B I L T E N

31. Athlete ultramaratonCELJE-LOGARSKA DOLINA

24. MALI MARATON DRŽAVNOSTI23. EVROPSKI ULTRAMARATONSKI POKAL

2015

DRUŠTVA MARATONCEV IN POHODNIKOV CELJE Leto 2015

2

3

PO 31. LETIH ULTRAMARATON CELJE – LOGARSKA DOLINA NA RAZPOTJU

Ultramaraton Celje – Logarska dolina je praznik teka, ni pa to ljubljanski maraton, čeprav bi si zaslužil več medijske pozornosti.Tako je maraton v glavnem mestu veliko bolj medijsko zanimiv, stroški na posameznega udeleženca maratona so, glede na množičnost, majhni, pa tudi lokalna skupnost močno podpira maraton, saj se zaveda tudi turističnega doprinosa, ki ga ima od takšne prireditve. Ultramaraton Celje – Logarska dolina te možnosti nima.

Ko se maraton konča, naredimo temeljito analizo prireditve tako po organizacijski plati kot finančni. Vsa leta ugotavljamo, da nam je organizacija uspela, finančno pa smo doslej po spletu okoliščin še vedno zvozili, kar pa ne more iti v nedogled. Potrebna bo konsolidacija finančnih virov, da bomo lahko predali organizacijo in vodenje mlajšim.

Izreden napor je bil vsako leto vložen v organizacijo maratona, številni prostovoljci, člani društva, številni sponzorji so bili garancija, da so vse dosedanje prireditve uspele. Organizacija ultramaratona Celje – Logarska dolina zahteva veliko naporov za pripravo maratona in izvedbo prireditve. Ožji organizacijski odbor šteje dva ducata članov društva, ki se jim na dan prireditve priključi več kot vsaj 80 prostovoljcev, 20 policistov, 30 redarjev in 20 članov društva.

Dejstvo je, da s prihodki od startnin pokrijemo le 45 % stroškov, 25 % prihodkov je od donacij in kar 30 % stroškov se pokrije s prihodki od sponzorjev. Problem je v tem, da se moramo vsako leto temeljito potruditi za sponzorska sredstva in za donacije in ni nobene garancije, da bomo v naslednjem letu uspešni pri pridobivanju sredstev od sponzorjev in donatorjev. Torej je finančna konstrukcija maratona zelo negotova, kar je možno uravnovesiti le z znižanjem stroškov, kar bi zelo osiromašilo prireditev ali pa s pokroviteljem prireditve, ki bi zagotovil finančno stabilnost in preživetje ultramaratona na dolgi rok.

Za uspešno izvedbo prireditve, predvsem finančno, pa smo tudi zelo odvisni od vremena. Letošnja je bila že druga prireditev zaporedoma, ki je bila speljana po deževnem dnevu, kar je imelo za posledico, da smo morali prestaviti traso maratona, kar je kar precej podražilo izvedbo prireditve.

Organizatorji smo vsekakor dosegli veliko priznanje, da sodelujemo s slovensko vojsko, da je zgledno sodelovanje, od katerega imamo koristi vsi, ki smo del tega dogajanja. V začetku decembra 2015 smo že podpisali pogodbo s slovensko vojsko za leto 2016. S to pogodbo smo si zagotovili logistično podporo za izvedbo ultramaratona v naslednjem letu. Pogodbo o sodelovanju je podpisalo 27 zvez in 8 društev, med katerimi je naše društvo z najdaljšim stažem, saj sodelujemo že več kot 20 let.

Tiskovna konferenca pred ultramaratonom Celje-Logarska dolina

4

DEŽ NA PROGI BLAGODEJEN, NA CILJU MOTEČNa štartu v Celju je zbrane pozdravil pooblaščenec župana Mestne občine Celje Stane Rozman, tudi predsednik Atletskega društva Kladivar in zmagovalec ultramaratona leta 1992. Po poku pištole je dejal: ''Že z avtom se vleče do tja, kaj šele peš …''''Maraton je v popolnosti uspel. Nobenih pripomb ni bilo. Vsem sodelavcem čestitam za vzorno izpeljano organizacijo. Redarji in policisti so odlično varovali tekmovalce. Še naprej se bomo trudili, da bo naša prireditev praznik teka,'' je obljubil predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Odon Simonič. Bil je na vseh štartih (Celje, Mozirje, Ljubno, Luče), na cilju pa je čakal in usklajeval podrobnosti podpredsednik Ivan Žaberl: ''Najboljši tekači so bili zelo zadovoljni s pogoji. Pravočasno nas je domačin pri Letušu obvestil, da je Savinja poplavila progo, zato smo tekače preusmerili na državno cesto proti Mozirju. Plan B smo imeli ustrezno pripravljen.''

Mešala štrene moškimNa 31. ultramaratonu od Celja do Logarske doline sta bila najhitrejša Neža Mravlje iz Kranja in Madžar Gabor Muhari. Mravljetovo, hčer slovitega ultramaratonca Dušana, so prehiteli le trije moški: ''Pogoji so bili odlični, malce me je ovirala poškodba noge. Zadovoljna sem, imela sem dober test pred Ljubljanskim maratonom. V Logarsko dolino se bom morebiti še vrnila.'' Zmagala je že pred petimi leti, za njo so se zvrstile Jasmina Pitamic, Brigita Burja, četrta Bernarda Zvir z Rečice ob Savinji in štirinajsta Zdenka Pušnik iz Laškega.

Izčrpal vso močMadžar Gabor Muhari je že pred 10. uro oddrvel mimo Luč. Imel je oprtan majhen nahrbtnik, kajti spremljevalci, žena, sin Nimrod, mama in tašča, so ga bolj občudovali kot pomagali. ''Vremenski pogoji so bili izjemni, po drugi strani pa je proga zelo zahtevna. Veliko je kamenja, korenin. Razmišljal sem že o odstopu. Imel sem obilo težav, tudi zaradi poškodbe. Na koncu se je vse srečno končalo.'' Bil je zadovoljen s časom. Ko je lovil sapo, so ga prevevali mešani občutki: ''Tukaj sem prvič, najbrž tudi zadnjič. No, malo se šalim. Ko se bom spočil, bom najbrž

Vsekakor pa ostaja pomembno spoznanje, da smo naredili zadovoljne vse tiste, ki so prihajali na naše prireditve, ki so bili ob nas, da so čutili čar biti zadovoljni zato, ker so bili aktivni. Naš moto še vedno ostaja, da so vsi zmagovalci, ki radi tečejo, pa naj bo na 75 ali na 17 km. Vsako leto je veliko zmagovalcev.

Klub čaka negotova prihodnost ne glede na napore številnih prostovoljcev, kljub temu da vsako leto prihajajo številni prijatelji zdravega načina življenja, to ne odtehta stroškov izvedbe prireditve, saj je prireditev preveč odvisna od sponzorjev, vremena, torej udeležbe in donacij.

Spodbudno je tudi dejstvo, da mediji osveščajo in spodbujajo ljudi k čim pogostejšemu gibanja, da postane tek in telesna vadba način življenja. Opozarjajo, da bi morali biti aktivni vsaj tri do štirikrat na teden, vsaj uro na dan, vse za zdravo življenje. Nepisano pravilo je, da če tečeš, imaš kvalitetno življenje.

Več kot trideset let tradicije, številnih zgodbe, ki so se spletle ob in na maratonu, niso garancija, da se bo maraton še odvijal, saj se prva generacija počasi umika, dejstvo pa je, da bo težko v bodoče izpeljati prireditev brez večjega sponzorja.

Pomembna za bodočnost prireditve bo promocija ultramaratona, saj je tovrstna prireditev edinstvena pri nas, za kar bo potrebo tudi doseči večjo medijsko odmevnost in pritegniti generalnega sponzorja, ki bo videl v prireditvi tudi svoj ekonomski interes.

mag. Odon Simonič

5

razmišljal drugače. Površina je zahtevna za tek.'' Premagati je treba 500 metrov višinske razlike, česar glava ne opazi, pljuča in noge pa vsekakor.

Trmasti GorenjecZa 37-letnim Muharijem iz Szolnoka sta v cilj pritekla lanska zmagovalca, Danijel Hajdinjak iz Kranja in Vid Senica iz Moravč (z Alešem Žontarjem sta namreč pred letom z roko v roki pritekla na cilj). ''Vreme boljše ne bi moglo biti. Škropilo je in nas hladilo, mraza pa ni bilo. Madžar se mi je predstavil do tretjega kilometra. Mislim sem si, da se ne splača 'bosti' z njim. Po desetem kilometru sem ga ujel. Ali je imel krizo ali pa nas je namerno počakal. Celo vodstvo sem prevzel, a za več kot 20 metrov mu nisem uspel pobegniti. Po 30 kilometrih se je oddaljil. Skušal sem mu slediti, a ni šlo. Pravi, da ima letos najboljši dosežek na svetu na šest ur. Bil je razred zase,'' je pripovedoval Hajdinjak, ki ima pri 34 letih zaradi razsodnega razmišljanja obetavno maratonsko prihodnost.

Spopad zakoncevŠpartatlona (246 km) se je že udeležil Celjan Bogdan Robnik, njegova žena Nataša se ga bo čez približno dva tedna. Predlani je zmagala do Logarske doline, lani je bila druga. Spremljal jo je mož in že lani sta napovedala, da bosta zamenjala vlogi. Bogdan je bil deveti: ''Morda sem preveč sledil Neži. Prvih 20 kilometrov sva pretekla hitreje od poldruge ure. Nato so se me lotili krči, a sem vztrajal.'' Nataša je tožila, da jo boli zadnjica od kolesa, nato je v cilju iskreno začela ''družinski obračun'', ki je bil seveda zelo prikupen. ''Seveda si prehitro začel. Po Ljubnem si le hodil in me nisi ubogal. Moral bi teči …'' Prijazen policist s celjskih ulic je prejel priznanje kot najboljši v starostni kategoriji od 40 do 44 let. ''Za pet minut boljši čas sem imela od tebe pred dvema letoma …'' je bila zadnja Natašina opazka. Naslednje leto bo prireditev 3. septembra. Z derbijem zakoncev?

Dean Šuster

V torek je minilo 30 let, odkar so Jože Zorko, Bine Javernik, Franc Smodiš in Berni Tratnik odpravili na ''sprehod proti Logarski'' Slednji (desno) je v družbi Elvisa A. Herbaja s Policijske uprave Celje pospremil štart na Trgu celjskih knezov.

Foto

: Nov

i ted

nik

6

NA 31. ULTRAMARATONU CELJE – LOGARSKA DOLINA ZMAGAL MADŽAR GABOR,

NEŽA PONOVNO PRVA V ŽENSKI KONKURENCI

Prvo soboto v septembru je deževalo, kot lansko leto. Svežina. Na startu vprašanja, ali je bilo dovolj treninga. Bo šlo? Pričakovanja. Start in vprašanja izginejo. Ostane samo trasa – 73 kilometrov – in tekač. Nekateri prvič na poti, drugi drugič, petič, petindvajsetič. Sama sem letos drugič, po 21-ih letih, startala v Celju. Tokrat se mi je pot zdela krajša. Madžar Gabor je bil na progi prvič in ob prihodu v cilj ni vedel, ali bo še prišel. Bomo videli. Neža se je vrnila na start in ponovno pritekla v cilj kot prva ženska. Bila je zadovoljna in vesela, da ji je kljub bolečinam v nogah ponovno uspel odličen tek. Nasmejana in zadovoljna je čakala na prtljago. Silvester iz Prekmurja se bo vrnil. Pa je tekel prvič. Tudi Franc Smodiš se vrača vedno znova in znova in je eden od »krivcev« za ta maraton. Lanskoletna zmagovalca sta si letos razdelila drugo in tretje mesto. Zadovoljna. Veliko je tekačev, ki želijo biti prvi na cilju.

To je letos uspelo Gaborju Muhari iz Szolnoka na Madžarskem, ki je prvi pritekel čez ciljno črto in s časom 5:33:19 pritekel sebi in družini, ki ga je spremljala, 1. mesto. Drugi je ciljno črto pretekel Danijel Hajdinjak iz Kranja, s časom 5:18:40, pred Vidom Senico iz Moravč, s časom 5:31:05. Kot četrta absolutno in prva ženska je pritekla nasmejana Neža Mravlje iz Kranja, s časom 5:33:19. Neža je bila v preteklih letih že zmagovalka in absolutno druga. Kot druga ženska je ciljno črto pretekla Jasmina Pitanic, s časom 6:19:31, tretje mesto pa si je (kot lansko leto) pritekla Brigita Burja, s časom 6:33:41.

V soboto, 5. septembra, se je na pot z različnih startov kljub slabemu vremenu podalo 650 tekačev in tekačic. Iz Celja jih je na ultramaratonu startalo 180. Pri Letušu so zaradi razmočene proge ob Savinji tekli po planu B, torej po regionalni cesti proti Mozirju. Zmagovalna trojka lanskega leta je tekla tudi letos. Danijel in Vid sta bila drugi in tretji na 75 kilometrov, Aleš pa je zmagal na najkrajši razdalji.Med maratonci, ki so v Logarsko dolino pritekli iz Mozirja, so prva tri mesta v moški kategoriji zasedli Matej Uhan, ki je tekmoval za slovensko vojsko (3:05:45), Ljubljančan Marko Rems (3:09:20) in Ljubljančan Marko

Tik po štartu v deževnem vremenu

Po 20 kilometru ob Preserskem jezeru je dež pojenjal

7

Grobelšek (3:15:25). Pokale v ženski kategoriji so si razdelile Maša Osredkar iz Vrhnike (3:56:20), Anita Kapel iz Rač (4:10:21) in Lidija Vidic (4:15:28).Med tekači z Ljubnega so 27- kilometrsko progo najhitreje premagali Boštjan Štiglic iz Mozirja (2:06:37), Ljubljančan Ramon Turnes Perez (2:07:38) in Gregor Sedej iz Žirov (2:13:27). Najhitrejša ženska tekačica na tej razdalji je postala Suzana Ferenc iz Šoštanja (2:21:04), druga Barbara Markun iz Kranja (2:22:34), tretja Petra Bitenc iz Mozirja (2:23:25). Vsako leto največ tekačev in tekačic začne tek v Lučah, kjer jih od Logarske doline loči 17 kilometrov poti v prečudovitem okolju. Vreme je bilo letos tem tekačem najmanj naklonjeno, saj se je kmalu po startu vlilo kot iz škafa. Zmagal je Aleš Žontar, predstavnik slovenske vojske, s časom 1:03:50, pred lanskim zmagovalcem Matevžem Schaubachom, tudi predstavnikom slovenske vojske (1:03:53), tretji pa je pritekel v cilj Dejan Henigman (SV; 1:08:59). Pri ženskah je prva pritekla Jerica Sardoč iz Vipave (1:16:30), Maja Žnidaršič je osvojila drugo mesto, s časom 1:23:06, tretjeuvrščena pa je bila Marta Plahuta, s časom 1:24:29. Obe sta predstavnici SV.Na 33-kilometrski razdalji je slavil Mitja Četina iz Žalca, s časom 3:31:00, pri ženskah pa Ksenja Roglič iz Zagorja ob Savi, s časom 3:56:00.Na 58-kilometrski progi je slavil Borut Gruden iz Ljubljane, s časom 5:10:00, pri ženskah pa Silvija Fanžol Dunjko iz Ljubljane, s časom 5:48:00.

Vsem udeležencem maratona iskrene čestitke.

Seveda pa maratona ne bi bilo brez podpornikov. Na progi so bile okrepčilne postaje na običajnih mestih. Zelo dober pasulj in zelenjavno juho je kuhala kuharska ekipa Slovenske vojske. Tekmovalcem so bili na voljo tuši, ekipa odličnih maserjev, zdravniška ekipa, za red v prometu so skrbeli redarji, številni sponzorji pa so podarili bogate nagrade, ki jih je ponujal srečelov. Prostovoljci so se maksimalno potrudili, seveda pa maratona brez odličnih tekačev ne bi bilo.

Hvala vsem. Rezultate in fotografije ultramaratona si lahko ogledate na spletni strani

Za Društvo maratoncev in pohodnikov Celje

Irena Žgank

Na okrepčevalnici pri sestrah Logar je močno deževalo

Tik pred razglasitvijo razultatov je dež pojenjal

8

9

Marec - april- Udeležba na ultramaratonu Le Petit ballon v Franciji 20.03.2016- Pohod Valentina Staniča, Solkan - Kanal 26.03.2016

April- Udeležba na ultramaratonu v Mnišku na Češkem 16.04.2016 (12,25 in 50 km) - evropski pokal - udeležba (sobota) - Tek in pohod Rogaška Slatina - Kumrovec (28 km) (sobota) 25.04.2016

Maj- Binkoštni pohod in tek 15.05.2016

Junij- Ultramaraton Biel v Švici (38, 58, 82, 100 km) - evropski pokal - udeležba (petek/sobota) 10/11.06.2016- Mali maraton državnosti Celje - Šmartinsko jezero - Celje (21, 10.5 km in otroški tek) (sreda) 24.06.2016

September- 29. ultramaraton in pohod Celje – Logarska dolina (17, 27, 42 in 75 km) evropski pokal 03.09.2016- Ultramaraton Vrbsko jezero v Avstriji (57km) 17.09.2016 - Pohod Zabukovica - Gozdnik - Mrzlica - Zabukovica (nedelja) 25.09.2016

Oktober- 23. ALB ultramaraton v Schwabische Gmundu v Nemčiji (50 km) - evropski pokal (sobota) 22.10.2016

November- Pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža (22 km) - udeležba (sobota) 12.11.2016

December- Pohod Tremarje - Šmohor - Malič - Tremarje (nedelja) 11.12.2016

Pojasnilo k programu dela za leto 2016

Rekreacijske pohode in teke lahko opravljate tudi sami po lastni izbiri časa.Rekreacijske proge so dobro označene, zato so primerne za hojo in tek za vse starostne skupine.Proge v glavnem potekajo skozi gozdove in manjša naselja, kjer ni gostejšega prometa.Vsi pohodniki in tekači morajo sami skrbeti za zdravstveno in prometno varnost!Sklep DMP Celje je, da bomo skušali vsako leto organizirati tudi udeležbo na maratonu v eni izmed evropskih prestolnic, kar bomo uresničili tudi v letu 2016.

Izvršni odbor

PROGRAM DELA DRUŠTVA MARATONCEV IN POHODNIKOV CELJE ZA LETO 2016

10

TEK CELJE – LOGARSKA DOLINA DANIJEL HAJDINJAK

Po vročem poletju in napornih dolgih treningih je ponovno prišel čas za preizkus moči na ultramaratonu Celje – Logarska dolina. Glede na napovedano deževje sem se letos s prijateljem Borutom Ložarjem dogovoril, da bi se pridružil njegovi spremljevalni ekipi s kombijem. Na dolgih tekih nekako nimam velikih zahtev po hrani in pijači in navadno zadostuje, kar je na stojnicah. Zato sem ob dodatni pomoči iz kombija pričakoval, da bo to zadostovalo.

Ob 4. zjutraj smo se zbrali pri Borutu in se odpravili proti Celju. Pot je potekala super in vsi nasmejani smo že čakali na start. Tik pred tem sem ujel podatek, da je na startu tudi en močan Madžar, vendar se nisem obremenjeval - kolikor bom lahko tekel, bom pač tekel. Po štartnem znaku smo se pognali na dolgo razgibano pot proti Logarski dolini. Že po prvem kilometru sva z Madžarom ostala sama spredaj. Nekako presenečen nad narekovanim tempom me je povprašal po mojem predvidenem tempu (ta je bil bistveno nižji kot tempo prvih nekaj km). Ko sem ga vprašal, kakšen je njegov plan, me je kar malo »stuširalo«. Rekel je, da planira tempo okrog 4 min/km. Dvakrat sem ga vprašal, če misli resno. Ko mi je povedal, da ima enega izmed absolutno najboljših rezultatov na svetu v 6 urah teka (več kot 92 km), sem se ga kar malo ustrašil in si rekel, da se takega tempa tako ali tako ne morem držati. Na 3. km sem zato malo popustil in ga spustil naprej ter tekel »svoj« tempo, sicer še vedno vsaj 10 s/km prehitro, glede na načrte, pa vendar po svoje. Začuda sem se Madžaru na 10. km ponovno približal na le kakšnih 100 m in si rekel, da ga raje ujamem, ker bom v nasprotnem moral celotno traso preteči sam - saj zadaj ni bilo nikogar na vidiku. Na 11. km sva bila ponovno skupaj. Vmes sem super dobival vse potrebno na stojnicah in preko kombija, tako da je vse potekalo v najlepšem redu.

Nato je sledilo nekaj km teka z ramo ob rami, potem sem nekoliko povlekel, kar je verjetno bila moja največja napaka (to mi je zmagovalec v cilju tudi povedal). Vseeno sem tako do Mozirja lepo tekel nekaj metrov pred Madžarom. Na 35. km pa so se začele težave, prebavni trakt ni hotel več sodelovati, moral sem znižati tempo in takrat mi je vodilni začel uhajati. Nisem se preveč obremenjeval, moral sem le rešiti težavo s prebavo, saj je bila polovica trase še pred mano. Na hitro sem zavil med koruzo in na srečo je to naredilo svoje. Še

Štart v Celju

Presersko jezero

11

kakšen km sem se bolj vlekel, nato pa je ponovno steklo. Ko sem videl čas na 42. km (ura je pokazala 2h 55min) sem olajšan in pomirjen nato poskušal držati svoj tempo čez Luče in do Solčave. Napol mi je uspevalo. Nič nisem vedel, koliko so ostali tekmovalci za mano, kar je bila dodatna spodbuda, da nisem popuščal, da me ne bi ujeli pred ciljem. Kilometri od Solčave do vhoda v Logarsko dolino so se res vlekli in komaj sem že čakal zadnje 3 km ravnine, ki v resnici niso ravnina.

Po vhodu v Logarsko dolino sem si nekako oddahnil, za mano ni bilo nikogar, pred mano “le” še 3 km, čas na uri pa je še vedno kazal občutno izboljšanje v primerjavi z lanskim rezultatom. »Pritisnil« sem še tista 2 km, ki sta ostala, in ura je na koncu pokazala 5:18:40.

Utrujen, vesel, da je konec, vesel rezultata in uvrstitve, sem zaključil s tekom, ki ga bom gotovo ponovil še kdaj.

Organizacija je bila odlična, druščina še boljša, trasa in dolžina pa vredni spoštovanja.

Posebej hvala Borutu in njegovi ekipi za podporo pri premagovanju proge .

Danijel Hajdinjak

Vodilna tekača v Mozirju

Prihod v cilj

Zmagovalca ultramaratona

12

13

21. VOJAŠKI MARATON CELJE – LOGARSKA DOLINAV soboto, 5. septembra, je v organizaciji 20. pehotnega polka 72. brigade Slovenske vojske ob podpori 670. logističnega polka Logistične brigade Slovenske vojske in v sodelovanju z Društvom maratoncev in pohodnikov Celje potekalo 21. tradicionalno vojaško tekmovanje v maratonu Celje – Logarska dolina. Poleg pripadnikov in pripadnic slovenske vojske ter zaposlenih na Ministrstvu za obrambo so se tekmovanja udeležili tudi člani organizacij in društev (Zveza slovenskih častnikov, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Sever …), upokojenci Ministrstva za obrambo in družinski člani zaposlenih na Ministrstvu za obrambo in v slovenski vojski.

Čestitamo!

Še nekaj trenutkov do začetka maratona Celje – Logarska dolina na 75 km

in nadaljevalo proti Mozirju

Vojaška zdravstvena enota je skrbela za tekmovalce (Letuš).

14

Major Bojan Langerholc, namestnik poveljnika 20. pehotnega polka 72. brigade, je v Mozirju nagovoril tekače.

V Lučah je bilo vzdušje kljub slabemu vremenu odlično.

Start Vojaškega maratona Mozirje – Logarska dolina na 42 km.

15

Vse bližje cilju v Logarski dolini.

… in prihod v cilj. Slovesna podelitev pokalov in medalj najboljšim s slavnostnim govornikom Tomažem Barado.

Premagovanje zadnjih kilometrov …

Start vojaškega maratona Luče – Logarska dolina na 17 km.

