350na i .doc) - connecting repositories · 2017. 11. 27. · tako sta nastala klavikord in klavi...

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za glasbo

DIPLOMSKO DELO

Mentor: Doc. dr. Jernej Weiss

Kandidatka: Brigita Luteršmit

Maribor, 2010


Oddelek za glasbo

Diplomsko delo

KLAVIRSKA POUSTVARJALNOST V NARODNEM DOMU MARIBOR MED LETOMA 1945 IN 2009

Mentor: Doc. dr. Jernej Weiss

Kandidatka: Brigita Luteršmit

Maribor, 2010

KLAVIRSKA POUSTVARJALNOST V NARODNEM DOMU MED LETOMA 1945 IN 2009

ii

Lektorica: Petra Bercko, prof. slovenščine Prevajalka: Nataša Kosajnč, prof. angleščine


iii

ZAHVALA

Zahvaljujem se svojemu mentorju doc. dr. Jerneju Weissu za pomoč pri

izdelavi diplomskega dela, gospodu Milanu L. Musu, ki mi je razkazal arhiv

Narodnega doma in mi pomagal pri zbiranju koncertnih listov, zahvalila pa

bi se tudi gospe Karmen Salmič - Kovačič, ki mi je pomagala pri iskanju

virov in literature.

Zahvaljujem se tudi lektorici Petri Bercko in prevajalki Nataši Kosajnč, da

sta si vzeli čas in mi pomagali pri diplomski nalogi. Na tem mestu bi se

zahvalila tudi Rajku Vidoviču, ki mi je pomagal pri oblikovnem izgledu

diplomske naloge.

Posebna zahvala gre predvsem fantu Simonu, ki me je pozitivno usmerjal

in vzpodbujal v trenutkih, ki so bili včasih tudi težki in nabiti z negativno

energijo. Hvala sinu Žigu, ki je vztrajno čakal, da je njegova mama

napisala diplomsko nalogo. In na koncu hvala tudi mojim staršem in

ostalim sorodnikom, ki so mi skozi šolanje pomagali in me podpirali, saj mi

brez njih zagotovo ne bi uspelo.


iv


ODDELEK ZA GLASBO

IZJAVA

Podpisana Brigita Luteršmit, rojena 10. 9. 1985, študentka pedagoške

fakultete Univerze v Mariboru, smer Glasbena pedagogika, izjavljam, da je

diplomsko delo z naslovom Klavirska poustvarjalnost v Narodnem domu

Maribor med letoma 1945 in 2009, pri mentorju doc. dr. Jerneju Weissu,

avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno

navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Podpis:

Maribor, 26. 5. 2010


v

POVZETEK

V diplomski nalogi je uvodoma predstavljen nastanek in razvoj Narodnega

doma v Mariboru, razvoj klavirske glasbe v evropskem prostoru in razvoj

slovenske klavirske glasbe. Poglobljeno so predstavljeni programi

koncertov in pianisti, ki so nastopali v sklopu mariborskega Narodnega

doma v dvorani Union ter Kazinski dvorani.

Metodološko je diplomsko delo zasnovano na treh med seboj

dopolnjujočih se načelih: na zgodovinski analizi ter raziskavi primarnih in

sekundarnih virov, pomembnih za poustvarjalno delovanje na področju

klavirske glasbe v Narodnem domu Maribor.

KLJUČNE BESEDE:

NARODNI DOM

KONCERTNA POSLOVALNICA MARIBOR

KLAVIRSKA GLASBA

KONCERT

PIANISTI

SKLADATELJI


vi

ABSTRACT AND KEYWORDS

At the beginning of diploma paper the formation and development of

Narodni dom Maribor is introduced. Development of piano music in the

European area and development of Slovene piano music are also

presented. The concert programs of the and pianists that performed in the

Union Hall of Narodni dom and Kazina Hall are thoroughly presented.

Methodologically diploma paper is designed on three self complementary

principals. It is based on historical analysis and primary and secondary

resource research, important for recreating operation in the area of piano

music of Narodni dom Maribor.

KEY WORDS:

NARODNI DOM

CONCERT OFFICE MARIBOR

PIANO MUSIC

CONCERT

PIANISTS

COMPOSERS


vii

KAZALO VSEBINE:

1 UVOD ................................................................................................. 1

2 NAMEN............................................................................................... 3

3 HIPOTEZE.......................................................................................... 3

4 METODOLOGIJA............................................................................... 3

4.1 RAZISKOVALNE METODE ......................................................... 3

4.2 UPORABLJENI VIRI .................................................................... 4

5 ZGODOVINSKI RAZVOJ KLAVIRSKE GLASBE.............................. 5

5.1 ZAČETKI KLAVIRSKE GLASBE.................................................. 5

5.2 KLAVIRSKE OBLIKE................................................................... 6

5.3 PREDSTAVNIKI KLAVIRSKE GLASBE....................................... 7

5.4 ZNAČILNOSTI ZAČETKA KLAVIRSKE GLASBE........................ 8

6 ZNAČILNOSTI BAROKA................................................................... 9

6.1 ZNAČILNOSTI KLAVIRSKEGA STAVKA .................................... 9

6.2 PREDSTAVNIKI BAROKA......................................................... 10

7 PREHOD V OBDOBJE KLASIKE.................................................... 11

7.1 VELIKI SKLADATELJI KLASICIZMA ......................................... 11

7.2 ZNAČILNOSTI HAYDNOVIH KLAVIRSKIH SONAT.................. 11

7.3 ZNAČILNOSTI MOZARTOVIH KLAVIRSKIH SONAT ............... 12

7.4 ZNAČILNOSTI BEETHOVNOVIH KLAVIRSKIH SONAT........... 13

7.5 KLAVIRSKA GLASBA V ROMANTIKI........................................ 15

7.6 SKLADATELJI ROMANTIKE..................................................... 15

8 KLAVIRSKA GLASBA 20. STOLETJA ........................................... 17

8.1 KLAVIRSKA GLASBA NA SLOVENSKIH TLEH ........................ 18

9 NASTANEK NARODNEGA DOMA MARIBOR ............................... 22

9.1 NASTANEK DVORANE UNION IN KAZINSKE DVORANE ....... 24

10 KONCERTNA POSLOVALNICA MARIBOR ................................... 26


viii

11 PREGLED NASTOPAJOČIH PIANISTOV V DVORANI UNION MED

LETOMA 1945 IN 2009 ........................................................................... 29

11.1 PROCENTUALNI PREGLED TUJIH IN SLOVENSKIH

PIANISTOV .......................................................................................... 31

11.2 PREGLED REPERTOARJA PIANISTOV .................................. 32

11.3 PROCENTUALNI PREGLED SKLADATELJEV 20. STOLETJA 34

11.4 KRITIKE..................................................................................... 35

12 PREGLED NASTOPAJOČIH PIANISTOV V KAZINSKI DVORANI

MED LETOMA 1945 IN 2009 .................................................................. 38

12.1 PROCENTUALNI PREGLED TUJIH IN SLOVENSKIH

PIANISTOV .......................................................................................... 40

12.2 PREGLED REPERTOARJA PIANISTOV .................................. 40

12.3 PROCENTUALNI PREGLED SKLADATELJEV 20. STOLETJA 42

12.4 KRITIKE..................................................................................... 43

13 PRIMERJAVA MED DVORANO UNION IN KAZINSKO

DVORANO…………………………………………………………………….. 45

14 SKLEP.............................................................................................. 50

15 VIRI IN LITERATURA ...................................................................... 52

16 PRILOGE.......................................................................................... 55

KAZALO TABEL:

Tabela 1: Tuji in slovenski pianisti .................................................................. 30

Tabela 2: Tuji in slovenski pianisti .................................................................. 31

Tabela 3: Primerjava pianistov......................................................................... 31

Tabela 4: Skladatelji in njihova dela. ............................................................... 33

Tabela 5: Skladbe po obdobjih......................................................................... 33

Tabela 6: Skladatelji 20. stoletja. ..................................................................... 35

Tabela 7: Slovenski in tuji pianisti.................................................................... 38

Tabela 8: Slovenski in tuji pianisti.................................................................... 40

Tabela 9: Skladatelji in njihova dela. ............................................................... 42

Tabela 10: Skladbe po obdobjih. ..................................................................... 42


ix

Tabela 11: Skladatelji 20. stoletja .................................................................... 43

Tabela 12: Primerjava pianistov iz Slovenije in drugih držav. ..................... 46

Tabela 13: Primerjava obeh dvoran med zgodovinskimi obdobji. .............. 47

Tabela 14: Primerjava med skladatelji. ........................................................... 48

Tabela 15: Prikaz števila koncertov po letih................................................... 49

KAZALO SLIK:

Slika 1: Skladatelji baroka ................................................................................. 10

Slika 2: Načrt arhitekta Jana Veyrycha ........................................................... 22

Slika 3: Koncertni list iz leta 1963 ................................................................... 32

Slika 4: Kritika koncerta..................................................................................... 37



Slika 7: Kritika koncerta Dubravke Tomšič . .................................................. 45


x


1

1 UVOD

Na podlagi sistematične analize izsledkov iskanja virov in primerjave

arhivskih virov ter doslej opravljenih raziskavah skuša pričujoče diplomsko

delo določiti vlogo in pomen Narodnega doma Maribor pri organizaciji

koncertov, ki so se odvijali v dvorani Union in Kazinski dvorani.

Metodološko je diplomsko delo zasnovano na dveh med seboj

dopolnjujočih se načelih: iskanje arhivskih virov o nastopajočih se pianistih

in doslej obstoječega gradiva Narodnega doma Maribor.

Za diplomsko delo z naslovom Klavirska poustvarjalnost v Narodnem

domu Maribor med letoma 1945 in 2009 sem se odločila, ker sem želela

podrobneje spoznati pianiste, ki so prihajali v dvorano Union in Kazinsko

dvorano.

Tako je bil v ospredju mojega raziskovalnega dela klavirski repertoar v

Narodnem domu Maribor, zanimalo pa me je tudi, od kod so prihajali

pianisti, iz katerih držav jih je bilo največ in skladbe katerih slogovnih

obdobij ter skladateljev so prevladovale. Na koncu me je zanimala

primerjava repertoarja v obeh dvoranah.

Pri tej odločitvi se mi je zdelo zelo pomembno, da bom lahko v nadaljnjem

pedagoškem in pianističnem delu to znanje uporabila ter ga posredovala

naprej.

V prvem delu diplomske naloge sem se posvetila zgodovini klavirske

glasbe, ki je obsegala obdobja baroka, klasike, romantike in 20. stoletja.

Še posebej sem se posvetila zgodovini Narodnega doma in Koncertne

poslovalnice, saj sta osnovni vir za koncerte, ki so se odvijali na odru

Kazinske in Unionske dvorane.


2

Drugi del diplomske naloge se navezuje na raziskovanje in zbiranje

podatkov o pianistih in njihovem repertoarju, ki sem jih dobila s pomočjo

koncertnih listov.

V prizadevanju po kar najbolj avtentičnem prikazu klavirske

poustvarjalnosti sem v diplomsko delo vključila odlomke kritik koncertov iz

slovenskega dnevnega časopisja.


3

2 NAMEN

Za diplomsko nalogo z naslovom Klavirska poustvarjalnost v Narodnem

domu Maribor med letoma 1945 in 2009 sem se odločila zaradi velikega

zanimanja za klavirsko glasbo. Narodni dom je leta 2006 praznoval 60 let

svojega delovanja in zato se mi je zdelo zanimivo zbrati vse klavirske

koncerte, ki so se odvijali v dvorani Union in Kazinski dvorani v sklopu

Koncertne poslovalnice.

Sama poučujem klavir na Glasbeni šoli Ptuj in mislim, da s spoznavanjem

pianistov in njihovega repertoarja lahko učencem bolje posredujem svoje

znanje in izkušnje.

3 HIPOTEZE

Diplomsko delo z naslovom Klavirska poustvarjalnost v Narodnem domu

Maribor med letoma 1945 in 2009 zajema zgodovinski razvoj klavirske

glasbe od baroka do danes. Moje zanimanje je usmerjeno v nastanek

Narodnega doma in v njegovo delovanje po drugi svetovni vojni. Med

drugim me zanima tudi, od kod so pianisti prihajali in kakšen repertoar so

izbrali za izvajanje na koncertih.

4 METODOLOGIJA

4.1 RAZISKOVALNE METODE

Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabila:

• zgodovinsko metodo teoretičnega raziskovalnega dela,

• deskriptivno metodo.


4

4.2 UPORABLJENI VIRI

Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabljala primarne in nekatere

sekundarne vire.


5

5 ZGODOVINSKI RAZVOJ KLAVIRSKE GLASBE

Klavirska glasba se je tako kot vse druge oblike glasbe spreminjala skozi

stoletja in vse do danes. Ustvarjalo jo je lepo število skladateljev, vse od

Clementija do slovenskega Šivica.

5.1 ZAČETKI KLAVIRSKE GLASBE

Vse do danes ni znano, ali se je predhodnik klavirja razvil iz psalterja ali

polikorda. Vsekakor se je razvil iz enega od instrumentov, ki ima strune.

Kasneje so iznašli vzvod, ki je povezal tipko s pripravo na udarjanje po

struni ali trzanje strune. Tako sta nastala klavikord in klavičembalo, katerih

razlika je bila občutna.

Ko so okoli leta 1400 (in vse do 150 let kasneje) nastali prvi predhodniki

klavirja, še ne moremo govoriti o pristnem klavirskem slogu. Instrumenti

tistega časa so si komaj začeli utirati pot kot solistični, spremljevalni,

komorni ali orkestralni instrumenti.

Če gre za solistično ustvarjanje ali reproduciranje, lahko govorimo o

tabulaturah. Za klavir in klavirske spremljave se je začel izoblikovati

številčni ali generalni bas.

Najstarejše zbirke orgelske in lutnjarske umetnosti, ki so jih tudi že

reproducirali na prvih predhodnikih klavirja, so:

»Attaignant« Paris–Sorbone (1530),

»Gardano« (Italija, 1551),

»Robertsbridge–Codex« (Anglija, 1350) – skladba še ni značilna za

instrumente s tipkami,

»Fritzwilliam–Virginal–Boock«,

W. Georgii v knjigi Klaviermusik in »400 Jahre europ. Klaviermusik«

podaja najvažnejše vire za študije tedanje klavirske glasbe.


6

5.2 KLAVIRSKE OBLIKE

V baroku in obdobju klasike je bil čembalo s svojim svetlim in jasnim

zvokom najpomembnejše glasbilo s tipkami. Nato je nekaj priljubljenosti

izgubil leta 1700, ko se je pojavil klavir.

Prvi, ki je izdelal klavir, je bil Bartolomeo Cristofori leta 1709. Njegovo

glasbilo je imelo vse glavne prvine modernega instrumenta. Te so:

kladivca, ki so udarjala na strune namesto tulcev (ti so trzali ob strune

čembala); iztek (vzvod), ki je omogočal kladivcem, da so po udarcu padla

nazaj, tako da se je dalo nato ponoviti; ter dušilce, ki so se usedli na

strune, takoj ko je izvajalec spustil tipko.

Na eno zgodnjih oblik klavirja je igral Bach na obisku pri Frideriku Velikem

leta 1747. Šele njegov sin Johann Christian Bach je iz tega glasbila naredil

resnega tekmeca čembalu. Zgodnji tipi klavirja so imeli tri različne oblike:

obliko čembala, ki se je razvila v koncertni klavir, in dve različici za

domače, manjše prostore – pokončno in oglato s strunami pravokotno na

klaviaturo. Do Haydnovega časa je čembalo dokončno izgubil bitko s

klavirjem, čeprav slednji še ni imel tako prodornega in polnega zvoka kot

moderni instrumenti. Leseni okvir je prenesel razmeroma majhno težo in

napetost strun, zato je bil klavirski zvok šibkejši od današnjega. (Ravnikar,

1999)

Klavirskih oblik v tistem času še ni bilo. Tedanjo literaturo lahko razdelimo:

- Iz a capella (značajsko cerkvena ali dvorjanska glasba) je klavir prevzel

tedanje oblike madrigala, motetov, himnih, fug, fantazij in ricercar. Kasneje

so sledile še canzona, capriccio in romanesca, ki so imele preprostejši

izraz.

- Iz ljudskih skladb je klavir prevzel monodičnejše in homofonejše

popevke. To so razne frottole, villanele, ballate, quodlibeta in vse tja do

nemškega »Lied«. V teh skladbah je melodija na vrhu in glasovi so prosti.


7

Klavir je prevzel tudi ljudske plesne oblike instrumentalno-vokalne ali

instrumentalne zasnove. Tak primer sta pavana in gagliarda, ki s svojim

temperamentom in ritmom tvorita nek zametek baročne suite.

- Od lutenj in orgel pa je klavir prevzel izrazito instrumentalno-solistične

oblike. Tak primer sta toccata in preludij.

V začetku ne moremo najti cikličnih oblik, ker jih ni bilo. Kmalu se pojavi

okraševalna in opisovalna tehnika na klavirju, ki začne postajati bistvo

instrumentalnega klavirskega sloga.

5.3 PREDSTAVNIKI KLAVIRSKE GLASBE

NEMŠKE DEŽELE:

Konrad Paumann, Johann Kotter, Arnold Schlick, Nikolaj Amberach,

Bernh. Schmid st. in ml., Jakob Buus, J. Woltz, Jakob Paix.

ŠPANIJA IN PORTUGALSKA

Cabezone, Pimentel, Luis Milan, Alonzo Mudarra, Miguel Fuenlana, Juan

Bermudo.

ANGLIJA

William Bird, Thomas Morley, John Bull, Giles Farnaby, Orlando Gibbons,

Fer. Richardso, Peter Phillips.

FRANCIJA

Gorlier, Attaignant.

ITALIJA

Adrian Willaert, Andrea in Giovanni Gabrieli, Giov. Franc. Anerrio,

Girolamo Diruta, Girolamo Cavazzoni, Gardano, Anibale Padovano –

Luzzaschi Luzzascho.


8

5.4 ZNAČILNOSTI ZAČETKA KLAVIRSKE GLASBE

Osnova glasbenega stavka je koral, posnemanje pa je princip gradnje.

Skladbe so slonele na koralnih lestvicah in so neciklične. Homofonejše

oblike se pojavijo le pri zametkih bodoče suite (pavana in galiarda), pri

variacijah na ljudske pesmi in pri nekaterih stavkih instrumentalnih skladb.

(Šivic, 1960, str. 4–11.)


9

6 ZNAČILNOSTI BAROKA

V času baroka se izoblikujejo durovski in molovski način, harmonska

kadenca, razvijejo se razne ciklične skladbe. Razvile so se tudi oznake za

tempo, in sicer počasen, srednje hiter in hiter tempo ter oznake za

dinamiko, ki pa so bile še zelo skromne. Poznali so namreč samo piano in

forte.

V času baroka so se razvile predvsem tri glasbene oblike. Te so ricercar,

sonata da chiesa in suita. Ricercar je bil predvsem omejen na eno samo

temo, ki pa je zaradi kontrasta nastopila večkrat zaporedno, vendar v

variirani obliki. Na tem področju sta zelo pomembna dva mojstra, in sicer

Frescobaldi in Swelinck. (Ukmar, 1972, str. 108.)

