavneje je nič narediti in

čakati. Ta neodgovornost pa prinaša že previsoko ceno za nas

in za okolje. Je pa res, da nas z večjo ozaveščenostjo in odgo-

vornostjo večkrat boli glava, zato je najlažje nič vedeti. Več ko

veš, bolj si (upravičeno) ogorčen nad našim nesprejemljivim

ELIZA 1 249/282

obnašanjem do okolja in ljudi. Vsi smo soodgovorni za vse, še

posebej tisti, ki jih celo plačujemo za to, da bi ohranjali naša

okolja kvalitetna za bivanje.

Postajamo podobni Alamutovi deželi (tabela okolje, spodaj)

�TABELA OKOLJE�

1

preživljam se, jem,

torej sem

2

delam, torej sem

prevladuje nespoštljiv odnos do zemlje,

narave, do fizičnega dela

3

mislim, čutim,

torej sem

spoštovanje zemlje, narave, sočlo-

veka

uravnotežanje fizičnega in umske-

ga dela

podpira se sonaravno življenje

�TABELA OKOLJE�

Nismo več prijatelji z Naravo. Zakaj nismo več prijatelji z

naravo? Ker nismo več prijatelji sami s sabo. Odtujili smo

se sebi, svojim vrednotam, večino ljudi je nenehno strah,

strah tudi pred ekološkimi katastrofami, kajti čutimo, da

sodobni, neetično neprebujeni človek ne prizanaša ne

okolju ne sočloveku.

Premagati moramo EGOLOGIJO, da pridemo do prave

EKOLOGIJE.

ELIZA 1 250/282

ZAKAJ pa nismo prijazni? Prijazni nismo, ker nismo srečni.

Nesrečen človek je nasilen do sočloveka in narave. Misli le

nase in na lastno ugodje. Za srečo je najprej treba urediti

odnos - s samim seboj.

(tako pravi tudi stara vzhodnjaška modrost)

Če hočeš, da bo v državi red, moraš urediti province.

Če hočeš, da bo v provincah red, moraš urediti mes-

ta.

Če hočeš, da bo v mestih red, moraš urediti družine.

Če hočeš, da bo v družinah red, moraš urediti sebe.

ELIZA 1 251/282

O PRAVEM IN LAŽNEM NAPREDKU

Zakaj se do okolja obnašamo tako neodgovorno in bar-

barsko?

Do okolja se obnašamo tako brutalno, ker smo zasleplje-

ni z napačnimi razmišljanji o napredku, nasedli smo

odgovorom znanosti (scientizmu) in se prepustili iskanju

razumskih rešitev, za katere pa vemo, da brez uravnote-

žanja z našim kultiviranim etičnim prostorom ne prinaša-

jo nič drugega kot še več zmede in še več problemov.

Še vedno ima ogromno ljudi za pojem razvoja in napred-

ka nenehno rast industrijske proizvodnje, ne glede na

stopnjo onesnaževanja. Ne znamo razlikovati med tem,

kar razvoju koristi in kar razvoju škodi, ali ga celo zavira.

Kakršnokoli onesnaževanje pomeni LAŽNI NAPREDEK.

Vsakršno zmanjševanje kvalitete življenja pomeni naza-

dovanje in ne napredek.

Napredek se meri s srečo ljudi, meri se z zdravjem

ljudi, meri se tudi s tem, kako se mi v tem okolju

počutimo. Naš uspeh se ne meri z denarjem, ampak

po številu ljudi, katerih življenje bo zaradi nas lep-

še.

ELIZA 1 252/282

Pravo bogastvo vsake dežele so notranje bogati ljudje,

ki spoštljivo ravnajo z okoljem, z zemljo, z morjem, in

seveda s sočlovekom.

O NAŠI RAZVAJENOSTI

Zakaj se nam vse to dogaja? Ker smo postali zelo

RAZVAJENA družba. Navadili smo se na odnos do narave,

ki je odslikava našega odnosa do sočloveka. Tako kot

ravnamo z naravo, tako ravnamo s soljudmi in to je

nedopustno.

• Razvajeni smo, ker onesnažujemo okolje. Navadili smo se, da

se vozimo mimo prenapolnjenih kontejnerjev, mimo divjih

odlagališč, mimo smeti, ki ležijo vsepovsod. Ponekod tudi v

šolskih učilnicah.

• Razvajeni smo tudi zato, ker si dovoljujemo biti bogati

na račun legalne KRAJE. Krademo naravi in to na tako

samoumeven način, da pri tem vsepovsod pustimo sledi –

SMETI, neestetsko arhitekturo, slabo infrastrukturo in otroke

(npr. v mestih) zapremo v betonske kletke.

• Razvajeni smo, ker dovoljujemo najeme naše zemlje ljudem,

ki z njo ravnajo nekorektno.

• Razvajeni smo, ker dovoljujemo razprodaje zemljišč v povsem

koristoljubne namene, čeprav nam je vsem jasno, da se

bodo zaradi neurejene infrastrukture medosebni odnosi in

ELIZA 1 253/282

problemi le še povečevali, kar je že sedaj nedopustno (otroci

skoraj nimajo več nobenega pozitivnega vzgleda).

• Razvajeni smo, ker dovolimo, da se otroci kopajo v umaza-

nem morju, hodijo v šolo po cestah brez pločnikov, nimajo

kolesarskih stez, nimajo dovolj igrišč…

• Razvajeni smo, ker nam je pomembnejši dobiček, kot pa

zdrava hrana in dovoljujemo kmetom, ali jih celo silimo v

industrijski odnos do kmetovanja, kar vsem prinaša nezdravo

prehrano.