16

POROČILO O DELU ZDRAVSTVENE SLUŽBE NA MARATONU DRŽAVNOSTI IN

ULTRAMARATONU CELJE – LOGARSKA DOLINA

Letošnji maraton državnosti je potekal v dokaj ugodnih razmerah, saj temperatura v času maratona ni presegala tiste kritične, ki bi zahtevala časovno preložitev teka. Ne glede na to pa se moramo zavedati, da tudi v takšnih razmerah in ob prireditvi z veliko tekmovalnega naboja lahko pride do toplotne izčrpanosti tudi pri vrhunsko pripravljenih tekmovalcih. Tako je ena od nastopajočih tekmovalk ob prihodu na cilj doživela kratkotrajno izgubo zavesti na račun toplotne izčrpanosti. Izkazalo se je, da v takšnih primerih celo več ne zadostuje ena sama zdravniška ekipa, saj smo z rešilnim vozilom do prihoda na ciljno črto potrebovali kar 10 minut. Na srečo so bili ukrepi, ki jih je v času do našega prihoda nadziral član našega organizacijskega odbora, pravilni in se je vse dobro končalo. Iz tega dogodka moramo izluščiti nekaj pomembnih zaključkov:

• Seznaniti se, kje se nahaja najbližji AED (avtomatski zunanji defibrilator).

• Poskrbeti, da je na cilju v času maratona prisoten nekdo izmed članov organizacijskega odbora, ki je vešč temeljnih postopkov oživljanja in uporabe AED.

• Organizirati osvežitvene tečaje temeljnih postopkov oživljanja za člane organizacijskega odbora (moja naloga v letu 2016).

V primerjavi z maratonom državnosti pa je Ultramaraton minil skoraj brez pomembnejših intervencij. Znova se je izkazalo, da je deževno vreme prvo septembrsko soboto prava osvežitev za naše tekače po dolgem vročem poletju. Tudi letos smo s pomočjo osebja in opreme Slovenske vojske organizirali službo na način,da smo tekačem zagotovili največjo možno varnost. Vsekakor bodo v naslednjih letih koristne izboljšave, ki sem jih navedel pri opisu maratona državnosti.Letošnjega avgusta sem se udeležil kongresa Evropskega kardiološkega združenja v Londonu in med znanstvenimi predstavitvami zasledil nekatera poročila o posledicah športne aktivnosti na srčno-žilni sistem. Spoznanja so

Dr. Žuran z ekipo vsako leto zelo dobro poskrbi za varnost tekačev

V Šempetru na 15. kilometru je bila zdravniška ekipa že v pripravljenosti

17

MASAŽA NA MARATONU CELJE– LOGARSKA DOLINA 2015

V nasprotju z letom prej se je letos naredil oblačen dan z občasnimi padavinami. Temperatura pa je bila za tekmovalce sicer kar idealna, zato nismo pričakovali izčrpanosti, krčev ter s tem tudi več preutrujenosti in poškodb.

Naša petčlanska ekipa se je zbrala v dopoldanskem času v Ljubnem, kjer je prva postaja tudi za masažo. Sledil je kratek sestanek organizacije ekipe – priprava materiala in delovnih masažnih miz.

Masaža je vsako leto del ponudbe in nek standard na maratonu, tako smo že skoraj dve desetletji prisotni na tem pazniku teka in rekreacije v tem delu Slovenije. Vsako leto spoznamo veliko novih tekačev, ki se podajo na to preizkušnjo, prav tako pa tudi takšnih, ki so na tem maratonu že vrsto let in z njimi pokramljamo o težavah, ki so jih imeli med tekom ter kako so se na maraton pripravljali.

Vemo, da je to zelo zahtevna preizkušnja za tiste, ki krenejo na maraton iz Celja. Za nekatere je to celo izziv brez primere, če se odločijo za takšen izreden napor. Takšni so še posebej potrebni pomoči, naša naloga pa je, da tekačem lajšamo težave med tekom in po njem. Največ težav v letošnjem letu so imeli tekmovalci s krči, težkimi nogami, zategnjenostjo in bolečinami v mišicah, nekateri predvsem zaradi slabše pripravljenosti. V glavnem pa so tekmovalci za ta podvig izjemno pripravljeni in pridejo na masažo le zaradi sprostitve mišic, da se zmanjša njihova napetost in hitreje izgine mlečna kislina, ki se nabira v njih.

Vsako leto se razporedimo tako, da se eden od ekipe ustavi na Ljubnem, dva v Lučah, dva pa se odpravita na cilj, kasneje pa se nam pridružijo še ostali iz Luč in Ljubnega.

Na Ljubnem smo masirali tiste, ko so pretekli 50 km in so bili potrebni pomoči zaradi krčev ali drugih lažjih poškodb. Od tu je do cilja še 27 km, torej vsaj še tretjina poti in veliko garanja.

Letos se je na Ljubnem ustavilo okrog petnajst tekmovalcev, ki so največkrat potrebovali rahle masaže zaradi

Saša že 25 let sodeluje pri masaži na ultramaratonu

Masaža v Lučah

zanimiva in jih bom naknadno predstavil. Ker sem v času dolgoletnega spremljanja naših maratoncev prišel do nekaterih zanimivih spoznanj, bi želel te domneve z ekipo sodelavcev potrditi v samostojni znanstveni raziskavi. V raziskavo bomo povabili tekače prostovoljce, ki redno sodelujejo na ultramaratonskih tekih.

Prim.dr. Ivan Žuran, dr.med., specialist interne medicine

18

manjših krčev ali žuljev, ki smo jih istočasno tudi oskrbeli. Glede na vremenske razmere v letošnjem letu v Ljubnem ni bilo potrebnih toliko vmesnih masaž.

Po desetih kilometrih so lahko tekači, največ zaradi krčev ali utrujenosti, iskali pomoč v Lučah na 57. km, kjer sta tekače pričakali dve iz naše ekipe. Tu so tekači iz Celja, pa tudi iz Mozirja bili že pošteno utrujeni.

V Lučah smo imeli približno 40 udeležencev, ki so iskali pomoč, in so bodisi tekmovanje v Lučah zaključili ali so po kratki masaži pot nadaljevali.

Udeleženci so v cilju seveda vsi presrečni, da osvojijo zastavljeni cilj in masaža je samo še prijeten povzetek napornega dela.

V cilju sta dežurala dva člana naše ekipe, potem pa se je začelo. Bolj, ko se je nagibala ura v pozno popoldne, več je bilo tistih, ki so prišli in so bili potrebni pomoči.

Še dobro, da so se nam kasneje pridružili naši člani iz ekipe na progi, saj smo bili komaj kos vsem, ki so se želeli masirati. V cilju v Logarski dolini se je zmasiralo približno 150 tekačev. Največkrat gre za delne masaže, ki trajajo približno 10 – 15 minut. Masiramo v večji meri spodnje okončine, nekaj je tudi masaž hrbta.

Vsem udeležencem smo svetovali, da se najprej stuširajo, uredijo, nekaj pojedo in popijejo ter šele kakšno dobro uro do dve po naporu pridejo na masažo. Moram priznati, da udeleženci z veseljem upoštevajo nasvete.

Vedno pa je določena skupina, ki ji moramo posvetit večjo pozornost in ji pomagati takoj, ker se podajo na pot premalo pripravljeni in s tem pride do manjših ali celo večjih zdravstvenih zapletov.

Iz leta v leto ugotavljamo, da so tekači večji del dobro pripravljeni, brez večjih krčev, bolečin in veliko lažje se sprostijo, s tem pa je boljša in neboleča masaža.

Letos so bili pogoji za tek v primerjavi z zadnjimi leti idealni in tudi udeleženci so to potrdili, saj so imeli manj zdravstvenih težav na progi, zato je velika večina izboljšala rezultate. Zaradi tega je večina tekmovalcev izredno dobro razpoložena v šotoru, sprostijo se, povedo kakšno prigodo ali šalo. Večina je optimistična, polna pozitivne energije in v mislih si že pripravljajo naslednje maratonske podvige.

Vsako leto sodelujemo s Slovensko vojsko, ki nam pomaga pripraviti delovno okolje na vseh treh postajah, največje v Logarski dolini, na cilju (šotor, mize, razsvetljava ter potrebne odeje).

imenu vseh članov ekipe se zahvaljujem organizatorju, s katerim dobro in uspešno sodelujemo že dvajset let. Vidi se njihovo izjemno delo in vztrajnost, saj je ta maraton postal tradicionalen in prepoznaven daleč naokoli!!

Hvala za vse lepe trenutke in dogodke, ki jih lahko delimo z organizatorjem in vsemi udeleženci.

Ekipa za masažo

V cilju so imeli maserji veliko dela

Masaža je trajala vse do 18. ure

19

SREČELOVLeto se hitro obrne in začele so se priprave za srečelov. Tajnica Dragica je priskrbela vse potrebno za začetek dela. Tudi dobitkov se je kar nekaj nabralo. Že vrsto let pogrešamo glavni dobitek, ki bi motiviral še več udeležencev maratona.

Dobitke za srečelov vsako leto pripravljamo pri gospe Simonič v Celju. S svojo prijaznostjo in gostoljubnostjo nas vedno navduši, pogovori z njo pa so vedno zanimivi. Ob kavici udarimo tudi dober ženski čvek, se nasmejimo, okušamo njene dobrote. Čas kar prehitro mine, saj bi si rade še veliko povedale. Želimo, da nas tako vedra pričaka še vrsto let. Ko z dobitki naložimo kombi, se poslovimo in obljubimo, da spet pridemo.

Deževno sobotno jutro na dan maratona nam ni vzelo poguma. Vesele smo se odpeljale dogodivščinam naproti.

Zelo smo bile vesele pomoči vojakov Slovenske vojske. Znosili so nam kartone z dobitki do šotora, poskrbeli za mize, klopi in razsvetljavo. Žal pa je šotor prepuščal dež, tako da bi dežnike morale imeti odprte. Kar nekaj težav je bilo z mokrimi dobitki in oznakami.

Pri prodaji srečk smo poudarjale, da z nakupom pomagajo društvu in radi so se odzvali. Žal pa je vreme vplivalo na prodajo, tako da je nekaj dobitkov ostalo.

Del naše ekipe je poskrbel, da smo se slikale ob reklami sponzorja.

Pa tudi smeha je bilo na pretek. Slišale smo, da zvoni telefon, zaradi gneče se lastnica ni takoj oglasila. Potem ga je iskala, a ga ni našla. Sodelavka jo je poklicala s svojega telefona. Zvonilo je, telefona pa nikjer. Premetale smo vse ležalnike, odeje, blazine. Telefon pa je še kar zvonil v naši bližini. Postalo nam je že vroče, odpele smo si jakne in glej, v notranjem žepu je glasno zvonil. Nasmejale smo se do solz.

Rade pomagamo društvu, smo zaupanja vredne in upamo, da nas tako vidijo tudi drugi.

Vsa pohvala predsedniku društva mag. ODONU SIMONIČU in vsem sodelujočim za dobro sodelovanje.

Tudi v bodoče bomo rade pomagale.Ana R., Ana M., Nevenka, Berta, Vera

Ekipa za pripravo srečolova Priprava dobitkov pri gospe Simonič

20

tel.: 03 491 38 00www.optika-terzan.si

21

LOGARSKA PRED LOGARSKO – TEK PRIJATELJEVTako kot že leta prej, da smo zadostili tradicij, smo se nekateri organizatorji maratona Celje – Logarska dolina maraton pretekli pred maratonom v septembru, saj v času maratona kot organizatorji pač nismo mogli teči, torej smo ponovili Logarsko pred Logarsko.

Letos nam je prišla prav odločitev, da bomo tekli na Krk 15. avgusta, zato smo potrebovali temeljit trening pred tem. Odločili smo se, da bomo tekli v Logarsko dolino v petek, 31. julija. Ekipi iz predhodnega leta: Tonkilju, Valiju, Andreju J. in meni se je pridružil Stane, ki je prejšnje leto tek odpovedal, letos pa sta se nam v zadnjem trenutku pridružila še Higin, najstarejši tekač, in Irena Žgank, kot naša tekaška Sneguljčica.

Start je bil zaradi vročine že ob 3.45 pred Mestno občino Celje. Na pot nas je poslal naš legendarni starter, sodnik in spremljevalec, Lojz. Prijetno je bilo teči po jutranji rosi in svežem zraku. Vsi smo bili sproščeni, čeprav smo iz izkušenj vedeli, da ne bo lahko, kar se je kasneje tudi potrdilo.

Prvi postanek smo imeli na 15. km v Šempetru, kjer se je že pričelo daniti. Lojz nas je oskrbel z napitki, da smo kasneje lahko uživali v prebujanju narave, žuborenju Savinje, ptičjem petju in svežini jutra, ki je kasneje ni bilo več. V Šempetru smo zadnjič, pred prihodom v cilj, videli Andreja. Ubral je svoj tek, čeprav je bilo dogovorjeno, da tečemo skupaj, zato je ostal brez potrebne logistične podpore v obliki hrane in napitkov, kar se mu je na koncu tudi maščevalo.

Ob Preserskem jezeru smo samo malo postali, se okrepčali in se sprostili z Lojzovo pomočjo. Prijetno je bilo teči, kadar je čas tvoj zaveznik, tako da smo z lahkoto pritekli do Letuša, kjer je bila tretjina našega ultramaratona, nas prijateljev teka. V Letušu, na 25. kilometru, je sonce že pričelo kazati svojo moč, vendar je bilo počutje še vedno odlično. Po postanku, ki je bil zares kratek, smo se odpravili naprej proti Mozirju proti Lojzovi blejski juhi. Pri nekaterih so se že pričeli kazati prvi znaki utrujenosti. Naša Sneguljčica (Irena) in Higin, pri 77. letih živa legenda ultramaratona v Bielu, sta nekoliko zaostala na teku do Mozirja.

Skoraj istočasno smo prispeli v Mozirje Stane, Tonkli, Vali in jaz, o Andreju pa ni bilo ne duha ne sluha.Bilo je tako, kot smo pričakovali, nas je v Mozirju poživila Lojzova blejska juha. Tiste mlade zapeljivke iz predhodnega leta ni bilo, zato se tudi za Lojza nismo zbali, da bi nas zapustil. Seveda je po kratkem postanku Vali po stari

Deževen štart v Celje

Na Ljubnem pri gostiteljici Mateji je bilo že toplo

22

Postanek v Strugah, 20 kilometrov pred ciljem

navadi zdivjal naprej, čeprav sta Sneguljčica in Higin pravkar prispela do Mozirja.

Prvi metri proti Nazarju so bili zaradi postanka in trdih nog zelo naporni. Bilo je potrebno priti na delovno temperaturo, pa tudi sonce je že pridobivalo na moči. Že pred Pobrežjem je postajalo kar toplo. Tokrat smo imeli srečo, da je oskrbovalni servis deloval, kot je treba, v primerjavi s predhodnim letom, ko smo ostali dolgih 10 km brez vsega, samo sonca smo imeli dovolj. Lov za šoferjem letos ni bil potreben, pa tudi Vali letos, k sreči, ni izvajal akrobacij.Kot smo pričakovali, bolj ko smo se približevali Ljubnemu, bolj je postajalo vroče. Oblikovali smo se v manjše skupine, razmerja pa so ostala ista, prvi iz Mozirja smo bili spredaj. Ljubno je bilo na dosegu vida, vendar je bilo zaradi vročine še daleč, do tja je bilo potrebno preteči še dobre 3 km po prašnem makadamu in vročem asfaltu.

Na Ljubnem smo se temeljito okrepčali, prijazna domačinka Mateja, lastnica Bifeja na Placu, in njen mož, sta nas oskrbela z nekaj požirki piva. Postanek je bil sicer daljši, kot smo načrtovali, saj smo, kot je bilo dogovorjeno, počakali na Higina in Sneguljčico. Ko sta končno le pritekla, smo se ju zelo razveselili, saj smo držali skupaj, v želji, da vsi pridemo na cilj, ki je bil oddaljen še dolgih 27 km. Le o Andreju ni bilo ne duha ne sluha.

Kot po navadi je postanek pustil posledice, noge so postale trde in niso bile pripravljene na nadaljnje mučenje; skratka glava ja, noge ne in ne. Dolgo je trajala borba, vsaj meni se je zdelo, da je zmagala glava, naša telesa pa so trpela, vsaj moje, zaradi vročine brez sapice.

V Lučah smo se ustavili le za kratek čas, saj je bil načrtovan daljši postanek pri Igli. Letos smo se odločili, da ne bo potrebna juha, in je tudi ni bilo, smo se pa lahko okrepčali s pivom, kar je bilo 14 km pred ciljem že dovoljeno in priporočljivo. Nekoliko je bil razočaran le Vali, ker ni bilo natakarice s čudovitim oprsjem, kar je nadomestil s pivom, ostali pa smo mu pomagali pri tem početju. Postanek je bil po pričakovanju nekoliko daljši, ker smo hoteli dočakati naša prijatelja Sneguljčico in Higina.

Toda sedeči postanek je zopet pustil posledice, kar smo vedeli, zato se zaradi tega nismo preveč sekirali, najbolje je šlo najstarejšemu. Prvi je zopet zdivjal Vali, vendar smo mu hitro sledili in ga kmalu ujeli. Dobro smo vedeli, da

Tekaška sneguljčica Irena

23

je trasa do Solčave zahtevna, kar so vedele tudi naše glave, saj se je cesta neprestano dvigala, kar smo občutiti vsi v obliki krčev in velike vročine.

Po kratkem postanku v Solčavi nas je vzpon do vhoda v Logarsko dolino utrudil. Sam sem imel zopet težave s sladkorjem. Ostali so imeli manj težav, toda s trmo in vztrajnostjo smo vsi prišli do vhoda v Logarsko dolino, kjer smo počakali naša prijatelja, ki sta zaostajala.

Tam smo opravili obvezno fotografiranje, seveda brez Andreja. Za zadnje tri kilometre smo se okrepčali s pršutom, kruhom in refoškom za železo v krvi. Šlo nam je odlično, čeprav se po kratkem spustu trasa maratona zopet rahlo dviguje vse do cilja.

Po dobrih devetih urah teka smo si lahko segli v roke in drug drugemu čestitali za zmago, saj nam je ponovno uspelo premagati razdaljo med Celjem in Logarsko dolino. Sledilo je obvezno fotografiranje, tokrat tudi z Andrejem, ki nas je ves premražen čakal v cilju. Bil sem še posebno vesel, saj je to bil moj 25. maraton Celje – Logarska dolina.

Odon Simonič

Na vhodu v Logarsko dolino

Cilj pri penzionu Na Razpotju v Logarski dolini

24

25

Pred štartom v Celju

Okrepčevalnica na Vrbenskem jezeru

Tik pred okrepčevalnico v Šempetru

Prvi kilometri v Celju

Bogdan, ki ga spremlja žena Nataša ob Vrbenskem jezeru

Okrepčevalnica v Šempetru

Utrinki iz maratona Celje-Logarska dolina

26

Tak čez Letuški most

Okrepčevalnica v Letušu Štart v Mozirju

Tek ob Preserskem jezeru po dežju Spremljevalci na kolesih so bili opora tekačem

Okrepčevalnica Preserje

27

Okrepčevalnica v Mozirju Organizatorji teka zadolženi za pripravo in izdajo štartnih številk

Okrepčevalnica na Pobrežju Okrepčevalnica Radmirje

Osel v Radmiju je bil zelo začuden Okrepčevalnica na Ljubnem

28

Štart na Ljubnem Okrepčevalnica na Strugah

Legendarni Vanč že več kot 25 let skrbi za okrepčevalnico v Lučah

Štart v Lučah

Okrepčevalnica Igla Za redarstvo so skrbeli tudi člani motorističnega društva Grofje celjski

29

Mesto Ime kraj/oznaka Bib No Age Age Group Div čas

ŽENSKE ( WOMEN ) 17 km 1 JERICA SARDOČ VIPAVA 3324 36 1 35-39 17 1:16:30.02 MAJA ŽNIDARŠIČ INŽČ 72. BR 3295 32 1 30-34 17m 1:23:06.43 MARTA PLAHUTA DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3219 50 1 50-54 17o 1:24:29.34 TINA ZAGORC LRBZO 72. BR 3283 30 2 30-34 17m 1:27:17.75 KATJA PANTAR KOČEVJE 3319 29 1 0-29 17 1:27:25.46 URŠKA UGOVŠEK LJUBNO 3318 27 2 0-29 17 1:28:49.17 BARBARA MRVA LRBZO 72. BR 3203 28 3 0-29 17m 1:28:49.88 ROMANA JORDAN LJUBLJANA 3033 49 1 45-49 17 1:29:40.19 URŠKA BELE CVŠ/ŠPČ 3079 36 2 35-39 17m 1:29:50.410 JERNEJA BONIFER OZ ZSČ LJUBLJANA 3084 23 4 0-29 17o 1:30:24.811 BERNARDA ŠRAJ LOGBR/VZE 3257 42 1 40-44 17m 1:31:07.412 PETRA DRAME 20. PEHP 3104 26 5 0-29 17m 1:32:18.813 MAGDA LUŽAR DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3188 42 2 40-44 17o 1:32:36.914 KRISTINA KAPUS DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3149 52 2 50-54 17o 1:33:01.215 MARTINA PODVRŠNIK GŠSV/EPOD 3223 48 2 45-49 17m 1:33:22.816 MAJA LORENČIČ LJUBNO OB SAVINJI 3032 42 3 40-44 17 1:34:24.717 NINA RAČEK 1. BR 3235 34 3 30-34 17m 1:34:53.318 KATARINA SKORNŠEK MOZIRJE 3307 38 3 35-39 17 1:35:11.419 KLARA MIKLIČ LJUBLJANA 3320 44 4 40-44 17 1:35:21.320 VALENTINA KLEMENČIČ 20. PEHP 3154 34 4 30-34 17m 1:35:54.421 SANJA PEKLAR 74. PEHP 3210 29 6 0-29 17m 1:36:28.222 TADEJA VILAR 74. PEHP 3274 33 5 30-34 17m 1:36:28.823 TINA BRAJNIK LOGBR 3087 40 5 40-44 17m 1:36:56.524 TAMARA ŠVAJGER GŠSV/EPOD 3261 32 6 30-34 17m 1:36:58.125 NASTJA KOS LOKA PRI ŽUSMU 3029 26 7 0-29 17 1:37:21.526 ALENKA VALENTINC DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3272 36 4 35-39 17o 1:38:45.827 TINA STEGNAR BRASLOVČE 3008 39 5 35-39 17 1:39:21.928 JANA PRIMČIČ GŠSV/EPOD 3229 42 6 40-44 17m 1:39:26.829 TANJA JESENOVEC ZOC 3139 36 6 35-39 17m 1:39:35.430 IRENA BRADAČ GŠSV/EPOD 3085 44 7 40-44 17m 1:39:38.231 TINA TOMAN BOGATAJ NOVA CERKEV 3030 34 7 30-34 17 1:39:43.532 JANJA ŠTIGLIC MOZIRJE 3316 42 8 40-44 17 1:40:12.233 ROMANA PERHAJ 157. LOGP 3217 51 3 50-54 17m 1:40:37.834 TATJANA MERVAR DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3198 42 9 40-44 17o 1:40:37.935 VIKTORIJA MALI EVOJ MARIBOR 3192 47 3 45-49 17m 1:40:51.936 JASMINA KOTNIK CVŠ 3167 38 7 35-39 17m 1:40:52.237 ELIDA LAINŠČEK EVOJ MARIBOR 3176 54 4 50-54 17m 1:40:54.338 ANDREJA BLIMEN MAJCEN DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3082 42 10 40-44 17o 1:40:58.039 ANDREA CESAR DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3092 39 8 35-39 17o 1:41:04.940 MATEJA KRIČAJ BRASLOVČE 3024 49 4 45-49 17 1:41:56.141 VALENTINA KLANČNIK 1. BR 3153 35 9 35-39 17m 1:43:27.842 ANDREJA RIBIČ DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3239 42 11 40-44 17o 1:43:33.343 ALENKA TURK DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3264 42 12 40-44 17o 1:44:27.244 MAJDA JUNC DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3141 48 5 45-49 17o 1:44:27.645 ANJA KNAP 1. BR 3156 27 8 0-29 17m 1:44:48.646 MATEJA VISOČNIK LJUBNO OB SAVINJI 3304 35 10 35-39 17 1:44:48.747 JOŽA VIRANT 1. BR 3275 49 6 45-49 17m 1:45:04.948 MAJA CERAR ČJRKBO 72. BR 3093 35 11 35-39 17m 1:45:28.449 KATJA ŽNIDARŠIČ-GUNDELJ CELJE 3011 38 12 35-39 17 1:45:30.050 ROMANA BEGOVIĆ 15. PVL/LETŠ 3078 27 9 0-29 17m 1:46:18.051 LIDIJA HRIBAR ZOC 3133 40 13 40-44 17m 1:48:24.952 VESNA PERNEK DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3212 22 10 0-29 17o 1:48:29.653 ALENKA SKOK MOZIRJE 3005 55 1 55-59 17 1:48:59.254 HORTENSIA ERAJ LJUBNO OB SAVINJI 3006 41 14 40-44 17 1:48:59.355 LIDIJA ZEBEC EVOJ MARIBOR 3284 42 15 40-44 17m 1:49:04.756 VANJA ŽURAN DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3298 42 16 40-44 17o 1:49:04.757 ALENKA VIDMAR LJUBLJANA 3034 37 13 35-39 17 1:49:05.758 EMA JANKO MOZIRJE 3317 53 5 50-54 17 1:50:03.759 NEVENKA ŽUTIĆ CELJE 3299 46 7 45-49 17 1:50:41.360 TATJANA VIDMAR VELENJE 3313 45 8 45-49 17 1:51:36.161 IRMA GOLOB ŠKOFJA LOKA 3016 54 6 50-54 17 1:51:55.962 ADRIJANA GROBELŠEK RAČE 2015 36 14 35-39 17 1:52:14.263 KATJA GRUM POSTOJNA 3004 31 8 30-34 17 1:53:45.564 BOJANA HERMAN DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3128 46 9 45-49 17o 1:54:22.665 ZORA ŠROT LOČE PRI POLJČANAH 3022 28 11 0-29 17 1:54:53.266 MOJCA ROZMAN LOGATEC 3007 39 15 35-39 17 1:55:35.867 JANJA GJURASEK PTUJ 3015 47 10 45-49 17 1:56:09.168 STANISLAVA NIDORFER DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3204 55 2 55-59 17o 1:57:15.669 SAŠA ZRIMŠEK CERKNICA 3036 41 17 40-44 17 1:57:26.370 SARA JEVEC 157. LOGP 3140 34 9 30-34 17m 1:58:05.171 ANA VIRANT DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3277 16 12 0-29 17o 2:00:13.272 PETRA VIRANT DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3276 24 13 0-29 17o 2:00:13.473 VERENA PERKO KAMNIK 3019 63 1 60-64 17 2:04:44.774 IVANA KACAFURA MOST NA SOČI 2016 31 10 30-34 17 2:06:48.375 DOROTEJA BIZANT MEDVODE 3013 15 14 0-29 17 2:06:53.876 DAMJANA ŽOLNIR PREBOLD 3023 58 3 55-59 17 2:06:53.877 KARIN JERMAN OZ ZSČ LJUBLJANA 3138 48 11 45-49 17o 2:07:59.378 NATAŠA ČUDEN DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3101 46 12 45-49 17o 2:16:06.179 ŠPELA PUSTOVRH GORENJA VAS 3020 20 15 0-29 17 2:19:34.780 MATEJA ARKO GŠSV/EPOD 3075 43 18 40-44 17m 2:21:07.481 KATARINA GRUDEN LJUBLJANA 3027 26 16 0-29 17 2:21:32.382 ANJA URBANIJA MORAVČE 3028 25 17 0-29 17 2:21:32.383 LUNA PUST DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3233 10 18 0-29 17o 2:28:39.984 MANCA PUST DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3232 32 11 30-34 17o 2:28:42.485 ALJA ŠAFARIČ ŠTORE 3021 28 19 0-29 17 2:33:17.886 BOJANA LIPIČNIK OZVVS ŠOŠTANJ 3182 57 4 55-59 17o 2:36:28.787 SONJA ČANČ OZVVS ŠOŠTANJ 3098 56 5 55-59 17o 2:36:29.488 ANA ZRIMŠEK CERKNICA 3035 16 20 0-29 17 2:38:47.789 MOJCA KLUG DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3155 50 7 50-54 17o 2:39:15.590 IRENA PLEVEL STAHOVICA 3009 53 8 50-54 17 2:50:41.691 VANDA MAČKOVŠEK KAMNIK 3010 58 6 55-59 17 2:50:41.692 IVANA VIDIMOVÁ PRAHA 9 3001 64 2 60-64 17 3:01:26.293 POLONA KOLAREK LITIJA 3018 39 16 35-39 17 3:06:30.494 METKA ERJAVEC LJUBLJANA 3312 66 1 65-69 17 3:08:39.895 VENDULA PETROVA ROKYTNICE 3073 40 19 40-44 17 3:14:46.196 MARIE LAPÁČKOVÁ ZDOBNICE 3002 68 2 65-69 17 3:14:46.5