Osamosvoji se klavir kot solistični, komorni in orkestralni instrument.

Melodije, ki slonijo na vokalnem imitiranju, odmirajo; melodija začne

stopati v diskant. Ljudske pesmi se pojavljajo kot teme za variacije;

večstavčna sonata da chiesa ali da camera pa se pojavi v zelo redkih in

netipičnih klavirskih literaturah.

6.1 ZNAČILNOSTI KLAVIRSKEGA STAVKA

Klavirski stavek je bil še zelo omejen v obsegu tedanjih instrumentov

(čembala in klavikorda). Izraznost je bila omejena na izrazito skromen ton,

kar vidimo pri klavikordu, ki je zelo vezan na majhen prostor zaradi

svojega nežnega tona. Klavirski prijemi so bili osredotočeni okoli

okraševanja in polifonije. Skladbe, ki so imele improvizacijski značaj

(toccate, preludiji, kasneje tudi variacije), nosijo začetke lestvičnih pasaž in

razložitve malih akordov, ki nikakor ne presegajo oktave. Beseda

»spremljava«, ki je mišljena za levo roko, še v takratnem času ni poznana.

Pojavljati pa se začnejo repeticije istega tona. (Prav tam, str. 10, 11.)


10

6.2 PREDSTAVNIKI BAROKA

Slika 1: Skladatelji baroka (Skladatelji baroka. (b.d.) Pridobljeno iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Baročna_glasba.)

Med vsemi temi skladatelji je kar nekaj takih, ki niso pisali klavirske glasbe.

Z njo so se bolj ukvarjali: Johann Sebastian Bach, Georg Friedrich Händel,

Domenico Scarlatti, Baldassare Galuppi …


11

7 PREHOD V OBDOBJE KLASIKE

Značilnosti, ki se pojavijo na prehodu v obdobje klasike:

Utrdi se sonatni stavek, v ekspoziciji nastane harmonski premik iz tonike v

dominanto, v izpeljavi se pojavi modulacija, v reprizi se T-T ustali. Med

temami se začnejo pojavljati medigre, dur in mol postaneta nosilca vsak

svojega izraza. Izoblikujejo se modulacije, kot jih poznamo še danes:

kromatična, enharmonična in diatonična. Sonata se izoblikuje kot ciklični

tip in stavki se začnejo med seboj vsebinsko dopolnjevati. Dinamične in

agogične oznake, kot so crescedno – decrescedndo, ritardando in

acceleradno postanejo glavni del glasbene fraze. Melodija postane

zaokrožena, spremljave pa začnejo opuščati neprofesionalne figure in se

držijo diafonije med zunanjima glasovoma. V tem času se izoblikuje tudi

sonatni andante. V klavirski glasbi nasploh prevladuje posvetnost,

spevnost pa se kaže predvsem v počasnih stavkih.

Od nekdanjih oblik se ohranijo sonata, variacija, rondo kot samostojna

skladba, fantazija, capriccio. Prehod h karakterni glasbi pa nakazujejo

bagatele in poloneze. (Prav tam, str. 96–98.)

7.1 VELIKI SKLADATELJI KLASICIZMA

Haydn, Mozart in Beethoven so steber zlatega obdobja evropske glasbe,

ki se imenuje dunajska klasika. (Josep Haydn. (b.d.) Pridobljeno 10. 4.

2010, iz 1http://sl.wikipedia.org/wiki/Joseph_Haydn.)

7.2 ZNAČILNOSTI HAYDNOVIH KLAVIRSKIH SONAT

Njegov vzor so bila dela skladatelja F. E. Bacha. Ni bil pianist, ljubil je

komorna dela in simfonijo. Klavirsko glasbo je začel pisati že leta 1760 in

tako je v svojem življenju napisal 50 klavirskih sonat. Klavirska dela je

nehal pisati že 20 let pred smrtjo, z izjemo sonate v Es-duru.

Napisal je še nekaj skladb, in sicer:


12

Fantazija v C-duru,

Capriccio v G-duru,

Variacije v f-molu.

V Haydnovih sonatah se od začetka še sliši vpliv gledališke simfonije,

tematičnih izpeljav še ni zaslediti, prevladuje nizanje stavkov in tem.

Glede števila stavkov, oblike in značaja je Haydnova klavirska sonata

dosti bolj pestra od Mozartove. Že od začetka ustvarjanja klavirske glasbe

je pisal štiristavčne sonate, kasneje pa dvostavčne, ki jim je na koncu

dodal še menuet. Prvi stavki se ne začnejo vedno z allegrom, nekajkrat

najdemo na začetku celo variacije. V zaključnih stavkih večinoma najdemo

rondoje, včasih tudi menuet ali sonatni stavek.

Sonatni stavek:

Drugi stavek je ponavadi počasen. Navadno prevladuje dvodelna

pesemska oblika, ki jo Haydn včasih kar poveže v tretji stavek brez

prekinitve. Zanimivo je tudi, da je le pet sonat v molu. Kasneje pa se le

pojavita karakterni in barvni pomen dura in mola.

Večina Haydnovih sonat je namenjenih še čembalu, Londonska sonata v

C-duru pa zahteva sigurno že modernejši klavir in pedal.

V Haydnovem klavirskem opusu ne najdemo nekih novosti. V obe roki

hkrati je rad polagal akordne pasaže, zanj je značilen tudi verižni trilček,

leva roka pa je vedno izdelana. (Prav tam, str. 99–102.)

7.3 ZNAČILNOSTI MOZARTOVIH KLAVIRSKIH SONAT

V Mozartovih prvih šestih sonatah najdemo vplive suite, vpliv stare

tehnike, vidi pa se tudi, da se je Mozart rad zgledoval po Haydnu,

Schubertu in J. Chr. Bachu. (Michels, 2002, str. 365.)


13

Šivic v svoji skripti zapisuje:

Mozart se je lotil klavirskih sonat, ko mu je bilo verjetno že 18 let.

Tedaj je bil v oblikovanju in umetniškem izražanju docela dozorel

in se je pravzaprav zelo pozno lotil klavirske solo sonate. Tudi

njegov oče Leopold je pisal klavirske sonate, ki so nam

popolnoma neznane. Georgii navaja, da jih je 18-letni Wolfgang

že s svojo prvo presegel po umetniški vrednosti. (Prav tam, str.

105.)

Oblika sonat:

Večina Mozartovih sonat je tristavčnih in vsebujejo:

- sonatni allegro,

- andante,

- hitri finale.

Prvi stavek je ponavadi sonatni, le izjemoma se pojavi kaka variacija.

Za drugi stavek je značilna izrazita izpeljava. Pogosto je v sonatni obliki.

Tretji stavek je ponavadi v sonatni obliki rondo, izjemoma se pojavi v

variacijah.

Za Mozartova klavirska dela je pomembno, da je treba vedno primerjati

Urtext z današnjimi izdajami. Mozart je namreč šele z odraščanjem

spoznaval agogične in dinamične oznake.

Tako lahko rečemo, da je Mozart v svojih sonatah zmeren glede

bravuroznosti pianističnih prijemov, medtem ko se v variacijah njim

posveča in se giblje v srednji klavirski legi. Mozartov klavirski stavek ni

nikjer nasičen in velja za vzor jasnega sloga. (Prav tam, str. 114.)

7.4 ZNAČILNOSTI BEETHOVNOVIH KLAVIRSKIH SONAT

Večina Beethovnovih sonat je štiristavčnih, v katerih se obseg stavkov

vedno veča. Stavki so med seboj povezani, sami prehodi med stavki so

zelo izdelani in v njih najdemo veliko raznolikosti.


14

Oblika sonate:

a) Ekspozicija:

Obe temi, ki se pojavita v ekspoziciji, sta ponavadi po značaju zelo

različni. Beethoven ne uporablja nikakršnih mediger in prehodov. Tema je

navadno sestavljena iz dveh ali pa celo treh sorodnih glasbenih misli.

b) Izpeljava:

Izpeljava je ponavadi pri Beethovnu najtehtnejši del prvega stavka. Samo

snov za izdelavo največkrat črpa iz prve teme.

c) Repriza:

V prehajanju v reprizo se Beethoven pokaže kot res pravi mojster sonat.

Zaključno kadenco razširi v kodo, ki pa včasih že postaja podobna

koncertni kadenci.

d) Drugi stavek:

Drugi stavek je ponavadi počasen. Šivic pravi: »Beethoven v teh stavkih

večinoma ne more zatajiti svoje strastne narave in mnogokje raste do prej

neznane zanesenosti in plastične izpovednosti.«

e) Zadnji stavek ali finale:

Finale pri Beethovnu navadno imenujemo rondo. Do konca sonate

Beethoven izpopolni obliko A-B-A-C-A-B-A, pri čemer je del C modulacija.

Ker je večina Beethovnovih sonat štiristavčnih, na koncu najdemo pri

sonati še plesni del, ki se imenuje Menuet ali Scherzo. (Prav tam, str.

133.)

Beethovnovih zadnjih pet sonat sodi k poznim delom in vse te sonate se

nagibajo k polifonskemu razmišljanju. (Michels, 2002, str. 369.)


15

7.5 KLAVIRSKA GLASBA V ROMANTIKI

Sredi 19. stoletja se ustali podoba o genialno nadarjeni virtuozni glasbi,

zato se oblikuje kult virtuoza.

Romantična doba je v glasbo doprinesla prednost pred vsemi ostalimi

zvrstmi umetnosti. (Ukmar, 1972, str. 150.)

Klavir je v romantiki še vedno nosilec skladateljske dejavnosti. Brahms,

Franck, Liszt, Chopin, Mendelsohn, Smetana in še mnogo drugih so bili

tudi izvrstni pianisti. Začne se čutiti zaton sonate. V tem obdobju najdemo

predvsem proste skladbe, lirične skladbe, plesne skladbe, programske

skladbe, le variacije ostanejo enake kot so bile. (Prav tam, str. 146.)

7.6 SKLADATELJI ROMANTIKE

Klavirska glasba se je v 19. stoletju izvajala v velikih koncertnih dvoranah

ter meščanskih in plemiških salonih. Sem vsekakor sodita tudi največja

mojstra romantične glasbe Liszt in Chopin. (Michels, 2002, str. 441.)

Liszt se je zgledoval po Paganiniju. Mnogo idej je prevzel od njega in celo

ugotovil, da lahko preko virtuoznosti napravi kompozicijsko revolucijo.

Tako s pomočjo karakternih variacij izriše sonatni ciklus:

UVOD – GLAVNA TEMA (hitra stavka) – II. TEMA (počasni stavek) –

PONOVITEV GLAVNE TEME (kot Scherzo) – IZPELJAVA – REPRIZA.

Pisal je še rondoje in variacije, kjer imamo temo, ki se ponavlja in daje

protiutež virtuoznosti.

Za Liszta je značilno, da so skladbe na prelomu med Fantazijo in Sonato.

Ko izumi sonatni ciklus, se tudi začne odpovedovati virtuoznosti.

Dokončno se ji odpove leta 1847, ko prekine kariero pianista. Tako v svoje


16

skladbe več ne postavlja na prvo mesto virtuoznosti, ampak uvede glavno

temo. (Povzeto po predavanjih, Pompe, Zgodovina glasbe.)

Za Lisztov klavirski stavek je značilno, da izrablja vse lege klaviature

popolnoma enako. Gradil je na zadržanem globokem basu in podvajal ter

ponekod tudi potrojil melodično linijo. V njegovih skladbah najdemo

kromatiko, razne zadržke, modulacijo ter bogat pedal. Zelo praktično je

notiral prijeme za desno in levo roko. (Prav tam, str. 183.)

Pomemben skladatelj romantike, ki je tudi prispeval h klavirski glasbi, je

Robert Schumann.

Schumann je znal ločevati med poetično glasbo, programsko glasbo in

virtuozno glasbo. Slednjih dveh sicer ni odklanjal, vendar je bil mnenja, da

sta prazaični, kar je nasprotje patetičnega.

Za klavirski opus je napisal veliko miniatur. Pomembni ciklusi so vsekakor

Otroški prizori, Kreisleriana in Karneval. (Povzeto po predavanjih, Pompe,

Zgodovina glasbe.)

Za razvoj klavirske glasbe pa je pomemben tudi Chopin. Bil je skladatelj, ki

je izrecno pisal klavirsko glasbo. Oblikovno je tako izpopolnjen, da velja za

pravo posebnost romantike. Ne uporablja nikakršne šablone, le včasih se

ponavlja z ABABA v scherzih.

V mazurkah se kažejo tipični folklorni vplivi, poloneze se gibljejo v

patetičnem koraku in lagodni glasbeni vsebini, pri valčkih najdemo

ogromno prostosti v interpretaciji. Scherzi so ponavadi trodelni in v njih

najdemo tudi naslone na sonatno obliko, posebej v baladah. Pri nocturnih

uporablja obliko ABA, pri čemer je sredinski del hitrejši. Preludiji so zelo

sorodni etudam. (Prav tam, str. 176, 177.)

V obdobju romantike pa je deloval še Johannes Brahms, ki je v obdobje

doprinesel kar nekaj del.


17

Pomembna značilnost za njegov klavirskih stavek je, da je poln prijemov v

akordih, zelo je bil drzen v skokih, v njegovih skladbah skoraj ni zaslediti

lestvičnih pasaž, leve in desne roke v isti liniji ni rad menjeval, oboževal je

poliritmijo in rad je menjaval ritem v istem stavku. Navezan je bil na

molovski način in zelo rad je podvajal terco v zelo nizkih legah. (Prav tam,

str. 180.)

8 KLAVIRSKA GLASBA 20. STOLETJA

Glasba 20. stoletja oziroma resna glasba je predstavljena v zgodovinskih

okvirih kot obdobje, ki ima izrazito različna glasbena gibanja.

Začenja se s poznoromantičnim slogom Sergeja Rahmaninova, nadaljuje

z impresionizmom (Claude Debussy, Maurice Ravel), neoklasicizmom

(Igor Stravinski), s serialno glasbo (Pierre Boulez), z enostavnimi

harmonijami in ritmi minimalistov (Steve Reich, Philip Glass), musique

concrète (Pierre Schaeffer), z mikrotonalno glasbo (Harry Partch, Alois

Hába), aleatoriko (John Cage), z elektronsko glasbo Karlheinza

Stockhausna, polistilizmom (Alfred Schnittke).

Vsem je bila vsekakor skupna točka pisanje disonančnih skladb, zato

nekateri to obdobje poimenujejo disonantno obdobje. (Resna glasba 20.

stoletja. (b.d.) Pridobljeno 13. 3. 2010, iz

http://si.wikipwdia.org/wiki/Resna_glasba_20._stoletja.)

Eden najpomembnejših skladateljev 20. stoletja je vsekakor Debussy, ki je

še deloma romantik, deloma pa je že impresionist. V njegovih delih

najdemo sledi romantike v nežnih in čutečih skladbah, impresionizem pa

se kaže v individualnih skladbah. (Ukmar, 1961, str. 45.)

Značilnosti njegovega klavirskega stavka so bile, da je obravnaval

celotonsko lestvico in njene akorde, za njegova dela je bila značilna tudi

kromatična lestvica in sosledja akordov brez tonalne veze v terčni gradnji.

Značilen pa je bil tudi ležeč pedal. (Šivic, 1960, str. 226.)

Za klavirski opus sta pomembna tudi Rachmaninov in Skrjabin.


18

Značilnosti Rachmaninovega klavirskega stavka:

Tako kot Chopin, tudi Rachmaninov ustvarja iz instrumenta. Zanj je

značilna polnost zvoka. Je mojster klavirske kantilene, ki jo je pisal v vseh

legah. Uporablja velike prijeme, virtuoznost pri njem nikoli ne zasenči

poetičnega elementa.

Značilnosti Skrjabinovega klavirskega stavka so te, da ne uporablja

pasažne virtuoznosti, ne uporablja okraševanja, spremljevalni glasovi

opletajo z melodijsko tvorbo. (Prav tam, str. 242.)

8.1 KLAVIRSKA GLASBA NA SLOVENSKIH TLEH

Prvi primer kompozicije za klavir slovenskega avtorja je dokazan šele

konec 18. stoletja oziroma na prehodu v 19. stoletje. Skladbe s tega

področja so verjetno nastajale že prej, vendar tega z doslej razpoložljivim

gradivom ni mogoče ugotoviti. (Lipovšek, 1966, str. 65.)

Avtor prve slovenske klavirske skladbe je tako bil Linhart.

Ob koncu 18. stoletja in v začetku 19. stoletja v slovenskih razmerah ni

mogel zrasti in se razviti kak pomemben skladatelj.

Slovenska glasba je vrsto skladb za klavir dobila s skladateljem in

pianistom Mihevcem. Tudi njegov klavirski koncert je prvi primer te vrste v

slovenski literaturi.

Kompozicijski in klavirski stavek sta dobro obvladala Alojzij Ipavec in

Janez Hinek.

V drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja se kaže v klavirski glasbi

velik napredek. Začnejo se pojavljati večje forme.

Kvalitetnejša kot klavirska je bila cerkvena glasba. Ker je bila povsod

pomembna kvaliteta, je to močno vplivalo na rast klavirske glasbe. K

boljšemu in hitrejšemu razvoju so veliko pripomogli češki glasbeniki.

Konec 19. stoletja pa pride do sprememb. Nastane potreba po stalnem

tiskanju glasbenih del. Najprej si je za to prizadevala Glasbena Zora, ki jo


19

je urejal Gerbič. Leto kasneje pa je izšla prva številka Novih Akordov, ki jih

je urejal Gojmir Krek. Okrog njega so se tako zbrali vsi pomembni

skladatelji takratnega časa. Tako so prve pomembne klavirske skladbe

našle mesto v Novih Akordih. (Prav tam, str. 66.)

Uroš Krek, ki je bil Škrjančev učenec, je težil k temu, da bi se slovenska

glasba začela približevati evropskemu okviru. Tako v njegovi glasbi

najdemo kar nekaj folklornih elementov. Želel je, da bi bil kompozicijski

stavek urejen in neoporečen.

Pomembna skladba za slovensko klavirsko literaturo tedanjega časa je

vsekakor delo Sanjarija skladatelja Lajovica.

Takrat nastanejo za tisti čas nova in drzna dela Janka Ravnika: Moment,

Večerna, Čuteči dušici, Dolcissimo, zborovska pesem Poljska pesem in

samospev Vasovalec.

V Novih Akordih so svoje klavirske kompozicije objavljali še drugi

skladatelji, in sicer Premrl, Savin in Mirk. Premrl je med vsemi tremi

najpomembnejši, hkrati pa se je najbolj prilagajal zahtevam klavirske

tehnike. (Uroš Krek. (b.d.) Pridobljeno 13. 3. 2010, iz

http://sl.wikipedia.org/wiki/Uro%c5A1_Krek_(skladatelj).)

Gojimir Krek je objavo Sonatine za klavir v Novih akordih skladatelja

Stanka Premrla pospremil z ugotovitvijo, da gre za prvo skladbo te vrste

na slovenskem področju. (Bedina, 1989, str. 42.)