Poljubno lahko nadaljujemo..

V svetu odraslih so igrišča postali pločniki in ceste.

Ker smo sami postali razvajeni (navadili smo se, da odgovor-

nost prelagamo na druge), razvajamo tudi otroke.

Vsi smo na vseh delovnih mestih preveč plačani, dokler

ne začnemo sodelovati in reševati okoljske probleme.

Razvajenosti se bomo začeli zavedati, ko bomo rekli: Moj kraj,

moja dežela je tudi moja odgovornost.

ELIZA 1 254/282

O (NE)ETIKI SODOBNEGA ČLOVEKA

Človek ne sme storiti vsega, kar zmore. Toda tega se zave-

da le ozaveščen, odgovoren in etično žlahten človek.

Sodobni »(pre)pametni« človek pa si prepogosto dovoli več, kot

sme. Človeku, ki ni kultiviral uma in temeljne etične, duševne,

družbene in socialne vrednote, je v vsesplošnem razraščanju

patologij (socialni, vedenjski, kulturni, duševni) težko živeti v

harmoničnih odnosih z drugimi, s samim seboj in z naravo (J.

Svetina). Moramo začeti težiti k najbolj vzvišenemu namenu

človeškega življenja in to je etični razvoj vsakega posameznika.

Če želimo doseči te velike stvari, moramo že sedaj začeti spre-

jemati manjše odgovornosti. Pravimo, da hočemo svobodo? Kaj

pa je svoboda drugega kot to, da smo odgovorni zase in za

okolje!

Velikega človeka prepoznaš po načinu,

kako se obnaša do majhnega človeka.

Mi vsi imamo možnost IZBIRE, ali postati del rešitve, ali del

problema.

Skupne probleme lahko rešujemo le s skupnim sodelovanjem.

ELIZA 1 255/282

SREČNI LJUDJE USTVARJAJO ZDRAVE

ODNOSE V ZDRAVEM OKOLJU

Svoboda pomeni odgovornost.

In prav zato se je večina ljudi boji.

(G.B. Shaw)

HARMONIJA ZNOTRAJ ČLOVEKA

ODRAŽA HARMONIJO V OKOLJU.

ELIZA 1 256/282

PODPORA ZEMLJI IN KMETU

ZGODBA 4: PONOVNO KMET

Sredi neokrnjene narave je začel kmet razmišljati o drugačnem

življenju. Ni mu več bilo všeč to preprosto življenje, ko pa so k

njemu hodili njegovi mestni vrstniki z dragimi avtomobili, ki so

se hvalili s krasnimi plačami in dopusti.

V mestu je kmet spoznal delo uradnikov in njihova moč se mu

je zdela nadvse imenitna. Po neverjetnem naključju je kmet

postal uradnik, toda ko je srečal ladjarja, ki je živel še na višji

nogi, je začel sanjariti o tem delu. To bi ga res osrečilo. Nakup

starih ladij in prodaja popravljenih. Postal je srečen ladjar, ki so

mu vsi zavidali. Tako mlad, pa tako bogat in uspešen.

Spet ni bil dolgo časa zadovoljen, kajti kmalu je spoznal še

zanimivejšo osebnost, kralja, in zdelo se mu je, da je to najsre-

čnejši človek na zemlji.

Ko je postal kralj, je ugotovil, da je vse drugače, kot si je prej

predstavljal. Od jutra do večera so ga čakale obveznosti v

pisarni, imel ni nič več časa ne za jutranje ne za večerne spre-

hode po parku, kaj šele za lov. Neprestano so ga čakale obvez-

nosti.

Zaželel si je, da bi spet lahko živel z ritmi narave, da bi spet

lahko vsak dan začutil zemljo, da bi prisluhnil pticam in živalim,

da bi imel čas za opazovanje vseh letnih časov. In spet je pos-

tal kmet.

ELIZA 1 257/282

PREVISOKA CENA NADSTANDARDA RAZVAJENEGA -

ZAHODNEGA ČLOVEKA

Anton KOMAT, Nespametni bodo žejni:«

Industrijsko kmetijstvo ni le največji porabnik vode, ampak

tudi njen največji onesnaževalec. Le majhen delež vode, upo-

rabljen za namakanje, se povrne v vodotoke. Pa še ta je zas-

trupljen s pesticidi, nitrati, obremenjen s solmi, pregret in z

nižjo vsebnostjo kisika. Presežki dušika in fosforja, ki so posle-

dica pretirane uporabe kemičnih gnojil ter odvajanja iztrebkov

iz farm in kanalizacije…«

Vsak nadstandard moramo plačati z onesnaževanjem okolja.

Več avtomobilov pomeni več onesnaževanja zraka, več čistil,

škropiv pomeni več strupov v vodah in zemlji, več tovarn

pomeni več emisij v zraku in v okoliških prebivalcih. Praviloma.

Psevdo višji standard je le izgovor industrije, da lahko počne,

kar hoče. Na račun zdravja ljudi in narave.

Tudi v Sloveniji imamo že preveč industrijskih kmetov. In spet

smo pri mislih. Kmet, ki misli (ki se je dal prepričati, to je nje-

gova izbira), da je cilj kmetovanja v dobičku, bo sopodpiral

dobičkonosno industrijsko delo na kmetiji (tabela 45).