MOŠKI ( MEN ) 17 km 1 ALEŠ ŽONTAR 1. BR 3296 33 1 30-34 17m 1:03:50.42 MATEVŽ SCHAUBACH GŠSV/EPOD 3244 36 1 35-39 17m 1:03:53.03 DEJAN HENIGMAN 1. BR 3127 26 1 0-29 17m 1:08:59.34 ROK SVETKO POLZELA 3322 28 2 0-29 17 1:09:40.35 MATJAŽ VRHUNC OZ ZSČ LJUBLJANA 3280 52 1 50-54 17o 1:10:11.56 ANDRAŽ DOBOVŠEK 15. PVL/107. LEBA 3103 34 2 30-34 17m 1:11:18.57 BORIS BALEK LOGBR 3077 50 2 50-54 17m 1:12:16.38 TADEJ DROBNIČ ZOC 3106 49 1 45-49 17m 1:12:35.39 MIRAN KOLMAN LOGBR 3161 43 1 40-44 17m 1:12:41.1

10 IZIDOR LAMOT 20. PEHP 3177 25 3 0-29 17m 1:12:59.411 GORAZD DREVENŠEK 1. BR 3105 41 2 40-44 17m 1:13:30.912 ROMAN GRMOVŠEK 1. BR 3126 40 3 40-44 17m 1:13:42.213 MATJAŽ SLANC KILO ČETA/KFOR 32 3248 30 3 30-34 17m 1:14:24.714 ZDRAVKO GREGL 15. PVL/107. LEBA 3124 47 2 45-49 17m 1:14:28.115 BRANE MIŠMAŠ VIŠNJA GORA 3046 40 4 40-44 17 1:15:31.816 MATEJ ROJKO 20. PEHP 3241 36 2 35-39 17m 1:15:46.117 LEON VRTOVEC 1. BR 3281 30 4 30-34 17m 1:16:23.518 DAMJAN JARC 1. BR 3136 26 4 0-29 17m 1:16:46.419 IVAN RUPARČIČ OZVVS RIBNICA 3242 63 1 60-64 17o 1:17:16.620 JOŽE PODBREGAR LUČE 3327 31 5 30-34 17 1:17:43.021 GREGOR KAPELE 1. BR 3148 30 6 30-34 17m 1:17:46.722 SANDI KIRIČ 74. PEHP 3152 25 5 0-29 17m 1:17:46.923 DEJAN HLADNIK ZOC 3129 45 3 45-49 17m 1:17:57.624 DOMEN FAJDIGA ZOC 3109 41 5 40-44 17m 1:17:57.725 STANE FERFILA DU MORS 3111 64 2 60-64 17o 1:18:12.126 MARKO PETEK 74. PEHP 3216 29 6 0-29 17m 1:18:48.827 IVAN UNGER 74. PEHP 3269 47 4 45-49 17m 1:19:10.628 ERIK ROSENSTEIN REČICFA OB SAVINJI 3065 36 3 35-39 17 1:19:14.829 IGOR ZEMLJIČ 20. PEHP 3285 36 4 35-39 17m 1:19:37.230 JANEZ VEREŠ PVDS ZA PRIM. IN NOT. 3273 55 1 55-59 17o 1:19:53.331 MIHA ČIČIĆ 15. PVL 3099 30 7 30-34 17m 1:20:32.632 TONI TURŠIČ GŠSV/EPOD 3267 46 5 45-49 17m 1:20:44.633 ALEŠ BIŠKUP LRBZO 72. BR 3080 41 6 40-44 17m 1:21:09.334 HADIS LIŠINOVIČ 1. BR 3184 39 5 35-39 17m 1:21:15.035 MITJA LEVER ŠMARTNO OB DRETI 3062 34 8 30-34 17 1:21:51.836 DANIEL MEŠKO 74. PEHP 3199 28 7 0-29 17m 1:21:56.837 ANDREJ MOLIŠNIK DRAVOGRAD 3328 44 7 40-44 17 1:22:01.438 BORIS RAJ 74. PEHP 3236 36 6 35-39 17m 1:22:03.439 BORIS MAJCEN VZE LOGBR 3191 45 6 45-49 17m 1:22:05.140 LUKA ŠTRUS 15. PVL/LETŠ 3259 27 8 0-29 17m 1:22:08.641 ALEŠ ZVER LRBZO 72. BR 3290 34 9 30-34 17m 1:22:09.442 DAMJAN LOVREC 20. PEHP 3186 37 7 35-39 17m 1:22:17.243 JAN SINTIČ DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3246 16 9 0-29 17o 1:22:29.744 ANTON ŽAGAR OZVVS RIBNICA 3291 60 3 60-64 17o 1:22:42.345 DAMIJAN ŽAGAR GŠSV/EPOD 3292 45 7 45-49 17m 1:23:25.746 MILOŠ FERLAN ŠKOFJA LOKA 3063 54 3 50-54 17 1:23:29.747 MITJA MARGON 1. BR 3193 44 8 40-44 17m 1:23:57.048 JOŽE LUŽAR 157. LOGP 3189 44 9 40-44 17m 1:24:05.649 PETER CESAR 157. LOGP 3091 41 10 40-44 17m 1:24:05.850 MILAN PILIH CELJE 3314 55 2 55-59 17 1:24:07.951 MIRAN BLAŠKO CVŠ 3081 43 11 40-44 17m 1:24:23.352 LUKA ZGOJZNIK MOZIRJE 3303 33 10 30-34 17 1:24:29.053 ROBERT BRGLEZ LJUBNO OB SAVINJI 3302 47 8 45-49 17 1:24:34.454 MATIC OMEJC KRANJ 3194 23 10 0-29 17 1:24:53.355 FRANČIŠEK SVET CVŠ/ŠPČ 3250 35 8 35-39 17m 1:25:09.556 GREGOR ŠPRINGER 74. PEHP 3256 22 11 0-29 17m 1:25:16.957 MIHA CVILAK 74. PEHP 3096 25 12 0-29 17m 1:25:17.058 TADEJ ŠKRJANEC 74. PEHP 3254 30 11 30-34 17m 1:25:17.159 ALEŠ KRONOVŠEK 20. PEHP 3172 23 13 0-29 17m 1:25:20.860 SREČKO OMEJC LOGBR/VZE 3206 50 4 50-54 17m 1:25:25.861 URBAN ULČAR 15. PVL/LETŠ 3268 26 14 0-29 17m 1:25:43.262 ANDREJ SKVARČA GŠSV J-4 3247 54 5 50-54 17m 1:26:06.963 GAŠPER GAJŠEK 20. PEHP 3117 23 15 0-29 17m 1:26:09.064 MIROSLAV NIDORFER CVŠ 3205 55 3 55-59 17m 1:26:14.065 MATJAŽ KODRIČ ČVP 72. BR 3159 36 9 35-39 17m 1:26:19.066 MIHEC GAJŠEK 20. PEHP 3118 30 12 30-34 17m 1:26:19.267 SIMON FILIPIČ BATOP RB 72. BR 3112 36 10 35-39 17m 1:26:25.268 MARCEL BRAJDIČ 1. BR 3086 21 16 0-29 17m 1:26:27.669 JAN BEZOVNIK LUČE 3323 26 17 0-29 17 1:26:43.970 ALEŠ KOČNAR BATOP RB 72. BR 3158 33 13 30-34 17m 1:26:49.271 MATJAŽ KORELC 15. PVL 3163 41 12 40-44 17m 1:26:57.572 ANDREJ PLAVŠAK GŠSV/EPOD 3220 30 14 30-34 17m 1:27:09.673 ROBERT GRADIŠČAJ LRBZO 72. BR 3123 45 9 45-49 17m 1:27:10.474 JOŽEF ŠTIBLAR RB 72. BR 3258 46 10 45-49 17m 1:27:20.475 BOŠTJAN POGOREVC CVŠ 3224 39 11 35-39 17m 1:27:25.876 TADEJ ŽULIČ 1. BR 3297 28 18 0-29 17m 1:27:42.077 JAKA OGRADI PREBOLD 3068 38 12 35-39 17 1:27:56.578 ZMAGO ZAGORC GŠSV/EPOD 3282 45 11 45-49 17m 1:27:59.079 SAMO MIHAČIČ GŠSV/EPOD 3200 43 13 40-44 17m 1:28:12.880 GAŠPER KOSMAČ LOGBR/VZE 3164 32 15 30-34 17m 1:28:25.181 KONRAD ŠALEHAR KILO ČETA/KFOR 32 3252 30 16 30-34 17m 1:28:37.682 JANEZ MATEJ KILO ČETA/KFOR 32 3197 38 13 35-39 17m 1:28:37.883 TOMI PRESKAR VELENJE 3308 27 19 0-29 17 1:28:40.584 ROK LOPAN LRBZO 72. BR 3185 24 20 0-29 17m 1:28:50.085 MARKO ŠMIGOC LOGBR 3255 48 12 45-49 17m 1:28:51.386 DEJAN GANTAR 670. LOGP 3120 40 14 40-44 17m 1:29:09.187 KLEMEN MIHALIČ KILO ČETA/KFOR 32 3201 29 21 0-29 17m 1:29:15.788 BORUT KASTELEC LOGBR/VZE 3150 36 14 35-39 17m 1:29:27.789 UROŠ VAJNGERL 1. BR 3270 37 15 35-39 17m 1:29:33.290 DARKO LUŽNIK 1. BR 3190 33 17 30-34 17m 1:29:33.591 MIRO STREL ČVP 1. BR 3249 45 13 45-49 17m 1:30:29.892 IVAN RIBIČ INŽČ 72. BR 3238 41 15 40-44 17m 1:30:43.993 MARTIN ZUPANČIČ 16. CNKZP 3289 41 16 40-44 17m 1:30:45.694 JOC STRNAD CELJE 3067 39 16 35-39 17 1:30:54.695 JURE FERBEŽAR 157. LOGP 3110 50 6 50-54 17m 1:30:57.796 ALEŠ HRAST VZE - LAB JRKBO 3132 26 22 0-29 17m 1:31:26.497 ROK ŠUŠTAR VZE - LAB JRKBO 3260 30 18 30-34 17m 1:31:26.998 MATJAŽ BOLJTE VZE - LAB JRKBO 3083 33 19 30-34 17m 1:31:27.099 DUŠAN VALENTINC 107. LEBA 3271 43 17 40-44 17m 1:31:28.7100 ROBERT CUKJATI BRASLOVČE 3050 39 17 35-39 17 1:31:37.6101 JAKA PRESEČNIK 1. BR 3227 30 20 30-34 17m 1:31:59.2102 MITJA KRALJ TP 72. BR 3169 43 18 40-44 17m 1:32:06.6103 FRANC OSTRELIČ 157. LOGP 3207 50 7 50-54 17m 1:32:15.3104 BOJAN PERGAR CVŠ 3211 53 8 50-54 17m 1:32:16.4105 GREGOR ROJKO 20. PEHP 3240 38 18 35-39 17m 1:32:19.2106 MIROSLAV LUJIĆ TP 72. BR 3187 52 9 50-54 17m 1:32:33.8107 MARJAN GABOR LOGBR/VZE 3115 42 19 40-44 17m 1:32:42.3108 MATJAŽ GABOR 72. BR/EVOJ MB 3116 38 19 35-39 17m 1:32:42.4109 ZLATKO VIŠNAR 72. BR/EVOJ MB 3278 51 10 50-54 17m 1:32:42.4110 ROBERT PETER ZAJC LJUBLJANA 3321 45 14 45-49 17 1:32:42.8111 GAŠPER REK 16. CNKZP/RKVD 3237 31 21 30-34 17m 1:32:57.6112 ALEŠ PESTOTNIK 1. BR 3214 35 20 35-39 17m 1:32:58.4113 MIĆO PANIĆ BATOP RB 72. BR 3209 28 23 0-29 17m 1:33:23.8114 DAVID ŽNIDARŠIČ 1. BR 3294 34 22 30-34 17m 1:33:34.0115 MARKO BUNDERLA 15. PVL 3090 34 23 30-34 17m 1:34:05.6116 EUGEN PEČOVNIK SOLČAVA 3315 24 24 0-29 17 1:34:30.4117 UROŠ AVBELJ KILO ČETA/KFOR 32 3076 36 21 35-39 17m 1:34:33.2118 DRAGAN CVETKOVIĆ 157. LOGP 3095 45 15 45-49 17m 1:34:43.0119 ZDRAVKO KREFT VZE - LAB JRKBO 3170 54 11 50-54 17m 1:35:13.9120 MARKO PODPLATNIK 15. PVL/LETŠ 3222 25 25 0-29 17m 1:35:25.5121 MATJAŽ POLAK 20. PEHP 3225 25 26 0-29 17m 1:35:31.1122 ANŽE KOŠMRLJ KILO ČETA/KFOR 32 3166 29 27 0-29 17m 1:35:31.2123 MLADEN POPOVIČ 157. LOGP 3226 63 4 60-64 17m 1:36:27.7

30

124 ANDREJ TRKOV CVŠ/ŠPČ 3263 42 20 40-44 17m 1:36:50.5125 ANDREJ PERKO KAMNIK 3057 62 5 60-64 17 1:37:05.7126 ZLATKO DAKIČ ANKARAN 3047 54 12 50-54 17 1:37:09.3127 JURE KACAFURA 3053 27 28 0-29 17 1:37:21.1128 VILI FLIS 157. LOGP 3113 34 24 30-34 17m 1:37:34.5129 BRANKO AHEC EPOD EVOJ IC 3074 48 16 45-49 17m 1:37:34.9130 TOMAŽ ERHOVNIC GŠSV/EPOD 3108 60 6 60-64 17m 1:37:45.0131 UROŠ BRENČIČ ZOC 3088 44 21 40-44 17m 1:37:45.5132 MARJAN TAVČAR PVDS ZA PRIM. IN NOT. 3262 61 7 60-64 17o 1:37:46.3133 GAŠPER OITZL GOZD MARTULJEK 3060 25 29 0-29 17 1:38:07.9134 MARJAN DEBEVC DU MORS 3102 65 1 65-69 17o 1:38:31.2135 BERNARD KOŠČAK CVŠ 3165 47 17 45-49 17m 1:38:32.1136 MIRKO KUPLJEN DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3174 57 4 55-59 17o 1:38:38.4137 ANDREJ ŠORLI CELJE 3325 37 22 35-39 17 1:39:04.2138 ROMAN GRADIČ BRASLOVČE 3061 52 13 50-54 17 1:39:21.9139 ROBERT KOVAČ CVŠ 3168 41 22 40-44 17m 1:39:24.4140 JANI LIKAVEC CVŠ 3180 47 18 45-49 17m 1:39:25.6141 NEJC LESIČNIK 20. PEHP 3178 22 30 0-29 17m 1:39:43.4142 ROMAN ČAKŠ 3064 43 23 40-44 17 1:40:30.6143 URBAN IPŠEK CELJE 3051 28 31 0-29 17 1:41:20.1144 MIHA UPLAZNIK ŽALEC 3066 34 25 30-34 17 1:43:35.2145 NINOSLAV IVEZIĆ KILO ČETA/KFOR 32 3135 24 32 0-29 17m 1:43:41.5146 MATJAŽ ŽGANK PETROVČE 3043 43 24 40-44 17 1:43:48.4147 BOŠTJAN KORELC 157. LOGP 3162 41 25 40-44 17m 1:43:48.5148 TIMOTEJ ROSC LUČE 3326 27 33 0-29 17 1:44:43.7149 RIKI KREBS ŠMARTNO OB DRETI 3306 40 26 40-44 17 1:44:48.7150 DEJAN KRUMPAK ČJRKBO 72. BR 3173 34 26 30-34 17m 1:45:30.4151 TINE FERFILA CERKNICA 3049 33 27 30-34 17 1:46:58.3152 SANDI PETAN GŠSV 3215 41 27 40-44 17m 1:48:52.7153 VINKO PERNEK LRBZO 1.BR 3213 55 5 55-59 17m 1:49:04.7154 SILVESTER ZADRAVEC MURSKA SOBOTA 3044 41 28 40-44 17 1:49:06.4155 DANIJEL RADIČ CELJE 3069 48 19 45-49 17 1:50:41.4156 GORAZD PUCONJA LOGBR/VZE 3230 49 20 45-49 17m 1:54:37.2157 ALFONZ CUGMAS CVŠ 3094 57 6 55-59 17m 1:54:55.6158 BOŠTJAN TOMAŽIČ LJUBLJANA 3048 41 29 40-44 17 1:55:23.5159 BRANKO PUHAR DU MORS 3231 56 7 55-59 17o 1:55:27.5160 ANDREJ ROZMAN LOGATEC 3045 46 21 45-49 17 1:55:35.9161 KRISTJAN PAHOR 157. LOGP 3208 30 28 30-34 17m 1:55:53.8162 ANTON KRESAL 157. LOGP 3171 52 14 50-54 17m 1:56:17.7163 DEJAN KOČNAR DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 3157 36 23 35-39 17o 1:57:47.3164 JANKO ZUPANC OZVVS ŠOŠTANJ 3288 54 15 50-54 17o 1:58:29.0165 ROBERT GALE LOGBR/VZE 3119 46 22 45-49 17m 2:03:04.8166 ŽAN POZNIČ GORNJI GRAD 3301 27 34 0-29 17 2:03:54.8167 FRANTIŠEK ZDVOŘÁK LODĚNICE 3037 60 8 60-64 17 2:06:14.3168 MILENKO JERMAN OZ ZSČ LJUBLJANA 3137 65 2 65-69 17o 2:07:39.4169 BOGDAN VOŠNJAK ŽALEC 3059 44 30 40-44 17 2:11:23.2170 STANISLAV ODLAZEK SLOVENJ GRADEC 3056 51 16 50-54 17 2:11:23.4171 JAKOB BIZANT MEDVODE 3052 19 35 0-29 17 2:19:34.6172 JOŽE JUVAN OZVVS ŠOŠTANJ 3143 34 29 30-34 17o 2:22:40.0173 JIŘÍ ŠOLÍN PRAHA 3042 68 3 65-69 17 2:26:45.0174 SERGEJ PUST 1. BR 3234 48 23 45-49 17m 2:28:40.8175 JOŽE ČANČ OZVVS ŠOŠTANJ 3097 58 8 55-59 17o 2:36:31.2176 STANISLAV LIPIČNIK OZVVS ŠOŠTANJ 3181 58 9 55-59 17o 2:36:31.5177 MIHAEL NOVŠEK LITIJA 3055 56 10 55-59 17 2:39:41.5178 BOŠTJAN ŠKORJAK LJUBLJANA 3058 70 1 70-74 17 2:42:12.5179 IVAN HROVAT CELJE 3070 53 17 50-54 17 2:42:14.0180 FRANC JUVAN OZVVS ŠOŠTANJ 3147 56 11 55-59 17o 2:46:31.3181 IVAN JUVAN OZVVS ŠOŠTANJ 3146 59 12 55-59 17o 2:46:32.6182 MILAN FRAS OZVVS ŠOŠTANJ 3114 64 9 60-64 17o 2:46:38.5183 IVAN JUVAN OZVVS ŠOŠTANJ 3144 57 13 55-59 17o 2:46:38.7184 PROKOP HOLÝ HROB 3038 68 4 65-69 17 3:01:26.2185 STANISLAV MUCHA CHODOV U K.V 3040 69 5 65-69 17 4:45:00.2186 JOSEF KREJSA DOBŘÍŠ 3039 68 6 65-69 17 4:48:37.6