Ob prenehanju Novih Akordov je kazal pot naprej klavirski glasbi samo

Janko Ravnik.

Za vrsto let se je razvoj v klavirski literaturi ustavil. Za to so bili različni

razlogi, predvsem prelom stilnih orientacij pri večini nastopajočih mlajših

skladateljev. Romantika je počasi odmirala, skladatelji pa še niso bili

sposobni z idejno in tehnično zanesljivostjo skladati klavirske kompozicije.

Med prvimi, ki se je spet pojavil na klavirske področju, je bil Škerjanc.

Pomembna Škerjančeva klavirska dela so: Improvizacije, ki nudijo pianistu


20

velik razpon tehničnih možnosti, Nokturni, Concertino za klavir in godala,

Fantazija za klavir in orkester, Klavirski koncert, Sonata, Variacije brez

teme, 24 diatoničnih preludijev, 6 klavirskih skladb za eno roko, 3 za levo,

3 za desno in posebej 5 skladb za levo roko. Pomembne so tudi

Škerjančeve manjše skladbe. Omeniti je treba še 10 mladinskih skladb, v

katerih se je Škerjanc močno približal najboljšim stvaritvam iz mladinske

literature nasploh. Med njegovimi učenci so bili Uroš Krek, Janez Matičič,

Zvonimir Ciglič, Vlado Lovec, Danilo Švara, Ivan Šček in Karol Pahor.

Karol Pahor je h klavirskemu repertoarju prispeval nekaj pomembnih del.

Med njimi so: Arabeske, Slovenska suita, Koncertne suite, razne skladbe

za mladino. Koncertne suite so pomemben dosežek za Slovenijo, saj

povzemajo klavirski slog iz najvišjih stopenj tehničnih zahtev.

Po poti Skrjabina je sprva šel Janez Matičič, kar kažejo tudi njegovi

Preludiji. Kasneje se je postopoma preusmeril v zagovornika radikalnejših

smeri. Napisal je še: Groteskne plese, Miniaturne variacije, Etude, Suito,

Sonato, Etude za levo roko.

Po prvi svetovni vojni je poleg Kogoja nastopil še Matija Bravničar, ki se je

s svojimi klavirskimi deli uveljavil šele po zadnji vojni. Njegove pomembne

skladbe so: 10 komornih skladb za klavir, Etude, Caprice.

Kogoj ni imel svoje šole, saj ni poučeval in ni veliko sodeloval s širšim

krogom skladateljev. Napisal je Piano, tri velikanske fuge za klavir,

Malenkosti in 22 krajših skladb. Za Srečka Koporca in Vilka Ukmarja pa

lahko rečemo, da pripadata Kogojevim vzorom, čeprav sta po svojem

slogu zelo različna. Pomembni deli Ukmarja sta Ekspresije in Partenije.

(Lipovšek, 1966, str. 69, 70.)

Osterčev učenec je bil tudi Danilo Švara. Pod vplivom Osterca je bilo kar

nekaj slovenskih skladateljev. Iz njegove šole je treba omeniti še

komponiste starejših generacij. To so bili Mirk, Šivic, Lipovšek in Premrl.

Pavel Šivic je napisal celo vrsto skladb: otroško zbirko Mikijev god,

Hommages, Improvizacije, Bodice in Bagatele.


21

Marijan Lipovšek je napisal 20 mladinskih pesmi za klavir, Sonato,

Variacije na narodno temo, Impromptuje in več miniatur.

Zametek novih smeri se je v slovenski glasbi pojavil deloma že s Kogojem,

predvsem pa z Ostercem. Zato spada Slavko Osterc, ki je klasik slovenske

moderne, v tisto generacijo, ki jo danes označujemo za napredno. Novost,

ki jo je prinesel k Slovencem, je bila v vsem načinu, kakor je komponiral.

(Prav tam, str. 74.)

Glasba, ki je nastajala okli leta 1930 in pozneje, še danes močno vpliva na

mlajše generacije. (Rijavec, 1979, str. 198.)

Drugi skladatelji te generacije niso toliko komponirali za klavir. Med njimi

so bili Ivo Petrič, Igor Štuhec, Milan Stibilj in Jakob Jež.

V to generacijo spada tudi Pavle Merku, ki je za klavir napisal kar nekaj

del: Diversione e melodia, preludij in fuga št. 1 in 2, Drobtinice, # skladbr

za Evico, Dve glasbeni vezili.

V sodobni slovenski glasbi pa se nekateri skladatelji še vedno opirajo na

tradicionalnejšo tehniko in na zvočni svet, ki ni tako nenavaden in nov.

Med njimi so naslednji skladatelji: matija Tomc, Samo Vremšak, Anton

Lavrin, Pavle Kalan, Aleksander Lajovic, Josip Magdič in Dane Škerl.

Slovenska glasba v tem času na klavirskem področju ni dala nekih velikih

del, je pa nastala literatura, ki je v splošnem ocenjevanju klavirske glasbe

zahodne kulture ni več mogoče obiti. Zagotovo se bo od tod uspešno

razvijala naprej. (Lipovšek, 1966, str. 75.)


22

9 NASTANEK NARODNEGA DOMA MARIBOR

V drugi polovici 19. stoletja so začeli na Slovenskem območju postavljati

narodne domove. Nastali so po zgledu Čehov, v njih pa bi se naj odvijalo

politično, gospodarsko in predvsem kulturno življenje Slovencev. Prvi

narodni dom je nastal leta 1885 v Novem mestu, nato mu je sledil narodni

dom v Ljubljani (1896), kjer se danes nahaja Narodna galerija, v Celju so

ga postavili leta 1897, leta 1904 pa je nastal narodni dom v Trstu.

(Hartman, 1998, str. 1.)

Narodni dom v Mariboru je bil zgrajen med letoma 1897–1898 po načrtih

češkega arhitekta Jana Veyricha, in sicer po vzoru mestne hiše v

Pardubicah. Zgradila ga je slovenska posojilnica. (Arhitekturne

znamenitosti. (b.d.) Pridobljeno 14. 3. 2010, iz

http://www.slovenia.info/si/arhitekturne-znamenitosti/Narodni-dom.htm.)

Narodni dom je bil takrat ključnega pomena za mariborsko prebivalstvo,

čeprav je bilo kar nekaj ljudi, ki so nasprotovali gradnji in želeli, da bi se

denar za gradnjo raje vložil v kmetijstvo in bi se tako gospodarstvo

okrepilo proti nemškemu pritisku. (Hartman, 1998, str. 2.)

Slika 2: Načrt arhitekta Jana Veyrycha. (Prav tam, str. 3.)

Vseeno so zmagali zagovorniki gradnje in leta 1898 je bil Narodni dom

končan. Poleg Posojilnice so se vanj vselili še Bralno in pevsko društvo

Maribor, Slovanska čitalnica, Zgodovinsko društvo za Slovensko

Štajersko z muzejem ter zasnutkom zgodovinskega arhiva.


23

Pomemben del je k Narodnemu domu prispevala velika dvorana. Imela je

344 sedežev v parterju in na balkonu ter 300 stojišč. Vsebovala je velik

gledališki oder, na katerem so lahko zaigrali tudi dramska dela z večimi

dejanji. V tej dvorani so imeli tudi razna zborovanja, predavanja, plese in

družabna srečanja.

Gledališka dejavnost se je po ustanovitvi Dramatičnega društva leta 1909

zelo razcvetela in tudi občinstva je bilo vedno več. Tako so se Slovenci

postavili ob bok Nemcem, ki so bili že prej gledališko zelo napredni. Nemci

so se tako počutili ogrožene in so na vse načine hoteli škoditi

slovenskemu kulturnemu hramu.

Ko je izbruhnila 1. svetovna vojna, so dejavnosti v Narodnem domu

začele pešati, saj je bilo veliko mož vpoklicanih v vojsko, v stavbo

Narodnega doma pa se je naselilo vojaštvo. Proti koncu 1. svetovne vojne

so se Slovenci odločili, da želijo živeti v drugačni državi in tako se je 26.

9. 1918 osnoval Narodni svet za Štajersko, ki je zbral vse moči, da bi

prevzeli oblast iz avstrijskih rok.

Po nastanku Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je vloga

Narodnega doma v Mariboru spremenila. Gledališke dejavnosti

so se prenesle v podržavljeno gledališko stavbo, ki je imela

vendarle tehnično bolje opremljen oder, Kazinska dvorana pa je

odprla svoja vrata mnogim dejavnostim, ki so se prej odvijale v

Narodnem domu. V njej sta se ustalili nova Študijska knjižnica

in Ljudska univerza. (Prav tam, str. 10.)

Leta 1922 je v Narodnem domu začelo delovati Lutkovno gledališče

Mariborskega Sokola. Leta 1931 je Posojilnica dala oder v veliki dvorani

predelati tako, da je bil primeren še samo za manjše predstave in nastope,

povečali pa so Malo dvorano v drugem nadstropju. Pred drugo svetovno

vojno je tako v Narodnem domu začelo delovati še Gledališče mladega

rodu.


24

7. maja 1941 so okupatorji zasedli Narodni dom in ga predelali v uporabo

deželi Štajerski. Leta 1942 je lastninske pravice do stavbe dobilo nazaj

mesto Maribor. Med okupacijo so tako v Narodnem domu delovale

različne službe Štajerske domovinske zveze. Ko se je druga svetovna

vojna končala, je stavbo Narodnega doma prevzela vojska in jo obnovila

ter spremenila v Dom Jugoslovanske armade. »Pravni položaj stavbe so

uredili v nejasnih okoliščinah z odločitvijo izrednega občnega zbora

Posojilnice v Mariboru 22. septembra 1946, da mu jo podari v zameno za

druge stavbe.«

Po umiku Jugoslovanske narodne armade leta 1991 je Narodni dom odšel

v roke Teritorialni obrambi, nato pa je prešel v pristojnost Ministrstva za

obrambo Republike Slovenije. Ta je ustanovila Kulturno-prireditveni center

Narodni dom, ki nudi celo paleto usmeritev. Tako v Narodnem domu

delujejo Koncertna poslovalnica, Komedija, Festival Lent, Glasbena

mladina in center KIBLA. (Prav tam, str. 4–13.)

9.1 NASTANEK DVORANE UNION IN KAZINSKE DVORANE

Leta 1768 se je začelo razvijati prvo gledališko dogajanje v Mariboru, ko je

nastopila otroška igralska skupina Felixa Bernerja. Prava zgodovina

mariborskega gledališča pa se začne leta 1785. Prvi načrti za narodno

gledališče so začeli nastajati leta 1847 in gradnja je tako trajala celih pet

let. Otvoritev gledališča je bila 20. 1. 1852 z opero Marta, 1865 pa so

odprli še kazinski oddelek, ki je bil in je še namenjen družabnim

prireditvam. (Rihter, Moge, Rošker, 2003, str. 18.)

O nastanku dvorane Union pa govori naslednji investicijski program:

Današnja Unionska dvorana je edina ohranjena stavba bivše

Goetzove pivovarne, ki je bila v šestdesetih letih 19. stoletja pa

vse do I. svetovne vojne vodilna pivovarna v Mariboru. Leta

1911 je bilo zgrajeno osrednje poslopje – Goetzova dvorana,


25

današnja Unionska dvorana, ki je ena zadnjih pomembnih

predstavnikov historicistične (neobaročne) arhitekture. Zgradba

ima poleg arhitekturne tudi veliko kulturno zgodovinsko

vrednost in je bila z Odlokom zaščitena kot kulturno

zgodovinski spomenik. (Investicijski program – Prenova

Unionske dvorane v Mariboru, 5. 2. 2003, str. 1.)


26

10 KONCERTNA POSLOVALNICA MARIBOR

Koncertna poslovalnica Maribor je leta 2006 slavila 60 let svojega

delovanja. Zaposleni v koncertni poslovalnici se dobro zavedajo, da je

vlaganje v lastno produkcijo bistvenega pomena za kulturno identiteto

mesta.

V teh letih se je na mariborskih odrih zvrstilo mnogo odličnih koncertov.

Nastopili so Richter, Neumann, Celibidacej, Britten in drugi.

Marko Letonja pravi:

Kadar koli sem nastopil ali prisostvoval koncertu v Mariboru,

sem imel vsakič občutek, da sem del familije. Spomnim se

samo, kako smo se z Orkestrom Slovenske filharmonije zmeraj

veselili gostovanja v Unionski dvorani, saj so tako organizatorji

kot tudi publika zmeraj znali narediti tisti korak več, ki da slutiti,

da na odru nisi več sam. To pa je tudi največ, kar si lahko tisti

trenutek želiš. (Letonja, Salmič, Pavlič, 2006, str. 5.)

Zgodovina Koncertne poslovalnice se je začela z vplivnim Ferdom

Filipičem, ki je bil ključna osebnost pri obnovi mariborske kulture, medtem

ko so se ostali ubadali z obnovo domovine in gradnjo industrije po

osvoboditvi. Z vodenjem in odlično organizacijo je zaznamoval časopisno

hišo Večer, Kulturno-umetniško društvo Jože Hermanko in Koncertno

poslovalnico. Ta je začela kot prva delovati v Sloveniji leta 1946. Njena

uspešna organizatorska pot se je začela 18. 3. tega leta, z nastopom

Tržaške filharmonije, kateri je dirigiral Jakov Cipci. Kmalu so se ji pridružili

še mariborski filharmoniki, ki so imeli svoj prvi nastop 13. marca 1950 in

tako petnajst let bogatili odre. Leta 1965 se je Koncertni poslovalnici

pridružila še Glasbena mladina, pri kateri je bil ključna osebnost

ustanovitelj Aleksander Lajovic. Glasbena mladina je danes tako partnerka

Koncertne poslovalnice in predstavlja svoj del v obliki Cikla za mlade.

Če se je s problemom pridobivanja poslušalskega podmladka

soočala koncertna poslovalnica že pred tridesetimi leti, se kaže ta


27

izziv danes še toliko zahtevnejši. Vse od ustanovitve so bile zato

vsebine za mladino pomemben segment koncertne ponudbe.

Zvrstili so se številni dogodki, namenjeni mladim, manjkalo pa tudi

ni tistih, na katerih so se publiki predstavili komaj uveljavljajoči

umetniki. (Prav tam, str. 8.)

Leta 1968 je bil v okviru Koncertne poslovalnice ustanovljen Festival

baročne glasbe. Glavna pobudnika sta bila dr. Sergej Vrišerjev in pianist

Janko Šetinc. Ob festivalu je bil ustanovljen tudi Collegium musicum, ki je

imel stalne in seveda tudi odlične člane. Na pobudo Janka Šetinca se je

tako leta 1994 Baročni festival preimenoval v Glasbeni september.

V tridesetih letih Filipičevega vodenja Koncertne poslovalnice je ta

doživela izrazite vzpone. Koncerti so se iz leta v leto množili, prav tako tudi

občinstvo. Nastopilo je veliko domačih in tujih solistov, komornih skupin in

orkestrov.

V knjižici, ki je nastala ob 60 letnici Narodnega doma, piše:

Kdor ni bil priča dogodkov, verjetno težko verjame, da sta leta

1955 v Mariboru nastopila Peter Pears in Benjamin Britten, leta

1956 Češka filharmonija, leta 1962 Godalni kvartet

Gewandhaus iz Leipziga, da so leta 1965 v našem mestu igrali

Bamberški simfoniki, leta 1973 Leningrajska in Moskovska

filharmonija, pa komorni orkester Zürich, Komorni orkester RTV

Bruselj, Komorni orkester Pro arte iz Münchna, Komorni

orkester iz Toulousa, leto poprej Virtuosi da camera iz ZDA,

kasneje Oktet Berlinske filharmonije …, da so na odru solirali

Nikita Magaloff (leta 1956), Dmitrij Baškirov (leta 1958), Kendal

Taylor (leta 1960), Svatoslav Richter (leta 1972), da je Igor

Ozim med leti 1947 in 1976 na odru stal kar dvajsetkrat, malo

manj pogosto pa so se nam z njega priklanjali ostali slovenski

in jugoslovanski virtuozi, orkestri in dirigenti. Seznam

koncertnih programov in izvajalcev šestdesetletne produkcije je


28

tako izjemno dolg in bogat, da naj o ostalih spregovori sam.

(Prav tam, str. 11.)

Ko je leta 1978 umrl Ferdo Filipič, je njegovo pot nadaljevala Metka

Čurman in uspešno vodila Koncertno poslovalnico vse do leta 1996. Za

njo je vodstvo prevzela Brigita Pavlič. Z njenim prihodom so se koncertni

dogodki pomnožili, spremenila pa je tudi zunanjo podobo Narodnega

doma.

Koncertna poslovalnica tako danes ponuja ogromno glasbenega doživetja.

Poleg septembrskega festivala se odvijajo še trije cikli (komorni, mladinski

in simfonični), lahko pa se udeležimo tudi zunaj abonmajskih dogodkov.

(Prav tam, str. 4–15.)

Karmen Salmič-Kovačič pravi:

Vsa leta od ustanovitve je bila mariborska Koncertna

poslovalnica skupaj z Glasbeno mladino pomemben

posrednik glasbene umetnosti, njen promotor in spodbujevalec

na območju severovzhodne Slovenije. Poletne prireditve,

programi lahkotnejše glasbe, domačih umetnikov, tujih zvezd,

septembrski festival (nekdaj baročni), prireditve za mlade,

celotna ponudba solističnih, simfoničnih, komornih dogodkov –

vse to ima v Mariboru že zelo dolgo tradicijo. Ob uspešnih

vodjih so v programski politiki ali drugače v njej sodelovali

številni ugledni glasbeniki, dirigenti, glasbeni pedagogi,

muzikologi, sponzorji in ljubitelji glasbe. (Prav tam, str. 15.)


29

11 PREGLED NASTOPAJOČIH PIANISTOV V DVORANI UNION MED LETOMA 1945 IN 2009

Po drugi svetovni vojni se je na odru dvorane Union zvrstilo mnogo

izvajalcev, tako komornih kot solističnih. Pianisti so prihajali iz različnih

držav, na odru pa se je pokazalo tudi kar nekaj slovenskih pianistov.

V spodnji razpredelnici so ponazorjeni vsi pianisti, ki smo jih lahko videli

na odru dvorane Union.

TUJI PIANISTI SLOVENSKI PIANISTI Ranko Filjak-Hrvaška Aci Bertoncelj Oksana Jablonskaja-ZSSR Dubravka Tomšič Doris Wolf-Avstrija Janko Šetinc Svjatoslav Richter-Rusija Nena Hohnjec Srdjan Grbič-Srbija Zdenka Novak Vlado Perlemuter-Francija Neda Lipovšek James Tocco-ZDA Jasminka Stančul Laura de Fusco-Italija Tjaša Šulc Nikolaj Suk-ZSSR Bojan Gorišek Irina Smorodinova-ZSSR Milko Lazar Gerald Robbins-ZDA Zeqirja Ballata Vladimir Krpan-Hrvaška Igor Deklev Kendal Taylor-Velika Britanija Nataša Lipovšek Lazar Berman-Rusija Danijel Brecelj Alexandr Toradze-Gruzija Hinko Haas Dang Thaj Son-Vietnam Naum Grubert-Nizozemska Gyula Kiss-Madžarska Deszö Ranki-Madžarska Tatjana Fedkina-Sovjetska zveza Kemal Gekič-Hrvaška Evgenij Mogilevski-Sovjetska zveza Christian Elsas-Nemčija Ellena Gielels-Sovjetska zveza Dimitris Sgouros-Grčija Simon Trpčski-Makedonija Livio Minafra-Italija Heidrun Holtmann-Nemčija Stefan Vladar-Avstrija Erik Šuler-Rusija Aleksandra Pavlovič-Rusija Ivan Skrt-Rusija Oleg Mausenberg-Ukrajina


30

Ivo Pogorelič-Hrvaška Ladislav Palfi-Rusija Fu Tsung-Kitajska Hans Leygraf-Švedaska Kyoko Shishido Tanaka-Japonska Nikita Magaloff-Rusija Halina Czerny Stefanska-Poljska Dušan Trbojevič-Srbija Adam Harasiewicz-Poljska Youri Boukoff-Francija Dmitrij Paperno-Ukrajina Siegfried Rapp-Nemčija Sergej Dorenski-Rusija Pavel Serebrjakov-ZSSR Roberta Lantieri-Italija Aldo Ciccolini-Italija Pavica Gvozdič-Zagreb Bernard Flavigny-Francija John Ogdon-Velika Britanija Liisa Pohjola-Finska Darko Lukić-Hrvaška Jurica Murai-Hrvaška Eric Hipe-Velika Britanija Jerome Löwenthal-ZDA SKUPAJ: 57 pianistov = 80,3%

SKUPNO: 14 pianistov = 19,7%

Tabela 1: Tuji in slovenski pianisti (Arhiv Narodnega doma, Koncertni listi.)

Zanimivo je dejstvo, da je na odru kljub odličnosti slovenskih pianistov, le

teh nastopilo slabih 20 %, 80 % pianistov pa je bilo iz tujih držav.


31

11.1 PROCENTUALNI PREGLED TUJIH IN SLOVENSKIH PIANISTOV

V spodnji razpredelnici lahko vidimo točno število pianistov, ki so prihajali

iz Slovenije in drugih tujih držav. Zanimivo je, da so se slovenski pianisti,

kljub temu da jih ni tako veliko nastopalo v dvorani Union, uvrstili na drugo

mesto. Največ jih je vsekakor prihajalo iz ZSSR.

DRŽAVA ŠT. PIANISTOV PROCENTI ZSSR 18 23,4 % Slovenija 14 19,7 % Hrvaška 7 9,9 % Italija 4 5,6 % Francija 3 4,2 % Nemčija 3 4,2 % V. Britanija 3 4,2 % ZDA 3 4,2 % Poljska 2 3,8 % Avstrija 2 2,8 % Srbija 2 2,8 % Madžarska 2 2,8 % Kitajska 1 1,4 % Japonska 1 1,4 % Švedska 1 1,4 % Finska 1 1,4 % Vietnam 1 1,4 % Nizozemska 1 1,4 % Grčija 1 1,4 % Makedonija 1 1,4 %

Tabela 2: Tuji in slovenski pianisti (Arhiv Narodnega doma, Koncertni listi.)

V spodnji razpredelnici je prikazana primerjava števila pianistov iz

Slovenije, nekdanje Jugoslavije in ZSSR.

DRŽAVA ŠT. PIANISTOV PROCENTI ZSSR 18 42,9 % Slovenija 14 33,3 % Jugoslavija 10 23,8 % SKUPNO: 42 pianistov

Tabela 3: Primerjava pianistov.


32

11.2 PREGLED REPERTOARJA PIANISTOV

Repertoar pianistov je segal v obdobja baroka, klasike, romantike in 20.

stoletja. Pianisti so se večinoma osredotočili na vsa ta obdobja, le nekaj jih

je izvajalo repertoar enega samega obdobja, največ romantike.

V obdobju baroka sta bila največkrat izvajana Scarlatti in Bach, nekateri

pianisti so posegli tudi po Händlu, čeprav je teh zelo malo. Ostali

skladatelji baroka so bili bolj v ozadju.

Iz obdobja klasicizma so bili izvajani samo Beethoven, Mozart in Haydn.

Pianisti so se osredotočali na njihove sonate. Med omenjenimi sta bila

največkrat izvajana Beethoven in njegova sonata »Appassionata«.

Slika 3: Koncertni list iz leta 1963 (Arhiv Narodnega doma.)

Iz obdobja romantike je bilo izvajanih kar nekaj skladateljev, in sicer

Chopin, Liszt, Brahms, Schumann, nekajkrat tudi Schubertova dela.


33

Pianisti so radi posegali tudi v 20. stoletje in izvajali skladbe zelo različnih

skladateljev. Zvrstile so se skladbe Debussya, Skrjabina, velikokrat so bila

izvajana tudi Škrjančeva dela, dela Prokofjevega in Ravela. Izvajali so tudi

dela manj znanih skladateljev, kot so Palfi, Cincadze, Sancan, Uspenskij

in še mnogih drugih.

V spodnji razpredelnici lahko vidimo procentualni pregled skladateljev ter

njihovih skladb po obdobjih.

BAROK KLASICIZEM ROMANTIKA 20. STOL. Scarlatti: 46,2 %

Beethoven: 59,5 %

Chopin: 74,6 % Debussy: 23,8 %

Bach: 25 % Mozart: 31,6 % Liszt: 7,2 % Skrjabin:13,3 % Händel: 9,6 % Haydn: 8,9 % Brahms: 5,3 % Škerjanc:8,5 % Ostali skladatleji: 19,2 %*

Schumann: 5,0 %

Prokofjev, Ravel: vsak 6,5 %

Schubert: 3,1 % Ostali: 41,4 %* Ostali: 4,8 %*

Tabela 4: Skladatelji in njihova dela. *Ostali skladatelji so bili izvajani vsak samo enkrat ali dvakrat.

V dvorani Union je bilo skupno izvedenih 796 skladb. Od tega jih je bilo v

obdobju baroka izvedenih 52, v obdobju klasicizma 79, največ skladb pa je

bilo izvedenih iz obdobja romantike, in sicer 417. Iz 20. stoletja je bilo 248

skladb. Spodnja razpredelnica še bolj nazorno pokaže primerjavo skladb

po obdobjih.

BAROK KLASICIZEM ROMANTIKA 20. ST. 52 skladb 79 skladb 417 skladb 248 skladb 6,5 % 9,9 % 52,4 % 31,2 %

Tabela 5: Skladbe po obdobjih.


34

11.3 PROCENTUALNI PREGLED SKLADATELJEV 20. STOLETJA

Poseben izziv so mi predstavljali skladatelji 20. stoletja, ki so jih pianisti na

svoj repertoar uvrščali zelo pogosto. V primerjavi z drugimi obdobji so

pianisti izvajali zelo različna dela različnih skladateljev. Zanimivo je, da je

bilo največ izvajanih del 20. stoletja slovenskih, saj sta bila največkrat

izvajana Šivic in Škerjanc, sledili pa so skladatelji iz Rusije in Francije.

V skladbah 20. in 21. stoletja lahko tudi zasledimo stilne značilnosti

prejšnjih obdobij.

Iz spodnje razpredelnice je lepo razvidno, kateri skladatelji so prihajali iz

Slovenije in kateri iz tujih držav.

DRŽAVA SKLADATELJI SKUPNO ŠT. PROCENTI Slovenija Škerjanc, Šivic,

Rojko, Lazar, Balatta, Matičič, Dekleva, Horvat, Ravnik, Srebotnjak, Krek, Rančigaj, Stanič, Brecelj

14 28,6 %

Rusija Skrjabin, Prokofjev, Stravinski, Rachmanninov, Kabalevsy, Palfi, Šostakovič, Šcedrin, Uspensky, Silvestrov, Bašnjakov

11 22,4 %

Francija Debussy, Ravel, Messiaën, Poulenc, C. S. Saëns, Milhaud, Walier

7 14,4 %

Poljska Litoslawski, Vaingerg

2 4,2 %

Anglija Ogdon, Britten 2 4,2 % Nemčija Hindemith,

Reger 2 4,2 %

Finska Sibelius 1 2,0 % Češka Schulhoff 1 2,0 %


35

Španija Albeniz 1 2,0 % Avstrija Berg 1 2,0 % Švedska Frumerie 1 2,0 % Armenija Hačaturjan 1 2,0 % Hrvaška Papandopulo 1 2,0 % Romunija Vieru 1 2,0 % Italija Shohat 1 2,0 % ZDA Cincadze 1 2,0 % Madžarska Bartok 1 2,0 %

Tabela 6: Skladatelji 20. stoletja.

11.4 KRITIKE

V časnikih Večer in Delo so bile večkrat objavljene kritike, ki so mi bile v

pomoč, da sem dobila boljši vpogled v kakovost izvajanja pianistov.

Madžarski pianist v Mariboru

Dezsö Ranki je lepo napolnil Unionsko dvorano. V svojem programu je

predstavil Haydnovo Sonato v c-molu, Beethovnovo sonato v Es-duru,

Brahmsove balade op. 10. Svoj recital je zaključil z Debussyjevimi deli

Estampes, kjer je pokazal vso svojo muzikalnost in tehnične zmožnosti ter

občinstvo popolnoma navdušil. (Mracsek, M, (21. 2. 1985). Madžarski

pianist v Mariboru. Delo.)

Romantično muziciranje

Tatjana Fedkina je s svojo muzikalnostjo popolnoma očarala občinstvo v

Unionski dvorani. Predstavila je Beethovnovo sonato v c-molu, dela

skladatelja Chopina je zaigrala tako muzikalno, da so bili navdušeni še

tisti, ki niso največji oboževalci Chopena. Da ima rada romantiko, je

pokazala še z Schumannovo Arabesko ter dvema Lisztovima skladbama.

Zaključila je s Hačaturjanovo Toccato in Kabalevskim rondojem. Občinstvo

je bilo nad njenim muziciranjem zelo navdušeno, tako da je na koncu še

dodala tri dela skladatelja Chopina. (Golob, V. (12. 4. 1985). Romantično

muziciranje. Večer.)


36

Nenadkriljivost Dubravke Tomšič

Dubravka Tomšič je s svojim recitalom zaključila Festival baročne glasbe

Maribor. Občinstvo je popolnoma navdušila z deli skladateljev Bacha ter

Scarlattija. Občinstvo je bilo tako navdušeno, da je ni hotelo spustiti z

odra. Tako je za konec dodala še dve Scaralttijevi sonati in priredbo

Bachove orgelske toccate. (Golob, V., (9. 10. 1985). Nenadkriljivost

Dubravke Tomšič. Večer.)

V zastarelem slogu

Hrvaški pianist Vladimir Krpan, ki je že večkrat uspešno nastopal pri nas,

je tokrat s Chopinovim recitalom popolnoma razočaral. V prvem delu je

igral Chopinove valčke, kjer ni bilo sledu o njegovih vrlinah. Igral je v svojih

tempih, uporabljal je preveč pedalizacije, povrh pa je še veliko not bilo

napačnih in tako je zabrisal Chopinove sledi. V drugem delu je Krpan

izvajal Chopinove etude, ki so tehnično kar zahtevne in si tako popravil

neugoden vtis prvega dela. Na koncu pa je kot dodatek zaigral Minutni

valček, čigar izvedba ni sodila na koncertni oder in si tako spet pokvaril

izboljšan vtis. (Golob, V., (18. 11. 1985). V zastarelem slogu. Večer.)

Stefan Vladar – virtuoz prvega reda

V prvem delu koncerta so bile na sporedu virtuozne skladbe. Med

Scarlattijevimi sonatami je izbral take, ki so virtuozne in podobne etudam,

Ravelove Nočne prikazni pa so tako ene izmed najtežavnejših skladb vse

klavirske literature. Vse naštete skladbe je Vladar zaigral popolnoma

brezhibno. Njegov prefinjen ton, izbrušena tehnika in osupljiva virtuoznost

dajejo Vladarju znamenja odličnosti. (Šetinc, J. (24. 1. 2007). Stefan

Vladar – virtuoz prvega reda. Večer.)


37

Slika 4: Kritika koncerta (Večer, 22. 3. 1956).


38

12 PREGLED NASTOPAJOČIH PIANISTOV V KAZINSKI DVORANI MED LETOMA 1945 IN 2009

Tudi v Kazinski dvorani, ki deluje pod okriljem Slovenskega narodnega

gledališča Maribor, se je zvrstilo mnogo odličnih pianistov, ki so za svoj

repertoar vzeli zelo pisano paleto skladb. Zanimivo je bilo, da se je na

odru prikazalo kar 20 slovenskih in 28 tujih pianistov.

Spodnja razpredelnica prikazuje pianiste, ki so nastopili na odru Kazinske

dvorane v Mariboru.

Tabela 7: Slovenski in tuji pianisti (Arhiv Narodnega doma, Koncertni listi).

SLOVENSKI PIANISTI TUJI PIANISTI Anton Trost František Rauch-Češka

Dubravka Tomšič Srebotnjak Suzanne Gyr-Švica Roman Klasinc Franz Josef Hirt-Bern

Ivo Maček Melita Lorković-Beograd Jelka Suhadolnik Young-Choon Park-Koreja

Breda Rajh Jörg Demus-Dunaj Ivana Lipoglavšek Erika Frieser-Köln Jeni Srebot-Komar Paul Traut-Köln Hilda Horak-Čas Lydia Orias-Zda Zdenka Novak Maurizio Baglini-Italija Neda Lipovšek Stjepan Radič-Zagreb Blaženka Arnič Edith Farnadi-Dunaj Benjamin Šafer Peter Walfisch-London Tomaž Petrač Irvin Schenkman-Amerika Aci Bertoncelj Bernard Flavigny-Pariz

Nataša Lipovšek Fredy Došek-Zagreb Renata Neuvirt Eugen Indjić-Zda

Vatroslav Tomac Ranko Marković-Avstrija Tatjana Ognjanovič Maurizio Baglini-Italija Jasminka Stančul Stefan Vladar-Dunaj

Margarete Babinsky-Dunaj Christian Berner Dénes Vàrjon-Pariz Isabella Simon-Pariz Roger Muraro-Italija Anthony Spiri-München Antti Siirala-Finska Emma Schmidt-Dunaj

Skupno: 20 Skupno: 28


39

Slika 5: Koncertni list iz leta 1960 (Arhiv Narodnega doma).


40

12.1 PROCENTUALNI PREGLED TUJIH IN SLOVENSKIH PIANISTOV

Spodnja razpredelnica podrobno prikazuje pianiste po državah. Zanimivo

je, da je na odru Kazinske dvorane nastopilo največ slovenskih pianistov,

sledili so pianisti nekdanje Jugoslavije in pianisti, ki so prihajali iz Nemčije

in Avstrije. Zelo malo jih je bilo iz Madžarske in Francije, le po en pianist

pa je prišel iz držav Poljske, Amerike, Koreje, Češke, Italije in Finske.

DRŽAVA ŠT. PIANISTOV PROCENTI Slovenija 19 39,6 % Države Jugoslavije 5 10,4 % Nemčija 5 10,4 % Avstrija 4 8,3 % Madžarska 3 6,3 % Francija 2 4,2 % Poljska 1 2,1 % Amerika 1 2,1 % Koreja 1 2,1 % Češka 1 2,1 % Italija 1 2,1 % Finska 1 2,1 %

Tabela 8: Slovenski in tuji pianisti.

12.2 PREGLED REPERTOARJA PIANISTOV

Tako kot v dvorani Union so tudi v Kazinski dvorani pianisti posegali po

repertoarju iz obdobij baroka, klasike, romantike in 20. stoletja. Pianisti so

precej posegali po skladbah iz 20. stoletja, saj jih je bilo od leta 1945 do

leta 2009 izvedenih 185.

Iz obdobja baroka so se tudi v Kazinski dvorani pianisti osredotočali

predvsem na Scarlattija in Bacha, drugi predstavniki baroka so bili

zastopani v zelo majhnih količinah.


41

Iz obdobja klasicizma so pianisti spet igrali samo dela Beethovna, Mozarta

in Haydna. Zopet so bile v ospredju sonate, med njimi so bile največkrat

odigrane Beethovnove.

Slika 6: Koncertni list iz leta 1964 (Arhiv Narodnega doma).

Tudi obdobje romantike je bilo zelo zanimivo za pianiste, saj je bilo veliko

skladb ravno iz tega obdobja. Seveda so bila največkrat izvajana dela

Chopina, Liszta in Brahmsa. Ostali skladatelji so ostali bolj v ozadju in so

bili izvajani le nekajkrat.

Zelo pomembna pa so dela skladateljev iz 20. stoletja, saj so se pianisti

očitno navdušili nad njimi. Spet so poiskali zelo raznovrstno paleto del za

izvajanje. Med vsemi skladatelji so bila največkrat izvajana dela

Debbusya, in sicer njegovi Preludiji iz prvega in drugega zvezka. Precej je

bilo izvajanih tudi Škrjančevih del.


42

V spodnji razpredelnici lahko vidimo procentualni pregled skladateljev ter

njihovih skladb po obdobjih.

BAROK KLASICIZEM ROMANTIKA 20. ST. Scarlatti: 37,8 %

Beethoven: 61,5 %

Chopin: 55,1 % Debussy: 37,8 %

Bach: 35,5 % Mozart: 23,1 % Liszt: 10,8 % Škerjanc: 9,7 % Ostali: 26,7 % Haydn: 7,7 % Brahms:7,8 % Ostali: 52,4 %* Ostali: 7,7 % Ostali: 26,1 %

Tabela 9: Skladatelji in njihova dela.

Spodnja razpredelnica še bolj nazorno pokaže primerjavo skladb po

obdobjih. Skupno je bilo izvedenih 458 skladb različnih skladateljev.

BAROK KLASICIZEM ROMANTIKA 20. ST. 45 skladb 52 skladb 176 skladb 185 skladb 9,8 % 11,4 % 38,4 % 40,4 %

Tabela 10: Skladbe po obdobjih.

12.3 PROCENTUALNI PREGLED SKLADATELJEV 20. STOLETJA

Tako kot v Unionski dvorani so mi bili tudi v Kazinski dvorani predvsem

zanimivi sodobni skladatelji in njihove skladbe, ki so jih pianisti zelo radi

igrali. Tudi tukaj se niso omejili zgolj na enega, dva ali tri skladatelje tega

obdobja, ampak so poiskali dela zelo različnih. Zanimivo je, da je ravno iz

Slovenije prihajalo najbolj raznoliko število skladateljev.


43

.

Tabela 11: Skladatelji 20. stoletja

12.4 KRITIKE

Kritike so bile zelo dobrodošle tudi za pianiste, ki so koncertirali na odru

Kazinske dvorane. Tako sem tudi tukaj dobila boljši vpogled v njihovo

kakovost izvajanja. V primerjavi z Unionsko dvorano tukaj ni samo

pohvalnih kritik, ampak najdemo tudi take, ki niso najbolj vzpodbudne.

DRŽAVA SKLADATELJI SKUPNO ŠT. PROCENTI Slovenija Škrjanc, Novak,

Šivic, Trost, Matičič, Lindič, Lipovšek, Lajovic, Arnič

9 23,1 %

Države Jugoslavije

Tajčevič, Bjelinski, Kunc, Papandopulo, Konjovič, Cipra

6 15,4 %

Rusija Skrjabin, Prokofjev, Stravinski, Rachmanninov

4 10,3 %

Nemčija Hindemith, Aguirre, Kelemen, Reger

4 10,3 %

Francija Debussy, Ravel, Barber, Messiaën

4 10,3 %

Španija Albeniz, Morillo, Granados

3 7,6 %

Češka Janáček, Martinů

2 5,0 %

Amerika Copland, Gerschwin

2 5,0 %

Poljska Lutoslawski 1 2,6 % Švica Honegger 1 2,6 % Avstrija Heiller 1 2,6 % Madžarska Bartok 1 2,6 % Argentina Gianneo 1 2,6 %


44

Večer klavirske glasbe

Nada Lipovšek je pripravila prijeten koncert klavirske glasbe. Nada

Lipovšek je zelo dobra pianistka, zelo muzikalna in tudi tehnično

podkovana. Vidi se ji le, da premalo nastopa in bi ji prav prišlo nekaj

samostojnih koncertov. Izbrala je dela od Mozarta do Brahmsa, zaključila

pa je z delom sodobnega skladatelja Janeza Matičiča-Toccata. Gre

predvsem za začetniško delo skladatelja, kjer se poznajo tuji vplivi.

Lipovškova je vsekakor delo zaigrala imenitno. (N. N. (19. 4. 1976). Večer

klavirske glasbe. Večer.)

V zastarelem slogu

Hrvaški pianist Vladimir Krpan, ki je že večkrat uspešno nastopal pri nas,

je tokrat s Chopinovim recitalom popolnoma razočaral. V prvem delu je

igral Chopinove valčke, kjer ni bilo sledu o njegovih vrlinah. Igral je v svojih

tempih, uporabljal je preveč pedalizacije, povrh pa je še veliko not bilo

napačnih in tako je zabrisal Chopinove sledi. V drugem delu je Krpan

izvajal Chopinove etude, ki so tehnično kar zahtevne in si tako popravil

neugoden vtis prvega dela. Na koncu pa je kot dodatek zaigral Minutni

valček, čigar izvedba ni sodila na koncertni oder in si tako spet pokvaril

izboljšan vtis. (Golob, V. (18. 11. 1985). V zastarelem slogu. Večer.)

Asketska drža, statična igra

Pianist Simon Trpčeski je v svojem recitalu zaigral dela skladateljev

Brahmsa, Debussya, Skrjabina in Chopina. Med vsemi izvajanimi deli se

mu je najbolj posrečil Skrjabin, tako pa ne moremo reči tudi za

Debussyjeve Odseve na vodi, kjer je uporabil povsem svoje tempe ter

zasenčil Debussyjevo poetičnost. (Šetinc, J. (3. 2. 2006). Asketska drža,

statična igra. Večer.)


45

Slika 7: Kritika koncerta Dubravke Tomšič (Vestnik Mariborskega okrožja, 2. 2. 1951).

13 PRIMERJAVA MED DVORANO UNION IN KAZINSKO DVORANO

Ker se je v obeh koncertnih dvoranah zvrstilo mnogo slovenskih in tujih

pianistov, ki so igrali zelo raznovrsten program, se mi je primerjava med

tema dvema dvoranama zdela zelo zanimiva.

Tako je v dvorani Union nastopilo 71 pianistov, medtem ko jih je v Kazinski

dvorani nastopilo le 48. Če primerjamo, koliko pianistov je prihajalo iz

Slovenije in koliko iz nekdanje Jugoslavije, ugotovimo, da je bilo v Kazinski

dvorani skoraj 80 % pianistov iz Slovenije in le dobrih 20 % iz nekdanje

Jugoslavije. V dvorani Union se je ta velika razlika zmanjšala. Iz Slovenije

je prihajalo dobrih 58 % pianistov, iz Jugoslavije pa slabih 42 %. Nasploh

je iz tujih držav prišlo na slovenske odre 28 pianistov, kar je več kot

polovica nastopajočih v Kazinski dvorani. V dvorani Union pa je nastopilo

kar 57 tujih pianistov, kar je dobrih 80 %.


46

KAZINSKA DVORANA UNIONSKA DVORANA Primerjava med pianisti iz Slovenije in tujih držav:

Skupno je nastopalo 48 pianistov.

SLOVENSKI PIANISTI

PIANISTI IZ TUJIH DRŽAV

20 28 41,7 % 58,3 %

Skupno je nastopalo 71 pianistov.

SLOVENSKI PIANISTI

PIANISTI IZ TUJIH DRŽAV

14 57 19,7 % 80,3 %

Primerjava med pianisti Slovenije in nekdanje Jugoslavije:

DRŽAVA ŠT. PIANISTOV

PROCENTI

Slovenija 19 79,2 % države Jugoslavije

5 20,8 %

DRŽAVA ŠT. PIANISTOV PROCENTI Slovenija 14 58,3 %

Jugoslavija 10 41,7 %

Tabela 12: Primerjava pianistov iz Slovenije in drugih držav.

Zanimiva je tudi primerjava repertoarja med obema dvoranama. V

Kazinski dvorani je bilo izvedenih največ skladb iz 20. stoletja, medtem ko

je bilo v dvorani Union izvedenih največ skladb iz obdobja romantike, in

sicer kar 417. V Kazinski dvorani je bilo izvedenih vsega skupaj 458

skladb, v dvorani Union pa je bilo skupno izvedenih 796 skladb.


47

Tabela 13: Primerjava obeh dvoran med zgodovinskimi obdobji.

V obeh dvoranah sta bila iz obdobja baroka največkrat zastopana Scarlatti

in Bach, iz obdobja klasicizma so se izvajali večinoma Beethoven, Mozart

in Haydn, medtem ko so bili drugi skladatelji bolj v ozadju. Zanimivo je

tudi, da so se večinoma izvajale le njihove sonate, druge skladbe pa so

bile zastopane zelo malo. Največkrat so bile zastopane Beethovnove

sonate, Viharna sonata je sodila na sam vrh izvajanja. Iz obdobja

romantike sta bila v obeh dvoranah največkrat izvajana Chopin in Liszt.

Pianisti so izvajali Chopinove Etude, Poloneze, Mazurke, Impromptuje,

Valčke in še druge skladbe. Izmed Lisztovih skladb je bil dostikrat izvajan

Mefistov valček. Iz 20. stoletja so pianisti v obeh koncertnih dvoranah

izbrali zelo pester program. Izvajali so skladbe Debussya, Šivica,

Škerjanca, Prokofjeva ter mnogo skladb skladateljev, ki so nam manj

znani. Med njimi so med drugim bili Palfi, Frumerie, Schulhoff, Šcedrin idr.

KAZINSKA DVORANA UNIONSKA DVORANA 1. Primerjava med obdobji:

Skupno je bilo izvedenih 458 skladb.

BAROK KLASICIZEM ROMANTIKA 20. ST.

45 skladb

52 skladb 176 skladb 185 skladb

9,8 % 11,4 % 38,4 % 40,4%

Skupno je bilo izvedenih 796 skladb.

BAROK KLASICIZEM ROMANTIKA 20. ST.

52 skladb

79 skladb 417 skladb 248 skladb

6,5 % 9,9 % 52,4 % 31,2%


48

Iz spodnje razpredelnice je tako lepo razvidna primerjava skladateljev v

dvorani Union in Kazinski dvorani.

KAZINSKA DVORANA Primerjava med skladatelji:

BAROK KLASICIZEM ROMANTIKA 20.STOL. Scarlatti: 37,8 %

Beethoven: 61,5 %

Chopin: 55,1 %

Debussy: 37,8 %

Bach: 35,5 %

Mozart: 23,1 %

Liszt: 10,8 % Škerjanc: 9,7 %

Haydn: 7,7 % Brahms:7,8 % Ostali: 52,4* %

DVORANA UNION

BAROK KLASICIZEM ROMANTIKA 20. STOL.

Scarlatti: 46,2 %

Beethoven: 59,5 %

Chopin: 74,6 %

Debussy: 23,8 %

Bach: 25 %

Mozart: 31,6 %

Liszt: 7,2 % Skrjabin: 13,3 %

Händel: 9,6 %

Haydn: 8,9 % Brahms: 5,3 %

Škerjanc: 8,5 %

Schumann: 5,0 %

Prokofjev, Ravel: vsak 6,5 %

Schubert: 3,1 %

Tabela 14: Primerjava med skladatelji.

V obeh dvoranah je bilo izvajanih veliko skladb različnih skladateljev.

Pianisti so prihajali iz raznovrstnih držav in očarali slovensko publiko.

Žalostno je edino to, da je v preteklosti bilo dosti več solističnih klavirskih

koncertov, kot jih je danes. Od leta 2000 je bilo v dvorani Union namreč

samo 12 koncertov, medtem ko se jih je v Kazinski dvorani odvilo le 7. V


49

dvorani Union med leti 1988 in 1991 ni bilo nobenega koncerta. Leta 1991

se je odvil le en koncert. Tudi med leti 1991 in 1998 ter 2000 in 2005 ni

bilo nobenega klavirskega koncerta. V Kazinski dvorani pa ni bilo

nobenega koncerta med leti 1961 in 1980. Zadnji klavirski koncert, ki se je

odvil v Kazinski dvorani, je bil leta 2005.

Spodnji grafikon lepo prikazuje točno število koncertov v obeh dvoranah.

KLAVIRSKI KONCERTI OD 1945-2009

0

1

2

3

4

5

6

1947

1950

1952

1954

1956

1958

1960

1962

1964

1966

1968

1970

1972

1974

1976

1978

1980

1982

1984

1987

1989

1991

1993

1995

1998

2000

2002

2004

2006

2008

LETA

ŠT

. KO

NC

ER

TO

V

Kazinska

Unionska

Tabela 15: Prikaz števila koncertov po letih.


50

14 SKLEP

Narodni dom Maribor in Koncertna poslovalnica Maribor imata zelo

zanimiv in pester zgodovinski razvoj. V sklopu institucije Narodni dom

Maribor se je zvrstilo mnogo klavirskih koncertov, v Slovenijo so tako prišli

svetovno znani pianisti, ki so za svoj repertoar izbrali nadvse barvito

paleto skladb iz različnih obdobij.

Tako v Unionski kot tudi Kazinski dvorani je nastopilo več tujih kot

slovenskih pianistov. Veliko pianistov je prihajalo iz nekdanje Jugoslavije,

precej je bilo tudi ruskih pianistov. Njihov repertoar je bil večinoma

raznolik, čeprav so se v glavnem vsi naslanjali na dela in skladatelje iz t. i.

železnega repertoarja. Iz obdobja baroka so največkrat izvajali Scarlattija

in Bacha, iz obdobja klasicizma so se naslanjali predvsem na Mozarta,

Beethovna in Haydna. V ospredju so tako bile njihove sonate, le malo je

bilo drugih skladb. Iz obdobja romantike so bile predvsem zanimive

skladbe Chopina, Liszta, Brahmsa in Schumanna. Zelo raznovrstno paleto

skladb so pianisti vzeli iz 20. stoletja, iz katerega so izvajali tudi nekatere

skladbe manj znanih skladateljev.

Za Maribor lahko rečemo, da je zelo pestro in živahno mesto, v katerem se

v sklopu Narodnega doma in Koncertne poslovalnice Maribor odvija

mnogo koncertov, kot so Festival Lent, Festival Maribor, Orkestrski cikel,

Cikel za mlade in še veliko drugih prireditev.

Skozi moje raziskovanje sem spoznala, da je potrebnega veliko dela in

truda, preden na oder stopi pianist. Vsak posameznik, ki dela v Narodnem

domu, se po najboljših močeh trudi, da se koncert odvija kar se le da

sproščeno in do potankosti organizirano.

Ugotovila sem tudi, da se v sedanjosti odvija dosti manj solističnih

klavirskih koncertov, kot se jih je v preteklosti. Vzrok za to je verjetno ta,


51

da v preteklosti ni bilo toliko raznolikih družabnih prireditev, kot jih je

danes.

Možne nadaljnje raziskave vidim tudi v drugih okoliških institucijah, katerih

klavirska poustvarjalnost še ni raziskana, saj bi na ta način lahko

prispevali k oblikovanju natančnejše podobe klavirske poustvarjalnosti v

celotnem mariborskem kulturnem življenju. Menim tudi, da bi bila zelo

zanimiva primerjava med mariborskim Narodnim domom in ostalimi

institucijami, katere so gostile razne pianiste.

Ob koncu naj povem še, da je bilo zelo zanimivo raziskovati in spoznati

celotno zgodovino Narodnega doma Maribor in s tem tudi zgodovino

pianistov, ki so v sklopu te institucije prišli koncertirat v Slovenijo. Tako

lahko zgolj upamo, da se bo tudi v bližnji prihodnosti z enakim zanosom in

enako kvaliteto nadaljevala sila bogata klavirska poustvarjalnost v

Mariboru.


52

15 VIRI IN LITERATURA

- Hinson, M.(1990). The Pianist's Guide to Transcriptions, Arangements und Paraphrases. Indiana University Press. - Hinson, M.(2001). Music for More than One Piano. Indiana University Press. - Braun, R., Flamm, C., Kronfeld, U., Möller, D. idr.(1998). Harenberg Klaviermusik führer. Harenberg Kommunikation. - Sadie, S.(1995). The New Growe Dictionary of Music and Musicions. London. http://www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/subscriber/;jsessionid=281AED21EDE44FE3C14C6AF5DA2C29C8 (INTERNETNI VIR) - Heister, H. in Sparrer, W.(1992). Komponisten der Gegenwart. Munchen. -Metzler, B.(2007): Die Musik in Geschichte und Gegenwart. Kassel: Stuttgart, Weimar, Bärenreiter, idr. - Schumann, Otto.(1979). Handbuch der Klaviermusik.Wilhelmshaven : Heinrichshofen. - Bedina, Katarina.(1989). Sonata : fenomen oblike v glasbi in slovenska tvornost za klavir. Ljubljana: Slovenska matica. - Šivic, Pavel. (1960). Zgodovinski razvoj klavirske glasbe. Ljubljana: Akademija za glasbo. - Hollfelder, Peter. (1989): Geschichte der Klaviermusik. Wilhelmshaven : Noetzel. - http://www.nd-mb.si/index.php?id=106 (Unionska dvorana; pregled koncertnih listov od 1945 do 2009) - http://www.nd-mb.si/index.php?id=106 (Kazinska dvorana; pregled koncertnih listov od 1945 do 2009) - Tina,Vihar. (2004): Komorni cikel in izven abonmajski koncert 2004/2005. Maribor: Kulturno-prireditveni center Narodni dom Maribor.


53

- Brigita, Pavlič.(2006): Glasbeni september 2006. Maribor: Kulturno prireditveni center Narodni dom. - Brigita, Pavlič (2001): Glasbeni september 2001. Maribor: Kulturno prireditveni center Narodni dom. - Letonja, M., Salmič-Kovačič,K., Vidali, P., Pavlič, B. (2006): 60 let Koncertne poslovalnice Maribor. Maribor: Kulturno prireditveni center Narodni dom. - Hartmann, Bruno. (1998): Sto let Narodnega doma v Mariboru. Maribor: Kulturno prireditveni center Narodni dom. - Špendal, Manica.(2000): Iz mariborske glasbene zgodovine. Maribor, Obzorja. - časnik Večer, - časnik Delo, - Narodni dom Maribor-arhiv. Pridobljeno 7. 3. 2010, iz http://www.nd-mb.si/index.php?id=39 - Oxford music Online. Pridobljeno 26. 2. 2010, iz www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/subscriber/;jsessionid=87B3BBBFD78759 - Rijavec, Andrej. (1979): Slovenska glasbena dela. Ljubljana: državna založba Slovenije. - Cvetko, Dragotin. (1991): Slovenska glasba v evropskem prostoru. Ljubljana:Slovenska matica. - Društvo slovenski skladateljv. Pridobljeno 25. 3. 2010http, iz ://www.dss.si/katalog-edicij-dss.pdf - Vilko Ukmar, Slavko Mihelčič. (1961): Razvoj glasbe in glasbene oblike. Ljubljana, DZS. - Ulrich Michels. (2001): Glasbeni atlas. Ljubljana, DZS. - Vilko Ukmar. (1972): Glasba v preteklosti. Ljubljana, DZS. - Čarls, Rozen. (19797): Klasični stil. Beograd, Nolit. - Rihter, A., Moge, R., Rošker, D., idr. (2003): Slovensko narodno

gledališče Maribor. Maribor, SNG.


54

- Bruno Ravnikar. (1999): Osnove glasbene akustike in informatike,

Ljubljana: DZS.


55

16 PRILOGE PRILOGA A

KONCERTI V KAZINSKI DVORANI OD LETA 1945 DO 2009

BAROK KLASICIZEM ROMANTIKA 20.STOL

11. 6. 1946 ANTON TROST

G. Frescobaldi- O. Respighi: Passacaglia*

L. van Beethoven: Sonata v E-duru op. 109

A. Skrjabin: Poème tragique v B-duru op. 34

A. Skrjabin: Deux Poèmes op. 32

L. M. Škerjanc: Iz Šest improvizacij (Allegro agitato assai, Tempo di Valzer lento, Tempo di marcia molto vivace)

V. Novak: Sonata Eroica v Des-duru op. 24

9. 1. 1947 FRANTIŠEK RAUCH

L. van Beethoven: Sonata v f-molu op. 57 »Appassionata«

B. Smetana: Polka v F-duru iz zbirke Češki plesi I.

B. Smetana: Koncertantna etuda v gis-molu op. 17 »Na morski obali«

Chopin: Scherzo v b-molu op. 31

L. Janáček: V meglah

V. Novak: Iz slovaške suite op. 32 (Pesem mesečne noči, Pesem karnevalske noči)


56

10. 3. 1947 ANTON TROST

J. S. Bach – F. B. Bussoni: Preludij in fuga v Es-duru*

F. Chopin: Sonata v h-molu op. 58

F. Liszt: Bénédiction de Dieu dans la solitude

M. Balakirev: Orientalska fantazijaa »Islamey«

P. Šivic: Homage á Skrjabin (Patetico)

P. Šivic: Homage á Ravel

P. Šivic: Homage á Musorgski

L. Janáček: V meglah

17. 3. 1949 DUBRAVKA TOMŠIČ

J. S. Bach: Preludiji in fuge*

J. S. Bach: Preludiji in fuge*

L. van Beethoven: Sonata*

W. A. Mozart: Sonata*

4. 6. 1949 SUZANNE GYR


R. Schumann: Karneval op. 9

C. Debussy: Preludiji (1. zvezek)

5. 12. 1949 ROMAN KLASINC

D. Scarlatti: Sonata v c-molu

D. Scarlatti: Sonata v C-duru

F. Liszt: Sonata v h-molu op. 58

L. M. Škerjanc: Štiri skladbe za klavir

M. Reger: Variacije in fuga na Telemannovo temo op. 134

22. 5. 1950 FRANZ JOSEF

F. Liszt: Variacije temo

C. Debussy: Preludiji


57

HIRT iz Bachove kantate BWV 12

F. Chopin: Andante spianato v G-duru op. 22

F. Chopin: Grande Polonaise brillante v Es-duru op. 22

(2. zvezek):

- Brouillards

- Feuilles mortes

- La puerta del vino

- Les fees sont d' exquises danseuses Bruyeres

- General lavine-accentric

- La terasse des audiences au clair de lune

- Ondine

- Homage à S. Pickwick Esq

- Canope

- Les tierces altéernes

A. Honegger: Prelude, Arioso et Fughette sur le nom de BACH

A. Honegger: Trois Piéces (Prèlude Hommage à Ravel, Danse)

27. 5. 1950 MELITA LORKOVIĆ

J. S. Bach: Italijanski koncert v F-duru BWV

F. Liszt: Sonata v h-molu

F. Chopin: 3

M. Tajčević: 7 balkanskih plesov


58

971

etude*

F. Chopin: Scherzo v cis-molu op. 39


J. S. Bach: Preludij in fuga v B-duru*

J. S. Bach: Preludij in fuga v a-molu*

L. van Beethoven: Sonata v c-molu op. 13 »Patetična«

F. Chopin: Etuda v As-duru*

F. Chopin: Etuda v c-molu*

F. Chopin: Mazurka v d-molu*

F. Chopin: Valček v Des-duru*

21. 3. 1951 IVO MAČEK

J. S. Bach – S. Stančič: Dve predigri k cerkvenim kantantam*

J. Brahms: Variacije in fuga na Händlovo temo op. 24

F. Chopin: Balada v f-molu op. 52

F. Chopin: Poloneza v As-duru*

B. Kunc: Šest bagatel op. 44

3. 12. 1951 JELKA SUHADOLNIK

D. Scarlatti: 4 sonate (E-dur, g-mol, Es-dur, C-dur)

L. van Beethoven: Sonata v Es-duru op. 81 a »Les Adieux«


F. Chopin: Mazurka op. 50*

F. Chopin: Berceuse v

C. Debussy: Zlata ribica*

L. M. Škerjanc: Nocturno št. 1

J. Matičič: Capriccio*


59

Des-duru op. 57

9. 1. 1952 JÖRG DEMUS

J. Haydn: Andante variè v f-molu Hob. XII/5


F. Schubert: 4 Impromptus op. 90 D 899 :

- Nr. 1 c-mol

- Nr. 2 Es-dur

- Nr. 3 Ges-dur

- Nr. 4 As-dur

C. Frank: Preludij, koral in fuga v h-molu

18. 2. 1952 BREDA RAJH

J. S. Bach: Preludij in fugeta v d-molu BWV 899

L. van Beethoven: Sonata v c-molu op. 111

F. Chopin: Fantazija v f-molu op. 49

F. Chopin: 2 etudi – št. 7 v C-duru op. 10,

- št. 12 v c-molu op. 25

F. Chopin: Nocturno v H-duru op. 9

F. Chopin: Poloneza v fis-molu op. 44C.

C. Debussy: Mouvement iz Images

A. Skrjabin: Etuda št. 12 v dis-molu op. 8

B. Papandopulo: Kolo op. 14

12. 10. 1953 ERIKA FRIESER IN PAUL TRAUT

P. Hindemith: Sonata za dva klavirja (1942):

- Carillon

- Allegro


60

- Kanon

- Recitativ na staro angleško pesem

- Fuga

I. Stravinski: Koncert za dva solo klavirja (1935):

- Con moto

- Nokturno

-4 variacije

- Preludij in fuga

W. Lutoslawski: Variacije na Paganinijevo temo (1941)

A. Heiller: Tokata (1945)

S. Rahmaninov: Suita št. 2 v C-duru op. 17 za dva klavirja

3. 12. 1953 IVANA LIPOGLAVŠEK

A. Scarlatti: Aria con Variazioni

L. van Beethoven: Sonata v C-duru op. 2

F. Chopin: Etuda št. 6 op. 25

J. Brahms: Intermezzo št. 6 v E-duru op. 116 C. M. von Weber: Rondo

M. Ravel: Sonatina v fis-molu

B. Kunc: Bagateli št. 1 in 6 op. 44

M. Lindič: Sonatina ad hoc


61

brillante v Es-duru op. 72 »La gait?«

9. 2. 1954 JENI SREBOT-KOMAR

W. A. Mozart: Sonata v C-duru K 545


F. Chopin: Balada v F-duru op. 38

C. Debussy: Minstrels

M. Tajčević: 5 preludijev

11. 2. 1955 STJEPAN RADIČ

J. S. Bach: Fantazija »duobus subjectis« v g-molu BWV 917

L. van Beethoven: Sonata v A-duru op. 101

F. Chopin: Sonata v b-molu op. 35

Cipra1: Sonatina v d-molu, op. 2

18. 3. 1955 EDITH FARNADI

F. Chopin: Andante spianato v G-duru

Grande Polonaise brillante v Es-duru op. 22

F. Chopin: Nocturno v Fis-duru op. 15

F. Chopin: Scherzo v b-molu op. 31

F. Chopin: Dva valčka (op. 69/1 in 34/1)

F. Chopin: Dve etudi (E-dur in

1 Metzler Blume, Die Musik in Geschichte und Gegenwart, Stuttgard, Weimar, Bärenreiter, 1994–2008, str. 1155.


62

a-mol)

F. Liszt: Španska rapsodija

F. Liszt: Nocturno v As-duru »Ljubezenki sen«

F. Liszt: Koncertna etuda v f-molu »La leggierezza«

F. Liszt: Rajanje škratov

F. Liszt: Madžarska rapsodija št. 11

18. 4. 1955 PETER WALFISCH

J. S. Bach: Partita št. 1 v B-duru BWv 825


F. Mendelssohn-Bartholdy: Variations sérieuses op. 54

R. Schumann: Kreisleriana, 8 fantazij op. 16

B. Bartók: Romunski plesi št. 1 op. 8 a B. Martinů: Trije češki plesi: - Okročak - Dupak - Polka

7. 6. 1955 JENI SREBOT - KOMAR

J. S. Bach: Preludij in fuga v cis-molu


C. Franck: Preludij, koral in fuga v h-molu

M. Ravel: Sonatina za klavir v fis-molu

L. M. Škerjanc: Dve improvizaciji*

10. 12. 1956 IRVIN SCHENKMAN

J. S. Bach: Kromatična fantazija in fuga v d-molu BWV

L. van Beethoven: Sonata v d-molu op. 31 »Vihar«

R. Schumann: Karneval op. 9

F. Liszt: Apparitions


63

903


4. 3. 1957 BREDA RAJH

J. S. Bach: Preludij in fuga v d-molu*

L. van Beethoven: Sonata v F-duru št. 6, op. 10/2

R. Schumann: Papillons op. 2

C. Debussy: Reflets dans l'eau

L. M. Škerjanc: Štiri klavirske skladbe

I. Albéniz: Tri skladbe iz Španske suite op. 47: - Granada - Asturias - Castilla Gershwin: Trije preludiji: - Allegro ben ritmeto e deciso - Andante con moto e poco rubato - Allegro ben ritmato e deciso

20. 3. 1957 IVANKA LIPOGLAVŠEK

L. van Beethoven: Sonata v G-duru op. 31 B. Galuppi: Giga št. 9 G. P. Rutini: Andante, Minuetto, Giga B. Galuppi: Giga št. 9 P. D. Paradisi: Capriccio

J. Brahms: Intermezzo št. 1 v a-molu op. 118

F. Chopin: Etuda v F-duru op. 10

F. Chopin: Etuda v c-molu op. 10

F. Liszt: Etuda v Des-duru*

C. Debussy: Arabeska št. 1 v E-duru

C. Debussy: Vrtovi v dežju

A. Lajovic: Sonatina

17. 5. 1957 J. Haydn: J. Brahms: L. M. Škerjanc:


64

HILDA HORAK - ČAS

Sonata v D-duru

Sonata št. 3 v f-molu op. 5

F. Chopin: Sonata v h-molu op. 58, št. 3

Sonata v Es-duru

13. 1. 1958 BERNARD FLAVIGNY

F. Couperin: Soeur Monique

J. P. Rameau: La poule

J. P. Rameau: Gavotte variée

W. A. Mozart: Fantazija v c-molu K.V. 475

F. Liszt: Sonata v h-molu »Fantasia quasi sonata«

C. Debussy: Šest preludijev:

- Danseuses de Delphes,

- La puerta del Vino,

- Les sons et les parfums tournent dans l'air du soir, - Ondine, - Des pas sur la neige, - Général Lavine Eccentric Prokofjev: Sonata št. 7 v B-duru op. 83

24. 3. 1958 IVO MAČEK

J. S. Bach: Toccata in fuga v D-duru


J. Brahms:

- Capriccio v d-molu*

- Intermezza

- Rapsodija v Es-duru

F. Chopin: Balada v f-molu op. 52

B. Kunc: Šest bagatel


J. S. Bach: Orgelski

L. van Beethoven: Sonata v

F. Chopin: Mazurka*

M. Tajčević: 4 balkanski plesi*


65

preludij*

J. S. Bach: Toccata v e-molu BWV 914

D. Scarlatti: 3 sonate*

d-molu op. 31/2 »Vihar«

F. Chopin: Nocturno*

F. Chopin: 2 etudi*

F. Liszt: Mefisto valček

S. Barber: Excursion, op. 20/4 A. Copland: The Cad and the Mouse-Scherzo humoristique (1920)

20. 1. 1961 FREDY DOŠEK

J. S. Bach - F. Busoni: Chaconne v d-molu BWV 1004



F. Liszt: Fantasia quasi sonata

M. Kelemen: Sonata P. Merkù: Preludij in fuga št. 2 op.22

29. 1. 1980 BLAŽENKA ARNIČ


S. Prokofjev: Sonata št. 6 v A-duru op. 82 B. Arnič: Vragova podoknica op. 21

17. 10. 1988 DUBRAVKA TOMŠIČ -SREBOTNJAK

L. van Beethoven: Sonata v Es-duru op. 81 a »Les Adieux«

F. Chopin: Nocturno št. 1 v cis-molu op. 27

F. Chopin: Nocturno št. 2 v Des-duru op. 27


C. Debussy: Pour le Piano

C. Debussy: 6 Preludijev iz 2. knjige:

- La terasse des audiences du clair de lune

- Ondine

- Hommage à S. Pickwick Esaq. P. P. M.


66

P. C.

- Canope

Les tierces alternes

- Feux d'Artifice

C. Debussy: L'Isle Joyeuse

27. 2. 1989 EUGEN INDJIĆ

F. Chopin:

Nokturno št. 1 v c-molu op. 48

Barkarola v Fis-duru op. 60

Sonata v h-molu op. 58

Balada v F-duru op. 38

Tri mazurke op. 33 (C-dur, D-dur, h-mol)

Tri mazurke op. 63 (Hur, f-mol, cis-mol) -d

Poloneza v As-duru op. 53

6. 6. 1989 BENJAMIN ŠAFER

J. S. Bach – F. Busoni: Chaconne v d-molu BWV 1004

L. van Beethoven: Sonata v As-duru op. 110

F. Chopin: Scherzo št. 2 v b-molu op. 31

R. Schumann – F. Liszt: Widmung

G. Verdi – F. Liszt: Parafraza na opero Rigoletto


67

F. Liszt: Mefisto valček

12. 2. 1990 TATJANA OGNJANOVIČ

W. A. Mozart: Sonata v A-duru K.V. 331


R. Schumann: Carneval op. 9

23. 4. 1990 RANKO MARKOVIĆ

W. A. Mozart: 6 Variacij na temo Salve tu domine iz opere I filosofi imaginarii Giovannija Battiste Paisiella v F-duru K.V. 398

J. Haydn: Sonata v e-molu HV XVI/34

Debussy: 12 Preludijev (2. knjiga): - Brouillard - Feuilles mortes - La puerta del Vino - Les Fées sont d'exquises danseuses - Bruyères - General Lavine-accentric - La terasse des audiences du clair de lune - Ondine - Hommage à S. Pickwick Esaq. P. P. M. P. C. - Canope - Les tierces alternées - Feux d'Artifice

25. 3. 1991 JASMINKA STANČUL

D. Scarlatti: Šest sonat za klavir (C-dur,

J. Haydn: Sonata za klavir v h-molu HOB

A. Skrjabin: Sonata fantasia v


68

D-dur, d-mol, C-dur, G-dur)

XVI 32

L. van Beethoven: Sonata v c-molu, št. 32, op. 111

gis-molu op. 19

17. 3. 1992 TOMAŽ PETRAČ

L. van Beethoven: Sonata v cis-molu op. 27 »V mesečini«

L. van Beethoven: Sonata v f-molu op. 57

F. Chopin: Balada št. 1 v g-molu op. 23

F. Chopin: Balada št. 2 v F-duru op. 38

F. Chopin: Balada št. 3 v As-duru op. 47

F. Chopin: Balada št. 4 v f-molu op. 52

14. 4. 1992 STEFAN VLADAR

R. Schumann: Arabeska op. 18

R. Schumann: Carnaval op. 9

C. Debussy: Estampes

C. Debussy: L'isle joyeuse

C. Debussy: Pour le piano

5. 11. 1992 RENATA NEUVIRT IN ACI BERTONCELJ

C. Debussy: 4 Preludiji za klavir DKK 125:

- C. Debussy: General Lavine eccentric

- C. Debussy: La fille aux cheveux de lin

- C. Debussy: Minstrels

- C. Debussy: La sérénade interrompue


69

C. Debussy: L´isle joyeuse

C. Debussy: Douze études pour le piano

C. Debussy: Petite suite pour Piano a quatre mains

17. 12. 1992 MARGARETE BABINSKY


L. van Beethoven: 15 variacij v Es-duru op. 35 »Eroica«

F. Chopin: 24 preludijev op. 28

10. 3. 1993 JASMINKA STANČUL

L. van Beethoven: Sonata v C-molu op. 111

R. Schumann: Sonata v g-molu op. 22

S. Prokofjev: Sonata št. 6, op. 82

11. 1. 1994 NATAŠA LIPOVŠEK

D. Scarlatti: Sonata v f-molu K 17

L. van Beethoven: Sonata v f-molu, št. 23, op. 57 »Appassionata«

F. Chopin: Nokturno v Des-duru, št. 2 op. 27

F. Chopin: Poloneza v As-duru op. 53

M. Ravel: Ondine

A. N. Skrjabin: Etuda št. 1 v cis-molu

S. Prokofjev: Sonata št. 7 op. 83

12. 5. 1994 RENATA NEUVIRT


R. Schumann: Carneval op. 9

C. Debussy: Images

23. 11. 1994 LYDIA ORIAS

F. Liszt: Dante – fantasia quasi sonata

F: Liszt – R.

A. N. Skrjabin: Etuda v dis-molu, št. 12, op. 8.


70

Wagner: Tristan in Izolda (Predigra in ljubezenska smrt)

Prokofjev: Toccata

M. Ravel: Toccata iz suite » Le tombeau de Couperin«

G. Gershwin: Rapsody in blue

20. 11. 1995 EMMA SCHMIDT

J. S. Bach – F. Busoni: Chaccone v d-molu

F. Chopin:

- Fantasie – Improptu v cis-molu, op. 66,

- Nocturne v H-duru, op. 32/1

- Scherzo v cis-molu, op. 39

Enrique Granados2: Štirje španski plesi

Alexanre Tansman: Sonatina Transatlantique


25. 3. 1997 TOMAŽ PETRAČ

W. A. Mozart: sonata v F-duru, K.V. 332

J. Brahms: Variacije na Paganinijevo temo v a-molu, op. 35

C. Debussy: Pour le piano

16. 12. 1998 RENATA NEUVIRT

R. Schumann: Fantasiestücke, op. 12

M. Musorgski: Slike z razstave

M. Ravel:

- Gespard de la Nuit Ondine,

-Lent Le Gibet,

- Tes lent Scarbo,

Modéré 5. 10. 1999 ROGER MURARO

J. S. Bach – F. Liszt: Fantazija in fuga v

F. Chopin: Nocturno v b-molu št.1, op. 9

O. Messiaën: Poljub deteta Jezusa iz Dvanajst pogledov na

2 Hinson Maurice, The Pianists Guide to Transcriptions, Arrangements und Paraphrases, Bloomington, Indianapolis, str.63.


71

g-molu

F. Chopin: Nocturno v H-duru št. 3, op. 9

F. Chopin: Nocturno v F-duru št. 1, op. 15


dete Jezusa

O. Messiaën: Gorski šrkjanec iz Kataloga ptičev

N. Skrjabin: Sonata št. 2 v gis-molu op. 19

22. 2. 2001 YOUNG -CHOON PARK

W. A. Mozart: Sonata v A-duru K.V. 331**


R. Schumann: Humoreske op. 20

C. Debussy: L'isle Joyeuse

23. 5. 2001 CHRISTIAN BERNER

J. S. Bach: Partita v e-molu št. 6 BWV 830

J. Brahms: Sedem fantazij op. 116

J. Brahms: Fantazija op. 49

F. Chopin: Sonata v h-molu op. 58

21. 1. 2002 DÉNES VÀRJON IN ISABELLA SIMON

G. Bizet: Jeux d'enfants op. 22:

- L'escarpolette.

- La toupie,

- La poupée,

- Les chevaux de bois,

- Le volant,

M. Ravel: Ma mère l'Oye

C. Debussy: Petite Suite


72

- Trompette et tambour,

- Les bules de savon,

- Les quatre coins,

- Colin-maillard,

- Saute-mouton,

- Petit mari, petite femme,

- Le bal

J. Brahms: Walzer op.39

6. 2. 2002 VATROSLAV TOMAC

J. S. Bach: Preludij in fuga v g-molu*

F. Chopin: Etuda op. 25

F. Chopin: Etuda št. 12 op. 10

F. Liszt: Madžarska rapsodija št. 6

S. Rahmaninov: Preludij št. 2 op. 3

S. Rahmaninov: Preludij št. 5 op. 23

C. Debussy: Arabeska št. 1

G. Gershwin: preludiji št. 1, 2 in 3

28. 1. 2003 ANTHONY SPIRI

C. P. E. Bach: Rondo v B-duru Wg 58/5

A. Dvořák: Suita v A-duru op. 98

F. Schubert: Štirje impromptuji op. post. 142 D

G. Gershwin: 6 Original Song -Transcriptions, - Fascinating Phythm - Liza,


73

935

- Who Cares, - That Certain Feeling, - Do It Again, - I've Got Rhythm?

31. 1. 2004 ANTTI SIIRALA

L. van Beethoven: Fantazija op. 77

J. Brahms: Valčki op. 39

J. Brahms: Sonata št. 3 v f-molu op. 5

J. Sibelius: Sonatina št. 1 v fis-molu op. 67

25. 1. 2005 MAURIZIO BAGLINI

F. Schubert: Sonata v G-duru op. 78, D 894 L. Moreau Gottschalk: Caprice espagnol L. Moreau Gottschalk: Koncertna etuda » Manchega op. 38« F. Busoni – G. Bizet: Sonatina na teme iz opere Carmen

M. Ravel: La Valse E. Granados: El Pelele iz Goyescas E. Grandos: Andaluza, danza española št. 5 I. Albéniz: Rumores de la caleta, malagueña iz Recuerdos de viaje op. 71 Albéniz: Granada in Asturias iz Suite Española op. 47


74

PRILOGA B

KONCERTI V DVORANI UNION OD LETA 1946 DO 2009 BAROK KLASICIZEM ROMANTIKA 20. st. LADISLAV PALFI 09. 03. 1956

J. S. Bach: Preludij in fuga v es-molu*

R. Schumann: Sonata v g-molu op. 22

F. Chopin: Balada v f-molu št.4, op. 52

F. Chopin: Dve etudi (gis-mol, a-mol)*

C. Debussy: Suite bergamasque

M. Ravel: Jeux d`eau

L. M. Škerjanc: Tri improvizacije (št. 1, 3 in 4)

L. Palfi3: Leto 1954 (Taborišče smrti)

L. Palfi: Filmske impresije

L. Palfi: Koncertna etuda št. 7

FU TSUNG 19. 03. 1956

F. Chopin: Poloneza v d-molu op. 71 posth.

F. Chopin: Dva nocturna op. 62/1

F. Chopin: Poloneza –Fantazija v As-duru op. 61

F. Chopin: Balada v f-molu

3 Arhiv Narodnega doma, Koncertni listi.


75

op. 52

F. Chopin: Pet mazurk*


HANS LEYGRAF 24. 04. 1956

W. A. Mozart: Tri klavirske skladbe:

- Fantazija v d-molu K 397,

- Adagio v h-molu K 540,

- Rondo v D-duru K 485

W. A. Mozart: Sonata v F-duru K.V. 332

F. Schubert: Sonata v B-duru op. posth. D 960

G. de Frumerie: Chaconna op. 8

B. Bartók: Štiri skladbe iz zbirke “Mikrokosmus”:

- Batnig,

- Peasant dance

- Divided arpeggios

- Danse in Bulgarian rhythm

C. Debussy: Trije preludiji:

- Koraki v snegu,

- Puckov ples,

- Ognjemet KYOKO SHISHIDO TANAKA 08. 05. 1956

W. A. Mozart: Sonata v C-duru K.V. 330



F. Chopin: Nocturno v F-duru op. 15

F. Chopin:

F. Poulenc: Toccata

C. Debussy: Trije preludiji: - Megle, - Koraki v snegu,


76

»Waldstein«

Balada v f-molu op. 52

F. Liszt: Mefistov valček

- Ognjemet

NIKITA MAGALOFF 09. 10. 1956

F. Chopin: 4 impromptuji (As-dur, op. 29, Fis-dur, op. 36, Ges-dur, op. 51, cis-mol, op. 66)


F. Chopin: 12 etud op. 25

HALINA CZERNY - STEFANSKA 05. 02. 1959

F. Chopin:

Poloneza v A-duru*

Poloneza v B-duru*

Šest valčkov:

- As-dur, op. 34/1,

- a-mol, op. 34/2,

- F-dur, op. 34/3,

- Des-dur, op. 64/1

- h-mol, op. 69/2

- Es-dur, op.18

Andante spianato v G-duru

Grande Polonaise


77

brillante v Es-duru op. 22

24 preludijev op. 28

Scherzo v h-molu op. 0

DUŠAN TRBOJEVIČ 16. 04. 1959

L. van Beethoven: Sonata v f-molu op. 57 »Appassionat«

F. Chopin: Andante spianato v G-duru op. 22

F. Chopin: Balada v As-duru št. 3, op. 47

M. P. Musorgski: Slike z razstave

C. Debussy: La chatedrale engloutie

C. Debussy: Ce qu'a vi le vent d'uest

C. Debussy: Reflets dans l'eau

ADAM HARASIEWICZ 04. 12. 1959

F. Chopin:

Poloneza v cis-molu op. 26/1

Balada v As-duru op. 47

Nocturno v Des-duru op. 27/2

Fantazija v f-molu op. 49

Scherzo v cis-molu op. 39

Tri mazurke*:

- cis-mol, op.41/1

- a-mol, op. posth

- b-mol, op. 24/4

Sonata v b-molu


78

op. 35 YOURI BOUKOFF 12. 05. 1960

L. van Beethoven: Sonata v cis-molu št. 14, op. 27/2 »V mesečini«

L. van Beethoven: Sonata v c-molu št. 32, op. 111

L. van Beethoven: Sonata v c-molu št. 8, op. 13 »Patetična«

L. van Beethoven: Sonata v f-molu št. 23, op. 57 »Appassionat«

HALINA CZERNY -STEFANSKA 05. 12. 1960

F. Chopin: Poloneza v cis-molu op. 26

F. Chopin: Poloneza v es-molu op. 26

F. Chopin: Poloneza v e-molu*

F. Chopin: Poloneza v d-molu op. 71

F. Chopin: Poloneza v fis-molu op. 44

F. Chopin: Nokturno v c-molu op. 48


79

F. Chopin: Nokturno v H-duru*

F. Chopin: Štiri mazurke*

F. Chopin: Etuda v E-duru*

F. Chopin: Etuda v a-molu*

F. Chopin: Balada v b-molu op. 38

DMITRIJ PAPERNO 09. 02. 1961

W. A. Mozart: Fantazija v c-molu K.V. 475

L. van Beethoven: Sonata št. 7 v D-duru op. 10/3

F. Mendelssohn-Bartholdy: Rondo capricciosso op. 14

F. Chopin:

- Nocturno v Des-duru op. 27_/2

- Scherzo v h-molu št., op.20

S. Prokofjev: Adagio iz baleta Pepelka op. 97

D. B. Kabalevski: Rondo

M. Ravel: Jeux d'eau

M. Ravel: Feux d'artifice (Ognjemet)

ACI BERTONCELJ 05. 10. 1961

J. S. Bach: Partita v B-duru št. 1 BWV 825

R. Schumann: Fantazija v C-duru op. 17

C. Debussy: Štirje preludiji:

- Prekinjena podoknica

- Minstreli

- Kar je videl vzhodni veter


S. Prokofjev: Sonata št. 2 v


80

d-molu op. 14

ADAM HARASIEWICZ 09. 11. 1961

F. Chopin: Poloneza v cis-molu op. 26/1 Balada v As-duru op. 47 Nocturno v H-duru op. 9/3 Scherzo v cis-molu op. 39 Sonata v b-molu op. 35 Mazurka v cis-molu op. 50/3 Mazurka v cis-molu op. 63/3 Mazurka v h-molu op. 33/4 Poloneza v As-duru op. 53

SIEGFRIED RAPP 17. 01. 1962

J. S. Bach – J. Brahms: Chaconne iz Partite št. 2 v d-molu BWV 1004

M. Reger: Preludij in fuga v e-molu L. M. Škerjanc: Šest skladb za levo rokok E. Schulhoff: Suita št. 3 C. Saint-Saëns:


81

Elegie A. Skrjabin: Preludij A. Skrjabin: Nokturno P. Sancan: Caprice romantique

DUBRAVKA TOMŠIČ 12. 10. 1962

J. S. Bach: Orgelski preludij v g-molu J. S. Bach: Kromaticna fantazija in fuga v d-molu

L. van Beethoven: Sonata v d-molu op. 57 »Appassionat«

F. Chopin: - Fantazija v f-molu op. 49 - Andante spianato v G-duru - Grande polonaise brillante v Es-duru op. 22

S. Prokofjev: Sonata št. 3 v a-molu op. 28

SERGEJ DORENSKI 23. 04. 1963

F. Chopin: Tri klavirske skladbe: - Nocturno v Es-duru op. 9, - Impromptu v As-duru op. 29, - Fantaisie - Impromptu v cis-molu op. 66

S. Prokofjev: Romeo in Julija op. 75* R. Šcedrin: Basso ostinato

PAVEL SEREBRJAKOV 13. 11. 1964

F. Chopin: Balada v As-duru št. 3, op. 47 F. Chopin: Scherzo v cis-molu št. 3, op. 39

V. Uspenskij: Zapiski po Gogoljevih Mrtvih dušah N. Simonjan: Dva fantasticna plesa S.


82

Rahmaninov: Sonata v b-molu št. 2 A. Skrjabin: Dva poema (O ognju, O satanu)

ROBERTA LANTIERI 09. 12. 1964

Scarlatti*: Dve sonati (B-dur, D-dur)


F. Schubert: Fantazija v C-duru op. 15 »Wandererfantasie«

M. Ravel: Jeux d'eau


D. Scarlatti: Dve sonati (B-dur in D-dur)*

W. A. Mozart: Sonata v C-duru K.V. 330

F. Chopin: Štirje preludiji* J. Brahms: Trije intermezzi iz op. 119

J. Maticic: Tri etude za levo rook C. Debussy: Trije preludiji: - Vresje, - Deklica z lanenimi lasmi, - Minstreli M. Ravel: Ondine (Rusalka)

ALDO CICCOLINI 12. 02. 1965

F. Chopin: Sonata v h-molu op. 58 M. P. Musorgski: Slike z razstave

A. Berg: Sonata v h-molu op. 1 (v enem stavku)

PAVICA GVOZDIC 14. 10. 1965

J. S. Bach: Toccata in fuga v D-duru, BWV 565


F. Chopin: 24 preludijev op. 28 C. Franck: Preludij, koral in fuga

BERNARD FLAVIGNY

F. Couperin:

L. van Beethoven:

M. P. Musorgski: Slike z razstave

C. Debussy: Tri etude*


83

17. 03. 1966

Sestra Monika J. P. Rameau: Tri skladbe*

Sonata v G-duru op. 79

S. Prokofijev: Sonata št. 7

JANKO ŠETINC 19. 04. 1966

J. S. Bach – F. Liszt: Preludij in fuga v a-molu za orgle


P. Hindemith: Druga sonata za klavir C. Debussy: Reflets dans l'eau M. Lipovšek: Trije impromptuji

JOHN OGDON 07. 10. 1966

L. van Beethoven: Sonata v C-duru št. 3, op. 2 L. van Beethoven: Sonata v As-duru op. 110

F. Liszt: Mefistov valcek

J. Ogdon: Sonatina M. Ravel: Gaspard de la nuit

LIISA POHJOLA 11. 11. 1966

L. van Beethoven: Sonata v d-molu št. 2, op. 31


J. Sibelius: Sonatina C. Debussy: Estampets

DARKO LUKIC, JURICA MURAI 25. 11. 1966

W. A. Mozart: Sonata za dva klavirja v D-duru KV 448

F. Liszt: Concertino pathetique

B. Papandopulo: Dva stavka W. Lutoslawski: Variacije na Paganinijevo temo za dva klavirja D. Milhaud:


84

Scaramouche

ERIC HOPE 10. 02. 1967

G. F. Händel: Štiri klavirske skladbe J. S. Bach: Angleška suita v a-molu BWV 807


F. Liszt: Venezia e Napoli S 159 J. Field: Nocturno v A-duru

J. Wallier: Toccatina C. Debussy: Štirje preludiji: - Anakaprijski grici, - Potopljena katedrala, - Minstreli, - Ognjemet

YOURI BOUKOFF 03. 04. 1967

L. van Beethoven: 32 variacij na temo v c-molu WoO 80

F. Chopin: Sonata v h-molu op. 58 F. Liszt: Dve klavirski etudi: - Vzdihljaj, - Raj palckov F. Liszt: Petrarcov sonet št. 104 F. Liszt: Poloneza v E-duru št. 2

S. Prokofijev: Sonata št. 7 op. 83

NENA HOHNJEC 12. 05. 1967

J. S. Bach – F. Busoni: Preludij in fuga v e-molu D. Scarlatti: Sonata v A-duru* D.


C. Debussy: Trije preludiji: - Les collines d'Anacapri - La sérénade interrompue, - La danse de Puck P. Šivic:


85

Scarlatti: Sonata v B-duru*

Sedem bagatel (Presto, Moderato scherzoso, Allegretto, Vivo, Cudna zgodba, Barkarola, Koracnica)


J. S. Bach – F. Liszt: Preludij in fuga v a-molu za orgle


P. Hindemith: Sonata št. 2 za klavir C. Debussy: Reflets dans l'eau M. Lipovšek: Trije impromptuji

JEROME LÖWENTHAL 20. 02. 1968

W. A. Mozart: Sonat a v B-duru KV 333

R. Schumann: Karneval op. 9 F. Liszt: Vallée d'Obermann

C. Debussy: Trois Préludes: - Feeuilles mortes - La Fillenaux cheveux de lin - General Lavine, eccentric S. Prokofjev: Sonata št. 2 v d-molu op. 14

ZDENKA NOVAK 27. 03. 1968

J. Brahms: Variacije in fuga na Händlovo temo op. 24 C. Franck: Preludij, koral in

D. Šostakovic: 12 preludijev op. 34 J. Ravnik: Nokturno


86

fuga

B. Papandopulo: Kolo C. Debussy: Stopinje v snegu C. Debussy: Ognjemet

RANKO FILJAK 17. 01. 1969

L. van Beethoven: Sonata v a-molu op. 90

J. Brahms: Variacije in fuga na Händlovo temo op. 24 F. Chopin: 2 etudi* F. Chopin: Balada v g-molu op. 23 F. Chopin: Poloneza v As-duru*

A. Horvat: Variacije B. Bartók: Romunski ples

PAVICA GVOZDJIC 20. 01. 1970

F. Chopin: - 4 Mazurke op. 17 (B-dur, e-mol, As-dur in a-mol) - 24 preludijev op. 28 - Sonata v b-molu, op. 35 - Scherzo v b molu, op.20

ALDO CICCOLINI 03. 02. 1970

J. S. Bach: Partita št. 4 v D-duru BWV 828

F. Schubert: Moment musicaus op. 94

I. Stravinski: Tango I. Stravinski: Ragtime


87

C. Debussy: Pour le piano S. Rahmaninov: Sonata št. 2 op. 36

OKSANA JABLONSKAJA 19. 03. 1971

L. van Beethoven: Sonata v e-molu št. 27, op. 90 L. van Beethoven: Sonata v C-duru št. 21, op. 53

J. Brahms: Intermezzo št. 2 v A-duru op. 118 F. Chopin: Scherzo v b- molu op. 31

Gabičivadze*: Sonata A. Hačaturjan: Sonatina


W. A. Mozart: Sonata v C-duru KV 330

R. Schumann: Fantazija op. 17

C. Debussy: Preludiji: - Danseuses de Delphes - Voiles - Le Vent dans la plaine - Les sons et les parfums tournent dans l’air du soir - Les collines d’Anacapri - Des pas sur la neige - Ce qu’a vu le vent d’ouest - La fille aux cheveux de lin


88

- La serenade interrompue - La Cathédrale engloutie - La Danse de Duck - Minstrels

DORIS WOLF 17. 02. 1972

W. A. Mozart: Devet variacij na temo Duportovega Menueta K 573

F. Schubert: Sonata v a-molu DV 784 op. 143 F. Mendelssohn-Bartholdy: Variations serieuses op. 54 F. Mendelssohn-Bartholdy: Rondo capricioso op. 14

A. Berg: Sonata op. 1

SVJATOSLAV RICHTER 02. 03. 1972

F. Schubert: Sonata v B-duru D 960 R. Schumann: Etudes symphoniques en forme de Variations op. 13

SRDJAN GRBIC 17. 04. 1972

R. Schumann: Variacije na temo Clare Wieck R. Schumann: Sonata v fis-molu op. 11 C. Franck: Preludij, fuga in variacije op. 18 C. Franck:


89

Preludij, koral in fuga

OKSANA JABLONSKAJA 10. 11. 1972

J. S. Bach: Partita v c-molu BWV 826

R. Schumann: Simfonicne etude op. 13 R. Schumann: Arabeska op. 16 F. Lizst: Rapsodija št. 10

M. Vaingerg: Sonata št. 6 S. Cincadze: 6 preludijev

VLADO PERLEMUTER 06. 02. 1973 Pariz

J. S. Bach: Italijanski koncert v F-duru BWV 971

L. van Beethoven: Sonata v f-molu op. 57 »Appassionat«

F. Chopin: Nocturno v cis-molu št. 1, op. 27

M. Ravel: Sonatina za klavir C. Debussy: Suita za klavir ”Pour le Piano”

JAMES TOCCO 14. 11. 1973

J. Haydn: Arietta con varazioni v Es-duru Hob XVII: 3 L. van Beethoven: Sonata v As-duru op. 110


NEDA LIPOVŠEK 11. 03. 1974

L. van Beethoven: Sonata v G-duru op. 79 L. van Beethoven: Sonata v cis-molu št. 2, op. 27

F. Schubert: Sonata v A-duru op. 120 F. Schubert: Impromtu v Ges-duru op. 90 J. Brahms: Intermezzo št. 6 v es-molu op. 118 J. Brahms:


90

Capriccio št. 1 v d-molu op. 116

DUBRAVKA TOMŠIC– SREBOTNJAK 07. 04. 1974

L. van Beethoven: Sonata v G-duru št. 1, op. 31

F. Chopin: Scherzo v h-molu št. 1, op. 20 F. Chopin: Scherzo v b-molu št. 2, op. 31 F. Chopin: Scherzo v cis-molu št.3, op. 39 F. Chopin: Scherzo v e-molu št.4, op. 54

C. Debussy: - Odsevi v vodi - Zvonovi med šumenjem listja - Zlata ribica

LAURA de FUSCO 16. 12. 1974

M. Clementi: Sonata št. 3 v g-molu op. 50 »Vražji trilcek«


A. Skrjabin: Etude št. 4, 7, 3 in 5 op. 42 S. Prokofjev: Štiri skladbe za klavir op. 4 I. Stravinski: Trije stavki iz baleta Petruška

NIKOLAJ SUK 12. 03. 1975

L. van Beethoven: Sonata v F-duru št. 2, op. 10

V. Silvestrov: Sonata B. Bartók: V naravi (1926)

IRINA SMORODINOVA 24. 11. 1975

F. Schubert: Štirje impromtuji op. 142 DK 935

S. Prokofjev: Sonata št. 6 v A-duru op. 82 S. Prokofjev: Vision


91

fugitives op. 22 S. Rahmaninov: Variacije na Corelijevo temo

GERALD ROBBINS 09. 05. 1976

D. Scarlatti: - Sonata v c-molu L 352 - Sonata v g-molu L 387 - Sonata v a-molu L 395

L. van Beethoven: Sonata v A-duru št. 28, op. 101

R. Schumann: Simfonicne študije op. 13

D. Kabalevsky: Sonata št. 3 v F-duru op. 46


L. van Beethoven: - Sonata v E-duru št. 30, op. 109 - Sonata v As-duru št. 31, op. 110 - Sonata v c-molu št. 32, op. 111


L. van Beethoven: - Sonata v c-molu op. 13 »Pateticna« - Sonata v Es-duru op. 81a »Les Adieux« - Sonata v


92

cis-molu op. 27 »V mesecini« - Sonata v A-duru op. 101

VLADIMIR KRPAN 09. 12. 1977 Zagreb

L. van Beethoven: - Sonata v d-molu št. 2, op. 31 »Viharna« - Sonata v f-molu, op. 57 “Appasionata”

F. Chopin: 4 Balade *(g-mol, F-dur, As-dur, f-mol)

DUBRAVKA TOMŠIČ – SREBOTNJAK 10. 5. 1978

W. A. Mozart: - Divertimento v D-duru KV 136 - Klavirski koncert v A-duru KV138 - Divertimento v D-duru KV138 - Serenada nokturna KV 239

KENDAL TAYLOR 21. 03. 1979

J. Haydn: Sonata v Es-duru Hob. 52 L. van Beethoven: Sonata v f-molu op. 57 »Appassionat«

F. Schubert: Impromptu v Ges-duru op. 90 C. M. von Weber: Perpetuum mobile F. Chopin: - Balada v g-molu op. 23 - Nocturno v H-duru* - Scherzo v


93

cis-molu št. 3, op. 39 C. Franck: Preludij, koral in fuga v h-molu

LAZAR BERMAN 27. 05. 1979

G. F. Händel: Chaconne v G-duru z 21 variacijami

F. Chopin: Sonata v b-molu op. 35 F. Chopin: Poloneza v cis-molu op. 26 F. Chopin: Poloneza v fis-molu op. 44 F. Chopin: Poloneza v As-duru op. 53

S. Prokofjev: Sonata št. 8 v B-duru op. 84

DUBRAVKA TOMŠIC-SREBOTNJAK 02. 04. 1980

W. A. Mozart: Sonata v F-duru KV 332

J. Brahms: Variacije in fuga v B-duru na Händelovo temo op. 24 F. Liszt: Tri koncertne etude: - Il lamento - La leggierezza - Un sospiro F. Liszt: Mefistov valcek

A. Srebotnjak: Makedonski plesi

ALEKSANDR TORADZE 18. 12. 1980

F. Liszt: Consolations F. Liszt: Sonata v h-molu

I. Stravinski: Trije stavki iz baleta Petruška za klavir M. Ravel: Miroirs


94

IVO POGORELIC 29. 06. 1981

R. Schumann: Simfonicne etude op. 13 R. Schumann: Tokata op. 7 F. Chopin: Preludij v cis-molu op. 45 F. Chopin: Sonata v b-molu op. 35 F. Chopin: Scherzo v cis-molu op. 39

IVO POGORELIC 30. 06. 1981

R. Schumann: Simfonicne etude op. 13 R. Schumann: Tokata op. 7 F. Chopin: Preludij v cis-molu op. 45 F. Chopin: Sonata št. 2 v b-molu op. 35 F. Chopin: Scherzo v cis-molu op. 39


J. S. Bach: Italijanski koncert v F-duru BWV 971

L. van Beethoven: 6 variacij v D-duru op. 76 L. van Beethoven: Sonata v D-duru op. 10/3

M. Ravel: Tombeau de Couperin U. Krek: Sur une melodie

DUBRAVKA TOMŠIC -

W. A. Mozart: Sonata v

F. Chopin: Štiri balade*


95

SREBOTNJAK 17. 12. 1981

G-duru K 283 W. A. Mozart: Sonata a-molu K 310

DANG THAI SON 10. 11. 1982

J. Haydn: Sonata v F-duru št. 23

R. Schumann: Carneval op. 9 F. Chopin: Nocturno v cis-molu op. 27 F. Chopin: Valcek v As-duru op. 42 F. Chopin: Valcek v Es-duru op. 18 F. Chopin: Balada v f-molu op. 52 F. Chopin: Mazurka v C-duru op. 24 F. Chopin: Mazurka v c-molu op. 56 F. Chopin: Mazurka v fis-molu op. 59 F. Chopin: Scherzo v b-molu op. 31

NAUM GRUBERT 19. 01. 1983

L. van Beethoven: Sonata v As-duru št. 31, op. 110

F. Schubert - F. Liszt: Der Müller am Bach F. Schubert – F. Liszt: Das Wirtshaus F. Chopin: 2

G. I. Bašnjakov: Sonata št. 1


96

Nocturna: - cis-mol, op.27 - c-mol, op.48 F. Chopin: Poloneza v fis-molu op. 44 F. Liszt: Consolations (12. madžarska rapsodija)

GYULA KISS 06. 03. 1984

J. Haydn: Sonata v C-duru L. van Beethoven: Sonata v c-molu op. 13 »Pateticna« L. Van Beethoven: Sonata v e-molu op. 90

F. Liszt: Les Funerailles F. Liszt: Pozabljeni valcek F. Liszt: Fantasia quasi sonata

DEZSÖ RANKI 18. 02. 1985

J. Haydn: Sonata v c-molu L. van Beethoven: Sonata v Es-duru št. 3, op. 31

J. Brahms: 4 balade op. 10: - Balada v d-molu, - Balada v D-duru, - Balada v h-molu - Balada v H-duru

C. Debussy: - Estampes: - Pagodes, - Soirée dans Grenade - Jardins sous la pluie iz zbirke Estampes

TATJANA FEDKINA 10. 04. 1985

L. van Beethoven: Sonata v c-molu št. 5, op. 10

F. Chopin: -Poloneza v cis-molu op. 26 Poloneza – Fantazija v

S. Prokofjev: Dve Gavoti*** A. Hacaturijan: Toccata


97

As-duru op. 61 - 3 mazurke op. 30* - Valček v Ges-duru št.1, op. 26 - Valček v f-molu, št. 2, op.70 - Valček v e-molu, R. Schumann: Arabeska op. 18 F. Schubert – F. Lizst: Tri pesmi** R. Schumann – F. Liszt: Posvetilo

D. Kabaljevski: Rondo

DUBRAVKA TOMŠIC -SREBOTNJAK 07. 10. 1985

D. Scarlatti: Sonata v f-molu L 383 D. Scarlatti: Sonata v d-molu L 366 D. Scarlatti: Sonata v G-duru L 103 D. Scarlatti: Sonata v G-duru L 487


98

J. S. Bach: Toccata št. 5 v e-molu BWV 914 J. S. Bach: Toccata št. 3 v D-duru BWV 912 D. Scarlatti: Sonata v B-duru L 396 D. Scarlatti: Sonata v C-duru L 104 D. Scarlatti: Sonata v c-molu L 652 D. Scarlatti: Sonata v G-duru L 387 D. Scarlatti: Sonata v d-molu L 413 D. Scarlatti: Sonata v A-duru L 391 J. S. Bach: Italijanski


99

koncert v F-duru BWV 971

VLADIMIR KRPAN 14. 11. 1985

F. Chopin: Valcek v cis-molu op. 64 F. Chopin: Valcek v As-duru op. 64 F. Chopin: Valcek v Des-duru op. 64 F. Chopin: Valcek v As-duru op. 69 F. Chopin: Valcek v f-molu op. 70 F. Chopin: Valcek v Des-duru op. 70 F. Chopin: Valcek v Ges-duru op. 70 F. Chopin: Valcek v h-molu op. 69 F. Chopin: Valcek v Es-duru op. posth. F. Chopin: Valcek v E-duru op. posth. F. Chopin: Valcek v A-duru op. posth. F. Chopin:


100

Valcek v e-molu op. posth. F. Chopin: Etuda* F. Chopin: Etuda št. 12 v c-molu op. 10 F. Chopin: Etuda št. 7 v C-duru op. 10 F. Chopin: Etuda št. 10 v es-molu op. 10 F. Chopin: Etuda št. 1 v C-duru op. 10 F. Chopin: Etuda št. 5 v Ges-duru op. 10 F. Chopin: Etuda št. 5 v cis-molu op. 25 F. Chopin: Etuda št. 1 v As-duru op. 25 F. Chopin: Etuda št. 2 v f-molu op. 25 F. Chopin: Etuda št. 1 v Es-duru op. 25 F. Chopin: Etuda št. 10 v h-molu op. 25 F. Chopin: Etuda št. 12 v c-molu op. 25


101

KEMAL GEKIC 26. 12. 1985

F. Chopin*: - Nocturno op. 62 - Scherzo v cis-molu op. 39 - Balada v g-molu op. 23 - Andante spianato v G-duru - Grande Polonaise brillante v Es-duru op. 22 - Sonata v h-molu op. 58

EVGENIJ MOGILEVSKI 10. 03. 1987


A. Skrjabin: Listi iz albuma op. 58 A. Skrjabin: Deset preludijev: - št. 1, op. 31, - št. 5, op. 17, - št. 1, op. 15, - št. 2, op. 33 - št. 3, op. 31, - št. 1, op. 67, - št. 2, op. 67, - št. 3, op. 37, - št. 2, op. 37, - št. 2, op. 15

CHRISTIAN ELSAS 14. 05. 1987

R. Schumann: Fantazija v C-duru op. 17 F. Liszt: Tre soneti di Petrarca: - Sonetto 47 del


102

Petrarca, - Sonetto 104 del Petrarca, - Sonetto 123 del Petrarca) F. Liszt: Funerailles F. Liszt: Koncertna etuda št. 3 v Des-duru F. Liszt: Etuda št. 10 v f-molu iz Etudes d`execution transcedante

ELENA GILELS 19. 04. 1988


F. Chopin: Sonata št. 3 v h-molu op. 58

S. Prokofijev: Sonata št. 2 v d-molu op. 14

DIMITRIS SGOUROS 10. 11. 1988

F. Chopin: Balada št. 4 v f-molu op. 52 R. Schumann: Karneval op. 9 F. Busoni: Koncertni valcek op. 33 a M. Balakirev: Orientalska fantazija »Islamey«

JASMINKA STANCUL 13. 05. 1991

J. Haydn: Sonata v C-duru Hob XVII:50 W. A. Mozart: Sonata v

F. Chopin: Sonata št. 3 v h-molu op. 35


103

G-duru K 283

DIMITRIS SGOUROS 17. 02. 1998

F. Chopin: - Balada v g-molu op. 23 - Balada v F-duru op. 38 - Balada v As-duru op. 47 - Balada v f-molu op. 52 - Scherzo v h-molu op. 20 - Scherzo v b-molu op. 31 - Scherzo v cis-molu op. 39 - Scherzo v E-duru op. 54

ACI BERTONCELJ, HINKO HAAS 20. 4. 1998

B. Britten: Mazurka elegiaque U. Rojko: Pet tangov za dva klavirja: -Abbandonato - Ritmico, ben mercato, - Tempo di tango, - Neblose, - Feroce e tempestoso L. Rančigaj: Pasacaglia za dva klavirja D. Šostakovič:


104

Concertino za dva klavirja I. Stravinski: Koncert za dva klavirja

DUBRAVKA TOMŠIC – SREBOTNJAK 08. 03. 2000

J. S. Bach – F. Busoni: Preludij in fuga v D-duru BWV 532

F. Liszt: Sonata v h-molu F. Liszt: Legenda št. 1: Sv. Frančišek Asiški pridiga pticam F. Liszt: Mefistov valcek

S. Prokofjev: Sonata št. 4 v c-molu op. 29

TJAŠA ŠULC 23. 06. 2005

F. Chopin: Nocturne v Es-duru št. 2, op. 55 F. Chopin: Sonata v b-molu op. 35

SIMON TRPČSKI 27. 01. 2006

J. Brahms: Intermezzo v Es-duru št. 1, op. 117 Intermezzo v h-molu op. 117 Intermezzo v b-molu op. 117 Intermezzo v cis-molu op. 117 Intermezzo v A-duru op. 118 F. Chopin: Scherzo v h-molu. op. 20

C. Debussy: - Odsevi v vodi, -Pocastitev Rameauja Skrjabin: Sonata –Fantazija št. 2 v gis-molu op. 19


105


LIVIO MINAFRA 01. 07. 2006

Improvizacije na lastne skladbe*

BOJAN GORIŠEK MILKO LAZAR 22. 09. 2006

M. Lazar: Fantazija v stilu (za 2 klavirja) M. Lazar: Štefbet trilogija št. 1 (za 2 klavirja) M. Lazar: Štefbet trilogija št. 2 (za 2 klavirja) M. Lazar: Štefbet trilogija št. 3 (za 2 klavirja) M. Ravel: Bolero (za dva klavirja)

HEIDRUN HOLTMANN 09. 01. 2007

L. van Beethoven: Sonata št. 4 v Es-duru op. 7


A. Vieru: Iz devetih skladb za klavir, op. 157, št. 2 - Discoures, - Mirabilis, - Fluiere Ž. Stanic: Skladbe za klavir L. M. Škerjanc:


106

12 Preludijev G. Shohat: Poljub Salome

STEFAN VLADAR 17. 01. 2007

D. Scarlatti: 5 sonat: Sonata v G-duru K 547, Sonata v E-duru K 381, Sonata v A-duru K 342, Sonata v a-molu K 109, Sonata v A-duru K 39)

R. Schumann: Papillons op. 2 R. Schumann: Carnaval op. 9

M. Ravel: - Gaspard de la nuit, - Ondine, - Le gibet, - Scarbo

ZEQIRJA BALLATA IGOR DEKLEVA 07. 07. 2007

Z. Ballata: Deux caprices (1965, 1966) I. Dekleva: Pentahon (1989–90) Z. Ballata: Variazioni sensitive (1969) I. Dekleva: Žarcenja treh zvocnih gmot (2006) Z. Ballata: Solo de


107

concert (1967)

ERIK ŠULER, ALEKSANDRA PAVLOVIC, IVAN SKRT 16. 10. 2007 Moskva

P. I. Čajkovski: Letni časi

A. Skrjabin: Etuda v cis-molu, št.1, op.2 S. Rahmaninov: Elegija op. 3 S. Prokofjev: Sonata v a-molu, št. 3, op. 28 S. Rahmaninov: - Preludij v D-duru št. 4, op. 23, - Preludij v gis-molu št. 12, op. 32, -Preludij v G-duru, št. 5, op. 32, - Etude Tableaux v es-molu, št. 5, op. 39 Skrjabin: Sonata št. 9, op. 68 A. Skrjabin: Etuda št. 2 in št. 12, op. 8

NATAŠA LIPOVŠEK 25. 01. 2008

J. Haydn: Sonata v As-duru Hob. XVI: 46

F. Schubert: Sonata v A-duru D. 664 (Op. 120) F. Liszt: Sonetto

M.Ravel: »Ondine« iz Nocnih Prikazni


108

123 del Petrarca v As duru M. Balakirev: »Islamey«, orientalska fantazija

M. Lipovšek : Impromptu št. 1 (od 3 Impromptujev za klavir, 1953) M. Albeniz: Sonata v D-duru

DANIJEL BRECELJ 1. 7. 2008

W. A. Mozart: Sonata v F-duru K332

J. Brahms: Capriccio, Intermezzo, Capricco (iz Osem skladb za klavir op. 76 F. Liszt: Apres une lecture de Dante

D. Brecelj: Sonata v A-duru op. 10 O. Meesiaen: Par Lui tout a été fait št. 3

OLEG MAUSENBERG 8. 1. 2009

M. Musorgski: Slike z razstave

M. Ravel: Miroirs C. Debussy: Estampes

Vsi skladatelji so bili preverjeni po naslednjih knjigah:

• Hinson, M.(1990). The Pianist's Guide to Transcriptions, Arangements und Paraphrases. Indiana University Press.

• Hinson, M.(2001). Music for More than One Piano. Indiana

University Press.

• Braun, R., Flamm, C., Kronfeld, U., Möller, D. idr.(1998). Harenberg Klaviermusik führer. Harenberg Kommunikation.

• Sadie, S.(1995). The New Growe Dictionary of Music and

Musicions. London. http://www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/subscriber/;jsessionid=281AED21EDE44FE3C14C6AF5DA2C29C8 (INTERNETNI VIR)

• Heister, H. in Sparrer, W.(1992). Komponisten der Gegenwart. Munchen.


109

• Metzler, B.(2007): Die Musik in Geschichte und Gegenwart. Kassel:

Stuttgart, Weimar, Bärenreiter, idr.

• Schumann, Otto.(1979). Handbuch der Klaviermusik.Wilhelmshaven : Heinrichshofen.


110

PRILOGA C

ABECEDNI SEZNAM PIANISTOV

A

Arnič Blaženka

Babinsky Margarete

B

Baglini Maurizio

Ballata Ballata

Berman Lazar

Berner Christian

Bertoncelj Aci

Boukoff Youri

Brecelj Danijel

C

Ciccolini Aldo

Czerny Stefanska Halina

D

De Fusco Laura

Dekleva Igor

Demus Jörg

Dorenski Sergej

Došek Fredy

E

Elsas Christian

F

Farnadi Edith


111

Fedkina Tatjana

Filjak Ranko

Flavigny Bernard

Frieser Erika

G

Gekič Kemal

Gielels Ellena

Gorišek Bojan

Grbič Srdjan

Grubert Nauma

Gvozdič Pavica

Gyr Suzanne

H

Haas Hinko

Harasiewicz Adam

Hipe Eric

Hohnjec Nena

Holtmann Heidrun

Horak Čas Hilda

I

Indjić Eugen

J

Jablonskaja Oksana

Josef Hirt Franz

K

Kiss Gyula

Klasinc Roman

Krpan Vladimir


112

L

Lantieri Roberta

Lazar Milko

Leygraf Hans

Lipoglavšek Ivana

Lipovšek Nataša

Lipovšek Neda

Lorković Melita

Löwenthal Jerome

Lukić Darko

M

Maček Ivo

Magaloff Nikita

Marković Ranko

Mausenberg Oleg

Minafra Livio

Mogilevski Evgenij

Murai Jurica

Muraro Roger

N

Neuvirt Renata

Novak Zdenka

O

Ogdon John

Ognjanovič Tatjana

Orias Lydia

P

Palfi Ladislav

Paperno Dmitrij


113

Park Young-Choon

Pavlovič Aleksandra

Perlemuter Vlado

Petrač Tomaž

Pogorelič Ivo

Pohjola Liisa

R

Radič Stjepan

Rajh Breda

Ranki Deszö

Rapp Siegfried

Rauch Františke

Richter Svjatoslav

Robbins Gerald

S

Schenkman Irvin

Schmidt Emma

Serebrjakov Pavel

Sgouros Dimitris

Shishido Tanaka Kyoko

Siirala Antti

Simon Isabella

Skrt Ivan

Smorodinova Irina

Spiri Anthony

Srebot-Komar Jeni

Stančul Jasminka

Suhadolnik Jelka

Suk Nikolaj


114

Š

Šafer Benjamin

Šetinc Janko

Šulc Tjaša

Šuler Erik

T

Taylor Kendal

Thaj Son Dang

Tocco James

Tomšič Srebotnjak Dubravka

Toradze Alexandr

Traut Paul

Trbojevič Dušan

Trost Anton

Trpčski Simon

Tsung Fu

V

Vàrjon Dénes

Vladar Stefan

W

Walfisch Peter

Wolf Doris

350na i .doc) - connecting repositories · 2017. 11. 27. · tako sta nastala klavikord in klavi...

Documents