ELIZA 1 258/282

�TABELA 45�

»NENARAVNI ČLOVEK«

PRVI DVE STOPNJI

»NARAVNI ČLOVEK«

TRETJA STOPNJA

RITEM STROJA

RITEM NARAVE

- skoraj vsi beli ljudje -pri nas predvsem kmet

-dela več, kot potrebuje,

ne glede na zlorabe okolja

- preživetje odvisno od

drugih

- razmišlja po pravilih

- ujet v izpolnjevanje

predpisanih vlog

-spoštuje zemljo, ljudi,

živali, naravne procese

-zna preživeti sam

-etično razmišlja

- kmetuje naravno

�TABELA 45�

Prehranjuje nas zemlja in ne na mrtvem papirju napisana pravi-

la. Človek, ki zna prisluhniti sebi, zna prisluhniti tudi naravi in

ne rabi znanstvenih teorij za spoštljivo ravnanje s sabo in z

naravo. Poznam kar nekaj kmetov, ki jih izredno spoštujem in

ELIZA 1 259/282

si želim, da bi jih bilo več, kajti to bi pomenilo, da bi bilo več

zdravih in zadovoljnih Slovencev.

VEDNO IZBERI TISTO, KAR LJUBIŠ,

KAJTI ŽIVLJENJE ZAHTEVA OD NAS, DA ŽIVIMO

POSLEDICE NAŠIH IZBIR.

Našo ustvarjalno energijo žrtvujemo za UDOBJE, ki nam sča-

soma ne prinaša nobenega zadovoljstva.

Kmet se prepusti nadzoru državnih služb, ki mu na subti-

len način vsiljujejo industrijsko kmetovanje (za ceno poslušnos-

ti, za ceno minimalnih subvencij, za ceno nadzora, ki nima

namena sodelovanja, ampak pozicijo upoštevanja pravil in

zakonov (napisane tudi pod pritiski lobijev, ki so udeleženi pri

trgovini industrijskega kmetovanja). Vse služi kot opravičilo za

obstoj teh služb, za zemljo in naravi vdanega kmeta pa pomeni

to odvzem samoodločanja in upoštevanja naravnih procesov.

Kmet, ki misli s svojo glavo, ki se je odločil, da svoje zem-

lje ne bo prepustil industrializaciji, ki noče brezglavo sodelovati

v teh birokratskih mlinih, tak kmet se mora znajti sam. To je

naravnanost »naravnega človeka« (tabela 45). In to ni lahko.

Tudi včasih se je moral boriti sam. Le da je današnji kmet, ki se

necenzurirano prepušča pritiskom medijev (doma ima televizor,

računalnik, internet, vse, kot v mestu) in pritiskom pisarniških

diktatur, veliko pohlepnejši. Ne ustvarja več le za preživetje,

ampak se je pustil okužiti z boleznijo »VEČ«, hoče več, kot rabi

ELIZA 1 260/282

za preživetje, hoče dobiček, hoče plačo, hoče se zavarovati

pred starostjo, hoče vse – kot uradniki. In to ga uničuje, takšen

kmet je bolan. Da bo ozdravel, se mora napiti iz svojih naravnih

virov, prepustiti modrosti svoje zemljice, utišati medijske ones-

naževalce in prisluhniti svojemu notranjemu glasu.

Janez RUGELJ pravi na str. 78 v svoji knjigi Pot samou-

resničevanja, »da je čedalje bolj ogrožen obstoj kmečkega

prebivalstva (ki je edino naravno prebivalstvo Zemlje)«. S tem

se popolnoma strinjam. Vsi ostali živimo v umetnih pogojih, v

umetnem svetu in za nas vladajo umetna pravila, ker si večina

sploh ne zna predstavljati, da bi lahko sama preživela.

Kmet lahko sam preživi in tega bi se moral zavedati. In

tudi tega, da ga hodijo učiti ljudje, ki sami ne znajo preživeti.

Kot bi piščančki učili mater kokljo.

Kmeta moramo zaščititi pred okužbo birokratizacije, poh-

lepa in napačnega mišljenja, moramo mu dovoliti, da bo lahko

sodeloval z naravo in ne bo prisiljen zaradi naše neodgovornosti

uničevati temelja našega preživetja.

Ponosna sem na kmeta iz Zadrečke doline, ki ima kmetijo,

ki je pravi slovenski biser.

Kmet je poklic, ki ga najbolj spoštujem, ker zajema način

življenja, ki vsebuje samopreživetveno možnost, samorazisko-

vanje – in je NAJBOLJŠA NARAVNA UČILNICA. Dober kmet

mora obvladati stvari, ki se umetnim mestnim poklicem še san-

jajo ne. Kmet mora znati UPORABLJATI ZNANJE, umetnim

poklicem pa zadostuje znanje za diplome. Za prakso je dovolj,

da se izkažeš s papirjem, ki dokazuje le to, da si obiskoval neko

ELIZA 1 261/282

šolo, če pa v praksi kaj obvladaš (od kod pa boš, če si bil le

med štirimi stenami), ni pomembno. Zato smo si ja izmislili

pravila in zakone, da jim morajo slediti tudi tisti, ki v to dvomi-

jo. Npr. naravni kmet ne rabi umetnih pravil umetnega sveta,

on rabi ljubezen do svoje zemlje in znanja, ki jih lahko črpa le v

bogati zakladnici matere Narave, s katero živi v sožitju.

ŠTUDENT AGRONOMIJE

Načitan študent pride na preprosto kmetijo in stoječ pod

nekim drevesom reče kmetu:«Letos pa vaša jablana ne bo nič

rodila, če je ne boste bolj špricali!«

»Res je,« odgovori kmet »nič ne bo rodila, ker to ni jabla-

na, ampak sliva«

In ponosna sem na vse tiste kmete, ki dokazujete, da je

šepet narave, šepet naših gozdov, dehtenje njiv po košnji,

pomembnejši od vseh teorij, vseh zavajanj in slepil.

V meni se vedno bolj prebuja moja kmečka narava, ki jo

želim uporabiti kot možnost podpore ohranitvi kmetij in narav-

nih površin.

Janez SVETINA, Slovenci in prihodnost, str. 242, :

«Če bi Slovenci znali povečati svojo estetsko kulturo, ki je

sedaj precej siromašna, in zlasti razvili večji čut za pokrajino in

oblikovanje pokrajine, bi v slovenski deželi prav lahko obliko-

vali eno izmed najlepših krajin na svetu. Res pa bi bilo treba

takoj zaustaviti nadaljnje neodgovorno in estetsko brezčutno

ELIZA 1 262/282

uničevanje slovenske pokrajine z zazidavami, nametanimi in

raztresenimi po vsem slovenskem svetu brez čuta za harmoni-

jo s pokrajino..«

Kmet ima podobno vlogo kot starš, ki ima naravnega otro-

ka, in se zaveda vseh nevarnosti slepega podrejanja sistem-

skemu vkalupljanju. Kot naravno kmetovanje, naj bi bilo tudi

izobraževanje naravno.

In tukaj imata starš in kmet najtežjo nalogo v naši dobi.

Če popusti kmet, bomo imeli onesnaženo in zastrupljeno vso

zemljo in vse pridelke, če popustijo starši, bomo imeli otroke, ki

bodo brez občutka za naravo, odrejali nehumane zahteve kme-

tu, ki bo pod prisilo legalnih instrumentov težko zmogel brez

posledic za fizično in duševno zdravje.

Če hočemo živeti v zdravi družbi,

moramo zaščititi OTROKE.

Če hočemo imeti zdravo naravo,

moramo zaščititi KMETE.

ELIZA 1 263/282

7

VIZIJA

SODELOVANJA

VIZIJA,

PREDLOGI

IŠČEM ODGOVOR:

OD UČITELJEV, STARŠEV, VLADE:

KDO JE ODGOVOREN ZA TO,

KER NIHČE NE IZOBRAŽUJE OTROK,

AMPAK JIH LE ŠOLAMO?

KAKO BOMO REŠILI TA PROBLEM?

(tabela 49)

ELIZA 1 264/282

VSEBINA

POT K ASERTIVNOSTI IN SODELOVANJU

VIZIJA ŠOLE

VIZIJA DOMA

VIZIJA DRUŽBE

Janez SVETINA, Slovenci in prihodnost, str. 296

:

« Od tega, kakšna bo kvaliteta slovenske šole in vzgoje od

predšolskih do visokošolskih ravni, bo v veliki meri odvisno,

koliko bo slovenski družbi uspelo uresničiti geslo – razviti

materialno in duhovno bogato družbo.«

VIZIJA NI NIČ DRUGEGA, KOT PRIPRAVLJENOST REŠEVATI

TRENUTNE IZZIVE, PROBLEME, BITI IN SE POČUTITI

SOODGOVOREN. IN VIDETI MOŽNOST, DA SE AKTUALNI

PROBLEMI LAHKO REŠUJEJO NA DRUGAČEN, POZITIVEN

NAČIN.

ELIZA 1 265/282

POT K ASERTIVNOSTI IN SODELOVANJU

ZGODBA 5: NAŠE SODELOVANJE

V bogatem, vinorodnem okolišu je živela zelo aktivna županja,

ki je rada prirejala družabna srečanja. Nekoč je povabila vse

sokrajane in jim naročila, naj vsak prinese s sabo steklenico

belega vina, ki ga bodo zlili v skupni sod.

Ko so se vsi zbrali, jim je bilo postreženo z zelo slabim vinom,

kajti nekateri so prinesli vodo, misleč, da tega ne bo nihče opa-

zil.

Kolikokrat v situacijah, ko se nam zdi, da se lahko skrijemo za druge, ne naredimo tega, kar bi lahko, oziroma, kar bi morali. Marsikdo se zanaša na druge, ta spet na druge. Rezultati pa so očitni, slabo vino, slabi odnosi.

Ta svet je prenevaren za življenje,

in to ne zaradi tistih, ki delajo zlo,

ampak zaradi tistih, ki stojimo ob strani

in jim to dopuščamo.

(Albert Einstein)

ELIZA 1 266/282

VIZIJA ŠOLE

PRAVA VIZIJA DRUŽBE SE LAHKO ZAČNE LE Z VIZIJO

CELOSTNEGA IZOBRAŽEVANJA

Janez SVETINA, Slovenska šola za novo tisočletje, str.

87: »

Vendar je treba poudariti, da bi vse takšno šolanje lahko rodilo

ugodne sadove samo tedaj, ko bi šola dejansko postala kraj, v

katerega bi otroci in mladi kot tudi odrasli hodili z veseljem,

zato ker bi videli, da se tam res lahko naučijo tisoč koristnih in

zanimivih stvari za življenje…«

Otroci z veseljem hodijo v šolo, ki je kraj za otroke.

Preden predstavim moje predloge, bom ponovno na kratko

predstavila, ponovila moje gledanje na nekatere probleme

današnjega šolanja (tabela 49):

ELIZA 1 267/282

�TABELA 49�

1. stopnja

2. stopnja

ŠOLANJE

3. stopnja

IZOBRAŽEVANJE

�TABELA 49�

V šolah otrok ne učimo odgovornega, samostojnega razmišljan-

ja, samostojnosti, ustvarjalnosti, ampak POSLUŠNOSTI. Všeč

so nam PRILAGOJENI in PODREJENI mladostniki.

Želimo vzgojiti enkratne otroke, z vsemi pa ravnamo enako.

Vse poučujemo enako dolgo, tiste, ki so po teh predstavah hit-

rejši, pa imenujemo pametne. V resnici gre le za hitrost. Vse

otroke silimo, da mislijo in delujejo enako.

Pravo znanje nam dviguje samozavest, nas utrjuje v notranji

motivaciji.

OCENE pa so zelo zavajajoče in vodijo v samopomembnost, v

primerjanje in tekmovalnost z drugimi, v nas se razrašča zuna-

nja motivacija, ki nas največkrat utrjuje le v uspešnem prilaga-

janju. OCENE niso odraz resničnega znanja.

OCENE motivacijo za znanje celo zmanjšujejo. Če damo neko-

mu odlično oceno za bralno značko, ker je prebral 10 knjig, mar

mislite, da jih bo prebral več? Če nekoga nagradimo z odlično

ELIZA 1 268/282

oceno, ker je pri telovadbi pretekel v eni uri dva kroga, mar

mislite, da je po podeljeni nagradi še motiviran za »kaj več«.

Ko dobimo zunanjo nagrado, motivacija upade.

Kaj mislite, kdo se bolj znajde v resničnem svetu, nabiralci teo-

retičnega znanja, ali tisti, ki jih bolj zanima življenje in konkret-

na uporaba znanja?

Srečujem veliko akademikov, ki so nepripravljeni na spremem-

be, ker so polni samo formalnih priznanj različnih družbeno pri-

znanih ustanov.

Ko otroke naučimo poslušnosti, smo jih pripravili za nadaljnje

slepo podrejanje ostalim institucijam (šoli, cerkvi, državi, politi-

ki). Poslušnost in nizka samopodoba sta povezani, tako da so

ljudje, ki se ne cenijo, kasneje lahko gnetljiv material za različ-

na izkoriščanja s strani ljudi, ki seveda zasedajo v njihovih očeh

pozicije avtoritet, pozicije moči. In marsikomu je celo v čast, da

lahko slepo sledi vsem navodilom od zgoraj. Kaj je rezultat? V

prejšnjem tisočletju je bila to Hitlerjeva Nemčija, ki ne bi nikdar

»uspela«, če ne bi imel ta človek pod sabo tako poslušne, kot

pse slepo sledeče ljudi prve in druge stopnje, ljudi, ki sigurno

niso mislili s svojo glavo.

Etično razmišljajoč človek nikoli ne bi mogel podpirati vojne,

niti ne bi mogel v njej sodelovati, niti se ne bi mogel izgovarja-

ti, da je le izpolnjeval ukaze. Za svoja dejanja smo odgovorni

sami.

Pomembnejše so nam zunanje nagrade (ocene, točke) kot pa

pravo znanje. Pravo znanje je zame znanje, ki ga lahko takoj

uporabim in preverim v praksi. Pravo znanje je nekaj, kar nam

ELIZA 1 269/282

življenje in odnose obogati. Drugače so to zame le podatki, ki

jih lahko koristim iz enciklopedij in iz drugih virov, ko jih bom

rabila.

Tako napačno mislimo, da je nek učenec, ki je dobil odlično

oceno, tudi bolj pameten od drugih, ki imajo »slabše« ocene in

je razumel npr. sporočilo nekega romana. V resnici pa ga je

mogoče bistveno drugače dojel dijak, ki pa zaradi drugačnega

razmišljanja (ni mu pomembna ocena) sploh ni dobil tako viso-

ke ocene.

Žalostno je, da nam pri tem ni šlo za obogatitev našega znanja,

ampak se je naše poučevanje vrtelo okrog ocenjevanja. Odlič-

njak bo mogoče čez par dni vse pozabil (to sploh nikogar ne

zanima, važno je, da je zadostil formalnostim), dijak, ki ga lite-

ratura resnično zanima, pa bo odnesel naučeno s sabo kot zanj

pomembno popotnico.

NAČIN UČENJA: SODELOVANJE. Učenje v lastnem ritmu, ne za

ocene, za notranjo nagrado. Kako bi bilo lepo, ko bi hitrejši

učenci pomagali učencem, ki rabijo drugačen ritem učenja.

VLOGA UČITELJEV: spoznati posledice napačnega mišljenja psi-

hologije zunanjega nadzora. Učence ne moremo nič naučiti, če

oni sami tega nočejo.

ELIZA 1 270/282

Šola je najbolj uspešna, če so v njej

navdušeni učenci in učitelji.

�TABELA 48�

1

preživljam

se, jem, torej

sem

2

delam, torej

sem

SLEPO POSNEMANJE

DRUGIH (njihovih idej,

izkušenj)

NI VIZIJE

NI PRAVEGA ŽIVLJ.

SMISLA

NI PRAVE

USTVARJALNOSTI

3

mislim,

čutim, torej

sem

NEPOSNEMANJE

SLEDENJE SVOJI POTI

LASTNA VIZIJA

ŽIVLJ. SMISEL

SODELOVANJE Z VSEMI

USTVARJALNOST

�TABELA 48�

ELIZA 1 271/282

Prožni učitelj se zaveda, da šola ne more biti uspešna, če v

njej učitelji niso navdušeni. Ve, da mladi danes hrepenijo po

vrednotah, idealih, da si vsak želi, da bi našel tisto vrednoto,

zaradi katere je vredno živeti. Zato bo prožni učitelj najprej

sam izžareval navdušenje, ki se ga bodo otroci lahko »nalezli«

od njega.

Vsi odrasli bi se morali vprašati, kaj rabimo SEDAJ, TA

TRENUTEK? Kaj rabijo naši otroci danes za življenje, za oprav-

ljanje dela (tabela 48)?

Kakšni so danes problemi, ki jih moramo znati reševati?

Učitelji naj bi otroke učili, kako naj se učijo. Kako naj upo-

rabljajo vire znanja (knjižnice, knjige, enciklopedije, PC; inter-

net..), kako naj se izobražujejo za samoučenje, za samorazis-

kovanje.

Otroci, učitelji in starši bi morali biti poučeni o delovanju

političnega sistema. O tem, kako pomembno je, da volimo

stranke, ki delajo za dobrobit volivcev, ki delujejo iz notranje

motivacije in ne iz pozicije zlorabe moči.

Otroci, ki bodo mislili s svojo glavo, bodo pozitivni sous-

tvarjalci v svojih okoljih.

ELIZA 1 272/282

Zahajamo v paradoksne situacije. Po eni strani najbolj sla-

vimo um, FILOZOFIJO, kot mater mišljenja pa odklanja-

mo.

Potrebni smo kultiviranja praktičnega mišljenja = filozofiranja.

FILOZOFIJA je LJUBEZEN DO MODROSTI, JE LJUBEZEN DO

RESNICE.

In vendar tudi to ni dovolj, brez kultiviranja duševnega prostora

lahko postanemo le pametno razmišljujoči ljudje brez potrebnih

etičnih zavor. Nujno rabimo oboje.

Ljudi ne moremo ničesar naučiti,

lahko jim samo pomagamo,

da tisto najdejo v sebi. (Galileo Galilei)

Naša naloga je, da jim ustvarimo takšne pogoje, da bodo sami

sebi postali učitelji, da se bodo sami znali učiti. Da se bodo z

radostjo učili tudi takrat, ko učitelja ne bo zraven.

Izziv za učitelje bi naj bil, kako notranje motivirati otroke, kako

doseči, da bodo radi prihajali v šolo, da se bodo radi učili, da bo

med učiteljem in učencem vladalo pravo spoštovanje. Da bosta

kot prijatelja.

ELIZA 1 273/282

PREDLOGI

Starši, otroci, sprašujte, kje se lahko izobražujete in ne le šola-

te. Zahtevajte izobraževanje in ne samo šolanje.

Starši, pokažite to knjigo vašim učiteljem in izrazite željo, da se

skupno z njimi izobražujete.

Javno vprašajmo, sprašujmo vlado, politike, odgovorne, kaj

moramo narediti, da bomo rešili te stvari (za katere so bili

nekateri izvoljeni in plačani).

Starši, ne podpirajte tekmovalnega stila vaših otrok. Naj vaši

otroci ne bodo odvisni od dobrih ocen in točk. Nič ni heretično,

če jim rečete, kot mi je povedala ena mamica, da njeni hčerki

ni treba blesteti v šoli, da je dovolj, da »zleze skoz«, kar ne

pomeni, da se ne potrudi po najboljših močeh. Toda otroci

morajo slišati od vas staršev, da so oni pomembnejši od ocen,

da je njihov notranji mir več vreden kot zunanja »gonja« za

točkami.

ELIZA 1 274/282

VIZIJA DOMA

Otroke moramo že od najzgodnejših let učiti, da si bodo sami

starši. Da bodo znali sami skrbeti zase in ostati sočutno odprti

za druge.

Želimo imeti otroke, ki se bodo sami odločali, istočasno pa jim

vse predpišemo, v šoli so zato celo urniki. Vsepovsod so sami

urniki in PRAVILA, ki nam omogočajo, da se znajdemo v situaci-

jah, ko ne vemo, kaj je prav za nas in kaj ni. V cerkvi so pravi-

la, kako bomo prišli v nebesa, v šoli so pravila, kako bomo prišli

do diplom, v družbi so pravila, kako bomo prišli do ugleda in

zavidanja vrednega statusa. Vse so samo zunanja pravila, ki

omogočajo, da lagodno živimo, za naš duševni blagor bodo že

poskrbeli tisti, ki so pravila napisali.

Če hočemo, da nas bodo otroci spoštovali tudi v naši sta-

rosti, moramo najprej tudi mi njih

spoštovati v njihovi mladosti.

Vse smo postavili na glavo. Otroke želimo naučiti samostojnosti

in odgovornosti, potem pa namesto njih sami vse naredimo in

jim celo povemo, kaj je za njih dobro. Ko se želimo učiti stvari,

ki bi nam koristile za življenje, ko bi se radi naučili, kako se uči-

ELIZA 1 275/282

ti, gremo v šole, kjer nas naučijo nesamostojnosti in poslušnos-

ti in kjer večina sploh ne uživa v učenju, ampak le v pridobivan-

ju dobrih ocen, točk. Ko se želimo naučiti zaupanja vase, spoz-

nati veličino stvarstva in zakone življenja, gremo v cerkev, ki

nas uči, kako smo ničvredni in da za takšno odisejado nujno

rabimo posrednike. Njih, seveda in njihov način mišljenja.

Ko si želimo živeti v čistem okolju, volimo politične stranke, ki

za naš denar še dodatno poskrbijo, da se okolje še bolj degradi-

ra.