ŽENSKE ( WOMEN ) 27 km1 SUZANA FERENC ŠOŠTANJ 2083 38 1 35-39 2:21:04.72 BARBARA MARKUN KRANJ 2011 45 1 45-49 2:22:34.73 PETRA BITENC1 MOZIRJE 2079 44 1 40-44 2:23:25.34 NATAŠA KOTNIK VELENJE 2010 40 2 40-44 2:25:57.05 ANDREJA FERLAN ŠKOFJA LOKA 2033 47 2 45-49 2:27:09.86 VLASTA SEDEJ ŽIRI 2007 35 2 35-39 2:29:35.07 TANJA OMERZEL ŠOŠTANJ 2084 42 3 40-44 2:32:10.08 MAJDA VODNIK DOMŽALE 2089 50 1 50-54 2:38:17.49 NIKOLAJA ROJŠEK BRASLOVČE 2009 26 1 0-29 2:38:44.110 ALJA TEKALEC LJUBLJANA - POLJE 2023 39 3 35-39 2:39:00.811 MOJCA TROBEVŠEK KAMNIK 2024 34 1 30-34 2:40:08.712 URŠKA ČOPAR MOZIRJE 2036 43 4 40-44 2:43:23.813 HANA OSTAN OŽBOLT LJUBLJANA 2019 24 2 0-29 2:43:55.714 NATAŠA KOPAČ LJUBLJANA 2034 28 3 0-29 2:45:01.915 MANCA GALE LJUBLJANA 2027 25 4 0-29 2:48:19.016 JOŽICA ROSENSTEIN MOZIRJE 2037 56 1 55-59 2:48:27.017 DARINKA PRESEČNIK MOZIRJE 2008 34 2 30-34 2:48:28.218 JERICA TREFALT CERKLJE NA GORENSKEM 2003 36 4 35-39 2:48:50.919 MATEJA PIŠLJAR NOVO MESTO 2020 29 5 0-29 2:50:32.320 ANA OREŠNIK ŽIRA 2026 62 1 60-64 2:51:42.921 TANJA GRM GABROVKA 2004 37 5 35-39 2:52:30.022 POLONCA GRIČAR LJUBLJANA 2012 50 2 50-54 2:52:37.623 TANJA MLINARIČ SENOVO 2018 40 5 40-44 2:54:27.424 SMILJANA FLAJSINGER PTUJ 2029 52 3 50-54 3:00:37.425 VLASTA BIZJAK KAMNIK 2028 34 3 30-34 3:03:09.826 MOJCA LIPICER STANTIČ ŠEMPAS 2006 42 6 40-44 3:11:08.627 IRENA VIDRGER DOMŽALE 2035 35 6 35-39 3:13:28.428 NINA KOCJAN ČRNOMELJ 2017 33 4 30-34 3:13:28.529 NATAŠA MUSAR MIŠELJIĆ LJUBLJANA 2002 45 3 45-49 3:26:28.430 MARJETA BIZANT MEDVODE 2014 22 6 0-29 3:26:31.331 URŠKA ŠALEJ PREDDVOR 2022 45 4 45-49 3:40:09.432 SONAJ MIS ŠKOFLJICA 2005 44 7 40-44 3:43:10.633 ANDREJA BIZANT MEDVODE 3012 49 5 45-49 3:44:04.234 NATAŠA ANDERLIČ KAMNIK 2013 43 8 40-44 3:47:00.835 LILIJANA GUSTINČIČ DEKANI 2030 59 2 55-59 3:53:46.736 SANDRA REBOLJ LJUBLJANA DRAVLJE 2001 41 9 40-44 3:58:01.937 MARJETA ŠIBAV ŠEMPETER PRI GORICI 2031 64 2 60-64 4:27:42.7

MOŠKI ( MEN ) 27 km1 BOŠTJAN ŠTIGLIC MOZIRJE 2066 44 1 40-44 2:06:37.32 RAMON TURNES PEREZ LJUBLJANA 2075 45 1 45-49 2:07:38.13 GREGOR SEDEJ ŽIRI 2044 35 1 35-39 2:13:27.74 ROK BLATNIK BRUSNICE 2097 24 1 0-29 2:16:41.85 MIHA HERMAN IVANČNA GORICA 2055 43 2 40-44 2:18:02.6

6 PETER JURJEVEC LJUBNO 2085 37 2 35-39 2:18:11.47 ROMAN MAZI PRESERJE 2091 44 3 40-44 2:19:49.78 ROBI SEMPRIMOŽNIK GORNJI GRAD 2087 47 2 45-49 2:19:56.59 BORIS GOSAR LJUBNO 2086 39 3 35-39 2:20:57.610 ALAN ŠEMENC NAZARJE 2042 41 4 40-44 2:22:29.011 MARKO MEHLE LJUBLJANA 2057 30 1 30-34 2:22:35.312 JOŽE KRAČMAN MENGEŠ 2056 47 3 45-49 2:23:29.513 TOMAŽ HITI CERKNICA 2074 43 5 40-44 2:25:26.814 BENJAMIN DOBNIKAR KOMENDA 2051 26 2 0-29 2:28:43.915 MATEVŽ KOVAČIČ POSTOJNA 2067 38 4 35-39 2:32:15.816 MIRO MLAKAR STARI TRG PRI LOŽU 2076 63 1 60-64 2:32:30.117 FRANC VRČKOVNIK ŠOŠTANJ 2093 49 4 45-49 2:33:19.618 ANTON KERT KRANJ 2047 50 1 50-54 2:33:20.019 TOMAŽ IRŠIČ CELJE 2095 30 2 30-34 2:34:38.020 MIRAN PUC ŽALEC 2061 44 6 40-44 2:35:50.521 VID JELENC MENGEŠ 2048 65 1 65-69 2:36:43.822 MITJA MLAKAR RAČE 2058 31 3 30-34 2:37:01.723 IGOR ZIDAR DOMŽALE 2088 39 5 35-39 2:38:17.524 BOŠTJAN BRGLEZ VELENJE 2065 44 7 40-44 2:38:59.225 BORUT TIRAN ŠMARJEŠKE TOPLICE 2063 42 8 40-44 2:40:46.326 DAMJAN SAKAČ VAČE 2040 43 9 40-44 2:40:55.227 UROŠ URBAS LJUBLJANA 2077 38 6 35-39 2:44:45.128 METOD KOZJEK POLHOV GRADEC 1024 58 1 55-59 2:45:07.729 MIHA NAGELJ LJUBLJANA 2096 28 3 0-29 2:45:20.630 ALJAŽ DOBNIKAR KOMENDA 2052 25 4 0-29 2:46:01.831 GREGOR ŠEBELA DOMŽALE 2094 36 7 35-39 2:46:45.432 MITJA GJURASTEK PTUJ 2092 49 5 45-49 2:50:44.733 MARKO SERŠEN LJUBLJANA 2062 40 10 40-44 2:51:48.134 JURE OREŠNIK ŽIRA 2064 59 2 55-59 2:51:49.335 MITJA GJURASEK PTUJ 2053 49 6 45-49 2:52:35.336 GREGOR GOJEVIČ VELENJE 2043 45 7 45-49 2:54:00.637 ANTON GRENKO LJUBNO OB SAVINJI 2045 47 8 45-49 2:54:45.538 BOŠTJAN KLEP CELJE 2090 33 4 30-34 3:03:52.339 MARKO BRECL VRANSKO 2050 48 9 45-49 3:04:41.440 NIKO GJURASEK PTUJ 2054 19 5 0-29 3:07:47.541 ANDREAS PAUŠNER PREDDVOR 2059 44 11 40-44 3:23:35.442 GAŠPER MIS ŠKOFLJICA 2041 46 10 45-49 3:26:19.143 MATJAŽ ŠIBAV ŠEMPETER PRI GORICI 2068 40 12 40-44 3:43:09.644 HERMAN KLEMENC VELENJE 2078 73 1 70-74 4:00:51.845 ROBERT KAVČIČ ANKARAN 2069 47 11 45-49 4:17:44.446 IBRAHIM HADŽIČ PORTOROŽ 2070 54 2 50-54 4:17:46.247 MILOSLAV HŘEBÍČEK PRAHA 4 2039 49 12 45-49 5:45:00.9

ŽENSKE ( WOMEN ) 33 km1 KSENJA ROGLIČ ZAGORJEOB SAVI 10 43 1 40-44 3:56:00.22 MILVA KOZAKIV MEREZIGE 24 53 1 50-54 4:59:00.23 MARIJA VENCELJ PORTOROŽ 25 23 1 0-29 4:59:01.2

MOŠKI ( MEN ) 33 km1 MITJA ČETINA ŽALEC 150 35 1 35-39 3:31:00.0

ŽENSKE ( WOMEN ) 42 km1 MAŠA OSREDKAR VRHNIKA 1001 25 1 0-29 42o 3:56:20.12 ANITA KAPEL RAČE 1008 41 1 40-44 42o 4:10:21.23 LIDIJA VIDIC ČJRKBO 72. BR 1049 38 1 35-39 4ms 4:15:28.64 SIMONA ZBIČAJNIK BRASLOVČE 1002 43 2 40-44 42o 4:20:46.55 PETRA KOMAT ŠMARTNO PRI LITIJI 1065 22 2 0-29 42o 4:56:30.36 DARJA SMREČNIK ŠKOFLJICA 1061 47 1 45-49 42o 5:07:38.67 PETRA STUŠEK LJUBLJANA 1072 44 3 40-44 42o 5:27:20.78 TANJA GLAŽAR LJUBLJANA 1070 50 1 50-54 42o 5:27:20.99 NATAŠA PECMAN 1071 43 4 40-44 42o 5:27:22.010 LUCIJA BIZANT MEDVODE 1063 27 3 0-29 42o 5:35:52.411 VALERIJA ŠOSTER LJUBLJANA 1069 41 5 40-44 42o 6:21:56.012 LUISELLA SCHER PORTOROŽ 1005 48 2 45-49 42o 6:47:47.213 ZDENKA TEDEŠKO ŠKOFIJE 1007 52 2 50-54 42o 6:54:55.9

MOŠKI ( MEN ) 42 km1 MATEJ UHAN E2 1. BR 1048 26 1 0-29 4ms 3:05:45.72 MARKO REMS LJUBLJANA 1027 40 1 40-44 42o 3:09:20.53 MARKO GROBELŠEK LJUBLJANA 1040 43 2 40-44 42o 3:15:25.24 MARKO BRATUŠA E1 ZSČ PTUJ 1045 27 2 0-29 4mo 3:21:22.05 DEJAN BRGLEZ VELENJE 1021 28 3 0-29 42o 3:29:55.86 TADEJ TROBEVŠEK KAMNIK 1028 37 1 35-39 42o 3:37:09.67 JANEZ LAMOVŠEK GROSUPLJE 1025 40 3 40-44 42o 3:46:27.88 UROŠ KRALJ E2 1. BR 1047 33 1 30-34 4ms 3:46:41.09 ROBERT JERAJ LJUBLJANA 1041 46 1 45-49 42o 3:49:39.810 DARKO ŽALAC HRVAŠKA 1064 48 2 45-49 42o 3:51:07.411 ALFREDA LONGO UDINE 1060 50 1 50-54 42o 3:52:01.612 ALEN EDWARDS ZGORNJE GORJE 1057 65 1 65-69 42o 3:53:50.713 TOMAŽ LOGAR KAMNIK 1026 21 4 0-29 42o 3:53:53.714 STANKO ROŠKAR E1 ZSČ PTUJ 1043 46 3 45-49 4mo 3:54:22.115 SILVO ŽVEPLAN ŠKOFJA VAS 120 47 4 45-49 42o 3:55:11.816 ROK DOLENC TRBOVLJE 1051 39 2 35-39 4mo 3:59:15.417 MIRAN LEBAN PREBOLD 1068 47 5 45-49 42o 4:00:05.418 DUŠAN ŽUMER 74. PEHP 1056 36 3 35-39 4ms 4:00:24.019 SANDI KOŠČAK LJUBLJANA 1066 52 2 50-54 42o 4:01:21.520 VASILIJ CENTRIH LJUBLJANA 1062 35 4 35-39 42o 4:06:11.721 TONI LIPIČNIK CELJE 1042 44 4 40-44 42o 4:06:26.822 RUDOLF MAJCEN E1 ZSČ PTUJ 1044 53 3 50-54 4mo 4:12:07.523 IVO KLJENAK KAMNIK 1015 54 4 50-54 42o 4:14:46.524 ALEŠ KRIŽMAN 15. PVL 1053 32 2 30-34 4ms 4:17:20.525 ERVIN KUŠAR 157. LOGP 1052 50 5 50-54 4ms 4:18:46.526 PETER KRAČAN ŠMARTNO PRI LITIJI 1017 60 1 60-64 42o 4:25:33.927 BLAŽ BASAJ VISOKO 1022 48 6 45-49 42o 4:29:14.528 EDVARD ZAGRUŠOVEC CELJE 1019 51 6 50-54 42o 4:33:40.229 MARKO ERNST CELJE 1030 31 3 30-34 42o 4:35:01.030 ERIK VODOPIVEC E2 1. BR 1046 26 5 0-29 4ms 4:36:24.331 BLAŽ VRŠNIK MEDVODE 1029 30 4 30-34 42o 4:40:17.732 DANIJEL PFEIFER POLZELA 1032 69 2 65-69 42o 4:46:08.333 BOŠTJAN ZRIMŠEK CERKNICA 85 44 5 40-44 42o 4:46:31.634 PETER KUNC ŠKOFJA LOKA 1012 46 7 45-49 42o 4:48:14.835 NEJC SAJOVIC KOPER 1033 29 6 0-29 42o 4:51:30.136 ANDREJ OBLAK MOZIRJE 1058 53 7 50-54 42o 5:00:00.237 MATEJ ŽELEZNIK ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLI 1031 33 5 30-34 42o 5:05:14.238 BLAŽ VOŠNJAK ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLI 1013 43 6 40-44 42o 5:07:38.239 GAŠPER BOŽIČ CELJE 1020 32 6 30-34 42o 5:15:03.2

31

40 VILÉM DOLEJŠ PRAHA 4 1010 42 7 40-44 42o 5:16:56.841 PETR ŠTRONER DOBŘÍŠ 1011 43 8 40-44 42o 5:24:13.142 JURIJ MOHOR MOZIRJE 1067 31 7 30-34 42o 5:24:18.543 HUSEIN HODŽIČ KOPER 1035 55 1 55-59 42o 5:44:29.644 ROMAN HOFIREK RYCHNOV N.KN. 1009 29 7 0-29 42o 6:57:10.345 SILVESTE KAVČIČ ANKARAN 1036 73 1 70-74 42o 7:59:53.7

ŽENSKE ( WOMEN ) 58 km

1 SILVIJA FANŽOL DUNJKO LJUBLJANA 16 32 1 30-34 5:48:00.32 ŠPELA TROBIŠ CELJE 15 23 1 0-29 7:20:00.73 ALJA KUNSTEK KOPER 18 24 2 0-29 8:50:01.3

MOŠKI ( MEN ) 58 km1 BORUT GRUDEN LJUBLJANA 109 40 1 40-44 5:10:00.22 LUKA TURK ŠENTJUR 151 38 1 35-39 5:50:00.33 MATJAŽ ŠAJN LOGATEC 121 53 1 50-54 6:45:00.84 ROMAN KOPRIVC POLICIJA-PMP STAROD 137 51 2 50-54 8:30:00.15 MARKO REBERŠEK PREBOLD 73 43 2 40-44 8:30:01.86 NEJC KOS PREBOLD 74 25 1 0-29 8:45:00.27 TOMAŽ REBERŠEK PREBOLD 72 44 3 40-44 8:45:00.48 BORIS FURLAN DEKANI 103 60 1 60-64 8:50:00.3

ŽENSKE ( WOMEN ) 75 km1 NEŽA MRAVLJE KRANJ 182 36 1 35-39 75o 5:33:19.92 JASMINA PITAMIC (E2) RB/1. BR 129 33 1 30-34 ms7 6:19:31.23 BRIGITA BURJA RADOMLJE 13 38 2 35-39 75o 6:33:41.74 BERNARDA ZVIR REČICA OB SAVINJI 12 57 1 55-59 75o 6:57:11.95 KATJA DROBEŽ LJUBLJANA 11 43 1 40-44 75o 7:33:51.26 JERNEJA HOMEC GORENJA VAS 172 31 2 30-34 75o 7:34:52.67 ALMA RIHTARŠIČ ROGAŠOVCI 6 42 2 40-44 75o 7:36:49.18 SARA KAVČIČ LOGATEC 179 33 3 30-34 75o 7:40:02.39 MOJCA JUSTIN ŠMARTNO PRI LITIJI 7 40 3 40-44 75o 7:40:59.610 MATEJA ŠVAB SLOVENJ GRADEC 112 34 4 30-34 75o 7:58:26.911 SAŠA MARKOJA POPELAR MARIBOR 5 45 1 45-49 75o 8:14:19.212 TAMARA BARIĆ LJUBLJANA 4 27 1 0-29 75o 8:15:55.413 SUSANNE PEVEC KRAN 17 48 2 45-49 75o 8:22:27.214 ZDENKA PUŠNIK LAŠKO 187 48 3 45-49 75o 8:25:10.815 JANJA ŽNIDARŠIČ 157. LOGP 142 38 3 35-39 ms7 8:49:19.016 LOJZKA BRATUŠA MARIBOR 9 76 1 75-79 75o 8:50:34.317 NATAŠA SOKAČ DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 140 43 4 40-44 7o 9:09:00.218 KATARINA PRAŽNIKAR OZSČ LAŠKO 141 47 4 45-49 7o 9:30:31.519 BRIGITA ŠTRAVS ŠKOFJA LOKA 14 33 5 30-34 75o 9:34:28.520 MAJA KOŽUH LJUBLJANA 3 33 6 30-34 75o 9:38:34.021 MANUELA HORVAT MARKOVCI 2 38 4 35-39 75o 9:50:38.922 DARJA SKAZA SLOVENJ GRADEC 176 49 5 45-49 75o 9:57:37.123 MILENA POGLADIČ MISLINJA 177 48 6 45-49 75o 9:57:37.224 SIMONA KRASNIK LJUBLJANA 26 44 5 40-44 75o 10:23:40.225 IRENA ŽGANK CELJE 195 49 7 45-49 75o 11:23:05.326 Darinka BEŠTJAK ŠKOFIJE 57 55-59 12:00:00.0

MOŠKI ( MEN ) 75 km 1 GABOR MUHARI SZOLNOK 165 38 1 35-39 75o 5:14:07.22 DANIJEL HAJDINJAK KRANJ 94 34 1 30-34 75o 5:18:40.23 VID SENICA MORAVČE 180 38 2 35-39 75o 5:31:05.34 ALEN BOŽIČ (E3) 1. BR 132 27 1 0-29 ms7 5:37:46.55 ZVONKO BLATNIK 157. LOGP 135 48 1 45-49 ms7 5:46:31.86 ŽIGA KOPRIVNIK KRIŽE 99 28 2 0-29 75o 5:51:00.37 UROŠ SRNEC (E3) 1. BR 131 30 2 30-34 ms7 5:59:33.48 MIHA KOSEC (E3) 1. BR 130 34 3 30-34 ms7 6:12:04.19 BOGDAN ROBNIK CELJE 22 41 1 40-44 75o 6:14:28.810 JAKOB ZAJŠEK (E2) RB/1. BR 128 34 4 30-34 ms7 6:18:46.411 ANDREAS MAISCH HEIMERDINGEN 154 40 2 40-44 75o 6:19:36.212 ZLATKO RAJH GORNJA RADGONA 55 44 3 40-44 75o 6:23:48.313 PAUL SCHIELE LSG AALEN 123 47 2 45-49 75o 6:24:31.314 SIMON ISTENIČ LOGATEC 119 48 3 45-49 75o 6:24:53.015 VIKI DRAKSLER HRASTNIK 116 56 1 55-59 75o 6:27:45.816 MIRKO B. MIKLIČ LJUBLJANA 93 50 1 50-54 75o 6:29:51.617 BOGDAN PERTINAČ ŠENTJUR 56 38 3 35-39 75o 6:32:33.918 GAŠPER KUHAR LJUBLJANA 82 29 3 0-29 75o 6:32:55.819 BORUT LOŽAR DOMŽALE 67 45 4 45-49 75o 6:33:12.720 DAMJAN KREJAČ KAMNICA 185 28 4 0-29 75o 6:34:27.021 GREGOR ŠKORC BREŽICE 87 35 4 35-39 75o 6:34:41.522 ALJOŠA PEČAR 74. PEHP 146 29 5 0-29 ms7 6:36:54.823 MIHA KOŠENINA VRANSKO 81 33 5 30-34 75o 6:42:11.224 ANŽE ČESEN (E1) ČVP/1. BR 126 29 6 0-29 ms7 6:42:39.225 SEBASTJAN KLEMENŠEK CELJE 162 37 5 35-39 75o 6:44:27.626 JULIAN WALKER LJUBLJANA 35 30 6 30-34 75o 6:44:49.627 LUKA KLUN (E1) ČVP/1. BR 125 38 6 35-39 ms7 6:47:05.828 MARKO GOSTEČNIK MOZIRJE 63 55 2 55-59 75o 6:47:07.729 SANDI KOSTIČ BREŽICE 75 42 4 40-44 75o 6:47:16.930 PRIMOŽ MLINAR GŠSV/EPOD 145 37 7 35-39 ms7 6:48:23.431 TILEN KLOBUČAR MARIBOR 107 27 7 0-29 75o 6:49:57.732 DAVID LEŠNIK ŠMARJEŠKE TOPLICE 89 45 5 45-49 75o 6:50:35.633 PRIMOŽ GAŠPIRC CERKLJE 173 42 5 40-44 75o 6:51:31.034 JANEZ OBLAK (E1) ČVP/1. BR 124 46 6 45-49 ms7 6:52:07.3

35 GAŠPER KOKOŠAR JESENICE 110 27 8 0-29 75o 6:52:11.136 BORUT SIHERLE ROGAŠOVCI 54 50 2 50-54 75o 6:53:01.337 SANDI SLUGA LIMBUŠ 113 51 3 50-54 75o 6:54:13.538 MITJA BUKOVEC GROSUPLJE 60 37 8 35-39 75o 6:54:57.639 FRANČIŠEK NAPAST LJUBLJANA 66 41 6 40-44 75o 6:55:52.340 SAŠO NIKOLIČ CELJE 164 31 7 30-34 75o 6:59:58.041 KLEMEN BOŠTAR KRANJ 181 35 9 35-39 75o 7:06:47.042 LUKA STERLE LITIJA 50 30 8 30-34 75o 7:10:40.543 DRAGO SELINŠEK 670. LOGP 143 51 4 50-54 ms7 7:10:44.044 MATJAŽ PENE LJUBLJANA 47 43 7 40-44 75o 7:13:02.745 MARKO ŠAVLI (E2) RB/1. BR 127 46 7 45-49 ms7 7:16:27.146 NIKO MISJA RADENCI 61 27 9 0-29 75o 7:16:36.247 PRIMOŽ ZUPAN ZGORNJA BESNICA 96 28 10 0-29 75o 7:23:20.648 MIRKO BIZANT MEDVODE 77 52 5 50-54 75o 7:23:39.149 VASILIJ VASKO KOSIRNIK POLJČANE 51 67 1 65-69 75o 7:23:55.350 DUŠAN MENCIN LJUBLJANA 70 42 8 40-44 75o 7:25:01.051 ANDREJ MEDERAL VRHNIKA 62 47 8 45-49 75o 7:25:01.052 DAVID ŽERJAV VELENJE 91 32 9 30-34 75o 7:26:58.953 KAMIL KRZNAR 74. PEHP 147 34 10 30-34 ms7 7:29:32.054 ERHARD SCHMIDT LINKENHEIM-HOCHSTETTEN 157 59 3 55-59 75o 7:30:55.455 ROBERT KREN SLOVENJ GRADEC 184 49 9 45-49 75o 7:31:31.856 ALEŠ LEŠNIK PTUJ 34 34 11 30-34 75o 7:31:32.457 UROŠ KOŠIR KAMNIK 58 41 9 40-44 75o 7:38:03.558 KRISTJAN PREMUŽ MARIBOR 41 24 11 0-29 75o 7:38:54.359 BRANKO BAŠ ŠMARTNO PRI LITIJI 57 44 10 40-44 75o 7:39:37.960 AMBROŽ JAKOP LOGATEC 178 41 11 40-44 75o 7:40:02.561 MIHAEL OJSTERŠEK ŠTORE 46 27 12 0-29 75o 7:46:47.562 JOŽI BAUMAN MARIBOR 53 36 10 35-39 75o 7:47:08.163 BORUT FINK URŠNA SELA 90 41 12 40-44 75o 7:52:06.764 ALJOŠA KOROŠA PROSENJAKOVCI 98 26 13 0-29 75o 7:55:58.165 JURE CUDERMAN KRANJ 80 43 13 40-44 75o 7:56:08.266 JANKO DEŽELAK TRBOVLJE 44 60 1 60-64 75o 7:57:41.667 IZTOK DEŽELAK TRBOVLJE 45 34 12 30-34 75o 7:57:41.868 BOŠTJAN SCHONLIEB RIBNICA 32 50 6 50-54 75o 7:57:45.269 LEON LOVŠIN RIBNICA 33 40 14 40-44 75o 7:57:47.870 VINKO PONDELAK ZAVRČ 64 46 10 45-49 75o 7:58:18.071 ZDRAVKO BARIČ KRANJ 101 55 4 55-59 75o 7:58:19.072 ŠTEFAN BUZETI MURSKA SOBOTA 114 63 2 60-64 75o 8:01:31.273 WERNER STELL HEROLDSBERG 159 54 7 50-54 75o 8:01:40.274 KLEMEN REPINC ZG. GORJE 183 45 11 45-49 75o 8:05:28.575 MATJAN COJHTER MARIBOR 189 38 11 35-39 75o 8:07:33.376 ALJOŠA ŠAJN ŠKOFLJICA 118 51 8 50-54 75o 8:08:21.477 MARIJAN KAUČIČ MARIBOR 42 51 9 50-54 75o 8:09:08.178 EDO GREGORIČ KRANJ 152 74 1 70-74 75o 8:11:30.579 ZMAGO HORVAT MARIBOR 36 52 10 50-54 75o 8:12:33.880 RENATO MARKOČ SLOV. BISTRICA 174 40 15 40-44 75o 8:14:20.081 BLAŽ PRIMC KRANJ 83 30 13 30-34 75o 8:15:46.482 MILOŠ LEVIČNIK OZVVS LJUBLJANA 138 46 12 45-49 7o 8:16:03.783 ROMAN TKAVC ŽALEC 40 47 13 45-49 75o 8:21:30.184 ZDRAVKO ČUFAR ZVVS SLOVENSKA BISTRICA 133 57 5 55-59 7o 8:21:50.085 MARJAN VUKELIČ MARIBOR 97 53 11 50-54 75o 8:21:50.186 MIRO REŽONJA OREHOVA VAS 68 52 12 50-54 75o 8:21:50.287 GREGOR ŠTRAKL PREBOLD 52 43 16 40-44 75o 8:23:42.788 ANTON PIVEC MIKLAVŽ 111 39 12 35-39 75o 8:23:47.389 DAVID ZAKONJŠEK ŽALEC 86 30 14 30-34 75o 8:31:38.890 BOJAN ČAKŠ CELJE 161 43 17 40-44 75o 8:36:30.291 LUKA ANDREJ CELJE 160 32 15 30-34 75o 8:36:30.392 MARKO KOVIČ IZOLA 105 65 2 65-69 75o 8:38:38.893 MARKO ŠUŠTERIČ DOL PRI LJUBLJANI 59 45 14 45-49 75o 8:44:51.494 MARKO KOS KRESNICE 175 52 13 50-54 75o 8:48:32.995 BRANKO ROŠKAR CVŠ 136 46 15 45-49 ms7 8:53:41.296 JOŽE ANDREJ CELJE 193 63 3 60-64 75o 8:56:55.597 IGOR ŠKRINJAR DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 144 46 16 45-49 7o 8:57:23.598 BOŠTJAN PRIMOŽIČ SLOVENSKE KONJICE 95 43 18 40-44 75o 8:57:23.899 UROŠ BRICMAN PODGORJE PRI SG 186 45 17 45-49 75o 8:59:50.4100 ODON SIMONIČ ŠKOFJA VAS 190 63 4 60-64 75o 9:03:57.7101 NEJC HALZER DOL PRI HRASTNIKU 88 24 14 0-29 75o 9:04:29.7102 STANE NOVAK CELJE 191 63 5 60-64 75o 9:05:33.2103 DANILO FERLEŽ LJUBLJANA 168 42 19 40-44 75o 9:08:48.2104 BLAŽ BARBORIČ VELENJE 108 43 20 40-44 75o 9:16:16.2105 BERNWARD MUNSTER UOELN 163 50 14 50-54 75o 9:22:30.0106 TAMAS SZEMLER BUDAPEST 38 47 18 45-49 75o 9:26:25.2107 GUNTER CZERWINSKI KOLN 156 71 2 70-74 75o 9:27:32.9108 JANEZ CEFERIN ŽELEZNIKI 104 29 15 0-29 75o 9:30:42.1109 MIROSLAV OSLADIE OLOMANC 148 63 6 60-64 75o 9:32:21.5110 IVAN VALENČAK CELJE 194 68 3 65-69 75o 9:33:50.5111 JOŽE TONKLI LJUBEČNA 192 62 7 60-64 75o 9:33:57.5112 SAMO ŠAVS KAMNIK 49 50 15 50-54 75o 9:35:34.8113 DAVOR PINTAR SORICA 31 32 16 30-34 75o 9:35:42.3114 LEOPOLD DRAME ŠENTJUR 117 66 4 65-69 75o 9:41:29.7115 DRAGO BOŽIČEK LJUBLJANA 188 42 21 40-44 75o 9:41:51.3116 SAMO SINREIH KOTLJE 39 49 19 45-49 75o 9:55:52.4117 GUNTHER POHL EFURT 166 76 1 75-79 75o 9:55:52.4118 BORIS KOLMAN DRUŽ. ČLAN PRIP. SV 139 46 20 45-49 7o 10:21:04.2119 VLADO JANKO MOZIRJE 149 65 5 65-69 75o 10:25:28.0120 HIGIN KUKOVIČ CELJE 196 77 2 75-79 75o 10:26:18.2121 DEJAN ŠPOLJARIČ LJUBLJANA 37 33 17 30-34 75o 10:29:14.1122 ERICH WENZEL SCHWÄBISCH GMÜND 122 70 3 70-74 75o 10:34:25.5123 DARKO MATOŠA LJUBLJANA 48 52 16 50-54 75o 10:41:24.5124 ROMAN PUŠAVEC GOLNIK 69 38 13 35-39 75o 10:49:08.3125 ISTOK MOŽINA IZOLA 102 61 8 60-64 75o 10:59:02.5126 ULRICH SCHROEDER BUNDE 155 71 4 70-74 75o 11:09:57.7127 DUŠAN JOVOĆ ŠKOFIJE 52 17 50-54 12:00:00.0

32

Rast in razvoj maratona Celje - Logarska dolina 1985 - 2015

Tabelo pripravil: Odon Simonič

PRIŠLO DO CILJA od tega Zmagovalci na 75 km

Maraton Datum 75km

42km

27km

17km

58km

33km Skupaj Tujcev

75 kmMiliterij75 km

Čas Ime in Priimek

M Ž M Ž1 7/9/85 3 1 4 12.302 6/9/86 6 1 7 12.003 5/9/87 14 2 16 12.004 3/9/88 41 15 56 7.13 Milan Vidmar5 2/9/89 145 53 198 6.10 M.Kirn, M.Erjup, M.Vidmar6 1/9/90 478 62 439 62 5.08 Vaclav Miler7 7/9/91 177 59 96 332 44 21 5.44 8.50 Stanko Barber Alenka Kavtičnik8 5/9/92 208 20 72 300 52 45 5.26 9.00 Stane Rozman Alenka Kavtičnik9 4/9/93 270 68 109 447 35 56 4.52 7.16 Stanko Barber Anka Pugelj10 3/9/94 276 20 20 16 31 115 478 36 72 5.08 7.40 Stanko Barber Anka Pugelj11 2/9/95 254 88 47 78 39 56 562 44 74 5.27 7.28 Milan Zupanc Anka Pugelj12 7/9/96 420 100 57 82 44 75 601 39 80 5.46 7.12 Borut Bedrač Helena Čuvan13 6/9/97 238 91 56 130 39 51 605 43 89 5.24 8.00 Stanko Barber Anka Pugelj14 5/9/98 121 58 52 115 39 35 410 29 41 5.32 7.24 Milan Zupanc Mateja Udovč15 4/9/99 164 75 54 138 14 3 448 46 40 5.22 7.24 Stanko Barber Vasilija Kos16 2/9/00 148 113 43 174 14 3 495 45 43 5.07 7.21 Stanko Barber Justina Vidmar17 1/9/01 159 64 53 130 7 5 418 70 39 4.58 6.56 Stanko Barber Heine Cossman18 7/9/02 144 57 57 212 14 5 470 30 41 5.39 6.36 Milan Pilih Branka Gstettner19 6/9/03 153 71 65 300 12 8 609 88 48 5.20 8.26 Stanko Barber Renata Bezatekova20 4/9/04 177 78 58 478 15 8 814 48 59 5.37 6.24 Stane Ferfila Heike Grob21 3/9/05 138 83 54 305 9 18 607 52 33 5.49 7.05 Stanislav Illar Julia Haeussler22 2/9/06 135 84 59 336 22 24 660 45 24 5:40:17 7:07:44 Stanislav Illar Petra Schultz23 1/9/07 129 116 59 552 22 24 595 39 66 5:34:54 7:24:45 Stanislav Illar Anja Samse24 6/9/08 140 62 70 283 17 33 605 50 24 5:41:58 6:51:39 Stanislav Illar Antje Krause25 5/9/09 162 75 85 371 7 30 730 55 27 5:37:33 6:61:30 Danny Thewes Bärbel Lemme26 4/9/10 160 74 102 334 7 28 705 54 30 5:30:36 5:47:28 Uroš Kralj Meža Mravlje 27 3/9/11 141 67 106 388 9 18 730 26 17 5:47:44 7:05:35 Rems Marko Simona Cokan 28 1/9/12 147 79 89 318 11 16 660 18 20 5:15:56 6:16:51 Stegner Carsten Carin Russ 29 7/9/13 195 84 109 384 8 20 800 15 19 5:13:55 6:09:51 Stegner Carsten Nataša Robnik30 6/9/14 194 67 102 245 7 19 634 19 30 6:07:39 5:23:19 Ž.Aleš, S.Vid, H. Danijel Kerin Karin31 5/9/15 153 58 84 282 11 4 592 5:33:19 5:14:07 Gabor Muhari Neža Mravlje

33

Okrepčevalnica Rogovilec

Dolgoletna prijatelja maratona iz Češke sta kljub dežju vztrajala na maratonu

Dež v Solčavi ni motil tekačev

Novak Stane, 11 kratni udeleženec evropskega pokala in prijateljica Ivana iz Prage, ki se vsako leto udeleži maratona

Prihod na okrepčevalnico pri Solčavi

Močan naliv je otežkočal delo na krepčevalnici pri sestrah Logar

34

Zadnji kilometri proti cilju

Ivan, čeprav je slep se vsako leto udeleži maratona v Logarsko dolino

Organizatorji maratona Celje-Logarska dolina pred razglasitvijo rezultatov

Dež je zelo oviral udeležence maratona tudi v cilju

Zmagovalka na 75km

Zmagovalec teka na 75km z absolutnim rekordom Gabor Muhari

35

Okrepčilo z jogurtom v cilju

Zmagovalke na 75km

Prihod v cilj tretjega na ultramaratonu Vida Senica Najstarejši udeleženec je bil ponovno Higin Kukovič

Najboljših 5 na 75km

Zmagovalec maratona s svojo družino

36

Prešerno razpoloženje med takom

Ob Vrbenskem jezeru se je že naredil dan

V mraku ob Savinji

Vrečar Miha prejel priznanje za dvajseto udeležbo

Slovenska vojska je nudila zdravstveno oskrbo tekačem

Nekateri so vzeli tek na 17km kot čisto zabavo

Kmalu po štartu se je pričelo daniti

Utrinki iz maratona

37

24 UR PO 24. MALEM MARATONU DRŽAVNOSTI, 24. JUNIJA V CELJU

V sredo, 24. junija, smo v Celju 24-ič tekli mali maraton. Ob 16. uri je Spidi pomagal malim tekačem pri premagovanju prvih tekaških korakov. Tudi letos mu je to odlično uspelo. Malčki in malčice so odločno premagovali kratke proge, resno kot odrasli, kasneje pa je šlo dobro od nog tudi njihovim večjim kolegom, med katerimi so nekateri že državni prvaki.

Na otroških startih se je zvrstilo veliko skupin otrok različnih starosti. Nekaj čez 100 tekačev in tekačic pa se je ob 18. uri zapodilo na razgibano progo proti Šmartinskemu jezeru v prečudovitem, ne prevročem vremenu. Tekači na četrt maratona so tekli 1 krog, mali maratonci pa so si progo ogledali 2-krat. Tako so imeli več priložnosti za opazovanje narave in si gotovo zapomnili več najmanjših podrobnosti s proge.

Na 10,549 km dolgi progi si je prvo mesto pritekla Celjanka Karolina Ivič, s časom 46:19 pred Viktorijo Modrijan iz Velenja, s časom 46:42 in tretjeuvrščeno Bernardo Zver iz Šentjanža, s časom 48:55.

Pred dekleti so na cilj pritekli Sašo Pečnik iz Miklavža, s časom 38:26, ki sta mu sledila Blaž Brečko iz Štor, s časom 39:02 in Tim Seničar iz Celja, s časom 39:32.

Na progi 21,098 km je med dekleti slavila Marija Vrajić iz Zagreba, z odličnim časom 1:26:42, pred domačinko Celjanko Natašo Robnik, s časom 1:37:42 in tretjeuvrščeno Natalijo Mašera iz Rogaške Slatine, s časom 1:47:27.

Robert Kotnik pa je bil ponovno nepremagljivi absolutni zmagovalec malega maratona, s časom 1:17:40, pred Leonom Bedračem iz Ljubljane, s časom 1:18:14, in Martinom Ocepkom, s časom 1:20:35.

Na cilju pa smeh, veselje, prijatelji, osvežitev, hrana, žulji, ples. Plesalo se je še dolgo v noč in verjamem, da so najmanjši, najhitrejši, najvztrajnejši zaspali z nasmehom.

Hvala vsem, ki nas podpirate in pomagate, da prireditev vsako leto odlično uspe.

Rezultate, slike in še kaj najdete na spletni strani www.drustvo-maratoncev-celje.si.

Štart malega maratona in teka državnosti

Kmalu po štartu

Prvi trije na malem maratonu državnosti

38

Za društvo maratoncev in pohodnikov Celje

Irena Žgank

Organizatorji malega maratone državnosti

Zmagovalke teka na 10,5km Zmagovalke malega maratona državnosti

Zmagovalkci teka na 10,5km Zmagovalci malega maratone državnosti

Najstarejša udeleženka teka državnosti

39

16. OTROŠKI MINI MARATON

Na zadnji šolski dan se je zdaj že tradicionalno odvijal 16. otroški mini maraton za pokal TV Celje, ki je tudi glavni pokrovitelj prireditve.Muhasto in skorajda pomladno vreme je skupaj s starši najprej z nekaj kapljicami dežja pospremilo na start najmlajše bodoče maratonce, nato pa so si starti tekov okrog dvorane Zlatorog sledili v prekrasnem poletnem soncu . Da je vse potekalo tako kot vsa leta doslej, so tudi tokrat poskrbeli najprej SPIDI z ogrevanjem otrok in skrbni organizatorji, člani Društva maratoncev in pohodnikov Celje.

Slogan Otroškega mini maratona še vedno ostaja enak: »Otroci tečejo za pravo MEDALJO, za pokal TV Celje in za veselje!«

Na tej prireditvi se vedno pretaka prava energija, sproščenost in spontanost otrok pa v zadovoljstvo vseh vpetih v organizacijo te prireditve že vabi na naslednji 17. otroški mini maraton, 24. 06. 2016!

REZULTATI:

DEČKI U7 2009-2010 DEKLICE U7 2009-2010 1. Juš Strašek Čmer1. Nastija Premrl2. Aleks Koželj2. Lučka Novak3. Bor Škalič3. Neža Žaberl

DEČKI U9 2007-2008 DEKLICE U9 2007-20081. Marcel Čevnik 1. Lara Vukovič 2. Žan Krofl 2. Maša Novak3. Gal Strgaršek 3. Lara Kosič

DEČKI U11 2005-2006 DEKLICE U11 2005-20061. Domen Darko Kralj 1. Taja Sotlar 2. Gal Gosak 2. Tia Tanja Živko3. Filip Pintarič 3. Neža Videnšek

DEČKI U13 2003-2004 DEKLICE U13 2003-20041. Sebastjan Baš 1. Gaja Ahtik2. Jakob Flis 2. Zoja Šolman 3. Gašper Videnšek 3 .Lina Roter

DEČKI U15 2000-2002 DEKLICE U15 2000-20021. Jan Berčon 1. Barbara Kok2. Vid Botolin 2. Lara Ocvirk3. Žan Hadolin 3. Lara Strgaršek

40

Zmagovalci otroškega teka mini maratona po kategorijah

Štart najmlajših tekačev Spidi vsako leto razveseljuje otroke

Nekateri so bili zelo utrujeni po teku

41

BD GROUPMIZAR MEDLOG

OMV Dečkova, CeljePEKARNA GERŠAK

Množičen štart v mlajših kategorijah

Tek organizatorja malega maratona teden dni pred prireditvijo

Hitrost na štartu

42

43

EVROPSKI POKAL V ULTRA MARATONU V LETU 2015 ZAZNAMOVAL ODLIČEN REZULTAT SILVIJE

To izredno težko tekmovanje vsako leto opravi vsaj 120 maratoncev in maratonk. Vse preizkušnje so zelo zahtevne in je potrebno veliko treninga za pripravo na maratone. V letu 2015 pa je bilo tistih, ki so opravili evropski ultramaratonski pokal, nekaj manj.

V letu 2015 je bila 23. izvedba tekmovanja za evropski ultramaratonski pokal. Evropski pokal je v letu 2015 opravilo 74 maratoncev, kar je bilo 7 tekmovalcev manj kot v prejšnjem letu.

Petič je bil v evropski ultramaratonski pokal uvrščen tudi maraton v Franciji, Le petit balon, ki se je odvijal 17. marca. Tako je tudi to leto za evropski ultramaratonski pokal štelo sedem maratonov, vendar je bilo potrebno zopet opraviti vsaj tri ultramaratone, da bi bil tekmovalec uvrščen v evropski ultramaratonski pokal.

V tekmovanju za evropski pokal je tokrat zmagal Gabor Muhari iz Madžarske, drugi je bil Gaotz Lukas iz Švice, tretji pa Wiakner Klaus iz Nemčije.

Maratonci iz Slovenije smo bili zopet uspešni po udeležbi, saj je evropski pokal opravilo 6 maratoncev in 3 maratonke, kar je bila ena izmed boljših udeležb v tekmovanjih za evropski ultramaratonski pokal. Stane Novak je opravil 11. evropski ultramaraton, Odon Simonič pa desetega.

Najboljši je bil med člani DMP Celje Kosirnik Vasko, ki je zasedel 27. mesto absolutno in je bil prvi v kategoriji.

V ženski kategoriji je ultra maratone za evropski pokal opravilo 16 maratonk, kar je bilo enako kot v letu 2014. Zmagala je Ahrendts Konold Silke iz Nemčije pred Karau Anjo iz Nemčije. Naše društvo so uspešno zastopale tri maratonke, med katerimi je bila odlična Silvija Fanžol Dunko, ki je zasedla 3. mesto v skupni uvrstitvi in 1. mesto v kategoriji.

Silvija je bila na koncu tretja v tekmovanju za evropski ultramaratonski pokal

44

Uvrstitve so bile naslednje:

Moški

Ime in priimek Uvrstitev absolutno

Uvrstitev v kategoriji Kategorija Število točk

Kosirnik Vasko 27 1 M 65 211Novak Stane 39 4 M 60 276Gregorič Edo 44 1 M 70 289Simonič Odon 45 6 M 60 291

Andrej Jože 48 7 M 60 298Bricman Uroš 64 13 M 45 377

ŽenskeFanzol Dunko Silvija 3 1 Ž 30 92

Drobež Katja 5 1 Ž 40 123Riharšič Alma 7 2 Ž 40 154

DMP CeljeOdon Simonič

45

BRDSKA STEZKAMnisek pod Brdy, CZ 2015

Zmaga, končno sem se namestila v dovolj udoben položaj, da sem lahko zadremala za kratek čas. Iz dremeža me prebudi znan zvok drvečega vlaka na železniških tirih, tik pred prihodom na postajo v Ljubljani. Končno doma. Med čakanjem na vlak v Celju sva z Edom sanjala o bureku, sedaj si želim samo še spanja v topli postelji. Po skoraj celonočni vožnji s kombijem, smo se DMP-jevci srečno vrnili iz tekaškega izleta na Češkem. Iz Celja do Mniska pod Brdy smo se peljali počasi in z užitkom, saj se nam nikamor ni mudilo. Slovenska rebrca zaužita in ustrezno poplaknjena med zasneženimi avstrijskimi gorami, neprecenljivo, tudi v Avstriji se lahko dobro je. Moje prvo srečanje s Češko. Lepa narava, ki se še ni začela prebujati, občuti se, da smo v krajih severno od naših. V oči bode zelo slaba ekološka ozaveščenost, vse naokrog razmetane smeti. Za seboj poberemo še nekaj tistih, ki so ostale za izletniki iz nekih drugih zgodb.Dobrih trideset kilometrov pred Prago zapeljemo z avtoceste, po celodnevni vožnji smo dosegli cilj našega potovanja. Mnisek pod Brdy se ne nahaja na koncu sveta. Sprejme nas srčna Ivana, organizatorka tega teka simpatičnega naziva »Brdska stezka«. Prijava poteka v prostorih šole ob atletski stezi, kjer bo jutri start maratona.Namestimo se v prijetni hiši, poslovimo se od naše prijazne gostiteljice, s katero se pred odhodom dogovorimo o ključih.Večerja. V gostilni nas pričaka bogata izbira čeških jedi, brez sledi o ogljikovih hidratih v obliki testenin ali pice. Še dobro, da sem vtis lahko popravila z okusnim češkim pivom.Prebudila sem se naspana in spočita, tudi jutro nas je pozdravilo s sramežljivim soncem in meglicami v kotlini, ki obkroža Mnisek pod Brdy. Danes bo odličen dan za tek! Start ob 8. uri mi je všeč. Za začetek krog po atletski stezi, nato pa na cesto, po klancu navzdol in potem gor proti Ritki, sosednjemu kraju. Začnem tako kot po navadi, malo prehitro, vendar ne spet prehitro. Počutim se odlično, diham umirjeno in tečem kot radovedni Taček in prav zanima me, kaj me čaka na Brdski stezki. Po približno sedmih kilometrih smo v gozdu, začenjajo se prvi vzponi, gre lepo kot po maslu. V češkem gozdu je zelo lepo, ob trasi ni nobenih navijačev.Steza je razgibana. »Za vsakim vzponom sledi spust, saj to je vendar razumljivo,« govorim sama s seboj. Moje telo se strinja, noge so lahkotne in mišice sproščene, videti je, da prav uživajo ob premagovanju vzponov. Tekaška idila v idilični naravi. Tekaško idilo zmoti samo sopihanje tekačice, ki že od sedmega kilometra naprej očitno tekmuje z menoj.Tudi uničen asfalt me ne bo vrgel iz odličnega tekaškega takta. Kot bi manjkala še ena plast asfalta, sedaj razumem, kaj je imela Nataša v mislih, ko mi je opisovala tip tekaške podlage. Res je, cestišče je preveč dobro, da bi bilo makadam, po drugi strani pa preslabo, da bi ga lahko uvrstili v asfaltirano cestišče. Na okrepčevalnici na najvišji točki se že ponuja češko pivo, ki ga s težkim srcem zavrnem. Pot nas pelje navzdol, tečem v družbi zelo prijaznega dolgolasega tekača in tekača oblečenega v rdeč triatlonski dres.