Ko se želimo spočiti od vsega, si prižgemo televizor in v naš že

tako prenatrpan um zgrmi še grmada samih temnih zgodb,

samih grozot. Odločimo se, da res rabimo dopust in odidemo v

vrvež turistične industrije. In ko imamo vsega dosti, ko si res

želimo vzeti čas zase, ugotovimo, da sploh ne znamo živeti

drugače, da smo se že tako navadili, da brez tega ne gre.

Ali si že lahko priznamo, da smo »nori«? Jaz si lahko.

ELIZA 1 276/282

VIZIJA DRUŽBE

PRAVA VIZIJA DRUŽBE SE LAHKO ZAČNE LE Z VIZIJO

CELOSTNEGA ŠOLSTVA

Če zgrešimo začetek, zgrešimo tudi konec.

Andrej GRABAR, Človek, str.7 :

«Tudi pripadniki preteklih ideologij so imeli absolutno vero v

pravilnost svojih prepričanj. Šele ko je ideologija razpadla, so

spoznali svojo zmoto.«

Opevamo in si želimo LJUBEZNI, ne znamo pa je izražati. Naš

um se je celo sramuje, brez nje pa so vsi naši dosežki kot praz-

ne, hladne sobe pozimi, iz katerih so za vedno odšli naši naj-

dražji.

Zakaj je večini ljudi nepomembno razmišljati o viziji naše druž-

be? Ker si mislijo, to se mene ne tiče, saj za te stvari poskrbijo

drugi, saj imamo za to urade. Tisti drugi pa ne poskrbijo za nas,

ampak le zase. Večini se ne da v to poglabljati, ker smo nava-

jeni prelagati to odgovornost na druge.

Ko bomo sami postali odgovorni, nas bodo začele zanimati ideje

odgovornih ljudi, pa tudi sami bomo postali proaktivni.

ELIZA 1 277/282

Tako je postalo samoumevno, da si nekateri privoščijo obešati

na plakate drugače misleče »nasprotnike« in to na tako bruta-

len, nizkoten, ponižujoč način in to celo za družbeni denar, mi

pa lepo gledamo, nekateri se zgražamo, naredimo pa nič.

Janez Svetina, Slovenci in prihodnost, str. 284:

«Tako na primer prostaško vedenje ne moti prostaka in mu

tudi ne škoduje, saj je normalno zanj, je pa hudo boleče in

moteče za kolikor toliko kultiviranega človeka. Prav tako je

kakšna oblika animalizma, npr. sodomija, lahko kolikor toliko

normalen pojav pri kakšnem slaboumnem pastirju, lahko pa je

znak hudega duševnega odklona pri kakšnem intelektualcu.«

Tako je lahko v istem okolju za duševno otopele ljudi »norma-

len« pojav, da v okoljih z najvišjo tržno vrednostjo zemljišč, ni

urejena osnovna komunalna infrastruktura. Ljudje se ponosno

vozijo z najdražjimi avtomobili, delajo najdražje hiše, jih pa nič

ne briga, če v njihovem okolju smrdi, ker ni kanalizacije, ker ni

odvodnjavanj meteornih voda.

Tako smo priča najhujšemu razprodajanju zemljišč v KS Hrvati-

ni, KS Ankaran, vse se pozidava, istočasno pa se ne uredi infra-

struktura. Ali se vam zdi tale izjava znana: «Sicer pa je nam v

interesu, da bi čim prej pozidali čim več zemljišč…Pozidano

ELIZA 1 278/282

stavbno zemljišče pomeni dejavnost za zaposlene – torej razvoj

občine.«?

Zame so to izjave lažnega napredka, zlorabe naše družbene

zemlje. Ali se kdaj vprašamo, če je res težko biti bogat na

način, da si kljub nasprotovanju vzameš pravico razprodaje

zemljišč, čisti dobiček od tega pa uporabiš za izgradnjo objek-

tov drugje, degradirana okolja pa pustiš prepuščena še večjim

problemom kot prej? Sicer pa ljudje ne vidijo več tega, da vsa-

ka novogradnja zaradi neurejene infrastrukture pomeni samo

dodatne probleme za tamkaj živeče ljudi. Komu je mar za to?

Važen je trenutni blišč in zelo poceni palme, ki na nerazmišlju-

joče ljudi takoj naredijo vtis »bogate družbe«. Še posebej pred

volitvami je v Sloveniji polno Potemkinovih scen.

Janez SVETINA: »Glavno bogastvo moderne družbe nič

več niso različni naravni viri temveč njeni ljudje«

Janez SVETINA, Slovenska šola za novo tisočletje, str. 9

:«V zadnjem času se večkrat omenja spoznanje, da je za rast

in razvoj vsake moderne družbe najpomembnejša stvar znan-

je. Medtem ko so prej številni ekonomisti, politiki in tudi drugi

menili, da so najvažnejši materialni viri oziroma materialno

bogastvo neke dežele, se zdaj odkriva, da tudi še tako veliko

materialno bogastvo ni kaj prida koristno, če ljudje z njim ne

znajo pravilno ravnati..Tako torej glavno bogastvo oziroma

kapital moderne družbe nič več niso različni naravni viri (plod-

na zemlja, ležišča rudnin, ..), temveč njeni ali njegovi ljudje in

njihovo znanje.«

ELIZA 1 279/282

JANEZ SVETINA: Ključna vprašanja prihodnosti

Janez Svetina, Slovenci in prihodnost, str. 212:

« Demokratični in socialistični ideal sta sicer izhajala iz nekate-

rih racionalnih zamisli o ureditvi in vladanju družbe, vendar se

tudi v demokratičnih družbah oblast še zmeraj v veliki meri

organizira po neracionalnih in podracionalnih principih.

Tako je na primer princip oblasti večine, ki ni nujno bolj racio-

nalna ali bolj pametna od manjšine, princip enake volilne teže

vsakega glasu, ne glede na sposobnost ali nesposobnost,

razumnost ali nerazumnost, poučenost ali nevednost, dobre ali

hudobne nagibe, človeške vrline in kvalitete ali pokvarjenost

volivca; princip, po katerem vladajoče v državi izbere večina

glasov, ne pa najboljši, najpametnejši in najbolj razgledani in

poučeni ljudje; princip, da je vsak volilni upravičenec lahko

izvoljen v vodilne organe družbe, ne da bi od njega zahtevali

ne samo vrsto posebnih sposobnosti in kvalitet, ki so potrebne

za res uspešno opravljanje takšnega dela, temveč tudi posebno

šolo in vzgojo za takšno delo. V tem demokratične družbe rav-

najo podobno, kot da bi za zdravnike v bolnicah izbirali kandi-

date na splošnih volitvah, ne glede na to, ali ti kandidati zares

kaj vejo o medicini in ali sploh poznajo različne bolezni in razne

načine zdravljenja in ali jih znajo tudi uporabljati, ter tudi ne

glede na to, če so sploh kdaj študirali medicino. Tako bi za

zdravnike prav lahko izbrali čevljarje, mesarje ali peke…«

ELIZA 1 280/282

Demokracije po teh kriterij torej še nimamo. Za demokracijo

rabimo poleg ozaveščenih in etično kultiviranih ljudi tudi svobo-

do, ki pomeni odgovornost. Vendar je prišel čas, da postanemo

človeški in prevzamemo sami odgovornost za svoja življenja.

To je naša dolžnost, naša pravica in nujna naloga, ki bo prines-

la pozitivni preobrat v vseh segmentih življenja.

VIZIJA DRUŽBE ZAJEMA:

ŠOLE bodo vseživljenjsko izobraževale vse ciljne populacije na

temo razumevanja odgovornosti, samoraziskovanja, samov-

zgajanja. Naučile bodo, kako postati sam sebi najboljši uči-

telj.

Kako nadaljevati z samovzgojo in biti srečen. Srečen človek

ni nasilen, nenasilni ljudje pa ne rabijo vojn.

DOMOVI bodo gnezda topline, domačnosti, sprejemanja. Starši

se bodo v šoli tudi sami lahko učili o tem, kako postati (in

ostati) srečen. Če se vam to zdi nemogoče, smešno, se vpra-

šajte, če to le ni bolj smiselno, kot pa na pamet učenje poda-

tkov, ki jih nihče ne uporablja za življenje.

Le srečen starš je dober starš. Učili se bodo spoštovati sami

sebe, uživati v starševstvu in postati pravi sopotniki svojim

otrokom. Ne bodo si jih lastili, ne bodo pa dovolili, da bi kla-

sični šolski sistem pogojeval njihove otroke. Poskrbeli bodo

za dobre učitelje in za učenje zaradi pravega, koristnega

znanja.

ELIZA 1 281/282

Otroci, ki bodo zrasli v spoštovanju, bodo to izkušnjo dali nap-

rej. V poklicih, ki jih bodo z veseljem opravljali, se bodo tru-

dili biti koristni, pošteni in ne bodo zlorabljali položajev. Ne

bo jih strah izgubiti službo, saj bodo vedeli, da so sposobni

preživeti, da si delo lahko organizirajo tudi sami (strah izgu-

biti službo je le tiste, ki si ne zaupajo dovolj in zaradi tega

tudi ne delajo dovolj dobro.) In sami bodo postali celostno

usmerjeni starši.

Vlada: državniki bodo z ljudmi sodelovali, z ozaveščanjem

državljanov bodo izpeljevali naloge, ki bodo v obojestransko

zadovoljstvo. Vlada bo poskrbela za pogoje, v katerih se

bodo njeni državljani lahko uresničevali.

ELIZA 1 282/282

Tinka Podjavoršek, predavateljica, mentorica, svetovalka, je

svoje življenjsko delo posvetila proučevanju pomena notranje

motivacije kot temelja veselja do učenja.

Človek, ki odkrije radost samoraziskovanja in učenja za življen-

je, si odpre pot k notranjemu zadovoljstvu, ki je edina pot k

notranjemu miru.

Tinka se trudi, da bi šole poleg uporabe uma za pomnjenje,

vključile tudi kultiviranje umskega in duševnega prostora. Na to

temo ima predavanja, delavnice, seminarje.

Brez tega smo samo sodobni barbari, ki se vedno bolj zapleta-

mo v mreže lastne notranje nemoči in posledic, ki jih nočemo

sprejeti kot »rezultat« našega načina življenja.

Bolj ko smo notranje osiromašeni, bolj nas je strah, bolj smo

zunanje agresivni, bolj postajamo nevarni sočloveku in nara-

vi. Vsepovsod razpredamo pajkove mreže, da bi vanje ujeli

vse tiste, ki poskušajo našemu zunanjemu nadzoru ubežati.

Če že spimo, se pri tem nočemo dati motiti od nikogar.

Ker pa ne spimo samo ponoči, ampak smo začeli spati tudi

podnevi, je nastalo toliko mrež, da se v iskanju zunanje var-

nosti zapletamo vanje tudi sami.

Na to temo ima predavanja, delavnice, seminarje.