Ekipa DMP Celje pred štartom v Mnišku

46

Res je pred nami dolg spust, mišice lahko počivajo, noge letijo same od sebe. Ljubim asfalt. Narava postane še za odtenek lepša, prepredena s številnimi mlakužami, ki dajo okolici poseben pečat. Proga se vzravna, mišice se prebudijo iz več kilometrskega spanca, spet bo treba teči na lasten pogon. Spust je bil krajši od sedem kilometrov, a ne bodimo malenkostni, tudi s petimi kilometri smo lahko več kot zadovoljni. Dobra nagrada za vse klance doslej. Tik preden zavijejo desno vsi tekači upočasnijo tek in začnejo hoditi. Izza ovinka je zagotovo okrepčevalnica. Vse bo še v redu, samo še trideset kilometrov do cilja.Zares počasi se približuje trideseti kilometer. Tečeva skupaj s tekačem v rdečem triatlonskem dresu. Ne govoriva, samo tečeva. V takih trenutkih so besede odveč, dovolj je samo, da imam ob sebi nekoga, ki diha in teče skupaj z mano. No, pa smo tam. Na vrsti je tisti opevani del trase, o katerem je bilo nekaj govora. Vzpon, pa spust, takoj zatem spet vzpon pa spust. Če mi je namenjeno doživeti krizo, se bo to prav gotovo zgodilo v naslednjih kilometrih. Strmina ne popušča, znan hribovski opis bi ustrezal opisu naslednjega vzpona, kateremu ni videti ne konca ne kraja. Pogumno se zapodim v klanec. Vročina. Realnost pa je moja majica z dolgimi rokavi, zelo preudarna izbira, ni kaj. Samovžig ali pa tek v nedrčku. Izberem drugo možnost, tik pred koncem hudega vzpona pa začnem hoditi. Dolgi koraki. Če hodim z dolgimi koraki, je to koristno, mišice mi bodo hvaležne zaradi raztega. Kratki koraki pomenijo, da goljufam. Samo dolgi koraki. Medtem si uspešno prestavim startno številko na nedrček. Še en gib me deli od osvoboditve. Nevarnost samovžiga je mimo, odrešitev, kako je to dobro! Za vrhunec pa še okrepčevalnica, pa to je res sanjsko. Še naprej tečemo v gozdu, krasna okolica, moje počutje je imenitno. Na svetu ni bolj popolne reči kot teči in z vsakim korakom biti bliže cilju. Lahko pa dohitim tekača v rdečem triatlonskem dresu. Zapustil me je tam, kjer strmina ni popustila, sedaj pa se mu približujem. Ni ga treba prehiteti, samo dohiteti. Z novimi vzponi je naraslo število tekačev, ki so začeli hoditi. Tudi tekač v rdečem triatlonskem dresu je med njimi, zato ga z lahkoto prehitim. Že tretjič se ustrašim in zakričim, ko na tleh zagledam žabo, čeprav ob vsakem srečanju pomislim, da sem neumnica.Zapustimo gozd, tečemo skozi naselje. Zadnji del trase. Ura odbije poldne. Za hribom odpadne kosovne ropotije zagledam znan obraz. Ne, res je naš Lojze! Bravo, Lojze, s tisto plastenko vode si mi rešil življenje. Naprej tečem s plastenko vode, malo se polijem, spet pijem, umijem se in uživam. Presenečenj še ni konec. Srečam Odona, Sava in Vlasto, ki so se udeležili tridesetkilometrskega pohoda. Že na daleč vpijejo: Silvija!!! Njihove petke mi dajo nov zagon, letim navkreber. »Še manj kot pet kilometrov!« vpije Odon. Zadnji kilometri teka. Tečemo ob glavni cesti, počutje je še vedno na vrhuncu. Pekoča bolečina na spodnjem delu palca se dokončno izkaže za žulj. Pok, ga raznese. Po trenutnem občutku groze, bolečina pojenja in tečem naprej brez težav. Ko boste zagledali dimnik, boste vedeli, da ste v cilju, so dejali izkušeni. Dimnik je pred menoj in cilj je blizu! Jaz uživam v zaključnih kilometrih svojega teka. In če se na zadnjih kilometrih teka veseliš vseh prihodnjih tekov, ki sledijo, je to očiten znak, da si v več kot odličnem stanju. Brdska stezka, brdska stezka, se mi plete po glavi. Lepa si, lepa, brdska stezka. Kratka streznitev v tunelu za pešce. V temnem hladu kratkega tunela se naenkrat zavem sama sebe, kako sem razgreta, kako mi je v resnici Celotna ekipa s spremstvom na ultramaratonu v Mnišku

47

vroče. Vidno polje se zoži, strah pred izginotjem same sebe, svetloba na koncu tunela me reši. Spet zunaj, spet prisebna. Zelena puščica kaže desno, mene pa vleče naravnost. Pogled v desno mi razkrije spust in tisti klanec. Zadnji vzpon pred ciljem.Tečem z nasmehom na obrazu, nič mi ni, nič mi ni! Zadnji klanec sploh ni problem. Zdaj si pa prav zares v rož'cah, čista ekstaza. Za vedno tekačica, prisežem sama pri sebi na vrhu klanca. Zagledam parkirišče, samo še desno, čez kratek tunel in že sem na atletski stezi, tik pred ciljem. Če sem pred desetimi kilometri še premišljevala o tem, kako bom pritekla v cilj (obleči majico, prestaviti številko na majico), sedaj teh dilem ni več. Pritekla sem v nedrčku in mislim, da mi nihče ni zameril. Poleg petdeset kilometrov teka se je odprla tudi sezono sončenja, in to na Češkem. V cilju vse ženske udeleženke pričakajo z rožico, zelo pozorno. Spoznavam se s češkimi tekači, ki so vsi zelo odprti, prijateljski, govorimo češko, nemško, angleško ali pa preprosto kažemo s prsti. Zmagala je Karin. Pravi, da ima nenehne težave z želodcem, a je kljub temu s progo opravila v 4:04, druga ženska je pritekla skoraj pol ure za njo, a Karin je kategorija zase in moj tekaški idol. Upam, da bom pri starosti devetinštiridesetih let tudi sama tako hitro tekla. Sladke sanje.Sama sem tekla 4:43 in v primerjavi z Albom oktobra lani je to petnajst minut manj. Res je, da je bilo manj višinske razlike (930m), sem pa ponosna nase še posebej zato, ker sem tekla celo pot, hodila sem samo ob menjavi tekaškega outfita. Četrto mesto skupno in drugo mesto v kategoriji, zelo zadovoljna. V cilj pritečejo še ostali štirje tekači iz naše skupine Valter, Stane, Edo. Vsem nam je uspel več kot odličen tek. Veselimo se, srečni smo, nasmejani, tuš s toplo vodo, več kot odlična nagrada! Pridružijo se nam še naši pohodniki in skupina je ponovno enotna. Med bogatim kosilom se bogato hidriramo in čakamo na razglasitev in podelitev nagrad. Tempo je hud, sama zaostajam že za skoraj tri runde. Podvizam se in zmanjšam zaostanek. Obstaja kaj bolj popolnega kot odlično češko pivo po češkem maratonu? Seveda ne. Skoraj vsi udeleženci iz naše skupine prejmemo nagrade po kategorijah. Ne morem verjeti, pritekla sem si polno vrečko praktičnih daril, med katerimi izstopajo lepi uhani in slika Karlovega mostu. Prav lepo, zelo hvaležna.S solzami v očeh se poslovimo od naše gostiteljice Ivane, se vidimo v Sloveniji! Podari nam slastno čokoladno torto. Brez zapletov s torto seveda ni šlo. Savo je med enim izmed številnih postankov stopil na škatlo s torto, ki je bila na tleh, ampak večje škode ni utrpela. Odtisa stopala ni bilo videti, samo profil torte se je znižal na prizadeti strani. Ta kos bo zate, Savo!Tudi nazaj grede se nam nikamor ni mudilo. Zadnji obrok na češki meji, za posladek pa pohojena torta. Bolje za torto, da je na varnem v naših želodcih, poti do Slovenije najbrž ne bi preživela brez vidnih posledic. Veliko smeha, zabavne domislice, prijetno vzdušje. Dragi celjski pohodniki in maratonci, z vami sem se imela enkratno. HVALA, ker me vedno znova sprejmete v svojo družbo, kjer se počutim sproščeno. »Tekači smo vsi na ti,« je dejal Odon. Res je. Čeprav ste se s tekom začeli ukvarjati še pred mojim rojstvom, nisem nikoli občutila razlike v letih. Uživam ob poslušanju vaših tekaških in drugačnih doživetij. Ste ljudje, ki imajo veliko za povedati in živ dokaz, da se s tekom človek ne more postarati, kajti tek ohranja mladosten duh v telesu, ne glede na število upihnjenih svečk. Se že veselim novega ultramaratonskega doživetja z vami! Ahoj, Brdska stezka!

Fanžol Dunko Silvija

Po prihodu v cilj Stane, Silvija in Vasko

48

Zdravstveni dom Celje

49

BIEL 2015

»Slab spomin imamo, zato vsako leto znova gremo v Biel,« je izjavil Higin tik pred odhodom na pot. Zbrani tekaški »norci« in naši spremljevalci smo se nasmejali do solz. Higinov sindrom bi lahko rekli temu stanju tekaškega duha. Pred tekom napoveš, da ne veš, ali boš naslednje leto spet šel v Biel …

V naši skupini so bili tako tekači, ki so v Bielu letos tekli že dvajsetič (Edo), Higin je že legenda tega teka (25-krat) in vsi ostali DMP-jevci, ki so tekli že deset in ohohoho-krat. Med čakanjem na večerno podelitev po kategorijah za starejše udeležence sva se s Higinom šalila, češ da je najstarejša kategorija v Bielu 80 let + in truga.

Vrnimo se na začetek. V Biel smo prispeli presenetljivo hitro, že pred četrtkovim poldnevom, letos smo se namreč na pot odpravili z dvema modernima kombijema, v našem je še vedno dišalo po novem, pa še tempomat smo imeli.

Ko smo prevozili že dobršen del Švice, smo si privoščili kraljevski zajtrk za prvake v našem slogu. Če ste kdaj pomislili, da ne bi nikoli zajtrkovali svinjskih rebrc in piščančjih zrezkov po dunajsko ter ob tem nazdravljali z refoškom in s pivom, pridite kdaj z nami na pot in spremenili boste svoje stališče.

Prijava in plačilo sta potekala gladko, celo seznam naše skupine so imeli. Še naša voznika sem uspešno prijavila na nočni maraton, tako da se je celotna skupina prelevila v skupino maratoncev, ultra »norcev« in navadnih »norcev«.

Ura je bila 8.10 in treba je bilo na zajtrk, so me zbudile Odonove besede. Dobro jutro, petek, danes zvečer je ta dan, na katerega sem čakala celo leto, nocoj ne pojdem spat, ampak na nočni tek brez spanca.

Čeprav sem že bila prepričana, da zmorem, so mi kljub temu rojile po glavi misli tipa: »A ti to zares zmoreš?« Izvedeti ne moreš, če ne poskusiš, vse je enkrat prvič. Lani mi je šlo enkratno in nad pričakovanji.

Slab spomin imamo, vendar ne tako zelo slab, da bi kar tako pozabili na to, kako je teči celo noč, kako se počutiš po sedmih urah nočnega teka in kako zelo dolgi so lahko kilometri proti cilju Za letos sem si zadala cilj teči vsaj tako dobro kot lani, tiha želja pa je bila deset ur, nora želja pa pod desetimi urami in tudi zaradi tega sem bila pred tekmo nekoliko napeta.

Napetost pred nočno tekmo smo blažili s počasnim sprehodom in ogledom mesta, sproščenim klepetom ob kavici in kasneje s smehom ob kosilu, na jedilniku so bili seveda samo ogljikovi hidrati. Popoldne smo se poskusili prisiliti k počitku, a se je večina skupine valjala po posteljah od smeha. Vse sorte smo spet slišali, od tekaških pa do popolnoma oddaljenih sfer življenja. Pa ne samo Higin, tudi vsi ostali člani naše skupine so streljali take fore, da človek kar poka od smeha. Ni mi uspelo zaspati, sem se pa uspešno prestavila v globoko sproščeno stanje zavesti, kjer sem večkrat vizualizirala progo.

Skoraj smo že na startu. Skupinska fotografija, bolje rečeno 150 skupinskih fotografij. »Sem mislil, da moram pritisniti in držati,« je izjavil Lojze potem, ko je v našo skupino usmeril 150 fotografskih rafalov.

Nekaj minut do starta. Stojimo bolj v ozadju tisočglave množice norcev, ki so se pripravljeni soočiti s stokilometrsko traso v temni noči. Start. Na začetku je gneča precejšnja, a vem, da se bomo razkropili že na prvem kilometru. Tečem s solzami v očeh, iz zvočnikov prihaja glasba; ta komad si moram zapomnit, saj je bil na startu v Bielu. A mislite, da vem, kateri komad je bil? Seveda ne.

Moj načrtovan tempo je bil 11km/h čim dlje časa, naprej pa po najboljših močeh. 56 kilometrov moraš preteči v petih urah, če hočeš imeti končni rezultat deset ur, ker moraš imeti nekaj rezerve na koncu, so se mi v glavo usidrale Edove besede. Treba je piti veliko vode. Piti. Piti.

Prvih enajst kilometrov je minilo, kot bi rekla keks, v pričakovanem tempu ali celo Ekipa DMP pred štartom ultramaratona

50

hitreje. Že sama sem bila presenečena nad tem, kako hitro sem bila v Aarbergu, na približno 17. km, kjer je cilj polmaratona in tečemo čez lesen mostiček s streho, ki spominja na kozolec, okrog mene je bilo ogromno nasmejanih obrazov, zelo osvetljeno in živo je bilo, odlično! Napovedovalec napove moj prihod in počutim se kot prava zvezda.

V tretji uri teka se potopimo v švicarsko pravljico. Tečemo med vaškimi kmetijami, nato se oddaljimo in tečemo med pašniki, na pašnikih krave, nočni mir, vse je tiho, samo črički, žabe in vonj poletja, gosto posejana žitna polja, res je sanjsko.

Naenkrat mi je postalo nevzdržno, moram počepniti. Že nekaj minut zatem sem spet na progi. Vidiš, kako fino je imeti izkušnje na tem področju, po vseh počepih na tekmah in treningih, opravljenih na tujih in slovenskih tleh, je počepniti in takoj opraviti res najmanjši problem.

Postanek ni pustil nobenih posledic, še naprej tečem naprej sproščeno, ampak zagnano. Ne vem, ali mi je uspelo preteči 33 kilometrov v treh urah, nisem gledala na uro . Resnici na ljubo, tudi meni se malo spi.

Pritečemo v Oberramsern, kjer je cilj nočnega maratona. Maraton sem premagala v 3:58 in sem zadovoljna. Več kot 40 kilometrov je za menoj.

Pred tekom sem se preventivno namazala najmanj štirikrat, ampak če se namažeš štirikrat, to še ne pomeni, da bo imel štirikratno delovanje. Tempo počasi upade, nekaj zaradi bolečine v kolenih, pa tudi zaradi vzponov, ki jih premagujemo. Sliši se zvok bruhanja, nekdo je imel vsega preveč v želodcu.

Na okrepčevalnici pred 50. km srečam Sandija in ga vprašam, kako mu gre. Pove mi, da se mu ne da več in ugotovim, da sva že dva. Poskušam ga potolažiti, pa ne vem, če sem zvenela prepričljivo.

Dosežem 56. km, Kirchberg, kjer nudijo masažo, ki me letos ne zanima. Tečem že proti 60. km in že vem, kaj me čaka … črna tema ob reki Emme. Zaletim se v črno temo ob reki Emme, tečemo ob nasipu, sprva po travi posuti s skritimi kamni, koreninami. Vklopim lučko. Čvrsto drži, pazi da ti ne pade iz rok. Šibamo proti 65. km, tempo je sigurno počasnejši, ker se borim z vsemi resničnimi in zamišljenimi pastmi na poti. Nemogoče, kolena so zaspala, ne bolijo me več. Ugotovim, da se počutim odlično, brez bolečin v kolenih, mišice so sproščene in spočite, sedaj že komaj čakam, da se konča gozd in da lahko začnem teči normalno. Na 67. km je še zadnja okrepčevalnica v gozdu ob reki, nato še levi ovinek in naravnost čez most.

Naslednji cilj: 70 kilometrov v sedmih urah. Bo šlo? Upam, da bo šlo. 7:02 kaže čas na moji uri ob označbi za 70 km. Zadovoljna sem, bitka še ni izgubljena, še vedno mi lahko uspe preteči 80 kilometrov v osmih urah, to je moj naslednji cilj. Zapodim se v klanec, v osmih urah moram biti na 80. km. Prične se spust, še vedno se počutim odlično, nato pa tabla za 80. kilometer. Čas na uri je kazal 8:00 in jaz sem bila na 80. km! Narisal se mi je nasmeh na obraz, ki ni izginil vse do cilja. Kakšen užitek!

Garmin se je poslovil, svojo nalogo je opravil, sedaj pa po občutku do cilja. Vem, da bo kmalu označba za 85. km, mora biti kmalu, potem pa 87,5 km in potem bo samo še 12,5 km do cilja.

Proti 90. km me je začelo razganjati od endorfinskega navdušenja. »Guten Morgen,« sva se pozdravili z lušno babico na balkonu. Prihod na okrepčevalnico. Pravijo, da smo na 91,2 km. Ali je možno priti v cilj do 8. ure?

Sanje o času pod deset ur so uplahnile, a sem se še vedno spodbujala. Še vedno sveža in navita sem bila, neprecenljivo občutenje, to je treba doživeti na lastni koži. Nato pa šok. Tabla za 95 km!! Lahko mi uspe pod desetimi urami.

»Kako veš, da si zaspal med tekom v Bielu? Tako da se zbudiš v grabnu ob progi, ne pa v postelji.« Tej Higinovi domislici lahko dodam še svojo verzijo: »Kako veš, da si zaspal med tekom v Bielu? Tako, da se kar naenkrat zbudiš

Celotna ekipa

51

in ugotoviš, da so vsi izginili, pred in za tabo nikjer nikogar, ti tečeš sam na desnem bregu reke, vsi ostali pa tečejo na levem.« In ravno to se je zgodilo meni. Vsi so tekli na 100 km, samo jaz na 101 km. Namesto da bi prečkala razsvetljen most pred seboj, ki ga je res nemogoče zgrešiti, sem zavila desno in tekla naravnost ob reki, toda na napačnem bregu. Doživela sem motorični čudež, končno sem lahko tekla svobodno, hkrati pa so očitno moji utrujeni možgani po sedmih urah teka zaspali in nisem bila pozorna na nič drugega kot na snop svetlobe iz moje lučke pred seboj.

Trudim se preračunavati minute, sekunde, razdalje, a mi sploh ne gre, zato raje vse opustim in tečem na vso moč proti cilju. In to je zdaj to. To je tista ulica in tisti spust, za katerim sledi tisti desni ovinek … in že bom v šotoru, takoj zatem pa v cilju. Ta zadnji ovinek nevarno položim, kar odnese me s proge, res je pred mano … ZIEL!! ZIEL!! ES GEHT DOCH!! Vpijem, nato pa brez glasu skozi šotor, razširim roke in prejemam petke, še ovinek v levo in tam je CILJ ter moje presenečenje. Ura kaže 9:58 in še nekaj sekund, uspelo mi je pod desetimi urami, ne morem verjeti svojim očem, res mi je uspelo! Čeprav so vsi tekli na 100 km, jaz, pametna, pa na 101 km, mi je uspelo!!! Konec.

Ustavim se v cilju, konec je, ni mi treba več teči, konec teka. V cilju pa nič solz letos, popolna zbranost in umirjenost, ponos nad pravkar doseženim uspehom, potem pa sem se ulila kot iz škafa. Odpravila sem se v šotor pred ciljem, da dočakam še ostale, kmalu se mi je pridružil Lojze, v cilj je prišel Sandi, pa Špela in Beno, Katja, Borut … vsa srečanja po celonočnem teku so bila zelo čustvena, koliko različnih zgodb se je zgodilo v tej noči. Ugotovila sem, da sem dosegla tudi 2. mesto v kategoriji. Super!

Končno podelitev in nato čim prej domov v naše prostore za spanje. Po umivanju in kratkem popoldanskem počitku sem bila na masaži in to je bila prava nagrada za moje boleče mišice.

Zdaj sem doma že drugi dan. Počasi prihajam k sebi, v glavi je še vedno evforija, telesno sem brez bolečin, čutim pa utrujenost, ki se je ne da opisati, treba jo je doživeti. Veliko spanja in veliko hrane, uživanje v občutku vreče brez dna … pojem vse, kar vidim, a nikoli se ne zasitim. Ta občutek bo prisoten mogoče še dan ali dva, potem pa počasi v stare tirnice. Privoščila si bom dolgi počitek, brez teka najmanj tri tedne in se že veselim.

Fanžol Dunko Silvija

Špela je bila zelo vesela po prihodu v cilj

52

SCHWABISCH ALB MARATHON 2015 (50KM/1100VM)

Na zadnji tek Europa Cup der Ultramarathons sem se kot edina članica Energe teama z DMP iz Celja odpravila v 700 km oddaljeni Schwabisch Alb. Čakala nas je 50 km in 1100 vm dolga proga.DMP-jevci so me pobrali v petek zjutraj in žur vožnja se je začela. Higin in Lojze sta nas celo pot zabavala s standardnim programom šal. Prvi postanek na Chiemsee smo izkoristili za tradicionalni DMP prigrizek. Pečena rebrca, refošk in pivo. Rebrca za energijo, refošk za železo, pivo pa za hidracijo. Za prehrano pred tekmo torej poskrbljeno. Ker sem refošk in pivo izpustila, sem bila spet deležna opominov s strani izkušenejših članov. Menda me zna to stati dobre uvrstitve na tekmi. Brez hidracije in dodanega železa na tekmi pač ne more iti, kot bi bilo treba.

Da pot ne bi minila prehitro, je poleg zastoja na meji poskrbela še voznikova pomočnica, navigacija, po imenu Mici, ki nas je proti cilju zapeljala okoli »riti v aržet«. Namesto načrtovanih sedmih ur vožnje se je ta raztegnila na celih deset.Na hitro smo se pozdravili s Slovencem Tonijem, ki ima v Albu gostišče, kjer vsako leto prenočujejo DMP-jevci. Potem pa smo že hiteli proti mestni hiši po dvig štartnih številk.

Na trgu pred vhodom sta v večernem mraku oranžno žarela dva kraljevska prestola. Inštalacija mi je takoj padla v oči in že sem izvlekla telefon, da bi pritisnila eno fotko. Seveda ni ostalo pri tem, saj je prišlo do vsesplošne fotografske manije. Kdo se bo slikal s kom in kako. Med tem strašnim fotografiranjem sem ovojnico s štartno številko in čipom odložila za hrbet. In? Ja. Zgodilo se je točno to, kar ste zdaj pomislili, ampak tja še pridemo.

Že smo hiteli proti gostišču, kjer nam je Toni pripravil obilno večerjo. Ocvrti zrezki in pomfrit niso ravno tista hrana, ki si jo običajno privoščim pred tekmo. Ampak kaj bi komplicirali ob takšnem gostoljubju. Kmalu po večerji sem postala zaspana in prosila za sobo. »Kje pa je moja štartna številka?« V naslednjem trenutku smo jo že vsi iskali. Ampak jaz že vem, kje je. Oziroma kje je mogoče ni več! Panika. Tečem nazaj

53

proti mestni hiši. Zmago mi dela družbo. »Naj bo številka še vedno tam na tistem stolu,« prosim onega zgoraj. Stola sta prazna. In še vedno oranžno žarita. Žarim tudi jaz. Ne vem ali bi vpila ali jokala. Jeza in žalost sta zmešani v klobčič. »Pripeljala sem se 700 km na zadnjo tekmo Europa Cup, da bi branila prvo mesto v kategoriji. Jaz pa izgubim štartno številko. Pregriznila bi se na pol! Kako sem lahko naredila tako neumnost?!« Zmago modro molči in posluša moje samogovore. Hoja mi dobro dene. Misli se počasi zbistrijo. »Ah, se bom pa jutri še enkrat prijavila. Prijave so na srečo še možne. Startnino bo sicer treba plačat še enkrat, a kazen tako ali tako mora bit!« S to tolažilno mislijo se odpravim v posteljo. Dekleti sva dobili svojo sobo, to srečo so imeli še nekateri fantje, ostalim pa je Toni postlal kar na jogijih v zadnji sobi gostišča. Pod mehko pernico me sicer hitro zmanjka, a kmalu me zasledujejo tudi nočne more. Prepotena se večkrat zbudim, kazalca na budilki se skoraj ne premikata. V sanjah iščem izgubljeno štartno številko. Ves čas kaže, da jo bom vsak trenutek našla, a se mi vedno znova izmuzne. Proti jutru jo najdem. Na pol pretrgana leži na tleh v startnem boksu.Pozajtrkujem prav na hitro, čeprav se miza dobesedno šibi pod dobrotami. Salame takšne in drugačne, raznovrstni siri in še kaj. Ampak pred tekom kaj takšnega žal ne gre v moj trebušček. Svoje k slabemu apetitu doda še zaplet s startno številko. Košček kruha z marmelado, kavica in že sva z Almo na poti proti mestni hiši. Spet sem nemirna. Ali mi bo uspelo priti do nove startne številke? Mi je danes namenjeno, da grem na progo?V mestni hiši ogovorim prvega prostovoljca. Vse, kar uspem izdihniti, je: »I have a very big problem.« Pravzaprav stavka sploh še ne končam, ko pravi: »Is your name Katja?« Ne morem verjeti! Imela sem več sreče kot pameti! Nekdo je našel mojo startno številko in jo prinesel v mestno hišo. Sanje so bile preroške. Ko se nasmejana vrnem v gostišče, mi Higin pribije: »Tisti, ki jo je našel, je bil pameten in si je mislil, kar sama naj se s tem matra!« Čeprav je mesto še v jutranjem hladu, se izza meglic napoveduje sončen dan. Še hitro slikanje na startu in že se podimo po mestnih ulicah. Startam precej hitro. Želim izkoristit asfalt in široke ulice, saj ne poznam proge in ne želim kasneje obtičati v prepočasni skupini na kakšnem ožjem vzponu.

Prvih deset kilometrov tečem skoraj prehitro. Proga se sicer večino časa vzpenja, kot podlaga pa se prijetno menjata asfalt in makedam. V primerjavi s kakšnim trailom se mi zdi, da tečem po avtocesti. Kljub temu pa bo na 50 km dolgi progi treba nabrati 1100 vm. Večino jih bomo oddelali na štirih vzponih na tri osamelce, ki jih bomo obdelali od spodaj navzgor pa še okrog naokrog.

Prvi je že na vidiku. Grizem kolena po ozkem makedamu strmo navzgor, nasproti pa na glavo dol letijo tekači, ki so vrh že osvojili. Na vrhu je proga speljana v obrat okrog drevesa. Prav simpatično. Med vzponom mi pulz dobesedno ponori. Srce skoči v grlo in razbija kot ponorelo. Ne preneha niti med spustom. Kaj je to? Česa takega pa

54

nisem navajena. Komaj spet pridem do sape, da normalno tečem naprej. Na spustu srečam naše. Maham in delim petke.

Sledi rahel vzpon po neskončnih poljih. Pulz spet nabija. Hitrost je res kar dobra, ampak srček se vseeno preveč napenja. Razmišljam, da bo to verjetno zato, ker še nisem dobro regenerirana. V začetku septembra sem tekla 75 km in 600 vm Logarske, pred slabimi tremi tedni pa še 53 km in 1600 vm Valamar trail. Ker vem, da po takšni tekmi potrebujem malo več kot samo tri tedne, da si opomorem, sem ga z Valamarjem verjetno polomila. Lahko bi ga izpustila. Samo kaj, ko je pa tako lušno! Ampak ne bom tarnala. »Teci ženska! Počivala boš jutri!« Približujem se 25. km. V daljavi se že sliši godba na pihala, ki nas spodbuja pred naslednjim navpičnim vzponom. Lojze navija ob progi. Stisnem mu »petko« in že vzdihujem v klanec. Noge so pretežke. Kdo je že rekel, da so tele Mizunke ultralahke? Tekaški korak zamenja hitra hoja. Olajšana se z vrha na glavo zapodim v spust. Danes so mi spusti ljubši od vzponov. Ko se proga poravna, me v lahnem drncu prehiti Alma. Izgleda kot perešček v vetru. Lahno poskakuje v tekaškem koraku. Ko jo gledam, kako se oddaljuje, se mi zdi, da se jaz samo delam, da sem tekačica. V tistem trenutku se počutim kot slon.

Približuje se tretji vzpon. Če sem natančna, se vzpon od starta sploh še ni končal. Vzpenjamo se skoraj ves čas. Približuje se torej hrib, ki bo bolj strm od tega, s katerim se ubadam ravnokar. Čaka nas tretji osamelec, ki ga bomo obdelali dvakrat. Najprej bomo po gozdnih potkah okrog njegovega vrha zavezali notranjo tekaško pentljico, potem pa ga bomo obkrožili še malo niže. Zdaj sem že bolj v svojem elementu. Asfalt in utrjene makadamske poti so zamenjale prave gozdne potke. Zdaj tudi jaz poskakujem v smelem tekaškem koraku. Zadnjič sem rekla, da tečem k «sebi«. Kje sem torej zdaj »jaz« v tem nemškem gozdu? Se bom srečala na brutalnem vzponu ali na norem spustu? Mogoče se srečam v krošnji s soncem obsijanega drevesa, kupih jesenskega listja, ki so prekrili gozdne poti ali kar v ovci, ki se pase ob cesti? Mogoče se zagledam v pogledu tekača, ki mi teče naproti ali nasmehu navijača ob progi? Vse to se med tekom združi v mavrico odsevov. Vse to so ogledala, v katerih se lahko zagledam. Tako se vidim zdaj lepo, potem grdo, najprej hitro, takoj za tem počasno, močno, pa šibko, veselo, pa žalostno, optimistično, nato črnogledo in tako v nedogled. In vse to sem jaz. Za mano je 35 km in najvišja točka proge je oddelana. Iz pripovedovanja se spomnim, da me čaka še en manjši

55

vzpon, potem pa samo še navzdol proti cilju. Zdaj se je tisto sramežljivo sonce od zjutraj pokazalo v vsem svojem sijaju. Kaj mi je bilo, da sem si oblekla črno majico? Resno razmišljam, da bi jo slekla in tekla samo v modrčku. Zalotim se, da se pritožujem nad vročino. Pa hitro ustavim notranji samogovor. Po letu in pol je to prva tekma, ko ne dežuje, kot da se je utrgal oblak. Kaj je torej za jamrat? »Nastavi se sončnim žarkom in uživaj!« Ustavim se na vsaki okrepčevalnici, pijem kot žolna in napolnim bidon za sabo.

In že sem na zadnjem 10 km dolgem spustu. Tista energija, ki je nisem in nisem mogla začutiti na vzponih, se je zdaj končno pojavila. Zdaj sem spet sveža in poskočna. Spet lahko prehitevam. Zdaj spet lahko občudujem lepote narave okrog sebe. Tam doli v dolini je Schwabisch Alb. Doli, dolina in vse, kar se začne na dol, so danes tolažilne besede.In kar naenkrat sem v Albu. Prečudovito mestece. Slabih nekaj višinskih metrov pod mano je katedrala, kjer smo danes zjutraj startali in kjer je naš cilj. V cilj bi zdaj lahko pljunila. Pogled na uro pa pove, da bo treba preteči še dobrih 5 km. Čeprav je cilj zdaj skoraj na dosegu roke, me bo pot vodila naokoli vsaj še dobre pol ure.

In sem grizla tistih 5 km in odštevala metre vse do odrešilnega cilja. Nikoli več, sva si bili edini z Almo, ko sva čakali, da v cilj pritečejo še naši fantje. 5 ur in 20 minut sem potrebovala za brutalnih 50 km. Verjetno so se vsi tisti višinci zdeli tako kruti zato, ker sem jih odtekla relativno hitro. Zadnji tek Europa Cup der Ultramarathons 2015 je pretečen. Zdaj čakam objavo skupnih rezultatov. Hvala DMP, da sem ta tek lahko doživela z vami. Prave tekaške legende ste. Uživam v vaših tekaških zgodbah in nasvetih, ki jih tako nesebično delite. Nekatere od njih sicer vzamem z malo rezerve. Mogoče pa bodo leta pokazala, da sem se motila. Na tisoče kilometrov, ki ste jih pretekli, vas je prekalilo v modrece in staroste ultrateka. Prav zato razumete, da se moramo tudi mlajši učiti na svojih napakah.

Katja Drobež

56

ŠPARTATLON – URESNIČENE SANJEPriznam - zelo dolgo je trajalo, da sem se odločila napisati poročilo. Potrebovala sem čas, da sem vse, kar se je dogajalo, analizirala in predelala. Zdaj, ko je vsa evforija za mano, lahko končno mislim s trezno glavo. Začela bom na začetku, ko sem prvič pomislila, da bi lahko nekoč stala na startu Špartatlona v Atenah.

Vse skupaj se je začelo leta 2013 na Ultrabalatonu - 212 km dolgem teku okoli Blatnega jezera na Madžarskem. Takrat sem v cilju prvič pomislila, da imam normo za Špartatlon. Dolgo sem razmišljala in odločila sem se, da še počakam eno leto in nabiram izkušnje. Leto je minilo in jeseni 2014 sem vedela, da moram na start.

Seveda sem se zavedala, da me čaka garanje, garanje in še enkrat garanje. Prvi trening v sklopu priprav na Špartatlon se je začel 01.01.2015. Pozimi se dela »baza«, zato sem večina treningov naredila ob 4. uri zjutraj, pred službo, seveda v družbi mojega moža Bogdana. Meseci so minevali, kilometri pa so se pridno nabirali. Spomladi so se moji treningi precej spremenili, začela sem z intervali, hribom, fartlekom … torej treningi, ki tekača naredijo »tekača«. Jaz osebno sem prepričana, da je bolje delati na kvaliteti pretečenih kilometrov, kot pa na kvantiteti. Vem, veliko ultrašev se zdajle z mano ne strinja, ampak sama sebi s svojimi rezultati dokazujem, da treniram prav.

Odločila sem se, da se bom do Špartatlona udeležila le 12-urnega teka v Trbojah. To je bil test, da vidim, kako moje telo funkcionira v vročini. Moj cilj je bil preteči 12 ur brez poškodb in ne povsem »uničena«, saj časa za počitek ni bilo. Tek mi je odlično uspel, pri 36 stopinjah sem pretekla 120 km. Zzelo pomembno je bilo, da sem odlično funkcionirala, saj mi vročina ni delala prav nobenih težav. Na tem teku sem naredila le eno napako, in sicer sem si med polivanjem z vodo le-to zlivala v superge, po dveh urah sem imela superge popolnoma mokre. Po tednu dni počitka sem začela zaključni ciklus treningov … in bilo je izredno težko (vseh skrivnosti treninga vam vseeno ne povem) , a sem v glavi vseskozi imela ulico v Šparti, videla sem se, kako pritečem do kralja Leonidasa … to je bila moja slika v glavi vedno, ko sem trpela. Govorila sem si: »Nataša teci, na Špartatlonu bo še veliko težje.«

Končno je prišel dan odhoda. V Grčijo sva se odpravila na ponedeljek, saj sem si pred startom želela ogledati še »zloglasno« goro Sangas. V ponedeljek zvečer sva se nastanila v kraju Lautraki (5 km iz Korinta), si privoščila pravo grško večerjo in pivo, v torek zjutraj pa sva odšla proti gori. V K orintu sva zavila na traso Špartatlona in si jo ogledovala do dela, ko sva parkirala avto in se počasi odpravila na vrh gore. Že po 1500 metrih in cca 20 minutah sva bila na vrhu gore in besede Lojzeta in Klemna (oba sta Špartatlon že pretekla) so se uresničila, ta gora ni noben »bav bav«, mi Slovenci smo vajeni veliko višjih gora. To je bil del, ki sem se ga najbolj bala. Počasi sva se odpravila nazaj v Lautraki in komaj sem čakala na odhod v Atene.V sredo dopoldan sva prispela v Atene, dvignila startno številko in se nastanila v našem hotelu. Pri kosilu sva srečala Mirsada in Davida. Vzdušje pred startom se stopnjuje. Zdaj sem se začela zavedati, da gre zares. V četrtek popoldan smo imeli »brifing« pred startom, dobili smo še zadnja navodila in nestrpno čakali na start. Veliko smo se pogovarjali o ciljih (tudi o tistih najbolj skritih) in ugotovili smo, da imamo vsi enakega: Mirsad, David in jaz - čas po 30 ur.

Končno je bila ura 4:30 v petek zjutraj. Zajtrk, še zadnje priprave in prevoz pod Akropolo na start. Prvič

57

v življenju sem pred startom zmolila Oče naš (kljub temu, da nisem verna), prosila grške bogove, naj mi pomagajo do cilja in prosila mojo pokojno babico, naj pazi name na potovanju do Šparte. Priznam, bilo me je zelo strah, predvsem zaradi Bogdanove izkušnje leta 2010, ko je zaradi dehidracije kolapsiral na 132. km.

Končno start. Začeli smo hitro, skoraj prehitro za tako dolgo potovanje. Kmalu se mi pridruži David in skupaj premagujeva kilometre. Vseskozi se nama je smejalo, saj nama je šlo odlično. Oba skleneva, da tokrat ni predaje, tečeva, tečeva in tečeva. Rekla sem, da pridem v cilj tudi po vseh štirih. Trdno sem bila odločena, da pridem v cilj. Tokrat nisem tekla le zase, ampak tudi za Bogdana, ki je bil z mano ob progi in seveda za moja otroka Luko in Liu. Počasi se nama pridruži tudi Mirsad. Tempo je bil okoli 5:30 na kilometer, to je tempo, v katerem se odlično počutim, lahkotno in brez »matranja«, res tečem z užitkom. Počasi je začela pritiskat vročina in vedela sem, da ne smem pretiravati in naprej spustim Davida in Mirsada ter tečem v svojem tempu. Uživala sem, počasi prehitim Mirsada, Davida in uživam v teku. Kmalu sem v Korintu (cca uro in 45 pred limitom), kjer imam celo čas za tv intervju, pojem, kar mi ponudi Bogdan in tečem naprej. Tečem skozi nasade oljk, vinograde, ob progi pa vseskozi otroci, ki navijajo, prosijo za avtogram, res prekrasni občutki. Na 90. km prehitim Traci Falbo (svetovna rekorderka na 48 ur in svetovna podprvakinja na 24 ur), takrat se zavem, da mi gre res odlično. Tu dohitim Argentinca Pabla Barnesa, s katerim sva se v trenutku »začutila« in skoraj brez besed tekla skupaj. Ko se je spustila noč, sem jaz dobila neko posebno moč, moje počutje je bilo celo boljše kot na začetku. Točno na enakem mestu (okrepčevalnica na 132. km), kot je leta 2010 odstopil Bogdan, je začel Pablo bruhati. Bilo mi je hudo, ampak moje počutje je bilo odlično, zato sem mu zaželela sreče in sem stekla v noč. Zdaj se verjetno sliši že malce kičasto, ampak mi je res šlo odlično, zato sem si samo govorila: »Nataša teci, dokler ti gre!« Moja edina naloga je bila »ubogati Bogdana in teči«. Malo čez polnoč sem na okrepčevalnici pod goro Sangas z Bogdanovo pomočjo napolnila zaloge in se začela vzpenjati na goro. Na vrhu sem bila

58

hitro in brez težav, težje je bilo priti z gore, pa sem vseeno stisnila zobe in vseskozi tekla. V vasi Sangas sem na okrepčevalnici pričakovala Bogdana (nisva se natančno zmenila, kje me bo čakal, ker čez goro z avtom ni mogel), ampak ga tam ni bilo. Pričakovala sem ga na naslednji, ampak ga tudi tam ni bilo in ko pritečem do naslednje, ga tam tudi ni. Prijazna moška prosim, če mi posodita mobitel, da pokličem moža. Na drugi strani pa slišim: »Ja, pa kje si ti, čakam te v Nemei!« Presrečna stečem naprej, saj me je od Nemeie ločilo le 1700 metrov. Še vedno polna energije v Nemei pojem pečen krompir (še nikoli prej ga nisem jedla med tekom) in spijem kavo, Bogdan pa mi pove, da je Szilvia Lubicz pred mano le 500 metrov in da sem na četrtem mestu. Rečem samo OK. Sem na svoji avanturi in ne na tekmi. Kar naenkrat začne deževati in to zelo oteži tek, ker se je shladilo in občasno je lilo kot iz škafa. Še vedno pa sem tekla brez večjih težav, za kilometre za sabo zelo lahkotno. No, tekma se je zame tukaj šele začela. Zakaj ?? Ker sem pozabila, kakšna je trasa zadnjih 40 km. Kar naenkrat pred sabo zagledam cesto, ki se strmo vzpenja v klanec. »Halooooooooo ??« si rečem in se zjočem na mile solze, pod klancem pa me čaka Bogdan, me pogleda in me s prijaznimi besedami spodbuja. Rečem si, to je za Lukca in Liu, pogledam v asfalt in grizem naprej. Na vrhu me dohiti in prehiti popolnoma »naspidirana« Szilvia, meni je bilo vseeno. Tokrat nisem bila na tekmovanju. Zadnjih 20 km si vseskozi govorim: »Nataša, prišla si teč in ne hodit!« in se trudim in vztrajam. Ko pritečem do ulice v Šparti, se mi pridruži Bogdan in teče z mano. Prevzamejo me čustva, ne morem dihati, jočem … in končno v solzah pritečem do kralja Leonidasa. Čutim srečo, veselje, ponos, olajšanje, ker je konec. Uspelo mi je uresničiti sanje.

Ob vsem tem moram poudariti, da sem vso pot pretekla z enim parom superg, in sicer SALMING Distance (s sabo sem imela še dva para) in enim parom nogavic (tekaške nogavice H&M), preoblekla sem samo majico (ker sem bila mokra od dežja). Kar želim povedati je, da nisem komplicirala z oblačili, hrano in pijačo ( jedla in pila sem tisto, kar mi je v danem trenutku prijalo).

Na koncu bi se želela zahvaliti mojemu možu Bogdanu, ki me podpira, spodbuja, mi piše treninge, z mano trenira, ker me je spremljal, stregel in prenašal moje »muhe«. Tokrat sem tekla za oba, ta zmaga je tudi njegova. Hvala mojima otrokoma Luku in Liu, ker me spodbujata in prenašata.

Hvala babicama, dedkoma, sestrici Maji, ker pazite na moja sončka, ko sem na kakšni tekmi ali daljšem treningu. Brez vas bi bilo veliko težje ali celo nemogoče.

Hvala moji sodelavki Katji, ker me nadomešča v službi, ko treniram ali tekmujem.

Hvala mojim sponzorjem, brez vas bi Špartatlon spremljala od doma! Največja zahvala gre Zavarovalnici Triglav d.d., ker me podpira že vsa leta moje ultra poti! Hvala: Salming Slovenija – Itak šport, PGD Laško, Brihteja Celje, Gerčer d.o.o., Jereb Rajko s.p., Avtohiša Malgaj, Maxximum Slovenija, Športna oprema, Mlinar Vlasta.

Za konec bom zelo kratka – se vidimo naslednje leto 30. 09. 2016 na startu Špartatlona. Verjamem, da boste stiskali pesti, kot ste jih letos. Hvala moji dragi tekaški prijatelji in navijači.

Nataša Robnik

59

TEK IZ CELJA NA KRK ZA KATJOTokrat se je pričelo nekako drugače kot leto poprej. Načrtovali smo tek v maju, vendar so prijatelji odpovedali. Nihče ni bil pripravljen teči v tem času, tudi sam sem imel probleme v tem času zaradi operacije, zato se nisem preveč razburjal, ker prijatelji niso hoteli na tek. V bistvu nihče od lanskoletne ekipe ni hotel na tek, saj ni bilo nobene volje. Edini, ki je bil za akcijo, je bil Dušan, pa še ta je bil na koncu vesel, da se ni teklo.Toda čas in splet okoliščin je prinesel svoje. Po teku državnosti, 17. junija, ki smo ga opravili organizatorji teka, smo se odpravili na kopanje, ki je bilo zelo prijetno, popestrili pa smo ga z Jonijem, hodečim Ivanom, na željo Staneta; seveda smo mu ostali sledili. V bazenu je bilo zelo prijetno in živahno. Potem smo nazdravili z železom (refošk), ko sem navrgel moje težave, da želim teči na Krk v spomin na Katjo, mojo nečakinjo, ki mi je veliko pomenila, in ki nas je lani pričakala na cilju, polna energije, zelo vesela, da smo pritekli na Krk. Kljub bolezni je delovala zelo sproščeno in nihče od prijateljev ni vedel, da je že dolgo zelo bolna, tako da jo je bolezen čez dva meseca premagala.Prijateljem se povedal, da bom zagotovo okrog 15. avgusta za Katjo tekel na Krk. Dobro vzdušje v bazenu in veliko pozitivne energije je pripomoglo k temu, da so se vsi moji prijatelji odločili, da tečejo z mano na Krk, da se mi pridružijo v tej moji nameri.Sam sem imel kar dober občutek, saj sem pred tem pretekel 100 km v Bielu in sem vedel, da moram samo malo nadgraditi mojo pripravljenost.Ekipa je bila nekoliko drugačna kot leto poprej, namesto Taje (Sneguljčice ) in Žana, sta bila v ekipi Katjin mož Bojan in njen prijatelj Luka. Šofer je bil pa seveda Lojz.Toda tokrat je bila naloga veliko bolj zahtevna. V tem času je bilo zelo vroče, tako kot celotno poletje v tem letu. Dnevne temperature so segale do 35 stopinj. Torej je bil načrt jasen, da je bilo potrebno teči ponoči in vsako etapo končati do poldneva, zato smo morali temeljito spremeniti naš bio ritemPrišel je šofer s kombijem, da sva naložila hrano in napitke. Ob eni uri smo se zbrali na dogovorjene mestu, v bifeju pri Štefki na Polulah, kjer nam je Štefka pripravila kavico in čaj.Sledilo je fotografiranje za spomin, segli smo si v roke in drug drugemu zaželeli srečo. Prišel je ta dan, ki smo ga skrbno načrtovali, brez pompa, brez medijev, dvom je pač obstajal, čeprav smo bili vsi trdno prepričani, da pridemo na Krk.Trenutek odhoda je nastopil spontano, prvi koraki pa nekam negotovi, čeprav smo bili vsi trdno odločeni, da uspemo priti na cilj. Noč je bila zelo prijetna, dokaj svetla, prometa pa bolj malo, kar nam je zelo godilo.Prvi postanek je bil v Laškem, drugi v Zidanem Mostu, tretji pa v Radečah, kjer se je tudi končal prvi lažji del te etape, saj nas je po 25 pretečenih kilometrih čakal 4 kilometre dolg vzpon proti Komelju. Bilo pa je lažje, saj se je pričelo daniti.Toda bilo je prijetno teči, občasno tudi hoditi, saj je bilo v nas veliko pozitivne energije, spodbujanja in smeha, kar je na vse delovalo spodbudno.Na najbolj kritični del proge v Mokronog smo prispeli ob 7. uri in nadaljevali pot proti Trebnjem, po robu zelo nevarnega zemljišča brez bankin po zelo neprijazni cesti za tekače in kolesarje. Sreča je bila v tem, da je bil promet veliko bolj zmeren kot leto poprej, tovornjakov skoraj ni bilo, tako da smo se srečno prebili do Trebnjega do Hotela Galaksija, vendar smo ugotovili, da še naredimo del poti, da skrajšamo etapo za naslednji dan, ki naj bi bila zelo dolga, napovedan pa je bil tudi zelo vroč dan.Odtekli smo še 16 kilometrov, tako smo zaključili etapo v hudi vročini na 70. kilometru tik pred Žuženberkom. Med potjo smo imeli tudi krajši postanek v Dobravi, kjer nas je čakalo presenečenje, Tanja, zelo prijetno dekle iz

Štart v Celju

60

gostišča, ki je bila prava poživitev za nas; bila zelo navdušena, ko je izvedela, da smo pritekli iz Celje in obstajala je nevarnost, da bi lahko izgubili kakšnega člana naše ekipe, vsaj za kakšno uro. Toda vse se je izteklo dobro, saj smo po fotografiranju s Tanjo vsi nadaljevali tek proti Krku, Tanja pa nam je vsem ostala v lepem spominu. Po zaključku etape smo se vrnili v Hotel Galaksijo in kmalu kljub zelo hudi vročini zaspali.Drugi dan smo vstali ob eni uri zjutraj in se odpeljali proti Žuženberku, kjer smo prejšnji dan končali etapo in jo nadaljevali proti Brodu na Krki in naprej proti deželi medvedov, na kar nas je tudi opozoril napis Občina Kočevje, dežela medvedov.Zjutraj ob drugi uri smo izstopili iz kombija in objela nas je prijetna noč. Cesta je bila prazna, prijetna za tek, nas pa je vodila misel, da pridemo čim prej do Kočevja. Ta nočni tek po popoldanskem počitku je bil sila nenavaden, saj nas je pot vodila skozi temne kočevske gozdove, z občutkom, da se nekje v bližini potikajo medvedi. Tekli smo v strjeni skupini, v neposredni bližini kombija, nihče ni niti pomislil, da bi se oddaljil od skupine. Vedeli smo tudi, da hrup odganja medvede, zato smo bili precej glasni, pa še šofer nas je spodbujal z glasbo, ki se je slišala daleč v gozd.Veliko lažje nam je bilo, ko se je pričelo daniti, kar se je po treh urah teka nekako ujemalo s tem, da smo pritekli do prvih naselij. Tu nas je šofer za nekaj časa zapustil, ker se je moral vrniti v Trebnje. Očitno pa je izbral nepravi trenutek, saj se je od nekod prikradla huda nevihta, ki je sicer trajala le dobrih 10 minut, toda nas je temeljito oprala, saj se ni dalo nikjer vedriti.Popolnoma premočeni smo nadaljevali tek proti Kočevju, kamor smo prispeli v zgodnjih jutranjih urah. Tu, na polovici naše poti smo se razdelili v dve skupini, ker smo upoštevali nasvete domačinov, kje je najbolje teči skozi Kočevje.Ponovno smo združili moči, ko nas je nekaj kilometrov iz Kočevja dohitel kombi. Ko smo se preoblekli in okrepčali se je tudi nebo zjasnilo, tako da je kmalu postalo kar vroče.Prvi del poti iz Kočevja je bil zahteven, saj se je cesta neprestano dvigovala, tako smo več kot dve uri potrebovali, da smo prišli do najvišje točke. Po 120 pretečenih kilometrih so se pričeli pojavljati krči, ne pri vseh, vendar je tek zahteval svoj davek, tako da sta se oblikovali dve skupini, ki pa sta bili logistično obvladljivi, saj je bila razlika med skupinama le 15 minut.

Počitek pri Žuženberku

Postanek v Dobravi

Vsako leto smo se ustavili tudi pri znancih Bončina v bližini Petrinje tik pred ciljem druge etape

61

Kljub utrujenosti in težkim nogah je bil zadnji del veliko lažji, saj se je trasa teka spuščala zadnjih 12 km vse do Petrinje, kjer je bil cilj druge etape. Kilometer pred ciljem smo se v prvi skupini, razen Valija, ustavili, da počakamo drugo skupino. Kmalu smo jih dočakali in postanek podaljšali za več kot pol ure, saj smo s pivom in hrano predčasno obeležili zaključek druge etape.Ko smo končno prispeli na cilj, smo tam našli obupanega Valija, ker mu ni bilo jasno, kaj se je z nami zgodilo. Prav mu je bilo, saj je še nekaj kilometrov pred ciljem druge etape zatrjeval, da se nikoli več ne bo oddaljil od skupine.Po krajšem postanku v Petrinji smo se odpeljali v Osilnico, kjer smo legli k počitku.Tretji dan našega maratona se je ravno tako začel kmalu po polnoči. Po kratkem zajtrku smo se odpeljali v Petrinjo. Noč je bila zelo neprijazna, saj se je po dežju, ki je padal vse do našega starta, začela dvigovati gosta megla, ki nas je spremljala ves čas 12 km dolgega vzpona, vse do Delnic. Sam sem imel obilo težav, saj sem nekoliko prepozno legel k počitku, pa še prebavne motnje sem imel.Po delnicah je bilo veliko lažje, saj se je trasa teka nekoliko zravnala, pa tudi daniti se je pričelo. Tokrat smo izbrali drugo traso kot leto poprej in smo kmalu po Delnicah prečkali avtocesto, zavili na lokalno cesto, tako da smo si lahko temeljito odpočili od prometa, ki je bil tukaj res minimalen.Čeprav je bil prvi del poti zelo strm, smo uživali v lepi pokrajini, ob dejstvu, da se ta vzpon enkrat mora končati. Vedeli smo, da bo potem spust zagotovo nekoliko lažji. Bilo je res zahtevno, vendar smo tekli složno, tako da smo se spodbujali med sabo. Vedno več je bilo krčev, precej neprijetni so bili zlasti pri Bojanu in Luki, ki sta se prvič udeležila tako zahtevne preizkušnje. Po Benkovških Fužinah smo se zaustavili, se okrepčali malo tudi s pivom, saj je bilo do cilja le še slabih 30 km. Razpoloženje je bilo veliko boljše, ko smo pritekli do table, ki nas je opozorila, da smo pritekli do občine Bakar, od koder se je pričel strm spust proti morju z nadmorske višine 950 metrov.Sčasoma nas je pričela pot navzdol ovirati, ker so od utrujenosti trpele naše noge, zlasti stegenske mišice. Še huje pa je bilo, ker nam je 15 km pred ciljem zmanjkalo piva, pa tudi vse bolj vroče je postajalo.Toda iz težav so nas rešili naši navijači, ki so prišli iz Celja in nas dohiteli na zadnjih kilometrih naše poti. Rajko, Katjin oče, je predvidel, kaj se nam lahko zgodi, zato nam je pripeljal dovolj veliko zalogo piva, da smo lahko nadaljevali tek proti Krku.Kot na dlani se je pred nami pojavil krški most, toda do tja je še bilo 15 km. Najprej nas je čakal strm spust skozi Hreljin, potem pa smo nadaljevali tek ob obali proti Kraljevici. Zadnji del poti nam je začinil reški policist, ki nam je prepovedal teči po 150 metrov dogem odseku hitre ceste, tako da smo pot nadaljevati po melišču in med grmičevjem in kozjih poteh, da smo se prebili do ceste, ki nas je vodila do Krškega mosta. Taja, ki nam je prišla naproti, ni bila takšne sreče, saj jo je policist oglobil in je končala pri sodniku za prekrške, kjer pa jo je odnesla brez kazni; sodnica se je celo razjezila nad delom reške prometne policije.Po prihodu na krški most smo doživeli pol ure velikega zadoščenja. Pomemben je bil tudi čas, v katerem smo prišli

20 kilometrov pred ciljem

Zadnji kilometri proti morju

62

TEK TROJK LJUBLJANA 2015

Člani društva maratoncev in pohodnikov Celje smo se tako kot vsako leto tudi letos udeležili tradicionalnega 59. teka trojk v Ljubljani. Sestavili smo štiri trojke. V prvi so bili Taja Žaberl, Ivan Žaberl in Jože Tonkli, v drugi Dušan Fister, Bojan Bevc in Matija Gregorčič, v tretji Odon Simonič, Stane Novak in Jože Andrej, četrto pa so sestavljali Bojan Čakš, Boštjan Klep in Luka Andrej.Ljubljana nas je zjutraj sprejela obsijana s soncem, dvig startnih številk in čipov pa je zaradi dobre organizacije potekal zelo hitro. Temperatura je bila zelo prijetna za tek, zato nismo veliko razmišljali o opremi in vsi oblekli le kratke hlače in majice s Pred štartom DMP Celje - veterani

na otok Krk. Bilo je v nedeljo popoldan in turisti so se množično vračali z dopusta. Na krškem mostu je bila stoječa kolona. Ko so turisti, veliko jih je bilo iz Slovenije, videli napis, da tečemo iz Celje na otok Krk, smo doživeli prave ovacije, veliko odobravanja, čestitk, hupanja avtomobilov in številnih pozdravov iz avtomobilov, med njimi je bilo tudi veliko tujih turistov.V cilju nas je pričakalo veliko naših navijačev s slovenskimi zastavami. Spominski tek za Katjo je uspel. Na cilju smo se spomnili na Katjo, saj je bil spomin nanjo še zelo živ, saj nas je leto pred tem pričakala v cilju. Tokrat so nas tam pričakali Marija, Katjina mama, Rajko, Katjin oče, in Primož, Katjin brat, njen mož Bojan pa je bil med nami, tekači.Po enournem postanku smo se odpravili v kamp, kjer smo prespali pri prijatelju Žanu in se pred tem tudi ustrezno podložili. Kmalu po prihodu v kamp se je močno vlilo in je deževalo vso noč in naslednji dan, kar pa nas ni motilo, da se ne bi nekajkrat okopali v morju, saj je bila voda topla.Popoldne sem se javil v živo na Radio Celje in iz prve roke sporočili, da nam je uspelo priteči na otok Krk.Ja, imeli smo tudi veliko sreče z vremenom.

Odon Simonič Zaključek na otoku Krku v spomin na Katjo

63

kratkimi rokavi. Po dvigu številk smo se počasi začeli pomikati proti množici na Prešernovem trgu, ki je čakala na start. Pred začetkom teka še tradicionalni stisk rok in po poku pištole smo ob veliko prerivanja končno bili z ramo ob rami na progi. Začeli smo malce počasneje, da smo se izognili padcem, saj na začetku teka vsi neučakano skačejo levo in desno. A množica se je vse bolj redčila, naš tempo pa je postajal vse močnejši in konec je bilo počasno tekaškega uživanja. Vsi trije v naši trojki smo bili zelo razpoloženi in hitrost se ni zmanjševala vse do ravnine pred vzponom na Urha. Tam smo malce zmanjšali, saj smo se zavedali, da je vzpon zelo težak in je najhujši del proge še pred nami. Vzpon proti cerkvi na Urhu smo premagali s kombinacijo hitre hoje in teka, postajalo pa je tudi vse bolj vroče in še kako prav je prišla senca dreves na Golovcu. Čeprav smo to progo že velikokrat pretekli in jo dodobra poznali, nas je tudi na tem teku presenetila s številnimi vzponi in spusti. Stane in Odon sta narekovala tempo, jaz pa sem jima s težavo sledil. Ko pa smo končno prispeli na najvišjo točko Golovca in se je začel spust proti Ljubljani, so jima popustile zavore. Zdrvela sta v dolino, kot bi jima gorelo pod nogami, jaz pa sem se kljub utrujenosti pognal za njima. Sreča, da na zadnjem delu poti proti Grubarjevem kanalu ni več spolzkih tlakovcev, saj smo vsi šli ˝na glavo˝ proti Ljubljani. Kaj kmalu se je cesta zravnala in ob glasnem navijanju množice navijačev smo skupaj premagali še zadnja dva kilometra do cilja in z dvignjenimi rokami prišli v cilj.Kmalu po prihodu v cilj je napovedovalec med rezultati omenil tudi našo trojko in ugotovili smo, da smo dosegli tretje mesto v naši kategoriji. Po podrobnejšem pregledu rezultatov smo izvedeli, da smo le za 2 minuti ujeli tretje mesto, ravno toliko pa nam je lani zmanjkalo do tretjega mesta. Tako je bilo veselje v cilju še večje. Poveselili smo se tudi z ostalimi našimi trojkami, ki so bile prav tako zadovoljne z doseženimi rezultati.Hvala Odonu in Stanetu za druženje in spodbujanje ter še eno nepozabno tekaško izkušnjo.

Jože Andrej

Prihod v cilj ekipe, 2 policaja in blondinka

Ekipa DMP Celje veterani 2

64

POHOD V KUMROVEC 2015

Tudi letos smo se že tradicionalno v soboto pred prvomajskimi prazniki napotili v Kumrovec. Udeležba je bila rekordna, saj so morali organizatorji poleg minibusa v zadnjem trenutku zagotoviti še kombi. Tako se nas je 25. aprila ob 9. uri v Rogaški Slatini, pri Bifeju Sveti Križ skupaj s podmladkom zbralo 23 pohodnikov in tekačev. Celo 28 km dolgo pot do Kumrovca nas je premagalo 11 tekačev, pohodniki pa so se glede na svoje želje in zmožnosti odločili za različno dolge poti.

Društvo je tudi tokrat poskrbelo za jedačo in pijačo, da med potjo ne bi omagali. Vreme nam je bilo kljub drugačni napovedi naklonjeno, tako smo mimogrede prišli do gradu Tabor, kjer smo si kot po navadi privoščili daljši postanek in malico. V nadaljevanju poti nas je čakalo prijetno presenečenje, saj nas je na požirek rujnega povabil domačin Marjan, ki menda že leta spremlja naše podvige in nas je, kot je povedal, pravzaprav pričakoval. Smo pa bili zato na cilju nekoliko razočarani, saj je bila naša ciljna postojanka gostilna v središču Kumrovca zaradi obnove zaprta. Pa nismo dolgo obupovali in smo si okrepčilo, ki je bilo tako tudi bistveno cenejše, privoščili kar v bližnji trgovini, le da smo namesto na masivnih klopeh sedeli kar na pločniku.

Zaključek nam je letos pripravi upokojeni hrvaški policist Mikša in njegova soproga Kata na svoji gorci, ki je soseda Titove. Ob odlični domači hrani, Titovem vinu in v sproščenem vzdušju je čas kar prehitro minil. Seveda smo si ob slovesu obljubili, da se prihodnje leto spet vrnemo.

Žaberl Taja

Na štartu v Rogaški Slatini

Na cilju v Kumrovcu

65

TEKAŠKA TRENERKA ANICA ŽIVKO SVETUJE, KAKO PRIČETI S TEKAŠKO SEZONO

S prihajajočimi pomladnimi dnevi se bo veliko sezonskih tekačev znova lotila teka. Prava obutev in udobna oblačila ter naravni tereni že vabijo k aktivnosti. Tek v naravnem okolju je bolj učinkovit. Čas nam hitreje mine, saj so tereni razgibani, aktivacija je večja.

Smiselno je, da se teka znova lotimo zmerno, da že ob prvi vadbi ne premagamo ali »matiramo« samega sebe in se srečamo z nam že zelo poznanimi rezultati:

- preveč in premočno, - predaleč in prehitro.

Telo vsakič znova pripravimo na »delovno temperaturo« na napor , tako da se počasi ogrejemo z lahkotnim tekom in krajšimi razteznimi vajami. Že primerno ogreti obnovimo osnovno tehniko teka s krajšimi teki in vmesnimi počitki s hojo. Tečemo tako, da uskladimo delo rok in nog ter dihanje. Roke narekujejo ritem delu nog. V primeru večjega telesnega napora, kot smo ga trenutno pripravljeni prenesti, nam bo kontrola gibanja telesa težje uspela.

Ne nazadnje lahko tehniko teka učinkovito osvajamo tudi s tekom po neravnem terenu, kjer poleg moči mišic, dodatno krepimo še vezi in sklepe, kajti konfiguracija terena nam že sama vsiljuje naravno gibanje telesa in daje lahkotnost koraku.

Ste se morda pri teku po asfaltni podlagi poslušali in prisluhnili svojemu koraku, je bil vaš korak morda tog in glasen ali prožen in skorajda neslišen?

Dotik stopala s tlemi pove marsikaj, tudi to, kdaj smo utrujeni. Smiselno je poznati svoje telo in v odnosu na napor tudi njegov odziv. Ne pozabite, da se tudi copat s časom stara in z uporabo utruja in obrabi, zato vedno skrbno preverite tudi stanje tekaške obutve.

Bolj kot idealna tehnika teka lahko na tekaški rezultat vpliva tudi način dihanja. Tako kot tehnike teka se učimo tudi tehnike dihanja. Osnovno pravilo je, da toliko porabljenega zraka, kot bomo izdihali, toliko svežega zraka bomo tudi vdihali.

Pravijo, da je v življenju vsaka sprememba dobrodošla, za tekače je dobrodošla že sprememba menjave letnega časa. Spremembe v nas prebudijo motivacijo in aktivacijo.

Motivacija lahko pride iz notranjosti, ko zadostimo sebi lastnim potrebam, lahko pa prihaja od zunaj, ko tečemo za medalje, priznanja, pohvale prijateljev in ne nazadnje tudi za rezultat.

Anica Živko

66

NAŠA ZVESTA DONATORJA

Naj predstavim dva dobra in zvesta donatorja našega maratona Celje – Logarska dolina. Obe podjetji sta zraven že skoraj od vsega začetka naših pohodov, to sta CINKARNA CELJE in BSH NAZARJE.

Cinkarna je ugledno kemijsko podjetje, ki zaposluje okoli 1000 ljudi iz celjske regije. Od leta 1973 proizvaja titandioksid, ki ga večino uspešno izvozi. Ima tudi druge proizvode za široko potrošnjo (premazi, izolacijo idr.). S Cinkarno še posebno radi sodelujemo, saj dobimo prispevek v denarni vrednosti. Želimo jim, da bi bili še naprej tako uspešni in ostali naši dobri donatorji.

BSH Nazarje je veliko mednarodno podjetje, ki izdeluje moderne male gospodinjske aparate. Je izredno uspeš-no v svetovnem merilu na tem področju. Zaposluje izredno veliko mladih, večino žensk iz Zgornje Savinjske doline. Ima izredno dobre razvojne strokovnjake in so vodilni v svetu. BSH družba deluje v 13 državah in ima skupno zaposlenih nad 50.000 ljudi. BSH nam donira 5 promocijskih aparatov za 5 najhitrejših tekačev.

Letos je dobila najvrednejši aparat Neža Mravlje, ki je bila prva na 75 km v času 5 ur 50 minut. Ta ista Neža je bila prva tudi na Ljubljanskem maratonu.

Pred 25. leti smo imeli sponzorje za naš maraton po vsej Sloveniji, bilo jih je čez 20. Odlični so bili Žito Ljubl-jana, Droga Portorož, Krka Novo mesto idr.

Zvesto nam pomaga tudi REKLAMA Celje, ki poskrbi, da so naši plakati razobešeni po Celju.

Zahvala vsem in pričakujemo še nadaljnje sodelovanje.

Cveto Kolenc

67

68

69

70

Grainer Paciaging Industrijska ulica 33 2345 Bistrica ob DraviDavidov hram Loke 37 3333 Ljubno ob SavinjiFrangež Jernej Prežihova 10 9250 Gornja RadgonaBMW Selmar Mariborska cesta 119 3000 CeljeA2S Mariborska cesta 140 3000 CeljeTerme Olimia Zdraviliška cesta 24 3254 PodčetrtekTomas sport 2 Cesta na Brdo 109 1000 Ljubljana Petrol Dunajska cesta 50 1000 LjubljanaNLB Trg republike 2 1000 LjubljanaAMZS CVV Vransko, Čeplje 29b 3305 VranskoJanus Trade Koroška cesta 53c 4000 Kranj Kmetija Simonič Ivan Črešnjevec 9 8333 SemičMizarstvo Matjaž Žgank Ruše 12 3301 PetrovčeJanič Gašper Dolenja vas 160A 3312 PreboldRibnik Steska Studence 9 3310 Žalec

Diavolo Mariborska 118 3000 CeljeKibapsi Aga Situcenter Resljeva ul. 3 3000 CeljeFrizerstvo Andreja Cesta na Ostrožno 82 3000 CeljeFrizerski salon Karmen Cesta na Ostrožno 82 3000 CeljeUrarstvo Godnik Brina Stanetova 6 3000 CeljeKulturni klub Ivan Cankar Glavni trg 9 3000 CeljeAlpe – Panon d.o.o. McDonald's Gubčeva 2 3000 CeljeBimex Gaj 32 3000 CeljeSelmar d.o.o. Mariborska cesta 119 3000 CeljeLunarosa 9 d.o.o. Trgovina Sislej Stanetova 4 3000 CeljeSity center Celje Mariborska 100 3000 CeljeCO. Andraž d.o.o. Ipavčeva 22 3000 CeljeKozmetika Marguč Gledališka 7 3000 CeljeGuick šiviljstvo Gosposka 16 3000 CeljeTrgovina Mina Gosposka ul. 21 3000 CeljeIris moda za močnejše s.p. Glavni trg 9 3000 CeljeRelax d.o. Stanetova 6 3000 CeljeTelekom Slovenije TC Mariborska 100 3000 CeljeDM Heroja Staneta 9 3310 ŽalecKossata Demire Lovdzim Šlandrov trg 21 3310 ŽalecElektronica Zupanc s.p. Šlandrov trg 20 3310 ŽalecCvetličarna MB d.o.o. Šlandrov trg 20 3310 ŽalecKolesarski center Novak Šlandrov trg 24 3310 ŽalecPapirnica Lan Žalec Šlandrov trg 26 3310 ŽalecMladinska knjiga d.o.o. Lava 9/b 3000 CeljeCvetličarna pri Katji Ulica Frankolovskih žrtev 44 3000 CeljeMagma Gaj 32/a 3000 Celje

Donatorji:

Vivapen d.o.o. Gaji 41 3000 CeljeVzajemna PE Celje Ljubljanska cesta 18/d 3000 CeljeAdamas d.o.o. Ljubljanska cesta 8 3000 CeljeGostilna Matjaž Gosposka 16 3000 CeljeSukno Cecilija Glavni trg 16 3000 CeljeZlatarstvoRomana Tanjšek Korošec s.p. Glavni trg 17 3000 CeljeKavatna »Scotch« Zdenka Lednik s.p. Ozka ulica 3 3000 CeljeHranilnica Lon Krekov trg 7 3000 CeljeOMV BS Celje Emo Mariborska 84 3000 CeljeFotokopirnica Irma Šlutej Ul. Ivanke Uranjek 3 3310 ŽalecZKŠT TIC Žalec Šlandrov trg 25 3310 ŽalecVrtnarija Lončarek Savinjska cesta 3310 ŽalecFoto Rizmal Prešernova ul. 4 3310 ŽalecSteklarstvo Kugler Jože Savinjska cesta 21 3310 ŽalecGostišče Marjola Šlandrov trg 15 3310 ŽalecUrarstvo Denis Polajžer Šlandrov Trg 19 3310 ŽalecFoto Tonica Šlandrov trg 9 3310 ŽalecOptika »Salobir » Levec 38/a 3301 PetrovčeASADO Levec 4/a 3301 PetrovčeTrgovina Tina Martin Hribernik s.p. Ul.V. Prekomorske brigade 4 3000 CeljeCvetličarna Brigita Cizej s.p. Ulica V. prekomorske brigade 4 3000 CeljeGostilna ŠPENGL Ljubljanska 39 3000 CeljeŠpica kavarna picerija Ketejeva 15 3000 CeljeFoto ZOOM Savinova 3 3000 CeljeGostilna JEŽ 3000 CeljeLatoja Avio pralnica Ljubljanska 37 3000 CeljeSvečarstvo Jelenko Boštjan Ipavčeva 20 3000 CeljeMesarija Založnik Cesta v Laško 26 3000 CeljeGostilna Francel Zagrad 77 3000 Celje

PRIDRUŽITE SE ZDRAVEMU ŽIVLJENJU

Med aktivnostmi društva je tudi sprejemanje novih članov. Kdor želi postati član Društvamaratoncev in pohodnikov, naj izpolni pristopno izjavo in na TR 06000-0118418093 nakaže

članarino za leto 2016 v znesku 20 EUR. Pristopno izjavo in kopijo nakazila pošljite naDruštvo maratoncev in pohodnikov, Kidričeva 3, Celje,p.p. 257, Celje in prejeli boste člansko izkaznico.

Z včlanitvijo v društvo boste lahko koristili ugodnosti in popuste, ki jih imajo člani društva.O vseh aktivnostih pa boste pisno obveščeni.

POSTANITE ČLAN DRUŠTVA, KI IMA POMEMBNO POSLANSTVO PRI DRUŽENJUPOHODNIKOV IN TEKAČEV SLOVENIJE

MARATON CELJE-LOGARSKA DOLINA 74,1 KM

DRUŠTVO MARATONCEV IN POHODNIKOVKidričeva 3, 3000 Celje

Ime in priimek:

Datum rojstva:

Natančen naslov:

IZJAVLJAM,da pristopam v Društvo maratoncev in pohodnikov Celje in s podpisom te izjave

v celoti spoštujem določila statuta društva.

Bilten je izdalo Društvo maratoncev in pohodnikov Celje, Kidričeva 3, 3000 Celje, p.p. 257, 3000 Celje - Slovenijawww.drustvo-maratoncev.si e-pošta: maraton-ce@siol.net

Informacije: ZŠAM Celje, tel.: 03/42 54 660, TR: 06000-0118418093. Izšel januar 2016UREDIL: mag. Odon Simonič, LEKTORIRALA: Višnja Praprotnik, FOTOGRAFIJE: arhiv DMP Celje,

RAČUNALNIŠKA PRIPRAVA, PRELOM IN TISK: Tiskarna Dikplast d.o.o., Celje

Datum: Lastnoročni podpis: