3 ogrozeni ekosistemi in vrednote - · pdf fileni azijski medved veliki panda, iz na{e...

N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I

163

OGRO@ENIEKOSISTEMI

IN VREDNOTE

164

VARSTVO NARAVE /Stane Peterlin

VARSTVO NARAVEStane Peterlin

Za zavarovana naravna obmo~ja (naravni parki,rezervati, spomeniki) so v aktu o zavarovanju pred-videni ukrepi za ohranitev. To velja tudi za pravnozavarovane vrste rastlin in ìvali in njihove habita-te. Ravnanje ob izrednih dogodkih (naravne ali an-tropogene ujme) pa ni predvideno. Za zavarovanaobmo~ja bi morali predvideti preventivne ukrepeoz. prepre~evati neèlene procese. Za redke vrsterastlin in ìvali je mo`no urediti ohranjanje »rezerv-ne« populacije ex situ na ravni dràve. Treba je pri-praviti ustrezen program in akcijski na~rt.

Tudi ujme so del naravnih procesov in bi jih kot izjemnenaravne dogodke potemtakem sprejeli kot dejstva, proti ka-terim naj bi se naravovarstveniki ne borili. In vendar ni ~istotako. Cilji varstva narave niso vedno istovetni s procesi v na-ravi. Mnoge vrste rastlin in ìvali so po na~elu naravnega iz-bora evolucijsko »odpisane«, spoznali smo jih v na{em~asu, tik preden so za vselej od{le v zgodovino narave – kotè stotiso~e vrst pred njimi. Vendar jih kot naravno poseb-nost sku{amo ohraniti za vsako ceno. Sem spadata npr. zna-ni azijski medved veliki panda, iz na{e sose{~ine pa rastlinavelebitska degenija (Degenia velebitica). Z varstvenimiukrepi se torej upiramo naravnim procesom in ujmam, {eve~, predvideti moramo celo ukrepe za primer najhuj{ega.

Vrste ujm, ki lahko prizadenejo naravo, naravne vrednote in biotsko raznovrstnost

Na grobo lahko ujme, ki imajo vpliv na naravo, delimona naravne in na tiste, ki jih povzro~a ~lovek.

Naravne ujme so predvsem:– potresi,– podori, plazovi, zasutja,– poplave,– viharji in orkani,– poàri (zaradi udara strele),– biolo{ke invazije in epidemije.

^lovek pa lahko povzro~i:– onesnaènje okolja,– poàr,– vojno opusto{enje,– potopitve,– uni~enje naravnega vegetacijskega pokrova,– iztrebljanje vrst,– spremembo rabe zemlji{~a,– kultiviranje divjine,– vnos tujih vrst.

Nekaj primerov ogroènosti narave zaradiujm in ~lovekovih posegov

– Potresi v kra{kem podzemlju lahko povzro~ijo lom-ljenje sigastih tvorb, zasutje posameznih votlin inpreusmeritve vodnih tokov oz. osu{itve, s tem pa jeprizadet ìvi svet podzemlja. Sklepamo lahko, da seje to dogajalo tudi v preteklosti. Ker doslej huj{ih po-sledic ne poznamo in ker smo pred tak{nimi ujmaminemo~ni, o tem ne kaè zgubljati besed. Od pomem-bnih naravnih spomenikov na povr{ju je zaradi potre-

Ujme kot naravni pojaviali nesre~e

Varstvo narave – kot idejno gibanje ali javna slu`ba –zdruùje prizadevanja, kako ohranjati vrednej{e aliogroène dele narave. Posplo{eno vzeto so to ve~ja inmanj{a obmo~ja, naravni pojavi, rastlinske in ìvalske vr-ste ter njihovi ìvljenjski prostori. Zato predlaga ukrepe zaohranitev in po potrebi tudi pravno zavarovanje, ki naj za-gotovi ohranitev njihovega ugodnega stanja. Po drugi stra-ni pa naravovarstvena doktrina sprejema in sku{a ohranja-ti tudi naravne procese, ki delujejo na varovanih obmo~jihin objektih (npr. poplave na kra{kih poljih, delovanje vodena re~nih prodi{~ih, obre~nih lokah in logih, erozijore~nih, jezerskih in morskih bregov, naravno dinamiko me-li{~, korozijo na kra{kih tleh, vegetacijske sukcesije ipd.).Potemtakem bi lahko tudi naravne ujme {teli med tiste red-ke naravne dogodke, ki so skozi tiso~letja soustvarjali na-ravno stanje, ki nam morda danes predstavlja vrednoto.Ker pa naravovarstvena doktrina odseva trenutni odnos~loveka do narave, na katerega vplivajo tudi prevladujo~ivrednostni sistem in znanstvena spoznanja, se pri preve~togem pojmovanju varstvenega poslanstva lahko znajde naspolzkih tleh. Zgodi se lahko, da neki naravni procesogroà naravno vrednoto. Komu dati prednost?

Navedimo nekaj primerov:So~a ob visoki vodi spreminja prodi{~a, na katerih us-

peva redka in endemi~na rastlinska zdru`ba Berinijevegajaj~arja in alpske hrustavke (Leontodonti berinii-Chon-drilletum). S tem jo lahko uni~i, lahko pa se pojavi nadrugem mestu. Izjemno redek hro{~ Cerambyx cerdo jenapadel zelo star dob pri Gregovcih, ki je zavarovan kotnaravni spomenik. Naravno zara{~anje primorskih gor-skih travi{~ izriva mnoge znanstveno zanimive in celo en-demi~ne rastline bledorumenega u{ivca (Pedicularis fri-derici-augusti) in zmanj{uje biotsko pestrost mnogihùèl~jih skupin.


165

sne nevarnosti ogroèn npr. Mali naravni most v Ra-kovem [kocjanu.

– Tudi podori, plazovi in zasutja so navadno omejenina manj{o povr{ino. Verjetnost, da bi bil s tem uni~enkak enkratni habitat, je po zdaj{nji evidenci in pozna-vanju majhna.

– Redne letne poplave so bile neko~ pomemben dejav-nik pri ustvarjanju in obnavljanju vodnih habitatov(prodi{~a, mrtvice, loke in logi). Danes je vsakoletnopoplavljanje ve~jih rek omejeno, v nekdanjem vo-dnem prostoru so celo stanovanjske hi{e. Zato pa sotoliko bolj usodne izjemne poplave (t. i. »stoletne vo-de«). Znan je è omenjeni primer so{kih prodi{~ priêzso~i z endemi~no rastlinsko zdru`bo, ki pa jo naj-demo tudi na prodi{~ih Nadiè.

– Viharji in orkani lahko prizadenejo pragozdne rezer-vate, saj so tam najvi{ja in najstarej{a drevesa (Rog,Krakovski gozd ipd.). Znane in dolgo vidne so bileposledice orkanskega vetra na Notranjskem sredi{estdesetih let prej{njega stoletja, ki je v zavarova-nem Rakovem [kocjanu na ve~ji povr{ini izruval sto-letne jelke. Gozdarski ukrepi in naravna sukcesija sov nekaj desetletjih omilili posledice.

– Poàri zaradi udara strele redko povzro~ijo ve~jo {ko-do, ker jih navadno spremlja nevihta z de`jem. So pausodni poàri v su{i, ki jih navadno povzro~i ~love{kamalomarnost. Znani primer je velik poàr na Sne`ni-ku, ki so ga v tridesetih letih prej{njega stoletja po-vzro~ili italijanski vojaki. Pogorelo je vse ru{je naju`nem pobo~ju med stezo in grebenom med Velikimin Malim Sne`nikom. Posledice so vidne {e danes.

– Biolo{ke invazije, naseljevanje tujih vrst in epidemi-je organizmov, ki jih je hote ali nehote povzro~il ~lo-vek, so bile v preteklosti vzrok za motnje v ekosiste-mih, za izumrtje mnogih ìvalskih in rastlinskih vrst,povzro~ile pa so tudi veliko gospodarsko {kodo. Zna-ni so primeri iz Avstralije in Nove Zelandije, danespa opozarjajo na {kodljive posledice ekoturizma naAntarktiki, kamor turisti na obutvi in obleki prina{ajomikroorganizme, ki jih ledena celina ni poznala. Vzadnjem stoletju so prodi{~a in bregove na{ih rek,zlasti v pore~ju Save in Drave s pritoki, poselile inva-zivne tuje rastlinske vrste, ki so skoraj popolnomapregnale doma~e rastlinstvo re~nih obreìj. Med tevsiljivce spadajo zlasti `lezasta nedotika (Impatiensglandulifera), deljenolistna rudbekija (Rudbeckia la-ciniata), oljna bu~ka (Echynocystis lobata) ali japon-ski dresnik (Echynocistus lobata).

– Kriànje (hibridizacija) je v omejenem ìvljenjskemprostoru, kakr{no je npr. povodje So~e, skoraj uni~ilo~isto populacijo endemi~ne so{ke postrvi (Salmomarmoratus), ker se je kriàla s kasneje naseljeno po-to~no postrvjo.

– Onesnaènje in evtrofizacija naravnih habitatov jeusodna za mnoge rastlinske vrste. Tako npr. vna{anjedu{ika z gnojenjem travnikov popolnoma uni~i vsevrste kukavic, ki so ogroène po vsej Evropi.

Zavarovana obmo~ja narave in ujme

Naravni parki

Za obmo~ja zavarovane narave (naravni parki, rezerva-ti) so v aktu o zavarovanju predvideni ukrepi za pre-pre~itev nezaèlenih posegov in vplivov, ki jih lahko po-vzro~i ~lovek hote ali nehote, neposredno ali posredno.Niso pa predvideni izredni dogodki in ne ukrepi za tak{neprimere. Pred ve~ kot pol stoletja je gozdni poàr opu-sto{il celotno ju`no pobo~je Pr{ivca nad Bohinjskim je-zerom, pred slabim desetletjem pa gorski gozd v doliniSo~e v Triglavskem narodnem parku.

Ob potresih v Poso~ju so se sproìli mnogi podori ve~jihrazse`nosti, razrahljana in razmo~ena kamnina in zemljinapa je podvrèna tudi zemeljskim in gru{~natim plazovom,kakr{en je novembra leta 2000 prizadel Log pod Mangar-tom in grozil s potopitvijo dela doline Koritnice. Razenpreventivnih ukrepov zaradi splo{ne nevarnosti kaj druge-ga ni mogo~e storiti. Tudi sicer zaradi takih ujm narava –

Slika 1. Podor na Mangartu konec oktobra 1995 je zbudil pozornoststrokovne javnosti, vendar je bil le napoved velike katastrofe, ki je ok-tobra 2000 opusto{ila Log pod Mangartom. Redki naravni dogodek jeposnel naravoslovni fotograf Bogdan Kladnik, posnetek pa je bilobjavljen na naslovnici mese~nika Proteus.

166


razen v estetskem pogledu – ni neponovljivo prizadeta.V~asih tak{en dogodek celo ustvari nov ìvljenjski prostor,ki ga prej ali slej naselijo nove vrste. Na obse`nej{ih zava-rovanih obmo~jih so ujme manj bole~e, saj prizadenejo ra-zmeroma manj{i del povr{ine, verjetnost, da se uni~eni tiphabitata nahaja {e kje drugje, pa je ve~ja.

Naravni rezervati, naravni spomeniki in naravne vrednote

Druga~e je z majhnimi zavarovanimi povr{inami,objekti in linijskimi objekti. To so npr. pragozdni narav-ni rezervati, ki redko preseèjo sto hektarov, {otna barja,podzemeljske jame ali vodotoki rek. Naravna ali od ~lo-veka povzro~ena ujma jih lahko mo~no prizadene ali ce-lo uni~i.

Gozdni poàr, za katerega ni nujno, da nastane na za-varovanem obmo~ju, se lahko raz{iri na naravni rezervat,varovani habitat ali drugo naravno vrednoto. Veliko naj-vrednej{ih naravnih ìvljenjskih prostorov v Sloveniji jesuhih habitatov (prisojni gozd in grmi{~a, suhi travniki).Pri najredkej{ih in najvrednej{ih bi bilo treba oceniti, alibi bilo utemeljeno urediti in vzdrèvati protipoàrne pa-sove. Seveda to nekaj stane, vendar je v primerjavi zmo`nostjo velike {kode ali izgube ta vloèk razmeromamajhen.

Ker gre pri tem predvsem za fizi~no in strojno delo, bibilo treba razmisliti o sodelovanju naravovarstvenih pro-stovoljcev in dru{tev, ki lahko opravijo se~njo grmovja,~i{~enje podrasti ali ko{njo ter odstranijo suho travo insteblike.

Naravne vrednote geomorfolo{kega zna~aja (skalniosamelci, klifi ipd.) ogroàjo naravni procesi, kot so ero-zija, korozija, plazovitost in potresi. Ob~asno opazovanjein sprotno »popravljanje« stanja lahko prepre~i nadalje-vanje neèlenih sprememb, pred mo~nej{imi potresi pa niobrambe.

Da pa se prepre~iti ali na najmanj{o mero zmanj{atinevaren ~lovekov vpliv. Pred desetletji je obstajala nevar-nost, da bo rekonstrukcija ceste v Logarsko dolino ogro-zila zavarovani skalni obelisk Iglo pri Lu~ah. Namestoobi~ajne mehanizacije in razstreljevanja je bilo treba obvzno`ju Igle uporabiti milej{a sredstva in {kodljivih po-sledic ni bilo. Vibracije, ki jih povzro~ajo miniranja patudi te`ji transport nad kra{kimi votlinami, se po dalj{em~asu pokaèjo za {kodljive. Neposredni u~inki so razpo-ke v kristalni strukturi sige, kar lahko povzro~i lom kap-nikov, posredno pa nastale razpoke v okoli{ki kamninilahko povzro~ijo preusmeritev podzemnih vodnih poti. Stem lahko presahne vodni vir, ki je pomemben za nasta-janje sige.

Za jezera, manj{a vodna telesa (mlake, mrtvice in ka-li) ter vodotoke je najve~ja nevarnost onesnaènje, bo-disi same vode ali pa vodozbirnega zaledja. Metode zasanacijo, prepre~evanje in preventivo so znane iz vo-dnega gospodarstva, vendar so za stanje v vodnem bio-topu lahko usodne tudi snovi, ki niso obi~ajni polutan-ti (npr. hormonski preparati, nekatere »ne{kodljive« vr-ste biocidov ipd.). Za vodno biocenozo so dolgoro~nonevarni tudi ~ezmerni nanosi sicer ne{kodljivega mine-ralnega ali organskega drobirja, ki se useda na dno in sezaradi preobilice ne more v celoti vklju~iti v naravnokroènje snovi.

Slika 2. Sledovi poàra na Sne`ni-ku, ki so ga povzro~ili italijanskivojaki v tridesetih letih prej{njegastoletja, so vidni {e po 70 letih. Fo-tografija je iz leta 1979. (foto: S.Peterlin)


167

Rastlinske in ‘ivalske vrste ter njihovi ‘ivljenjski prostori

ê so zavarovana naravna obmo~ja vsaj na splo{nostrokovno in in{pekcijsko nadzorovana in z vidikaogroènosti prete`no obvladljiva, to manj velja za mo-zaik ìvljenjskih prostorov (habitatov), kjer domujejoogroène rastlinske in ìvalske vrste ter tiste vrste, kipredstavljajo genski sklad z vidika biodiverzitetne kon-vencije. Neposredno ogroènost (trganje, izkopavanje,lovljenje, pobijanje ipd.) lahko vsaj na~elno nadzorujemoin sankcioniramo, za drugo pa ni niti dobre zakonske po-dlage niti stvarnih kadrovskih in finan~nih mo`nosti.

Poznamo nekaj rastlinskih in ìvalskih vrst, ki imajo vSloveniji le malo ìvljenjskih prostorov. Rastlina linejka(Linnaea boralis) ima eno samo nahajali{~e v dolini Sa-ve Bohinjke. Hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia) paje absolutni endemit, saj jo najdemo le na obrobju Trnov-skega gozda in nikjer drugje na svetu. Na sre~o je rasti{~edovolj veliko in skalovito, zato je nevarnost izgube ra-zmeroma majhna. Drugi rastlinski endemit Fleischman-nov rebrinec (Pastinaca sativa var. fleischmanni) jepreìvel le v nekaj primerkih v ljubljanskem botani~nemvrtu. ê bi si sprevrèni ljubiteljski botanik zadal za cilj,da ga iztrebi, bi se mu to posre~ilo v eni sami no~i.

Sve` in zanimiv je primer endemi~nega ì~kega gro-beljnika (Alyssum montanum subsp. pluscanescens), kiima eno samo nahajali{~e, vendar so ga vzeli v varstvoob~ina Slovenske Konjice, krajevna skupnost @i~e, kra-jevno turisti~no dru{tvo in doma~a osnovna {ola. Ma-lo{tevilne rastline z naravnega rasti{~a so razmnoìli s se-meni in zdaj jih lahko poceni kupijo ljubiteljski botanikiza svoje skalnjake. Tudi ~e bi bilo edino in zelo ranljivonahajali{~e uni~eno, bi rastlinsko populacijo lahko obno-vili iz drugih nasadov. Nekaj podobnega se je zgodilomed zadnjo vojno v Bosni in Hercegovini, ko je bil bom-bardiran in skoraj uni~en botani~ni vrt v Sarajevu. Ker jeimel vrt pred vojno vpeljano izmenjavo semen z drugimibotani~nimi vrtovi, jih je po vojni zaprosil, da mu iz tuji-ne pomagajo obnoviti vsaj del izvirnega genskega rastlin-skega sklada.

[e nekaj je rastlin, ki imajo v Sloveniji eno samo naha-jali{~e, vendar jih na sre~o najdemo tudi v sosednjihdràvah (Avstriji, Italiji, Hrva{ki), npr.: vrtna vetrnica(Anemone hortensis), ku{travi jegli~ (Primula villosa) aliklasnati pelin (Artemisia genipi).

Podobne so razmere z ogroènimi ìvalskimi vrstamiin njihovimi habitati. Najvrednej{i so ìvalski endemitipodzemeljskega sveta s ~love{ko ribico (Proteus angui-nus) na ~elu. êprav je skupaj z drugim ìvim svetompodzemeljskih kra{kih voda navadna (bela) ~love{ka ribi-ca trajno v nevarnosti zaradi morebitnega usodnega one-snaènja teh voda (nesre~e pri prevozu nevarnih snovi

prek kra{kega ozemlja, nemarnost), je zdaj manjogroèna, ker ima ve~ nahajali{~ doma in v tujini. Nedvo-mno pa je vredna vse pozornosti ~rna oblika ~love{ke ri-bice (Proteus anguinus »parkelj«), ki je bila odkrita {eleleta 1986 v Beli krajini in je bila doslej najdena le v dvehizvirih. Ta svetovna posebnost, ki ji znanost doslej {e ninatan~no dolo~ila mesta v sistemu, je torej izjemno red-ka in potencialno zelo ogroèna. Tudi obstoje~i varstveniukrepi ne zagotavljajo njene ohranitve.

Ohranjanje ogro‘enih vrst ex situ

S predvidevanjem mo`nih izrednih dogodkov in pri-pravami nanje je mo`no re{iti marsikatero naravno vre-dnoto. Pri ogroènih ìvalskih in rastlinskih vrstah najve~po metodi ohranjanja ex situ (na drugem kraju), kot pre-dvideva tudi konvencija o biotski raznovrstnosti.

Slika 3. Ju`no od Alp ima severnja{ka rastlina linejka (Linnaea borea-lis) le dve majhni nahajali{~i: eno na Tridentinskem, drugo pa pri nasv dolini Save Bohinjke. Rasti{~e je bilo doslej è dvakrat resnoogroèno. (foto: S. Peterlin)

168


Vloga botani~nih vrtov

Nekdanji predstojnik ljubljanskega botani~nega vrtadr. Vinko Strgar je è pred desetletji prinesel z naravnegarasti{~a v vrt ogroèno rastlinsko vrsto velebitsko dege-nijo (Degenia velebitica) in jo uspe{no razmnoèval. Ka-sneje je isto metodo uporabil pri na{i endemi~ni vrsti Ju-vanovem netresku (Sempervivum juvanii). Obe rastlinista {e danes v ljubljanskem botani~nem vrtu, ~eprav Str-garjevega dela sistemati~no ne nadaljujejo. Tudi prostor-ske razmere v ~astitljivo starem, vendar premajhnem vr-tu za to vlogo niso ve~ ustrezne.

Pa~ pa bi to nalogo lahko prevzel novi mariborski uni-verzitetni botani~ni vrt, ki ima mnogo ve~ prostora zagensko banko ogroènih rastlin. Tja bi v prvi vrsti spa-dale rastline, ki imajo eno samo ali malo{tevilna in ome-jena nahajali{~a, in vsi ogroèni endemiti, zlasti pa vr-ste, ki so na Rde~em seznamu ogroènih praprotnic insemenk (Wraber in Skoberne, 1989) v kategoriji priza-dete vrste (E).

Ohranjanje ìvalskih vrst ex situ

Pri ogroènih ìvalskih vrstah so ukrepi ex situ boljomejeni. Iz tujine poznamo nekaj uspe{nih primerov, koso v posebej prilagojenih oddelkih ìvalskih vrtov ohra-nili in pomnoìli ìvali, ki so bile na robu izumrtja (anti-lopa oriks, veliki panda ipd.). Teàve pa nastanejo takrat,ko sku{amo ìvali spet vrniti v naravo. Pri vi{jih vre-ten~arjih (plazilcih, pti~ih in sesalcih) namre~ pri dalj{emzadrèvanju v goji{~u obstaja nevarnost domestikacije,udoma~enja in pomehkuènja.

Teàve so tudi pri ìvalih, ki imajo prav posebno ìv-ljenjsko okolje, npr. podzemeljske kra{ke vode. Tukaj sona{i raziskovalci dosegli pomembne uspehe. Po {tiridese-tih letih gojitve ~love{ke ribice v jamskem laboratorijuTular v Kranju je biologoma Marku in Gregorju Aljan~i~(Aljan~i~, 1998) uspelo opazovati razmnoèvanje teskrivnostne ìvali in ga usmerjati. Vsekakor bi bilo trebatja prenesti tudi ustrezno populacijo ~rne ~love{ke ribicein podobno prou~evati njeno biologijo. Tudi v Postojnskijami urejajo jamsko raziskovalno postajo, ki bi bila lahkozaveti{~e drugih ogroènih endemi~nih ìvali kra{kegapodzemlja.

V goji{~u so{ke postrvi (Salmo marmoratus) ribi{kedruìne Tolmin so prou~ili in obvladali razmnoèvanje teendemi~ne in ogroène ribje vrste in zdaj mladice us-pe{no vra~ajo v naravne vode.

Sklepne misli

Pri {ir{ih (narodni, regijski in krajinski parki) in o`jihzavarovanih naravnih obmo~jih (strogi naravni rezervati,naravni rezervati in naravni spomeniki) je treba oceniti, aliobstaja nevarnost ujm, katere so najbolj verjetne in kateriso mo`ni preventivni ter sanacijski ukrepi. Pri obstoje~ihaktih o razglasitvi zavarovanja, ki so ali bodo usklajevaniz zakonom o ohranjanju narave (1999), bi bilo umestnopredvideti ukrepe v samem besedilu akta ali v predpisa-nem na~rtu upravljanja (pri parkih). Pri novih zavarovanjihbi bilo treba to upo{tevati è pri pripravi besedila akta. êza to ni ustrezne zakonske podlage, je prilo`nost zdaj, kose pripravljajo spremembe zakona o ohranjanju narave terzakonov o Triglavskem narodnem parku in obeh regijskihparkih (Kozjanski RP in RP [kocjanske jame).

Za rastlinske vrste z enim samim ali malo{tevilnimi na-hajali{~i v Sloveniji in za redkej{e endemi~ne vrste – neglede na to, ali so zavarovane ali ne – je treba organizira-ti in vzdrèvati rezervno »gensko banko« na ustrezno od-daljenem kraju (varstvo ex situ). Tak{no goji{~e minimal-no potrebne populacije mora biti pod varstvom in stro-kovnim nadzorom v ustrezni strokovni javni ustanovi(npr. v botani~nem vrtu).

Slika 4. Endemi~ni bledorumeni u{ivec (Pedicularis friderici-augusti)ima na istrskih gorskih travi{~ih ve~ nahajali{~, skoraj vsa pa ogroàpostopno zara{~anje. (foto: S. Peterlin)


169

Za redke, ogroène in endemi~ne ìvalske vrste, ki jihje mo`no gojiti ex situ, je treba ugotoviti, katere strokov-ne ustanove so usposobljene za to nalogo oz. imajo real-ne mo`nosti, da se za to usposobijo (npr. za jamske ìva-li, ribe ipd.).

Ugotoviti je treba, katere preventivne ukrepe za pre-pre~evanje nesre~ (npr. poàrov) ali neèlenih procesov(npr. ko{nja suhih travi{~, odstranjevanje lesne vegeta-cije, neofitov ipd.) je mo`no izvesti s prostovoljci, innevladne organizacije spodbujati k tovrstnim akcijam.

Upravni organi, pristojni za varstvo narave in ohranja-nje biotske raznovrstnosti, zlasti ministrstvo za okolje inprostor ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano, naj pripravijo usklajen program ter akcijski na~rtin organizirajo njegovo izvajanje.

LITERATURA

1. Aljan~i~, G. in M., 1998. @ival meseca oktobra: ^love{ka ribica (Proteus anguinus).Proteus, 61, 83—87.

2. Bole, J., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih kopenskih in sladkovodnih mehku‘cev (Mol-lusca) v Sloveniji. Varstvo narave, 17, 183—190.

3. Carnelutti, J., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih metuljev (Macrolepidoptera) v Sloveniji.Varstvo narave, 17, 61—104.

4. êlik, T. & Rebeu{ek, F., 1996. Atlas ogro‘enih vrst dnevnih metuljev Slovenije. Lju-bljana, Slovensko entomolo{ko dru{tvo [tefana Michielija.

5. Devetak, D., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih kljunavcev (Mecoptera) v Sloveniji. Var-stvo narave, 17, 109—110.

6. Devetak, D., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih mre‘okrilcev (Neurptera s. l.) v Sloveniji.Varstvo narave, 17, 111—116.

7. Gogala, A., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih stenic (Heteroptera) v Sloveniji. Varstvonarave, 17, 117—122.

8. Gregori, J. & Matvejev, S. D., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih pti~ev v Sloveniji. Var-stvo narave, 17, 21—40.

9. Inventar najpomembnej{e naravne dedi{~ine Slovenije. Zavod SRS za varstvo narav-ne in kulturne dedi{~ine Slovenije (prva izdaja, 1976; druga izdaja, 1. knjiga, 1988,2. knjiga 1991).

10. Kazalo nahajali{~ ogro‘enih ‘ivalskih vrst. Varstvo narave, 17, 205—210.

11. Kos, I., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih strig (Chilopoda) v Sloveniji. Varstvo narave,17, 137—146.

12. Konvencija o biolo{ki raznovrstnosti. Uradni list RS, 30/1996 (Mednarodne pogodbe,{t. 7).

13. Kry{tufek, B., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih sesalcev (Mammalia) v Sloveniji. Var-stvo narave, 17, 137—146.

14. Kru{nik, C. 1992. Rde~i seznam ogro‘enih mladoletnic (Insecta, Trichoptera) v Slo-veniji. Varstvo narave, 17, 105—108.

15. Martin~i~, A., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih listnatih mahov (Musci) v Sloveniji. Var-stvo narave, 18, 7—166.

16. Matvejev, S. D., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih ravnokrilcev (Orthopteroidea) v Slo-veniji. Varstvo narave, 17, 123—130.

17. Mr{i}, N., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih plazilcev (Reptilia) v Sloveniji. Varstvo na-rave, 17, 41—44.

18. Mr{i}, N., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih de‘evnikov (Lumbricidae, Oligochaeta) vSloveniji. Varstvo narave, 17, 179—182.

19. Mr{i}, N., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih dvojnonog (Myriapoda: Diplopoda) v Slo-veniji. Varstvo narave, 17, 131—136.

20. Poto~nik, F., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih mokric (Isopoda terrestria, Crustacea) vSloveniji. Varstvo narave, 17, 157—164.

21. Pov‘, M., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih sladkovodnih rib (Pisces) in pi{kurjevCyclostomata) v Sloveniji. Varstvo narave, 17, 51—60.

22. Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, 2001. Ministr-stvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.

23. Sket, B., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih pijavk (Hirudinea) v Sloveniji. Varstvo nara-ve, 17, 177—178.

24. Sket, B., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih sladkovodnih vi{jih rakov (Malacostracaaquatica: Isopoda, Amphipoda, Decapoda) v Sloveniji. Varstvo narave, 17, 147—156.

25. Sket, B., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih vrst dvo‘ivk (Amphibia) v Sloveniji. Varstvonarave, 17, 45—50.

26. Sket, B., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih ‘ivali podzemeljskih voda v Sloveniji. Var-stvo narave, 17, 193—204.

27. Sket, B. & Brancelj, A., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih sladkovodnih ni‘jih rakov (En-tomostraca: Anostraca, Cladocera, Copepoda, Ostracoda) v Sloveniji. Varstvo nara-ve, 17, 165—176.

28. Velikonja, M., 1992. Rde~i seznam ogro‘enih sladkovodnih trdo‘ivnjakov (Hydrozoa)v Sloveniji. Varstvo narave, 17, 191—192.

29. Wraber, T., 1965. Zdru‘ba Berinijevega jaj~arja in alpske hrustavke (Leontodonti beri-nii-Chondrilletum assoc. nova) na so{kih prodi{~ih pri Bovcu. Varstvo narave, 4,51—60.

30. Wraber, T. & Skoberne, P., 1989. Rde~i seznam ogro‘enih praprotnic in semenk SRSlovenije. Varstvo narave, 14—15, 9—428.

31. Zakon o ohranjanju narave. Uradni list RS, 56/1999.

Slika 5. Kra{ke gmajne z mozai~nogrmovno in travi{~no sestavo soposledica stoletnega ~lovekovegagospodarjenja. Zdaj je tega vsemanj in po napovedi trà{kega pro-fesorja L. Poldinija bodo gmajnepo naravni poti kmalu postalegozd. (foto: S. Peterlin)

170

OGRO@ENOST KRA[KEGA SVETA /Janja Kogov{ek, Metka Petri~

OGRO@ENOST KRA[KEGA SVETAJanja Kogov{ek, Metka Petri~

Slovenija je izrazito kra{ka deèla, saj obsegakras ve~ kot 40 odstotkov njenega ozemlja,podzemna kra{ka voda pa pokriva ve~ kot polo-vico potreb za vodooskrbo. Kras je zaradi svo-jih zna~ilnosti zelo ob~utljivo okolje, ki gaogroàjo razli~ni dejavniki. Da bi ga lahko ustre-zno za{~itili, moramo ~im bolje poznati zakoni-tosti njegovega delovanja. S pojmom ranljivostiopisujemo naravne lastnosti krasa, ki so odvi-sne od njegovih geolo{kih in hidrolo{kih zna~il-nosti, omogo~ajo pa oceno ob~utljivosti na ra-zli~ne ~lovekove vplive.

Od teh vplivov predstavlja v Sloveniji najve~jonevarnost onesnaèvanje in neustrezno gospodar-jenje s kra{kimi vodami. Kra{ki vodonosniki soobremenjeni z razli~nimi viri onesnaèvanja. Pre-gled njihovih zna~ilnosti in vplivov na kras je v~lanku dopolnjen s ponazoritvijo teh splo{nih ugo-tovitev na nekaterih zna~ilnih primerih iz Slovenije.

Iz vseh dosedanjih primerov onesnaènja kra-sa vemo, da sanacije v krasu niso dovolj u~inko-vite, zato je toliko bolj pomembna ustrezna pre-ventiva. Ker pa se le ne moremo popolnoma izo-gniti dolo~enemu {tevilu nesre~, moramo biti na-nje ~im bolje pripravljeni. Varovanja krasa se mo-ramo lotiti celovito, saj ima lahko obremenitevene komponente sistema negativen u~inek tudina druge dele krasa. Temeljni pogoj za dosegozastavljenih ciljev je dobro poznavanje krasa,predvsem zaledij zajetih kra{kih izvirov ter po-tencialnih vodnih virov. Zelo pomembna pa statudi vzgoja in izobraèvanje ljudi, ki lahko bistve-no pripomorejo k uspe{ni za{~iti. Celotna jav-nost, {e posebej na eni strani upravljavci vodo-vodov, na drugi pa onesnaèvalci in potencialnionesnaèvalci, mora biti seznanjena z razlogi inna~ini varovanja vode ter se zavedati velikeob~utljivosti krasa. Predvsem pa je ob morebitninesre~i nujno hitro in pravilno ukrepanje, ki najtemelji na ustrezni predhodni pripravi in strokov-no izdelanih projektih, povzetih v zakonsko spre-jetih kodeksih varovanja kra{kih vodnih virov.

stale kot posledica raztapljanja kamnine in so razvite pre-dvsem na karbonatnih kamninah. Zaradi bogastva zna~il-nih povr{inskih in podzemnih kra{kih oblik so pomem-ben del slovenske naravne dedi{~ine. Vsi dobro poznamo{kraplje, `lebi~e, vrta~e ali udornice in {e posebej kra{kejame. Teh je do sedaj v Sloveniji registriranih è okoli7600, med njimi kar nekaj ve~ kot tiso~ metrov globokihbrezen (slika 2). Posebno vrednoto pa predstavlja podze-mna kra{ka voda, ki zagotavlja pitno vodo za ve~ kot po-lovico Slovenije. Marsikje je edini vir vodooskrbe, zatoje od nje ìvljenjsko odvisen velik dele` prebivalstva.

êprav imajo ponekod zaradi neenakomerne razporedi-tve teh naravnih zalog teàve z zagotavljanjem zadostnekoli~ine pitne vode, pa je trenutno glavni problem ohranja-nje njene ustrezne kakovosti. Kras je namre~ zaradi svojihzna~ilnosti zelo ob~utljivo okolje, ki ga nevarno ogroàjo{tevilni viri onesnaèvanja. Odziv na razli~ne negativnedejavnike je specifi~en in se zna~ilno razlikuje od drugihokolij. Zaradi tega je treba posebno pozornost posvetitiprav oceni vpliva ~lovekovih dejavnosti na kra{ke vode inprepre~evanju oziroma zmanj{evanju u~inkov, ki jih imalahko degradacija okolja na kakovost ìvljenja.

Ranljivost krasa

Na sliki 3 je shematsko predstavljen kras kot vodono-sni sistem. Zanj je zna~ilna heterogena zgradba. Napajase lahko razpr{eno z infiltracijo padavin na celotnemkra{kem povr{ju ali pa to~kovno skozi poìralnike, kjerse povr{inski tokovi stekajo v podzemlje. Podzemnekra{ke vode se nato ve~inoma pretakajo po dobro razvi-tih kanalih ali razpokah. Tok v njih je zelo hiter in ~aszadrèvanja vode kratek. Obdajajo jih manj prepustne co-ne uskladi{~enja kot drobne razpoke in pore v kamninskiosnovi, v katerih je zadrèvalni ~as bistveno dalj{i. Vodaponovno prihaja na povr{je v velikih kra{kih izvirih,moèn pa je tudi razpr{en iztok skozi manj{e izvire.

U~inki onesnaènja na kra{kem povr{ju se v odvisno-sti od zna~ilnosti prenosa onesnaènja z vodo skozikra{ke kamnine odrazijo v kra{kih vodah oz. v kra{kihizvirih: ranljivost krasa je naravna lastnost sistemov pod-zemne vode in je odvisna od njegovih geolo{kih in hidro-lo{kih zna~ilnosti. Uporabljamo jo za oceno ob~utljivostivodonosnika na ~lovekove vplive. Zaradi opisanih zna~il-nosti pretakanja in uskladi{~enja podzemne vode je ran-ljivost krasa zelo velika. Padavine s povr{ja se namre~ vkrasu raztekajo {iroko v razli~ne smeri. Najprej v bolj alimanj navpi~ni smeri do sklenjenih podzemnih tokov, na-

Uvod

Slovenija je izrazito kra{ka deèla, saj obsega kras kar43 odstotkov njenega ozemlja (slika 1). To je svet s pose-bnimi pokrajinskimi in povr{inskimi oblikami, ki so na-


171

to pa z njimi {e hitreje do kra{kih izvirov. Te vodne potis kra{kega povr{ja v njegovo notranjost ubirajo tudi od-padne vode, nevarne snovi z razli~nih odlagali{~ komu-nalnih in industrijskih odpadkov, ki niso primerno graje-na, ter iz divjih odlagali{~ odpadkov. Pridruùjejo se {evse snovi, od gnojil do za{~itnih sredstev v kmetijstvu, kise razpr{eno spirajo skozi prst, pa tudi tiste, ki jih pada-vine spirajo s cestnih in parkirnih povr{in.

Pri oceni ranljivosti krasa predstavlja neugodno la-stnost majhna debelina preperinskega pokrova, ki prekri-va karbonatne kamnine. Na {tevilnih mestih pa je ta po-krov celo povsem odstranjen. U~inek filtracije in

zadrèvanja {kodljivih snovi v tej vrhnji plasti je zatomajhen. Poleg tega je osnovna kamnina pod preperinskoplastjo ve~inoma zelo razpokana in infiltracija je mo`naprakti~no povsod. Zaradi razvite mreè kra{kih razpokin kanalov je hitrost pretakanja podzemne vode obi~ajnovelika, kar pomeni kraj{i ~as zadrèvanja vode v teh co-nah. Padavine tako prodirajo skozi kra{ke kamnine ne-posredno globlje v kras. Raziskave pretakanja padavinso pokazale, da intenzivne in izdatne padavine preidejo150 m debele apnence po bolj prepustnih prevodnikih èv {estih urah, po tistih najbolj prepustnih, ki so è za~et-ki brezen, pa {e znatno hitreje. Obi~ajno bolj prepustnerazpoke spremlja mreà slabo prepustnih razpok, ki pre-

Slika 1. Raz{irjenost krasa v Slove-niji

Slika 2. Kra{ke jame v Sloveniji

172


vajajo manj{e koli~ine padavin in bistveno po~asneje,kar pa v primeru onesnaènja pomeni akumulacijo in ve-like zakasnitve. Tako je hitrost pretakanja vode in v vo-di topnih snovi s povr{ja do sklenjenih vodnih tokov glo-blje v krasu od 25 m/h do manj kot 1 cm/h. Neintenziv-ne in manj izdatne padavine, ki so zna~ilne za poletnosu{o ali zimske su{ne razmere, se zadrìjo v kamnini bli-zu kra{kega povr{ja tudi do ve~ mesecev in {ele prve iz-datne in intenzivne padavine po su{nem obdobju iztisne-jo tako akumulirane snovi globlje v kras. V takih prime-rih ne zaznamo onesnaènja takoj, zato lahko ob nepo-znavanju razmer zmotno sklepamo, da onesnaènjasploh ni bilo.

Slika 3. Shematski model kra{kegavodonosnika (po Hodali~u, 1996)

Slika 5. Izvir Hublja nad Ajdov{~ino v Vipavski dolini ob visokem vo-dostaju (foto: J. Kogov{ek)

Slika 4. Izvir Malen{~ice na Planinskem polju ob nizkem vodostaju:izvir je zajet za oskrbo prebivalstva postojnske in piv{ke ob~ine s pitnovodo (foto: J. Kogov{ek)


173

Po onesnaènju na kra{kem povr{ju lahko torejpri~akujemo (odvisno od geolo{kih in hidrogeolo{kihrazmer) zelo razli~no hitrost prenosa onesnaènja glo-blje v kras do sklenjenih vodnih tokov. Pri tem imata ze-lo pomembno vlogo tudi izdatnost in intenzivnost pada-vin. [e posebej ob~utljive to~ke v krasu pa so ponori,skozi katere se povr{inske vode stekajo v podzemlje inna ta na~in neposredno vna{ajo tudi onesnaènje. Spo-sobnost filtracije je majhna, velika pa je nevarnostraz{iritve onesnaènja dale~ stran od to~ke vnosa one-snaènja. Pretakanje po sklenjenih podzemnih vodnihtokovih je namre~ obi~ajno {e hitrej{e. V dosedanjih ra-ziskavah o pretakanju kra{kih voda v slovenskem krasuoz. sledilnih poskusih smo ugotovili, da je hitrost preta-kanja do 200 m/h, povpre~no pa okoli 100 m/h. V neka-terih primerih je bila hitrost pretakanja {e precej ve~ja,vendar pa bi bilo dobro te podatke {e dodatno preveriti.Hitrost pretakanja je bila na splo{no ve~ja ob vi{jih vo-dostajih.

Velika nevarnost za kra{ke vode je tudi razlitje ve~jih ko-li~in nevarnih snovi v kra{ko okolje ob nesre~ah, ko za~ne-jo nevarne snovi nezadr`no prodirati v kra{ko notranjost. Izizku{enj vemo, da ob nesre~ah tudi ve~je koli~ine teko~in(okoli 20 m3), pogosto so to naftni derivati, ki se z vodo neme{ajo, è v 10 do 15 minutah odte~ejo v kras, in da posre-dovanje prakti~no ni mo`no. Zna~ilnosti tovrstnega preta-kanja v krasu smo raziskali s sledilnimi poizkusi, pri kate-rih smo na povr{ju v kratkem ~asu izlili ve~je koli~ine vo-de. Na obmo~ju Planinske in Postojnske jame smo tako sle-dilo zalili z do 14 m3 vode in s tem simulirali razlitje ve~jekoli~ine nevarne topne snovi (Kogov{ek in Habi~, 1981;Kogov{ek, 1997). Pokazalo se je, da je pretakanje vode inprenos topnih snovi po prepustnej{ih prevodnikih v takihrazmerah s hitrostjo pretakanja do 80 m/h znatno hitrej{ekot v primeru spiranja onesnaènja ob najintenzivnej{ih pa-davinah, ko je bilo pretakanje skoraj 20-krat po~asnej{e.Pomemben vpliv na hitrost pretakanja imajo seveda hidro-lo{ke razmere ob izlitju oz. nesre~i. Iz izku{enj tudi vemo,da v vodi netopne snovi, kot so naftni derivati, v notranjo-sti krasa ubirajo è obstoje~e vodne poti. Njihova dinamikapretakanja pa je verjetno nekoliko druga~na kot pri snoveh,ki so topne v vodi in se pretakajo skupaj z njo. Zaradi po-gostih nesre~ z naftnimi derivati smo zato è ve~krat opo-zorili na nujnost bolj podrobne {tudije zna~ilnosti pretaka-nja v krasu tudi v vodi netopnih snovi.

Ogro‘enost krasa

Kras je torej izredno ob~utljivo okolje, ki ga v velikimeri ogroàjo razli~ne ~lovekove dejavnosti. Najve~jiproblem je onesnaèvanje kra{kih voda, ki bo bolj po-drobno opisano v nadaljevanju. Manj pa je, vsaj pri nasv Sloveniji, teàv z zagotavljanjem zadostne koli~ine vo-

Slika 6. Izvir Unice iz Planinske jame na Planinskem polju, ki dobivavodo s Cerkni{kega polja in doline Pivke (foto: J. Kogov{ek)

Slika 7. Poplava na Cerkni{kem po-lju novembra 2000 (foto: M. Knez)

174


de, ki se pojavljajo le lokalno zaradi neenakomerne raz-porejenosti zalog. Ob dalj{i su{i je pomanjkanje pre-dvsem na kra{kih planotah, kjer ni ve~jih izvirov kra{kevode. S {irjenjem vodovodnega omre`ja so te te`aveomejene, vendar pa je {e vedno treba posve~ati posebno

skrb zagotavljanju bolj primernih vodnih virov in racio-nalni porabi.

Druga skrajnost so poplave na krasu, ki jih poznamopredvsem s kra{kih polj. Ob intenzivnih padavinah je

Slika 8. Poplava na Cerkni{kem jezeru je novembra 2000 segala pravdo prvih hi{ Dolenjega jezera in dosegla koto 552,2 m – podatek HMZRS (foto: M. Knez)

Slika 9. Poplava v Rakovem [kocjanu (pogled z Velikega naravnegamostu) je dosegla novembra 2000 maksimalno vi{ino 513,2 m – meri-tev Franjo Drole (foto: M. Knez)

Slika 10. Unica na Planinskem polju ob nara{~ajo~ih dotokih na poljenajprej prestopi bregove svoje struge (foto: J. Kogov{ek)

Slika 11. Novembra 2000 je bilo celotno Planinsko polje poplavljeno.Najvi{ja voda je dosegla nadmorsko vi{ino 450,8 m in na njej vztraja-la dva dneva. Na cestah Planina–Unec in Planina–Laze je bila tedajokoli 1 m visoka voda, cesti pa sta bili poplavljeni ve~ kot en mesec(foto: J. Kogov{ek)


175

sposobnost infiltracije oz. ponikanja v kra{ki sistem pre-majhna, zato voda zastaja na povr{ju. Te poplave so redenpojav na krasu in v veliki meri predvidljive. Ljudje so sejim ustrezno prilagodili, zato ne predstavljajo izrazite ne-varnosti. [e najve~ je ovir v prometu, saj so lahko zaradipoplavljenih cest pretrgane nekatere prometne povezavedo krajev na obrobju polj. Ob~asno, na vsakih nekaj de-setletij ali {e redkeje, pa so poplave tudi obse`nej{e, kotse je to zgodilo tudi novembra 2000. Ob neupo{tevanjutakih izjemnih razmer pri na~rtovanju rabe prostora selahko zgodijo nesre~e. Cerkni{ko jezero se je novembra2000 dvignilo ~ez obi~ajno poplavno mejo, podobno patudi voda na Planinskem polju, tako da je bilo nekaj hi{poplavljenih. Zaradi dokaj mokrega oktobra in izjemnoizdatnih in intenzivnih padavin novembra 2000 je bil do-tok na polji bistveno ve~ji kot odtok, kar kaè na omeje-no poìralnost ponorov. Cesta Planina–Unec je bila takopoplavljena 32 dni, cesta Planina–Laze pa {e dlje. Dina-mika dotokov na polja z dokaj obse`nega apnen~astega indolomitnega sveta, ki obdaja polji, je {e zelo slabo razi-skana in zato ni mo`no natan~no napovedati napredova-nja poplav. Kljub temu so bili v preteklosti opravljeni {te-vilni poskusi regulacije stanja vode na poljih za potrebeljudi na tem obmo~ju. Zaradi pomanjkanja kmetijskihpovr{in so sku{ali z razli~nimi ukrepi, predvsem z ureja-njem ponorov, omejiti poplave. Opravljena dela so imelanekaj u~inkov, vendar poplav s tem niso mogli prepre~iti.Pozneje so poskusili {e z bolj stalno ojezeritvijo Cer-kni{kega jezera. Zaradi talnih ponorov so bili taki posegineu~inkoviti. Bolj smiselni kot poskusi prepre~evanja po-plav se zato zdijo predvsem ukrepi za zmanj{evanje nji-hove {kode. [e bolj podrobno bi bilo zato treba preu~itimehanizem poplavljanja in ga upo{tevati pri na~rtovanjuureditve prostora (Kranjc, 1992).

Pri obravnavanju nesre~, ki so povezane s krasom, jetreba opozoriti tudi na nevarnosti, ki grozijo obiskoval-cem kra{kih jam. To velja predvsem za jamarje, ki so priraziskovanju bolj nevarnih odsekov v podzemlju izpo-stavljeni mo`nostim razli~nih po{kodb. V zadnjem ~asuso bile nesre~e {e posebej pogoste pri jamskem potap-ljanju, s katerim se ukvarja vedno ve~ ljudi. Smrtne`rtve so zadostno opozorilo, da je potapljanje zelo ne-varna dejavnost, ki se jo je treba lotiti premi{ljeno in or-ganizirano. Podobno velja za jamarstvo in obiskovanjejam nasploh.

Ogroènost kra{ke vode

Kra{ke vode so najbolj ogroène zaradi onesnaèvanjain zmanj{evanja njihove kakovosti. Najpogostej{i virionesnaènja pri nas so mestna naselja, industrija, kmetij-stvo in promet. Lo~imo razpr{eno onesnaèvanje krasa,kot je onesnaèvanje s kmetijskih povr{in zaradi gnoje-nja in uporabe za{~itnih snovi, ter to~kovno onesnaèva-nje, to so predvsem izpusti mestne kanalizacije ter razli-

tje nevarnih snovi ob razli~nih nesre~ah, ko lahko v krasste~ejo ve~je koli~ine nevarnih ali celo strupenih snovi.V naseljih so najve~krat problem neurejena kanalizacijain neustrezna odlagali{~a odpadkov, iz katerih padavinespirajo tudi nevarne snovi. Prena{ajo se v teko~i fazi, za-to je njihova mobilnost zelo velika. V odpadnih vodah jeseveda koncentracija {kodljivih snovi pogosto velika.Med njimi so organske snovi, fosfati, amoniak, nitrati,nitriti, kovine, detergenti, bakterije in virusi. Zaradi ve-like ranljivosti kra{kih vodonosnih sistemov in neu~in-kovitosti filtracije, adsorpcije ali biodegradacije do-seèjo onesnaène vode hitro stalno zalito cono krasa inso tako zelo velika nevarnost za kra{ke vodne vire.Re{evanje tega problema je v prvi vrsti povezano z gra-dnjo novih ali izbolj{anjem è zgrajenih kanalizacijskihsistemov ter njihovo povezavo z ustreznimi ~istilniminapravami. Naselja, odvisno od svoje velikosti, namre~ vkanalizacijo odvajajo odpadne vode, ki so pogosto ko-munalno-industrijske in ki se zaenkrat le v redkih prime-rih ustrezno ~istijo na biolo{kih ~istilnih napravah spred~i{~enjem industrijskih voda. Ponekod imajo le me-hansko stopnjo ~i{~enja, v {tevilnih primerih pa

Slika 12. Meritve in analize zajetih vodnih vzorcev v podzemlju pogo-sto pokaèjo na onesnaènje, ki prihaja s kra{kega povr{ja (foto: J.Hajna)

176


neo~i{~ena odpadna voda odteka v kra{ke vodotoke alipa kar neposredno v kras. V primerih, ko se odpadne vo-de stekajo v kra{ke ponikalnice, je predvsem ob vi{jemvodostaju ugodna okoli{~ina razred~itev in ob povr{in-skem pretakanju po kra{kih poljih tudi dolo~ena stopnjanaravnega samoo~i{~evanja. Obremenjenost ponikalnicpa je obi~ajno velika. Na slovenskem krasu te pogostove~krat poniknejo in se nato pojavijo na ponovnem izvi-ru na ni`je leè~em kra{kem polju. Kra{ka polja so do-bro poseljena, zato se vanje stekajo dodatni dotoki odpa-dnih voda in dodatno onesnaènje. Razmere postanejokriti~ne obi~ajno poleti in jeseni, pa tudi zgodaj spomla-di, ob najni`jih vodostajih, ko je razred~evalni u~inekminimalen ali pa celo izostane. ê so v takih razmerahizpu{~ene ve~je koli~ine odplak ali pa je okolje one-snaèno z nevarnimi snovmi ob razli~nih nesre~ah, solahko posledice katastrofalne (pomor ìvljenja v vodoto-ku ali pa celo onesnaènje zajetih vodnih virov, ~e se ne-sre~a zgodi v njihovem zaledju). Zaradi tega bi bilo tre-ba prav na podro~ju komunalne infrastrukture storiti naj-ve~ in vloìti najve~ sredstev za za{~ito okolja pred one-snaèvanjem.

Naselja so tudi vir ve~jih koli~in trdnih odpadkov, kijih zbiramo na odlagali{~ih komunalnih odpadkov. Vve~ini primerov odlagali{~a niso ustrezno zgrajena, nisovodotesna in nimajo zbiranja in ~i{~enja izcednih voda.[e posebej na kra{kem svetu je ob na~rtovanju novihodlagali{~ te`ko najti primerno lokacijo z debelej{o pla-stjo neprepustnih sedimentov. Tako lahko vode s povr{janeposredno prodirajo v kra{ko notranjost v bolj ali manjnavpi~ni smeri do podzemnih vodnih tokov. Ponekod seè uveljavlja sortirano zbiranje odpadkov in njihova po-novna uporaba. Predvsem je pomembno lo~eno zbiranjein obdelava nevarnih odpadkov. Padavine spirajo odlaga-li{~a, sestava izcednih voda pa je odvisna od vrste odpad-kov. Odpadki ne kon~ajo samo na urejenih odlagali{~ih,ampak tudi na {tevilnih divjih odlagali{~ih, najpogostejev breznih ali vrta~ah ob poteh. Med njimi ìvalski odpad-ki poginulih ìvali, odpadki iz mesne predelave, staraumetna gnojila in razli~ni drugi odpadki (Hudoklin,1995). V zadnjih letih so v ~istilnih akcijah iz nekaterihbrezen odstranili nevarne snovi, ki bi lahko ogrozilekra{ko vodo, veliko dela pa nas vse skupaj na tem po-dro~ju ~aka tudi v bodo~e.

Slika 13. V Kristalnem rovu Postojnske jame je dobro vidno ~rno one-snaènje na kapnikih, ki je priteklo s povr{ja (foto: A. Kranjc)

Slika 14. Izvor onesnaène vode, ki curlja na turisti~no pot v Pivki ja-mi, so umivalnice in sanitarije turisti~nega kampa na povr{ju. Na turi-sti~ni poti so tako zgradili streho (foto: J. Hajna)


177

Na naseljenih obmo~jih je obi~ajno zelo obse`na tudiindustrijska dejavnost, ki glede na vrsto povzro~a speci-fi~no onesnaèvanje, predvsem z neustrezno obdelanimiindustrijskimi odplakami ali neustreznim skladi{~enjemnevarnih snovi; zelo pogosto pa je tudi onesnaèvanjezraka, ki nato z infiltracijo padavin prav tako ogroàkra{ke vode. Tudi v tem primeru imajo poleg obi~ajnihvarnostnih ukrepov pomembno vlogo ustrezne ~istilnenaprave, ki zmanj{ujejo mo`nost negativnih vplivov. Po-leg stalne emisije so zelo nevarne tudi nesre~e z enkra-tnim vnosom nevarnih snovi, pogosto z zelo veliko kon-centracijo {kodljivih snovi. Zaradi tega je zelo pomem-bno opravljanje strogih ukrepov za prepre~itev teh ne-sre~, ~e pa se nesre~a è zgodi, je potrebna hitra akcija –tako informiranje ustreznih slu`b kot takoj{nje in stro-kovno premi{ljeno ukrepanje.

Zaradi goste prepredenosti krasa s prometnicami in nji-hove velike prometne obremenjenosti so kra{ke vode po-gosto onesnaène z organskimi snovmi, ogljikovodiki,olji in te`kimi kovinami, ki jih padavine spirajo s cest. Vonesnaèni meteorni vodi, ki odteka s cesti{~a, se lahkozaradi kopi~enja ostankov izgorevanja avtomobilskihmotorjev in ostankov zaradi obrabe avtomobilskih delovzve~a vsebnost onesnaèvalcev, kar je {e posebej nevarnoob koncentriranem iztoku v dobro prepustno kra{ko dre-na`no mreò. Dodatna nevarnost je izlitje nevarnih snoviob nesre~ah, tako ob prevaànju po cestah, pretakanju vskladi{~ih ali zaradi pu{~anja naftnih rezervoarjev. Edenizmed mo`nih ukrepov varovanja pred tovrstnim one-snaèvanjem je poleg omejenega in nadzorovanega pre-voza nevarnih snovi tudi ustrezna kanalizacija meteorske

vode s cest in njihovo opremljanje z lovilniki olj. Tovr-stni objekti so è vklju~eni v graditev slovenskih avto-cest, vendar pa bi bilo treba nekoliko ve~ pozornosti po-svetiti tudi stalnemu nadzoru in zagotavljanju njihovegau~inkovitega delovanja.

S prometom je povezan tudi drugi izvor tega one-snaèvanja – z bencinskimi ~rpalkami na krasu in nevar-nostjo iztekanja naftnih derivatov v kra{ki vodonosni si-stem. Pozimi je lahko problemati~na tudi uporaba soli zo-per poledico na cestah.

Na problem onesnaèvanja kra{kih voda zaradi kmetij-skih dejavnosti na slovenskem krasu vpliva predvsemdejstvo, da prevladujejo ekstenzivne in tradicionalneoblike kmetovanja. Kljub temu pa varstvo voda zahtevaomejitev uporabe in pravilno ravnanje s {kodljivimi snov-mi, ki jih {e vedno uporabljajo v kmetijstvu. Kmetije mo-rajo imeti primerno urejene objekte za rejo ìvine in gno-ji{~a. Gnojenje z naravnimi in umetnimi gnojili je trebaprilagoditi naravnim samopre~i{~evalnim zmo`nostim te-rena. Pri tem je treba uporabljati ustrezne koli~ine in iz-brati primeren ~as gnojenja (ne tik pred deèvnim vreme-nom ali med njim, ne na zamrznjena ali zasneèna tlaipd.). Podobne omejitve veljajo tudi za uporabo {kropiv.Posebno pozornost je treba posvetiti primernemu skla-di{~enju nevarnih snovi. Posledica neprimerne uporabeumetnih gnojil in za{~itnih sredstev je razpr{en vnos one-snaèvalcev. Ponavadi se zaradi tega zve~a vsebnost ni-tratov in tudi drugih kemi~nih snovi v vodi. Najbolj ne-varne so tiste snovi, ki è v majhnih koncentracijah delu-jejo {kodljivo (npr. karcenogene, mutagene snovi). Zelo

Slika 15. Vzdol`ni prerez osrednjega dela kra{kega pore~ja Ljubljanice: 1. vodna jama ali brezno, 2. neznani odseki v znanih vodnih jamah,3. predvidena cona nekdanjih vodnih jam, 4. dno kra{kega polja (po Gospodari~u in Habi~u, 1976)

178


nevarna so nekatera za{~itna sredstva, npr. atrazin, ki soga è umaknili iz prodaje, vendar pa ga lahko zaradi za-log in po~asnega izpiranja iz prsti {e nekaj ~asa pri~aku-jemo v vodi na obmo~jih, kjer se uporablja. Pesticidi indruge organske snovi so v prsti manj mobilni in se zato vnjej zadrùjejo dalj ~asa. Posebna pozornost zato veljanesre~am, ob katerih se izlijejo te snovi na golemkra{kem povr{ju, ter nekontroliranemu odlaganju ostan-kov pesticidov in njihove embalaè, zaradi ~esar one-snaène povr{inske vode vdrejo v kra{ke vodonosnike.

Hranjenje ali odlaganje ve~jih koli~in ìvalskih odpad-kov na povr{ju, kot so tudi bazeni gnojevke, lahko po-vzro~i veliko to~kovno onesnaènje z nevarnimi posledi-cami.

Kra{ke vode so zelo ranljive za onesnaèvanje z mikro-organizmi (bakterije, virusi), zaradi ~esar je bakterio-lo{ko opore~na ve~ina kra{kih izvirov. Kra{ke vode zato

brez poprej{nje razkuìtve niso primerne za pitje. Vodo se{e vedno najpogosteje razkuùje s kloriranjem; ~e so vnjej organske snovi (mineralna olja, plinsko olje …), na-stanejo klorirani ogljikovodiki, ki so karcenogeni. Znaniso tudi drugi na~ini dezinfekcije, npr. UV-dezinfekcija infiltracija z membranskimi filtri, ki pa sta dra`ja postopkain zato tudi manj uporabljana.

Primeri ogroènosti kra{ke vode v Sloveniji

Zanimiv primer so kra{ka polja, kjer se lahko one-snaènje sorazmerno hitro prena{a vzdol` verige ponikal-nic na velike razdalje. Onesnaènje ponikalnice na Ba-bnem polju bi pomenilo tudi onesnaènje cele vrste poni-kalnic: Malega in Velikega Obrha na Lo{kem polju, Obr-ha in Strèna na Cerkni{kem polju, Raka v Rakovem[kocjanu, Unice na Planinskem polju in ve~ kot 50 kmoddaljenih izvirov Ljubljanice (slika 15). Zaradi podze-mnih vodnih povezav pa bi onesnaènje doseglo tudiizvir Malen{~ice na Planinskem polju, ki je zajet za oskr-bo prebivalstva postojnske in piv{ke ob~ine s pitno vodo.[ir{e zaledje izvirov Ljubljanice s {tevilnimi kra{kimipolji je torej zelo zapleten vodonosni sistem s prepleta-njem povr{inskih in podzemnih vodnih tokov. Za razja-snitev vsaj osnovnih zakonitosti pretakanja kra{kih vod vnjem so bili na tem obmo~ju opravljeni razli~ni sledilnipoizkusi (Gospodari~ in Habi~, 1976). Samo poznavanjeteh zakonitosti nam namre~ omogo~a pripravo primernihna~rtov za varovanje kra{kih voda.

Iz ponora Trì{~ice v jami Tenteri na Dolenjskem odte-ka voda ob vi{jem vodostaju predvsem v Tomin~ev, Ja-vornikov in Debeljakov izvir ob Krki pri Dvoru. Izlitjenevarne snovi na nekra{kem svetu, ki doseè pritoke

Slika 17. Smeri raztekanja vode sPo~ka na severnem delu Javornikov– ugotovitve sledilnega poskusa

Slika 16. Sledilni poskus na obmo~ju Po~ka: v dno vrta~e smo injicira-li sledilo uranin in ga zalili z 11 m3 vode (foto: J. Kogov{ek)


179

Trì{~ice, bi onesnaìlo Trì{~ico in na{tete izvire, s tempa tudi reko Krko. Tudi onesnaènje na nekra{kem svetu,s katerega povr{inske vode zatekajo v kras, torej ogroàkra{ke vode (Novak, 1985, 1987).

Sledenje z obmo~ja Po~ka v severnem delu Javornikovpri Postojni je pokazalo (Kogov{ek, 1999), da bi razlitjenevarne snovi na voja{kem poligonu Po~ek onesnaìlo tu-di zajeta izvira Malen{~ice in Vipave ter nekatere izvire vRakovem [kocjanu (sliki 17 in 18). Ugotovljeno je bilo{iroko raztekanje kra{ke vode, presenetljiva pa je potrjenadobra povezava s 25 km oddaljenim izvirom Vipave podneprepustnim fli{em doline Pivke. V izvir Malen{~ice je vsedmih mesecih odteklo 55 odstotkov sledila (slika 19),blizu 20 odstotkov pa v Vipavo. V vodi topno onesnaènjebi se v takih razmerah pretakalo s hitrostjo do 25 m/h. Ob

visokih vodostajih je lahko hitrost {e ve~ja, mo`no pa jetudi druga~no raztekanje vode z obmo~ja Po~ka.

V preteklosti so bili {tevilni tudi primeri nesre~ zaradinepravilnega shranjevanja ìvalskih odpadkov. Omenivale izlitje gnojevke na kmetijski farmi pri Hru{evju v po-tok Nano{~ica (Kogov{ek, 1992), ki te~e po nekra{kemsvetu, vendar pa se izliva v reko Pivko, ki ponika v Po-stojnsko jamo in tam vstopa v kra{ko podzemlje. Spet sepojavi v Planinski jami, te~e kot Unica po Planinskempolju, kjer ponika in ponovno pride na povr{je v izvirihLjubljanice. Tudi ta primer kaè, da kra{kih voda neogroàjo le nesre~e na kra{kem svetu, ampak tudi nesre~ena bli`njem nekra{kem terenu, od koder povr{inski vodnitokovi zatekajo v kras.

Podoben primer je bila nesre~a pri Ortneku na Dolenj-skem, ko je oktobra 1998 v Trì{~ico odteklo plinskoolje. Po kraj{em povr{inskem toku je poniknilo skupaj zvodo Trì{~ice v jami Tenteri in so ga pozneje zaznali vKompoljski jami na Dobrepolju, v zajetem izviru Glo-bo~ec ter Tomin~evem studencu ob Krki (Genorio, 1999).

ê se torej nesre~a zgodi na vodozbirnem obmo~ju izvi-ra, ki je zajet za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, lahko ta-ko onesnaènje pomeni, da ostane obmo~je dalj ~asa brezvodnega vira. V najhuj{em primeru pa je izvir celo neupo-raben za ve~ generacij, kot se je zgodilo pri onesnaènjuizvira Krupe s polikloriranimi ogljikovodiki. Iskanje nado-mestnih virov je drago in dolgotrajno; v takih primerih biè morali imeti zagotovljen nadomestni vir pitne vode.

Pomen predhodnih raziskav krasa

Opisani primeri potrjujejo kompleksnost zgradbe krasain potrebo po njegovem ~im bolj{em poznavanju. Kam inkako hitro se onesnaènje s kra{kega povr{ja {iri v kra{ki

Slika 18. Pojav sledila uranina vizviru Malen{~ice po injiciranju10. junija 1997

Slika 19. Dinamika iztoka uranina skozi izvir Malen{~ice

180


notranjosti in v katerih izvirih ga lahko pri~akujemo, lah-ko uspe{no napovemo le, ~e zadosti dobro poznamozna~ilnosti kamninske zgradbe in hidrogeolo{ke razmerena tem obmo~ju. Ob nesre~ah v industriji ali prometu seje pokazalo, da smo le na obmo~jih, kjer so è bile oprav-

ljene raziskave smeri pretakanja podzemnih tokov (sle-dilni poskusi in druge vzporedne dopolnilne raziskave),lahko sklepali, na katerih izvirih in kdaj lahko pri~akuje-mo onesnaènje. Zaradi tega smo lahko stalno spremljalikakovost vode in izvir {e v pravem ~asu prenehali upora-bljati. Tak primer je bilo onesnaènje izvira Riàne zara-di razlitja plinskega olja v prometni nesre~i oktobra 1994(Kogov{ek, 1995).

Za hitro in ustrezno ukrepanje je pomembno, da ima-mo pripravljen ustrezen pregled o smereh pretakanja vo-da na krasu, kar pa nam lahko zagotovijo le ustrezne ra-ziskave. Do sedaj so bila opravljena è {tevilna sledenja(slika 22) in druge raziskave pretakanja kra{kih voda,vendar pa ob nesre~ah vedno znova ugotavljamo, da za{tevilna kra{ka obmo~ja nimamo nobenih podatkov.Ustrezne raziskave bo zato treba nadaljevati, hkrati pa ra-zvijati podatkovne baze o zna~ilnostih kra{kih vodono-snikov ter koli~inah in kakovosti kra{ke vode. Na temeljutega bo mo`no narediti tudi napovedne modele, ki bodopodlaga za na~rtovanje potrebnih ukrepov ob morebitnihnesre~ah.

Slovenija je è od vsega za~etka ~lanica mednarodnegaZdruènja za sledilno hidrologijo (Assosiation of TracerHydrology, ATH). Organizirala je è dva simpozija o slede-nju podzemnih voda, v letih 1976 in 1997. Pred simpozijemaso na slovenskem krasu potekale tudi triletne skupne teren-ske raziskave (sledenja, izotopske, biolo{ke in fizikalno-ke-mi~ne raziskave), prvi~ v pore~ju Ljubljanice (Gospodari~ inHabi~, 1976), drugi~ pa na obmo~ju Trnovsko-Banj{ke pla-note (Kranjc, 1997). Tako so bila pridobljena nova spoznanjao pretakanju kra{kih voda na teh obmo~jih. V zadnjih dese-tletjih pa smo v Sloveniji tudi sicer naredili kar lepo {tevilosledilnih poskusov za ugotovitev podzemnega pretakanja vo-de v krasu. V ve~ini primerov se je ugotavljalo zaledje zaje-tih izvirov, ali pa je bil to prvi korak pri na~rtovanju varova-nja kakovosti vode teh izvirov. Samo dobro poznavanje ob-sega zaledja oz. vplivnega obmo~ja izvira namre~ omogo~anjegovo u~inkovito za{~ito. @al je pogosto to poznavanje {epomanjkljivo in v veliko primerih {ele nesre~e in posledi~noonesnaènje izvira sproìjo prve podrobnej{e raziskave nje-govega zaledja.

Tak pristop pa je neustrezen. Zavedati se moramo, daje zagotavljanje kakovostnih vodnih virov ena izmed pre-dnostnih nalog za izbolj{evanje kakovosti ìvljenja nakrasu. Zaradi tega se jo je treba lotiti strokovno in celo-stno. Pomembnost splo{nega problema, ki sega prek po-sameznih dràvnih meja, se kaè tudi v predlaganih insprejetih prednostnih temah skupnih evropskih razisko-valnih projektov. Tudi na In{titutu za raziskovanje krasaZRC SAZU smo bili ali smo {e sedaj vklju~eni v ve~ pro-jektov, ki so posve~eni prav postavitvi in razvoju metodo-logij, s katerimi bi bilo mo`no kar najbolj ustreznona~rtovanje gospodarjenja s kra{kimi vodami. Z evrops-kimi partnerji sodelujemo pri projektu COST 620: Karti-

Slika 21. S t. i. dataloggerji pridobimo {tevilne podatke (temperatura,specifi~na elektri~na prevodnost, pH) v poljubnem ~asovnem interva-lu, z avtomatskimi zajemalniki vzorcev pa vzorce vode, ki jih pozneje vlaboratoriju analiziramo na èlene parametre (foto: J. Hajna)

Slika 20. Sledilni poskus: injiciranje sledila v Lokvo pri Predjami (fo-to: J. Kogov{ek)


181

ranje ranljivosti za varovanje karbonatnih (kra{kih) vodo-nosnikov in INCO-Copernicus: STALAGMITE – Sona-ravno gospodarjenje s podzemnimi vodami na krasu. Iz-postavili pa bi è zaklju~en projekt COST 65: Hidrogeo-lo{ki vidiki varstva kra{ke podzemne vode. Poleg ob-se`nega poro~ila (EC-COST65, 1995) je kot rezultat tegaprojekta nastala {e knjiìca, v kateri so zbrane osnovnesmernice varstva kra{kih podzemnih voda. Knjiìca jeiz{la tudi v slovenskem prevodu (Hodali~, 1996) in jeprav gotovo dobrodo{lo branje za vse, ki delujejo na tempodro~ju. Za vse, ki jih kra{ka hidrogeologija in pre-dvsem vpliv ~lovekovih dejavnosti na kra{ke vode {e po-sebej zanima, pa so tovrstne izku{nje iz razli~nih koncevsveta zbrane v knjigi Karst Hydrogeology and HumanActivities, ki je v zbirki International Contributions toHydrogeology iz{la pod okriljem mednarodne zveze hi-drogeologov IAH (Drew in Hötzl, 1999).

Varovanje kra{kih voda

Iz opisanih lastnosti krasa je razviden velik pomen nje-gove ustrezne za{~ite. Pri varstvu pred naravnimi in civi-

lizacijskimi nesre~ami je treba pri oceni ogroènosti kra-sa izpostaviti predvsem ogroènost kra{kih voda zaradirazli~nih oblik onesnaèvanja. Pri tem je posebej pomem-bno, da probleme obravnavamo kompleksno, saj ima lah-ko obremenitev ene komponente sistema negativenu~inek tudi na druge dele krasa. Ne smemo se ukvarjatisamo s podzemno vodo in njeno ranljivostjo, ne da bi pritem obravnavali celoten ekosistem z vodonosnikom, pre-perinskim pokrovom, morfologijo in vegetacijo ter ra-zli~nimi oblikami izrabe tal. V zadnjem ~asu opisujemotak pristop z izrazoma sonaravno ali trajnostno gospodar-jenje s krasom. V nadaljevanju so opisane osnovne dejav-nosti, ki jih ta pristop vklju~uje.

Prva faza v tem procesu je ustrezno ovrednotenjekra{kih voda, ki je tesno povezano z vrednotenjem celo-tnega kra{kega sistema. Pri tem moramo upo{tevati, da jekra{ka voda bistveni del ekosistema, naravni vir in javnoter ekonomsko dobro, katerega kakovost in koli~ina do-lo~ata njegovo uporabo. Kra{ki vodni viri morajo bitiza{~iteni, upo{tevati pa je treba tudi odzivanje vodnihekosistemov in obnovljivo naravo vira, tako da lahko ~lo-veku in njegovim dejavnostim zadovoljujejo potrebe povodi. Pri rabi in uporabi vodnih virov moramo predvsem

Slika 22. S sledilnimi poizkusi dokazane podzemne vodne zveze na slovenskem krasu

182


zadovoljiti osnovne potrebe in ohranjanje ekosistemov.Pri vrednotenju tako upo{tevamo tri glavne vidike:

– poznavanje naravnih zna~ilnosti: v tem okviru mora-mo opredeliti obseg in na~in napajanja kra{kih vodo-nosnikov, zna~ilnosti pretakanja in uskladi{~enjapodzemne vode, zna~ilnosti izvirov oz. povr{inskihtokov in podobno; posebej je treba izpostaviti podat-ke o razporeditvi in koli~ini vode;

– kakovost voda: nanjo poleg naravnega ozadja v veli-ki meri vplivajo tudi ~love{ke dejavnosti;

– sedanje in na~rtovane potrebe po vodi ter mo`nostinjihove izrabe: kra{ki vodonosniki so pomemben vo-dni vir, pri na~rtovanju njihovega izkori{~anja pa jetreba upo{tevati tako potrebe kot mo`nosti njihoveizrabe.

V drugi fazi je potrebna ocena ogroènosti kra{kih vo-da, ki je odvisna od naravne ranljivosti vodonosnika innjegove ekolo{ke obremenjenosti. Ranljivost opisuje na-ravne zna~ilnosti kra{kih vodonosnih sistemov z vidikanjihovega varovanja. Dolo~amo jo na podlagi geolo{kihin hidrogeolo{kih raziskav ter analize ob~utljivosti zavplive ~loveka in narave. Obi~ajno jo predstavljamo vobliki kart ranljivosti, s katerimi lahko tudi grafi~no po-nazorimo razli~ne in kompleksne hidrogeolo{ke zna~il-nosti. Obremenjenost okolja je odvisna od razli~nih oblikin obsega ~lovekove dejavnosti. Dejanska obremenjenostvklju~uje vse vire onesnaèvanja, opredelimo pa lahkotudi potencialno obremenjenost.

Ocena ogroènosti temelji na:– identificiranju nevarnosti,– oceni verjetnosti pojavljanja negativnih vplivov, ki je

odvisna od ranljivosti in obremenjenosti,– opredelitvi mo`nih posledic, tudi v povezavi s pome-

nom posameznih vodnih virov za vodno oskrbo,– pripravi strategije varovanja in gospodarjenja z

vodami.

Naslednja faza je priprava na~rta ustreznega gospodar-jenja z vodami. Na temelju pripravljenih strokovnih po-dlag je treba za è zajete vodne vire pa tudi za potencial-ne vire dolo~iti na~in njihove za{~ite in sprejeti ustreznekodekse njihovega varovanja. Zagotoviti je treba ustrezennadzor nad uresni~evanjem predvidenih ukrepov. Po-memben dejavnik je tudi obve{~anje, vzgoja in izo-braèvanje prebivalcev. Ljudje se moramo namre~ zave-dati ìvljenjskega pomena podzemne vode in njeneob~utljivosti za onesnaèvanje s kra{kega povr{ja.

Sklepne misli

Slovenija je izrazito kra{ka deèla, saj obsega kras kar43 odstotkov njenega ozemlja in zagotavlja polovico za-log vode za vodooskrbo. V ~lanku so opisane osnovne

zna~ilnosti krasa in predstavljene glavne nevarnosti, kigrozijo temu ob~utljivemu okolju.

Posebej je izpostavljena njegova vloga kot izredno po-membnega rezervoarja pitne vode, ki pa je v veliki meriè ogroèn zaradi onesnaèvanja in neustreznih na~inovgospodarjenja z njim. S predstavitvijo zna~ilnosti kra{kihvodonosnikov in njihove obremenjenosti z razli~nimi vi-ri onesnaèvanja, s pregledom mo`nih ukrepov ter s po-nazoritvijo teh splo{nih ugotovitev na nekaterih zna~ilnihprimerih iz Slovenije sva zato sku{ali opozoriti predvsemna nevarnost negativnih vplivov razli~nih dejavnosti nakra{ke vode. Poleg tega omenjava probleme z zagotav-ljanjem zadostne koli~ine vode, ki se lahko pojavljajolokalno zaradi neenakomerne razporejenosti zalog. Dru-ga skrajnost so poplave, ki jih poznamo predvsem skra{kih polj. Z upo{tevanjem zna~ilnosti pojavljanja po-plav pri na~rtovanju ureditve prostora lahko v veliki me-ri nadzorujemo njihove negativne u~inke. Nevarnostimso izpostavljeni tudi obiskovalci jam, predvsem jamarji,zato se je tudi te dejavnosti treba lotiti premi{ljeno inorganizirano.

Pri na~rtovanju ustrezne za{~ite moramo kra{ke vodenajprej ustrezno ovrednotiti in oceniti ranljivost kra{kihvodonosnih sistemov na razli~ne ~lovekove vplive. Natoz opisom obremenjenosti okolja opredelimo obstoje~e inpotencialne vire onesnaèvanja. Na teh osnovah izdelamo{e oceno ogroènosti vodnih virov in pripravimo na~rtustreznega gospodarjenja z vodami.

Za kra{ke vodonosnike je zna~ilna heterogena zgradbas hitrim vodnim tokom po dobro razvitih kanalih in raz-pokah ter dalj{im zadrèvanjem vode v kamninski osno-vi. Neugodna lastnost je tudi majhna debelina preperin-skega pokrova in zato manj{i u~inek filtracije inzadrèvanja nevarnih snovi v tej vrhnji plasti. Njihovaranljivost je zato zelo velika.

Najpogostej{i viri onesnaènja so mestna naselja, in-dustrija, kmetijstvo in promet. Pri nas je eden glavnihproblemov predvsem neurejenost komunalne infrastruk-ture in pomanjkanje ustreznih ~istilnih naprav.

Iz vseh dosedanjih primerov onesnaènja krasa vemo,da na krasu sanacije niso mo`ne oz. niso u~inkovite, zatoje toliko bolj pomembna ustrezna preventiva. Ker pa se lene moremo popolnoma izogniti dolo~enemu {tevilu ne-sre~, moramo biti nanje ~im bolje pripravljeni. Nujno jehitro ukrepanje, posebno {e, ~e so ogroèni kakovost pi-tne vode, zdravje in ìvljenje ljudi.

Kam in kako hitro se onesnaènje s kra{kega povr{ja{iri v kra{ki notranjosti in v katerih izvirih ga lahkopri~akujemo, lahko uspe{no napovemo le, ~e zadosti do-bro poznamo zna~ilnosti kamninske zgradbe in hidrogeo-lo{ke razmere na tem obmo~ju ter smo lahko è na osno-


183

vi predhodnih raziskav omejili zaledja zajetih kra{kihizvirov ter potencialnih vodnih virov. Do sedaj so bilaopravljena è {tevilna sledenja in druge raziskave preta-kanja kra{kih voda, vendar pa ob nesre~ah vedno znovaugotavljamo, da za {tevilna kra{ka obmo~ja nimamo no-benih podatkov. Ustrezne raziskave bo zato treba nadalje-vati, hkrati pa razvijati podatkovne baze o zna~ilnostihkra{kih vodonosnikov ter koli~inah in kakovosti kra{kevode. Posebno nevarnost predstavljajo izlitja v vodi neto-pnih snovi, kot so naftni derivati, saj dinamika njihovegapodzemnega pretakanja ni dobro poznana. Zato bi bilepotrebne tudi podrobne {tudije {irjenja v vodi netopnihsnovi v krasu.

Zelo pomembna pa sta tudi vzgoja in izobraèvanjeljudi, ki lahko bistveno pripomoreta k uspe{ni za{~iti.Celotna javnost, {e posebej na eni strani upravljavci vo-dovodov, na drugi pa onesnaèvalci in potencialni one-snaèvalci, mora biti seznanjena z razlogi in na~ini varo-vanja vode ter se zavedati velike ob~utljivosti krasa. Pre-dvsem pa je ob morebitni nesre~i nujno hitro in pravilnoukrepanje, ki mora temeljiti na ustrezni poprej{nji pripra-vi in strokovno izdelanih projektih.

LITERATURA

1. Drew, D., Hoetzl, H. (ur.), 1999. Karst Hydrogeology and Human Activities. Internatio-nal Contributions to Hydrogeology. International Association of Hydrogeologists. Rot-terdam, A. A. Balkema, 322.

2. EC-COST 65, 1995. Karst groundwater protection. Final report. Brussels, EuropeanCommission — Directorate-General XII, 446.

3. Genorio, M., 1999. Varovanje kra{kih vodnih virov, primer havarije plinskega olja vzajetju Globo~ec. Diplomska naloga.

4. Gospodari~, R., Habi~, P. (ur.), 1976. Underground Water Tracing. Investigations inSlovenia 1972-1975. Ljubljana, In{titut za raziskovanje krasa SAZU, 312.

5. Hodali~, J. (ur.), 1996. Varstvo kra{ke podzemne vode: smernice. Ljubljana, Ministr-stvo za okolje in prostor, 15.

6. Hudoklin, A., 1995. Onesna‘evanje kra{kih jam na Dolenjskem. Na{e jame, 37, 223-231.

7. Kogov{ek, J., Habi~ P., 1981. Preu~evanje vertikalnega prenikanja vode na primerihPlaninske in Postojnske jame. Acta carsologica, 9 (1980), 129-148, Ljubljana.

8. Kogov{ek, J., 1992. Posledice izlitja gnojevke v Nano{~ico. Ujma, 6, 54-55.

9. Kogov{ek, J., 1995. Izlitja nevarnih snovi ogro‘ajo kra{ko vodo. [Riassunto]. Anna-les, Anali za istrske in mediteranske {tudije, 7, 141-148, Koper.

10. Kogov{ek, J., 1996. Onesna‘evanje krasa ob razli~nih nesre~ah. Ujma, 10, 170-171.

11. Kogov{ek, J., 1997. Pollution transport in the vadose zone. Karst Waters & Environ-mental Impacts, Proceedings of 5th International Symposium and Field Seminar onWaters and Environmental Impacts/Antalya/Turkey/10-20 September 1995/Ed. G. Gu-nay & A.I. Johnson/ 161-165, Balkema, Rotterdam.

12. Kogov{ek, J., 1999. Nova spoznanja o podzemnem pretakanju vode v severnem de-lu Javornikov (visoki kras). Acta carsologica, 28/1, 161-200.

13. Kranjc, A., 1992. Poplave na krasu — ravnote‘je med tehniko in naravo. Poplave vSloveniji, 69-72.

14. Kranjc, A. (ur.), 1997. Karst Hydrogeological Investigations in South-Western Slove-nia. Acta carsologica, 26/1, 1-388.

15. Novak, D., 1985. Izvir Globo~ec in njegovo zaledje. Na{e jame, 27, 6-9.

16. Novak, D., 1987. Podzemeljski vodni tokovi na Dolenjskem. Dolenjski kras, 2, 23-27.

184

VLOGA OCEANOGRAFSKIH POGOJEV TR@A[KEGA ZALIVA PRI NESREÂH NA MORJU /Vlado Mala~i~

VLOGA OCEANOGRAFSKIH POGOJEVTR@A[KEGA ZALIVA PRI NESREÂH NA MORJU

Vlado Mala~i~

Pri opredeljevanju varnosti na morju, pred-vsem pa pri dolo~itvi posegov v primeru narav-nih in drugih nesre~, je nujno poznavanje dina-mike morja, v katerem se zgodi nesre~a. VTrà{kem zalivu so osnovne oblike gibanja vo-dne mase periodi~ne (plimovanje, inercialne inproste oscilacije) in neperiodi~ne (gostotni in ve-trni tokovi). Te se pojavljajo v razli~nih vremen-skih in oceanografskih pogojih zaliva ter v ra-zli~nih hidrolo{kih pogojih rek, ki se vanj izliva-njo. V ~lanku bodo predstavljeni plimski tok, ve-trni tok in povr{inski gostotni tok pri razlivanjusladke re~ne vode po zalivu. Slednji je v zgornjihnekaj metrih vodnega stolpa in lahko poganjavodno maso v povsem drugi smeri od smeri gi-banja notranjosti vodnega stolpa. Trà{ki zaliv jeplitek in majhen, njegov odzivni ~as na vremen-ske spremembe je kratek (ure, dnevi). Zaradi te-ga je njegova dinamika spremenljiva tako kotvreme. Operativne slu`be, ki ukrepajo v primerunesre~, morajo biti seznanjene s pogoji na mor-ju, da bodo u~inkovito posredovale.

skih tokov, ki jih je ocenil s potovanjem zra~nih me-hur~kov. Ti so se sprostili pri odpiranju vzor~evalnih ste-klenic {ampanjca, potopljenih v globino. Iz njegovih me-ritev temperature, slanosti in gostote na ve~ postajah navhodu v Trà{ki zaliv lahko sklepamo, da je bil Merz ze-lo blizu spoznanju, da je porazdelitev gostote na vhodu vTrà{ki zaliv odlo~ilna pri oceni rezidualne izmenjavevodne mase med Trà{kim zalivom in preostalim sever-nim Jadranom. Pri meritvah temperature in slanosti (go-stote) so marca leta 1929 (Vatova, 1929) izmerili najni`jotemperaturo v osrednjem delu Koprskega zaliva – komaj3,95° C v globini 22 m. Ker je bila slanost 38,15 ‰, jebila gostota morske vode izredno velika (1030,33 kg/m3),najve~ja od vseh gostot, ki so bile izmerjene 11. in 12.marca 1929 na 23 postajah severnega Jadrana. Ta velikavrednost gostote napeljuje do drzne cirkulacijske hipote-ze, da lahko tudi v Trà{kem zalivu nastane gosta jadran-ska voda, ki v globinah potuje v kotanje osrednjega inju`nega Jadrana in epizodno tudi v Jonsko morje. Za na-mene te {tudije pa je opazovanje leta 1929 pomembno za-to, ker je bil tedaj mnoì~en pogin mehku`cev vTrà{kem zalivu, drasti~no se je tudi zmanj{al ulov rib.Gospodarska {koda je nastala tudi zaradi zamrzovanjaplitkih obre`nih delov morja, kar je oviralo sprotno delov pristani{~ih. Morsko obre`je zamrzuje v manj{em obse-gu tudi v poslednjih desetletjih.

Osnovne dinami~ne lastnostiTr‘a{kega zaliva

Trà{ki zaliv je plitek s {irokim odprtim robom na za-hodni strani (slika 1). @al zaradi porazdelitve prebival-stva najve~ji dele` komunalnih odplak prihaja v zaliv bli-zu zaprtega roba zaliva na vzhodni strani, kjer gibanjevodne mase ni tako intenzivno, kot je blizu odprtega robazaliva na zahodni strani. Na dinamiko vodne mase v plit-kem zalivu izjemno vplivajo vremenskimi pogoji in cir-kulacijske razmere severnega Jadrana. Poznavanje giba-nja vodne mase je seveda klju~nega pomena za oceno {ir-jenja nevarnih snovi in za oceno potovanja potopljenihobjektov. Najpreprosteje bo, ~e dinamiko vodne maserazdelimo na periodi~no in neperiodi~no.

Med periodi~na gibanja vodne mase sodijo plimskitok, inercialni tok in gibanje vodne mase zaradi lastne-ga nihanja zaliva. Plimski tok je od periodi~nih tokovnajizrazitej{i (Cushman in sod., 2000), v dolo~enih tre-nutkih lahko doseè pri ju`nem vhodu v Trà{ki zaliv hi-trost ve~jo od 0,1 m/s (slika 2; Mala~i~ in Viezzoli,2000). Plimski tok pa ni preprosto periodi~no gibanje. Za

Uvod

Pri opisu naravnih zna~ilnosti slovenskega morja bomoobravnavali Trà{ki zaliv kot nedeljivo celoto, ki pomem-bno vpliva na obseg nesre~ na morju. V nekaterih ocea-nografskih {tudijah (Mala~i~, 1993; Mala~i~, 1995; No-vak in sod., 1998), ki so bile opravljene v zadnjem dese-tletju, je opisan ve~plasten pogled na dinamiko zaliva. Vtem prispevku pa se bomo naslonili na pravkar za-klju~eno pregledno delo oceanografskih raziskavTrà{kega zaliva (Mala~i~ in Petelin, 2000). To je usmer-jeno na dinamiko Trà{kega zaliva, ki je kot regionalnoobmo~je obravnavano v lu~i fizikalne oceanografije Ja-dranskega morja. Na za~etku bomo zgo{~eno predstavilizgodovinski pregled spoznanj, na katerih temeljijo da-na{nje ugotovitve o dinamiki zaliva.

Omeniti velja znamenitega angle{kega astronomaEdmunda Haleyja (Hook, 1984), ki je leta 1703 opravilpregled globin Trà{kega zaliva za potrebe dunajskegadvora. Njegovo delo je verjetno prvo hidrografsko delo vzalivu. Dve stoletji pozneje (leta 1904) je Alfred Merz(1911) opravil prve oceanografske meritve v Trà{kemzalivu. Pozneje je postal direktor Institut und Museumfuer Meereskunde v Berlinu in vodil znamenito odpravoMeteor na Atlantskem oceanu. Merz je v Trà{kem zali-vu meril veliko razli~nih koli~in, od barve morja do mor-


185

celovit in dovolj natan~en opis v severnem Jadranu je po-membnih sedem plimskih komponent, od katerih so {tiripoldnevne (s periodo blizu 12 ur), tri pa dnevne (s perio-do blizu 24 ur). Od sedmih so tri komponente {e posebejizrazite (M2, S2 in K1), brez katerih je nemogo~e sestavi-ti grobe prognoze plimskega toka za operativne potrebe(npr. iskanje ponesre~encev, {irjenje madeà polutanta).Osnova za plimski (oscilatorni) tok je rotacijsko potova-nje poldnevnih plimskih valov po Jadranu v nasprotnismeri urnega kazalca (dvojica Kelvinovih valov v kana-lu). Plimski val ima valovno dolìno ve~ sto kilometrov.Dnevni plimski valovi potujejo od vzhodne do zahodneobale Jadranskega morja, njihova valovna dolìna je dva-krat dalj{a od dolìne poldnevnih valov, amplituda tehvalov pa raste od Otrantskih vrat do Trà{kega zaliva.Njihova dinamika je posebna dinamika topografskih va-lov (Mala~i~ in sod., 2000a), ki do nedavnega {e ni bilaraziskana. Prognoza plimskega toka, ki je v mirnem vre-menu in dokaj homogenem morju zadovoljiv priblièk zaceloten morski tok, je izvedljiva z dobro ugla{enim nu-meri~nim modelom.

Pri inercialnem toku delec vodne mase kroì, radialnosilo zagotavlja sistemska Coriolisova sila, ki je posledicavrtenja Zemlje. Perioda gibanja je 17,45 ure, polmerkroènja vodne mase pa je sorazmeren hitrosti gibanja,pri ~emer delec vodne mase s hitrostjo 0,1 m/s kroì spolmerom 1 km. Inercialen tok se obi~ajno pojavi na boljodprtem morju, pro~ od obalnih ovir, po naglem upaduvetra, ki je predtem povzro~al izrazit vetrni tok. Zanimi-vo pa je, da je bil inercialni tok opaèn v slovenskih vo-dah dokaj blizu obale, manj kot navti~no miljo od piran-skega rta (Mala~i~, 1995). V podobnih vremenskih situa-cijah se lahko pojavi tudi lastno nihanje celotnega zaliva(s periodo 3,58 h), vendar so tokovi lastnih nihanj baze-na dokaj {ibki (velikostnega reda 0,01 m/s), pa~ v skladuz amplitudami lastnih nihanj, ki so praviloma precejmanj{e od amplitud nihanja gladine zaradi plimovanja.

Pri neperiodi~nih gibanjih je treba na prvo mesto posta-viti vetrni tok, ki je tudi najizrazitej{i v vetrovnem vreme-nu. Eksperimentalno sta Mosetti in Mosetti (1990) oceni-la, da je v osrednjem delu Trà{kega zaliva jakost toka

Slika 1. Trà{ki zaliv s topografijo:zaliv je dolg 29 km, na odprtem de-lu (Grade`–Savudrija) pa je {irok21 km; s pu{~icami je nakazana po-razdelitev vnosa komunalnih odplakv Trà{ki zaliv (Olivotti in sod.,1986); to~ki 1 in 2 ozna~ujeta hipo-teti~na poloàja za morebiten izpustkomunalnih odplak v Koprskem za-livu, za katera je bila izra~unanastopnja red~enja odplak (Mala~i~in sod., 2000b), in tudi verjetnostogroènosti obre`nega pasu vzho-dno od obeh pozicij (na konici De-belega rti~a); na slovenski strani soodplake napeljane v morje s pod-morskim izpustom le v ob~ini Piran(~rta poleg pu{~ice).

186


pribli`no tri odstotke hitrosti vetra; veter srednje hitrosti5 m/s povzro~a povr{inski vetrni tok jakosti 0,15 m/s. Za-radi trenja med plastmi se vetrni tok z globino zmanj{uje.

Slika 2. Porazdelitev plimskega to-ka v severni Jadran (a) in Tr`a{kizaliv (b) v trenutku najve~jega vho-dnega toka 22. aprila 1997: slika jenastala na podlagi numeri~ne si-mulacije plimovanja (Mala~i~ insod., 2000a) s sedmimi plimskimikomponentami; v obe sliki je vstav-ljen ~asovni niz plimovanja gladinemorja v Trstu, iz katerega je razvi-dno dobro ujemanje numeri~nih re-zultatov z napovedmi po plimskihpreglednicah; numeri~ni model jezajel obmo~je Jadrana severno odzveznice Pesaro-Pulj s horizontal-no resolucijo 556 m (Mala~i~ in Vi-ezzoli, 2000); pu{~ice ponazarjajovektorje globinsko povpre~enegatoka, ki je povpre~en po sosednjih{tirih celicah; izolinije vi{ine gla-dine so v 10-2 m, modra so obmo~jas tokom manj kot 5 cm/s, temnorde~a pa s tokom ve~ kot 20 cm/s;videti je izrazit trenuten plimski tokob savudrijskem in piranskem rtu.

Zaradi hkratnega delovanja Coriolisove sile pa vetrni tokz globino tudi rahlo rotira v smeri urinega kazalca,kve~jemu za deset stopinj. Ta vertikalna struktura toka pa


187

lahko se`e zgolj do globine, v kateri se zaradi recirkula-cijskih zahtev po ohranitvi vodne mase v polzaprtem ba-zenu, pa~ odvisno od smeri vetra, pojavi povratni tok.

Vetrni tok je spremenljiv v sinopti~nem ~asovnem me-rilu (nekaj dni), bolj pogost je seveda v zimskem obdo-bju. Meteorologe smo zato zaprosili za numeri~no pro-gnozo vetrnega polja nad zalivom (Vrhovec in sod.,

2000) za primer prehoda (realnega) ciklonskega poljanizkega zra~nega pritiska ~ez severni Jadran. Takrat nam-re~ pride do zna~ilnega obrata ju`nega vetra v burjo. Spomo~jo tako dobljenega vetra smo konstruirali povr{in-ski vetrni tok in opazovali gibanje navideznih povr{in-skih delcev vodne mase, ki smo jih v urnih intervalih»numeri~no« spu{~ali v povr{inski sloj morja na lokaciji{t. 1 (slika 1), za katero je bila opravljena analiza {irjenja

Slika 3.

Zgoraj: snop trajektorij gibanj na-mi{ljenih delcev vodne mase, iz-pu{~enih na lokaciji {t. 1 z urnimzamikom, ki jih poganja veter; tra-jektorije obsegajo 12-urni pomikdelca, trajektorij je 72, prvi delecje bil izpu{~en 2. oktobra 1999 ob01:00 UTC; s krogci so ozna~enaogli{~a obra~ali{~ bodo~ih plovnihpoti.

Spodaj: ovojnice obmo~ij za dele`bakterij, ki so se gibale z vetrnimtokom in stohasti~no z difuzijskimkoeficientom 10 m2/s in za katereje ~as eksponencialnega upada na10 % za~etne vrednosti 3,5 h. V le-gi spusta (0, 0) km je koli~ina bak-terij normirana na 1; to je ovojnicaozkih snopov porazdelitev bakterij,ki potujejo v razli~nih smereh obrazli~nih trenutkih; lomljena ~rtapo sredini zaliva je meja na morjumed Slovenijo in Italijo.

188


odplak, ~e bi bil tam podmorski difuzor komunalnih od-plak (slika 3; Mala~i~ in sod., 2000b). Uporabna vrednostnumeri~ne simulacije je seveda velika, pomaga oceniti{irjenje ter red~enje odplak, onesnaèvalcev (Mala~i~ insod., 2000c) in gibanje plavajo~ih teles v primeru ne-sre~e. Poudariti pa je treba, da vetrni tok zaradi spremen-ljivega vetra v primerjavi z drugimi tokovi naglo spremi-nja smer, vendar spremembam vetra ne sledi popolnoma.Neujemanje smeri vetrnega toka in vetra je predvsem po-sledica vztrajnosti vodne mase pa tudi vpliva obalne to-pografije.

Gostotni tok je posledica horizontalnih gradientov go-stote, ki so odraz horizontalne nehomogenosti polja sla-nosti in nehomogenosti polja temperature. Veliki hori-zontalni gradienti slanosti so ob mo~nej{em razlivanjure~nih voda v zaliv (slika 4), v manj{i meri se pojavijo tu-di ob vdoru bolj slane severnojadranske vode v Trà{kizaliv. Horizontalna porazdelitev temperature pa je posle-dica neenakomernega segrevanja in ohlajanja vodnegastolpca razli~no globokih predelov zaliva, nehomogenegavetrnega polja nad morjem, ki delno pome{a vodni stolp,in gibanja razli~nih vodnih mas v merilu severnega Jadra-na. Povr{inski gostotni tok, ki je posledica razlivanjare~nih voda po zalivu, lahko doseè vrednost ve~ kot 0,50m/s, kar je bilo izmerjeno na Lagrangejev na~in s slede-njem poloàja plovca kri`ne oblike, ki je bil izpu{~en 15.junija 1995 nekaj navti~nih milj ju`no od ustja So~e (Ma-la~i~ in sod., 1999). V bliìni ustja je gibanje vodne ma-se zapleteno in pospe{eno. Nanj vplivajo vztrajnostna si-la, gradientna sila tlaka in Coriolisova sila. To je t. i. iner-cialno obmo~je. Ko osladkana vodna masa prispe do kon-vergen~ne fronte na robu madeà osladkane vodne mase,njeno gibanje sledi izoliniji slanosti (gostote), ki v gro-bem sledi obalni ~rti. Tedaj je povr{inska vodna masa v t.i. kvazigeostrofi~nem ravnovesju. Zaradi tega npr. oslad-kana vodna masa So~e zapusti Trà{ki zaliv v obliki obal-nega pasu, ki je prilepljen na severozahodni del obale za-liva (slika 5).

Gostotni tok je izjemno zahtevno numeri~no napove-dovati. Za oceno gibanja plavajo~ega objekta ali {irjenjanevarnih snovi je najbolje opraviti kriàrjenje po celo-tnem zalivu in dolo~iti gostotno polje. Njegovo porazde-litev v grobem nakazuje smer potovanja delcev: strokov-njak »vidi« gibanje morske mase, ko si ogleda skico po-razdelitve gostote. Gostej{a (hladnej{a) morska voda, kileì pri dnu osrednjega dela zaliva (slika 4 spodaj in sli-ka 5), povzro~i gradientno silo tlaka v smeri, ki je pravo-kotna na os zaliva. Ta sila je tudi v tem primeru skorajdauravnove{ena s Coriolisovo, rezultat ravnovesja sil pa jegibanje vodne mase v spodnji polovici vodnega stolpca vnasprotni smeri urinega kazalca: ob ju`ni obali zaliva po-tuje vodna masa proti zaprtemu delu zaliva (trà{kemupristani{~u), ob severni obali zaliva pa potuje vodna ma-sa iz zaliva. To je bilo opaziti tudi s sporadi~nimi trenu-tnimi meritvami tokov na razli~nih lokacijah (Stravisi in

Slika 4. Horizontalna porazdelitev slanosti (zgoraj) in gostote (sredi-na) v globini pribli`no 0,25 m ter vertikalna porazdelitev gostote (spo-daj) vzdol` linije od izliva reke So~e do piranskega rta od 8. do 9. ju-nija 1995 (Mala~i~ in sod., 1999); kriàrjenje je bilo opravljeno vokviru projekta Paloma Evropske zveze v obdobju kar izrazitega razli-vanja reke So~e v Trà{ki zaliv; nekaj metrov debela osladkana vodnamasa na gladini seè ~ez sredino zaliva v slovenske vode; pri dnu vosrednjem delu zaliva je gostej{a (hladnej{a) morska voda.


189

sod.,1981), vendar tedanja opazovanja niso bila utemelje-na s strukturo gostote vodne mase v zalivu. V zalivu pasta lahko hkrati obe gostotni gibanji, tako gibanje v glo-binah kot tisto drugo pri gladini (slika 5). Obe gibanjiskupaj tvorita t. i. izlivno ali estuarijsko dinamiko, ki jeopazna v ustjih velikih rek. Gostej{a severnojadranskavoda vstopa v Trà{ki zaliv ob ju`ni (slovenski) obali, sev notranjosti zaliva, kjer je plast povr{inske osladkanevode debelej{a, obrne in delno me{a s povr{insko vodo.Ta pa zapusti obmo~je zaliva vzdol` severne (italijanske)obale (Mala~i~ in Petelin, 2000). »^rpanje« severnoja-dranske vode v zaliv je tako odvisno tudi od razlivanjasladke (re~ne) vode, predvsem vode reke So~e.

Uporaba oceanografskih pogojev pri nesre~ah na morju

Omejili se bomo na tiste vrste nesre~ in nadle`nih eko-lo{kih pojavov, pri katerih nam je oceanografija lahko vpomo~. Dodati pa je treba, da je poznavanje pogojev namorju pomembno tudi za ukrepe, ki izbolj{ujejo varnostna morju. Tako npr. neeksplodirana podvodna telesa (mi-ne) na morskem dnu nimajo povezave z oceanografijo,delno pa jo imajo ukrepi za njihovo odstranjevanje, saj soto v veliki meri podvodna dela. Poznavanje morskih to-kov in temperature morja je pri tovrstnih nevarnih delihzagotovo v pomo~.

Oceanografija pri toksi~nih algah, bakterijahin meduzah

Eden od najpogostej{ih stikov z morjem, ki so za ~lo-vekovo zdravje {kodljivi in so tudi v tisku zelo odmevni,so zastrupitve s prehrano. Nana{ajo se predvsem nasre~anje s toksini, ki povzro~ajo drisko (DSP - DiarrheticShellfish Poisoning) in so lahko v dolo~enih vrstah fito-planktona. Ob{irneje sta na poljuben na~in ta problemopisala Sedmak in Obal (1998). Toksini pridejo v organi-

zem z uìvanjem mehku`cev, predvsem filtratorjev (vrste{koljk), pa tudi pridnenih mehku`cev ali rib, ki so aku-mulirali fitoplanktonske toksine strupenih oklepnihbi~karjev (npr. Dinophysis spp.) prek prehranjevalne ve-rige. Opisane so tudi zastrupitve z drugimi toksini, ki somnogo bolj nevarne, npr. amnezijske zastrupitve, hepato-toksi~ne in nevrotoksi~ne zastrupitve. Analize podatkovo ~revesnih oku`bah (Malej in sod., 1994) so pokazale,da je frekvenca neopredeljenih ~revesnih oku`b najpogo-stej{a v obdobju od avgusta do oktobra, z vrhom septem-bra – ravno takrat, ko je abundanca omenjenih alg vTrà{kem zalivu najve~ja. Zanimivo je, da je vodna masav Trà{kem zalivu najtoplej{a prav v obdobju, ko je {te-vilo prebavnih bolezni najve~je: julija in avgusta je mor-ska voda najtoplej{a pri gladini, septembra in oktobra pav globini 20 m (Mala~i~, 1991). Razlikovanje med po-vzro~itelji teh bolezni je ve~krat pomanjkljivo (od tod ne-opredeljene ~revesne oku`be) in zato se lahko zastrupitves toksini v dolo~enih vrstah fitoplanktona zamenjujejo zzastrupitvami z bakterijo salmonelo. Vdor salmonele vmorsko hrano pa najverjetneje posledica navzo~nosti fe-kalnih voda na obmo~ju gojenja ali nabiranja morskih or-ganizmov. Potencialno gibanje bakterij skupaj z odplaka-mi v sredini Koprskega zaliva pri prehodu ciklona ~ez Ja-dran smo predstavili na sliki 3. Za prognozo {irjenja fe-kalno onesnaènih voda in bakterij do goji{~ morske hra-ne v obre`nem pasu je bistveno poznavanje gibanja vo-dnih mas v tem majhnem prostorskem merilu, ki zahtevaposebno oceanografsko raziskavo. Velika abundanca fito-planktona, ki je lahko toksi~en, pa ni odvisna zgolj odtemperature morja, ampak tudi od {tevilnih drugih dejav-nikov (npr. sestave hranil, sestave fito- in zooplanktona indeleà sladke vode). Oceanografski pogoji so sestavni delpotrebnih parametrov za napoved rasti fitoplanktona, ce-lo njegove bujne rasti (cvetenja). Velikokrat pa ni jasno,zakaj so dolo~ene vrste fitoplanktona, ki so na seznamutoksi~nih vrst, v~asih toksi~ne, drugi~ pa niso.

Bolj neposreden vpliv oceanografije na morebitno za-strupitev s toksi~nim fitoplanktonom, ki lahko zaide v{koljke, pa se nana{a na prenos fitoplanktona z gibanjem

Slika 5. Skica (spomladanske) cirku-lacije v Trà{kem zalivu; severnoja-dranska voda (temna pu{~ica) vstopiv zaliv ob ju`ni obali, se v osrednjemdelu zaliva me{a s povr{insko oslad-kano vodo, ta pa zapu{~a zaliv obseverni obali zaliva (bela pu{~ica);ukrivljene ~rte ponazarjajo zna~ilneizolinije gostote; ~rtkana pu{~icaponazarja ob~asno {irjenje osladka-ne vodne mase proti jugu zaliva, karje bilo v posameznih primerih tudiizmerjeno.

190


vodne mase. V Ka{telanskem zalivu cveti tudi oklepnibi~kar Alexandrium minutum (Marasovi} in sod., 1995),ki lahko povzro~i nevarne paraliti~ne zastrupitve. Verje-tno je ta alga v srednjem Jadranu (opaèna je tudi vTrà{kem zalivu, osebno sporo~ilo A. Malej). Pri do-lo~enih cirkulacijskih pogojih jo lahko morski tokovi za-nesejo v slovenske vode tudi v obdobju njene zve~aneabundance. Ocena prenosa alge zahteva poznavanje oce-anografskih pogojev celotnega Jadranskega morja. ê jezna~ilna jakost toka 0,1 m/s, potrebuje vodna masa za po-tovanje 300 km vzdol` vzhodne jadranske obale skoraj 35dni. Toksi~ne alge pa lahko zaidejo v slovenske vode zbalastnimi vodami ladij (Mozeti~ in David, 2001).

Oceanografija je pomembna tudi pri preu~evanju slu-zastih agregacij, ki jih fitoplankton izlo~a v stresnih po-gojih. Horizontalno raztezanje agregacij v mejni plastivzdol` obalne ~rte, v kateri je izrazito horizontalnostriènje toka zaradi trenja, je posledica vzdol`nih tokov,v mirnem vremenu je to predvsem plimski tok. Prav takoje koristno poznavanje gibanja vodnih mas za zadrèva-nje sluzi zunaj rekreacijskih in turisti~nih obmo~ij s pla-vajo~imi baraàmi, ~eprav se je treba zavedati, da fito-plankton zaide v rekreacijsko obmo~je po celotnem vo-dnem stolpcu, ne le pri gladini. Mre`na za{~ita pri temseveda ne predstavlja nobene ovire za prehod planktonaskozi njo.

Mnogo te`ja je napoved {irjenja tistih organizmov(npr. zooplanktona), ki se lahko navpi~no samostojno po-mikajo po morju, hkrati pa se tudi prepustijo gibanjumorskega toka. Sem sodijo nekatere vrste meduz, medkaterimi so tudi tak{ne, ki lahko o`gejo organizem, s ka-terim pridejo v stik, npr. mese~inka Pelagia noctiluca

(Malej in Malej, 1987). Meduze se gibljejo vertikalno kotdrugi zooplankton in s tem prehajajo skozi plasti, ki ima-jo razli~no gostoto in tudi razli~no hitrost toka. Napove-dovanje gibanja meduz bi bilo zato na~elno zapleteno.

Nesre~e na morju in pomorski promet

Obravnavali bomo tiste primere nesre~, pri katerih jepomorska policija posredovala pri utopitvah in iskanjuponesre~encev (npr. jadralcev in plavalcev), ki so se pre-ve~ oddaljili od obale in se niso mogli vrniti. Predstavilibomo tudi {tevilo posredovanj Uprave za pomorstvo prinezgodah/okvarah in vleki manj{ih plovil (~olnov). NaUpravi so zaznali nekaj primerov onesnaènja (razlitjeoljnih madeèv v morju). Dodali bomo {e {tevilo posre-dovanj Slu`be za varstvo obalnega morja (SVOM) priomejevanju onesnaènja, zavarovanju dolo~enih obmo~ijna morju in tudi pri odstranjevanju onesnaènja, kadar jeto mo`no. V preglednici 1 je zdruèn povzetek dejavnostitreh slu`b.

Podatki o nesre~ah ljudi v morju (2. do 4. stolpec), kismo jih dobili na postaji pomorske policije Koper,kaèjo, da se na leto na nezavarovanih povr{inah utopipribli`no en ~lovek, kar je manj kot ena petina (18 %) odvseh utopitev v morju in okrog ena osmina (13 %) od {te-vila re{enih kopalcev in jadralcev. Po podatkih uprave zapomorstvo o nezgodah s plovili (5. stolpec) se na letookvari pribli`no deset plovil, ki potrebujejo vleko, po po-datkih SVOM o vseh primerih onesnaènja v morju (7.stolpec) pa je na leto pribli`no 30 takih primerov, razponpa je velik (od 16 do 47). [tevilke, dobljene januarja2001, se ne ujemajo povsem s tistimi, ki jih navaja Boì~

Preglednica 1. [tevilo nesre~ po letih, pri katerih so bili ljudje v morju, in {tevilo nezgod/okvar s plovili; pri uto-pitvah so upo{tevani smrtni primeri, odprto morje pomeni nezavarovano obmo~je (plaè); min pomeni najmanj{e,maks pa najve~je {tevilo, < > je srednja letna vrednost

Leto

Nesre~e z ljudmi v morju Nezgode s plovili in onesnaènje

utopitve utopitve naodprtem morju

re{evalneakcije

okvare plovil –vleka uprave

onesnaènje –pojav naft.

madeà

vsi primerionesnaènj

(oljni madeì,premog. prah)

1994 6 2 11 5 5 21

1995 7 1 9 6 4 16

1996 5 1 14 20 0 23

1997 6 1 7 2 4 47

1998 9 2 5 6 4 42

1999 3 0 6 8 2 31

2000 3 0 4 19 12 {e ni znano

min 3 0 4 2 0 16

max 9 2 14 20 4 47

< > 5,6 1 8 9,4 4,4 30


191

(1999). Pri podatkih za vleko plovil brez lastnega pogonaso namre~ upo{tevani le primeri vleke, ki jih je opravilauprava za pomorstvo. To je bila v glavnem vleka ~olnovin jaht. V stolpcu o vseh primerih onesnaènja smo nave-dli {tevilo tistih intervencij SVOM, ko je bilo treba ukre-pati zaradi onesnaènja z razli~nimi vrstami olja (npr. od-padne in kurilne olje, celo ribje olje) in naftnih derivatov,drugih kemi~nih snovi (npr. stiren), premogovega prahu,drugih organskih odpadkov ter fekalij. Dodali smo nekajintervencij na reki Riàni, ko je ta bila bela in motna ters fekalijami onesnaèna. Posledice njenega onesnaènjaje opaziti v onesnaènju morja. Upo{tevali nismo tistihintervencij na morju, ki bi jih te`ko opredelili kot one-snaènje, ~eprav zahtevajo delovanje SVOM (tudi iz var-nostnih razlogov). Sem sodijo plavajo~i hlodi, odstranje-vanje kadavra, cvetni prah na morski gladini ipd.

Kolik{na je nevarnost za nesre~o na morju, pa na po-dlagi teh podatkov ne moremo sklepati. V {tudiji (Novakin sod., 1998), ki je bila opravljena za postavitev sistemavarne plovbe (VTS - Vessel Traffic System), so podatki,da je bilo v luki Koper v obdobju 1997 do 1998 na letove~ kot 1.800 ladij, v trà{kem pristani{~u pa ve~ kot3.000 (1992 do 1998), v~asih tudi ve~ kot 4.000 (Novakin sod., str. 6). V slovenskih marinah je bilo na leto staci-oniranih ve~ kot 9800 jaht. Z njimi se, predvsem v sezo-ni, pripelje ve~ kot 40.000 potnikov. Zasebnih in popol-danskih ribi~ev je okrog 170 (okroglo sto popoldanskih).Mnogo bolj vzbujajo skrb podatki o koli~ini tovora ne-varnih snovi (razstreliva, plini, vnetljive kapljevine, oksi-danti in organski peroksidi, jedke in radioaktivne snoviitd.). Letna masa prepeljanega kosovnega nevarnega to-vora je bila po podatkih pristani{ke kapetanije Koper ve~kot 6.500 ton (Novak in sod., str. 18), teko~ih nevarnihsnovi ve~ kot 80.000 ton, naftnih derivatov pa ve~ kot 1,3milijona ton (na podlagi podatkov za leti 1996 in 1997).V trà{ko pristani{~e je bilo prepeljanih ve~ kot 41 mili-jonov ton razli~nega tovora (generalni tovor, vozila, pre-mog itd.), od tega ve~ kot 30 milijonov ton nafte. To po-meni, da v trà{ko pristani{~e vsak dan pripelje ali odpe-lje en tanker s 100.000 tonami surove nafte. To so sevedaimpresivne {tevilke, ki nas opozarjajo, da smo lahkosre~ni, ker se do sedaj v trà{kem zalivu {e ni zgodilaekolo{ka katastrofa. Vpra{ati se moramo, ali smo zarespripravljeni na ustrezno ukrepanje v sili.

Kaj moramo vedeti, da bi u~inkovito ukrepalina morju

Pri re{evanju ponesre~encev v morju in pri analizi gi-banja ponesre~encev in utopljencev je seveda najpomem-bnej{i podatek o za~etni lokaciji in ~asu nezgode. Temuje potrebno dodati okoljske podatke in vse skupaj vstavi-ti v ustrezen (numeri~ni) model. Nato sledi ocena zane-sljivosti napovedi, tej pa ustrezno ukrepanje. Pri na~rto-vanju pomo~i onemoglim plavalcem je poleg vetra in

morskega toka pomembno {e poznavanje temperaturemorja. Ta dolo~a skrajni ~asovni rok preìvetja pone-sre~enca.

Pri oceni pomikanja plovila brez lastnega pogona sopoleg vetrov in tokov pomembni {e njegova oblika, masa,velikost ter globina pogreznjenega dela, saj je gibanjeplovila posledica rezultante sil upora vetra in toka. Po-znavanje teh sil je seveda bistveno za operativno progno-zo gibanja plovila in za neposredno na~rtovanje pomo~i.

Pri ekolo{ki nezgodi je poleg poznavanja oceanograf-skih pogojev nujno poznavanje tovora (onesnaèvalca),npr. sestave surove nafte, saj je polutant lahko bolj alimanj hlapen, vnetljiv, razgradljiv, viskozen, tvori oljnekapljice itn. Hitre in poglobljene ocene {irjenja one-snaèvalcev pri ekolo{kih nesre~ah na morju so objavlje-ne v {tudiji o varnosti v pomorskem prometu (Novak insod., 1998) in jih zato tukaj ne bomo ponavljali.

Sklepne misli

Opisali smo najzna~ilnej{a gibanja vodne mase vTrà{kem zalivu, ki seveda pomembno vplivajo tudi naobseg morebitnih ekolo{kih nesre~ na morju. V prispev-ku nismo obravnavali problemov dinamike, ki so speci-fi~no povezani z varnostjo v pomorskem prometu.Po{kodba enega predela tankerja, ki lahko prevaà tudido 100.000 ton surove nafte in potuje v Trì~, bi lahkopovzro~ila izjemno ekolo{ko katastrofo, ~e bi se po zali-vu razlila zgolj ena desetina nafte iz tankerja (Novak insod., 1999, str. 26–42).

[irjenje nevarnih snovi, tako zaradi advekcije kot zara-di turbulentne difuzije je zelo odvisno od gibanja vodnemase. To pa je lahko sestavljeno iz vseh è navedenihoblik gibanja, ki so nelinearno superponirane. Tako npr.veter ne povzro~i samo vetrnega toka v zgornji polovicivodnega stolpa in morebitnega recirkulacijskega toka vspodnji polovici vodnega stolpa, ampak tudi spremenipotencialno energijo vodnega stolpca – ga pome{a in stem vpliva na vertikalni prenos gibalne koli~ine ter navertikalno strukturo plimskega toka. Kot smo ponazorili skonkretnimi primeri, je lahko dinamika povr{inske plastimorja popolnoma druga~na od dinamike globljih plasti inje zato napovedovanje potovanja plavajo~ih delcev in ne-varnih snovi lahko zelo nezanesljivo.

Trà{ki zaliv je, gledano z dinami~nega stali{~a, slaboznano obmo~je: delno zaradi tega, ker so bile raziskave otem manj intenzivne, celo redkej{e od raziskav o cirkula-ciji celotnega Jadranskega morja, delno pa tudi zato, kerso se v Sloveniji raziskave o tem za~ele {ele pred dobrimdesetletjem. Tako npr. danes ne vemo, kaj natanko po-vzo~i cepitev toka severnojadranske vodne mase, ki v

192


spomladanskem obdobju potuje severno ob istrski obali.Vemo, da se en krak tega toka odcepi pri rtu Savudrija inzavije ob slovenski obali v notranjost zaliva, kar je z me-ritvami potrjeno (Mala~i~ in Petelin, 2000). Kaè, da selahko glavnina omenjenega toka, ki potuje vzdol` Istre,kot levi krak odlepi od obalnega pasu pred rtom Savudri-ja, zavije proti zahodu in ob italijanski obali potuje protijugu. Ta pojav, ki je seveda zelo pomemben za razumeva-nje cirkulacije v Trà{kem zalivu, je povsem neobdelan.Slabo poznavanje morja, v katerem se zgodi nesre~a, po-meni stihijsko in nestrokovno ukrepanje pri nudenju po-mo~i.

Poznavanje morja pa ne prispeva le k pravilnemu ukre-panju v sili, ampak tudi u~inkovito gospodarjenje z njim.Meritve na morju skupaj z numeri~nimi simulacijami sodanes nujno orodje za poznavanje, napovedovanje in ope-rativno svetovanje pri ukrepih za omejitev nesre~ na mor-ju. Tudi zato si na Morski biolo{ki postaji Nacionalnegain{tituta za biologijo peizadevamo za postavitev opazo-valnega sistema na oceanografski boji, ~igar podatki bibili dostopni javnosti in ustreznim operativnim slu`bam.Oceanografska boja sedaj poskusno obratuje in na spletnistrani http://boja.msp.nib.si si bralec lahko ogleda podat-ke vetra nad slovenskim morjem. Razvoj operativne pro-gnoze vremenskih pogojev na morju, prognoze dinamikemorja in ekolo{ke dinamike, ki temeljijo na nepretrganihmeritvah, je prava pot za u~inkovito izbolj{anje delovanjaslu`b za hitro posredovanje na morju.

LITERATURA

1. Bo‘i~, Z., 1999. Smo bili na morju varni? Obramba, 31, 47—48.

2. Cushman Roisin, B., Mala~i~, V., Naimie, C. E., 2000. Tides and seiches. V: Oceano-graphy of the Adriatic Sea, Past, Present and the Future. Cushman Roisin, B., Ga~i},M., Poulain, P. M., Artegiani A. (uredniki), Kluwer Academic Press, Dordrecht; v tisku.

3. Hook, A. H., 1984. Halley in Istria, 1703; navigator and military engineer. J. Navigati-on, 37, 1—23.

4. Mala~i~, V., 1991. Estimation of the vertical eddy diffusion coefficient of heat in theGulf of Trieste (Northern Adriatic). Oceanol. acta, 14, 23—32.

5. Mala~i~, V., 1993. Pregled oceanografskih meritev in raziskav v priobalnih vodah Slo-venije in Tr‘a{kem zalivu ter razvoj ob morju. Annales, 3, 45—54 (in Slov.).

6. Mala~i~, V., 1995. Za~etki oceanografije na Slovenskem. V: Zgodovina slovenske ge-odezije in geofizike, 1. Zbornik predavanj (Proceedings). Ljubljana, Slovenskozdru‘enje za geodezijo in geofiziko (Proceedings of the Slovenian Union of Geodesyand Geophysics, in Slov.), 109—129.

7. Mala~i~, V., Celio, M., Naudin, J. J., 1999. Dynamics of the surface water in the Gulfof Trieste (Northern Adriatic) during drifting experiments. V: Hopkins, T. S., Artegiani,A., Cauwet, G., Degobbis, D., Malej, A. (uredniki), Ecosystems research report No.32 — The Adriatic sea: proceedings of the workshop Physical and biogeochemicalprocesses in the Adriatic sea , Portonovo (Ancona), Italy, 23 to 27 April 1996, (Ecos-ystems research report, No. 32), Office for Official Publications of the EuropeanCommunities, 117—125.

8. Mala~i~, V., Viezzoli, D., 2000. Tides in the northern Adriatic Sea — the Gulf of Trieste.N. Cimento, C, 23, 365—382.

9. Mala~i~, V., Petelin, B., 2000. Gulf of Trieste. V: B. Cushman Roisin, M. Ga~i}, P. M.Poulain, A. Artegiani (uredniki), Oceanography of the Adriatic Sea, Past, Present andthe Future. Kluwer Academic Press, Dordrecht, 2000; v tisku.

10. Mala~i~, V., Viezzoli D., Cushman B., 2000a. Tidal dynamics in the northern AdriaticSea. J. Geophys. Res., C; v tisku.

11. Mala~i~, V., Petelin, B., Vukovi~, A., Poto~nik, B., 2000b. Municipal discharges alongthe Slovenian littoral (the northern Adriatic sea) — community planning and the envi-ronmental load. Period. Biol., 102, (suppl.1), 91—100.

12. Mala~i~, V., Petelin, B., Vrhovec, T., Gregori~, G., @agar, M., 2000c. Disperzija polu-tantov to~kastih virov v Koprskem zalivu: fazno poro~ilo 3. Nacionalni in{titut za bio-logijo — Morska biolo{ka postaja; Piran, 1—33.

13. Malej, A. in Malej, A., 1987. Mese~inka (Pelagia noctiluca) in medicinski pomen nje-nega o‘iga. Zdravstveni vestnik, 56, 161—163.

14. Malej, A., Mozeti~, P., Malej, A., 1994. Toksi~ni fitoplankton — mo‘en vir etiolo{ko ne-opredeljenih ~revesnih oku‘b. Zdravstveni vestnik, 63, 139—143.

15. Marasovi}, I., Nin~evi}, @., Od‘ak, N., 1995. The effect of temperature on blooms ofLingulodinium polyedra and Alexandrium minutum in Kastela bay. V: P. Lassuss, G.Arzul, E. Erard, P. Gentien, C. Marcaillou (uredniki), Harmful Marine Algal Blooms,187—192.

16. Merz, A., 1911. Hydrographische Untersuchungen im Golfe von Triest. KaiserlichenAkademie der Wissenschaften (Matematich-Naturwissenschaftlischen Klasse), 87,1—107.

17. Mosetti, F., Mosetti, P., 1990. Measurements on wind driven circulation in the northAdriatic sea. Boll. Oceanol. Teor. Appl., 8, 251—261.

18. Mozeti~. P., David, M., 2000/2001. Prena{anje tujerodnih in {kodljivih vrst z balastnovodo. Ujma, 14—15, 252—256.

19. Novak, I. A., Bajt, O., Bogataj, M., ôp, R., Jakomin, L., Klasek, Z., Mala~i~, V., Ma-lej, A., Paliska, D., Suban, V., 1998. [tudija upravi~enosti in izvedljivosti VTS, shemelo~ene plovbe in sistema javljanja ladij, ki preva‘ajo nevarne tovore ob upo{tevanjupotreb drugih mo‘nih koristnikov ter vpliv na ribi{tvo. Portoro‘, Fakulteta za pomor-stvo in promet, 1—90.

20. Olivotti, R., Faganeli, J., Malej, A., 1986. Impact of organic pollutants on coastal wa-ters, Gulf of Trieste. Wat. Sci. Tech., 18, 57—86.

21. Sedmak, B., Obal, R., 1998. Gojenje in promet s {koljkami s poudarkom na biotoksi-nih — predlogi za uskladitev sloveske zakonodaje z evropsko. Veterinarske novice,24, 189—201.

22. Stravisi, F., Pieri, G., Berger, P., 1981. Golfo di Trieste: risultati delle misure corrento-metriche 1951—1954. Boll. Soc. Adriatica di Science, 65, 23—35.

23. Vrhovec, T., Mala~i~, V., Gregori~, G., Petelin, B., 2000. Numeri~no modeliranje ve-trov in morskih tokov, disperzija polutantov v koprskem zalivu. 6. strokovno sre~anje.Zbornik predavanj. Ljubljana, Slovensko zdru‘enje za geodezijo in geofiziko; v tisku.


193

OGRO@ENOST MORSKEGA EKOSISTEMAIN LJUDI OB NESREÂH NA MORJU

Oliver Bajt, Alenka Malej

Pomorski promet lahko resno ogrozi morskiekosistem in ljudi v Trà{kem zalivu. Glede na po-datke o prevozu nevarnih snovi v severnem Jadra-nu in na podlagi metodologije skupine GESAMPso predstavljene ocene tveganja za nafto in naftnederivate, stiren, o-ksilen in umetna gnojila. Ve~janesre~a na morju pri prevozu teh snovi bi za è ta-ko ob~utljiv morski ekosistem v Trà{kem zalivupomenila pravo katastrofo z dolgotrajnimi eko-lo{kimi in tudi ekonomskimi posledicami.

1 ni dokazov o zgoraj navedenih u~inkih- ni informacij o mo`nih u~inkih

B – Vpliv na ìve morske vire (ocena na podlagi podat-kov/testov akutne strupenosti, tj. LC50: ta opredelju-je koncentracijo snovi, ki v dolo~enem ~asu – 96 ur– ubije 50 % testnih organizmov) 4 zelo strupena < 1 mg/l (ppm)3 strupena 1–10 mg/l (ppm)2 zmerno strupena 10–100 mg/l (ppm)1 skoraj nestrupena 100–1000 mg/l (ppm)0 ni nevarna > 1000 mg/l (ppm)D prekrivanje morskega dnaBOD snovi, ki porabljajo kisik (BPK5)

C – Nevarnost za zdravje ljudi pri zauìtju (ocena napodlagi LD50 za laboratorijske sesalce)4 zelo strupena < 5 mg/kg3 strupena 5–50 mg/kg2 zmerno strupena 50–500 mg/kg1 skoraj nestrupena 500–5000 mg/kg0 ni nevarna > 5000 mg/kg

D – Nevarnost za zdravje ljudi pri stiku s koò, o~miin/ali pri vdihavanjuII nevarna (mo~no draì, povzro~a preob~utlji-

vost, po{kodbe plju~, je perkutano strupena,rakotvorna ali ima druge dolgoro~ne negativneu~inke na zdravje ljudi)

I zmerno nevarna (rahlo draì, povzro~a blagopreob~utljivost)

0 ni nevarna

E – Poslab{anje videza in zmanj{anje uporabnostimorskega okoljaXXX mo~no opore~na, zaradi smradu, strupenosti,

draènja je potrebno zapiranje pla`, lahko imatudi druge dolgoro~ne posledice

XX zmerno opore~na, u~inki in posledice kratko-ro~ne oz. za~asne

X rahlo opore~na, ne vpliva na uporabnost kopa-li{kih vod

1 neopore~na

Ocena tveganja za ljudi inekosisteme pri nesre~ahv pomorskem prometu

Na temelju predstavljene metodologije ter profilov tve-ganja in podatkov o prevozu nevarnih in drugih tovorov v

Uvod

Onesnaèvanje morja postaja vedno bolj `go~ problem.Glavni viri onesnaèvanja so izpusti iz komunalnih in indu-strijskih ~istilnih naprav, vnosi rek, spiranje obale, atmos-ferski depoziti, pomorski promet in navti~ni turizem. TudiTrà{ki zaliv pri{tevamo med potencialno bolj obremenjenaobmo~ja. K njegovemu onesnaèvanju pomembno prispeva-jo izpusti komunalnih ~istilnih naprav, vnosi rek, predvsemSo~e, Tilmenta in Riàne, in nenazadnje tudi intenziven po-morski promet (pristani{~a v Trstu, Trì~u in Kopru). Pravslednji bo predmet prispevka, predvsem z vidika nevarnostiin tudi posledic za ljudi in morski ekosistem. Ocena tvega-nja za okolje in ljudi pri prevozu snovi po morju bo temelji-la na izhodi{~ih in metodologiji skupine GESAMP(IMO/FAO/UNESCO/WMO/WHO/IAEA/UN/UNEP JointGroup of Experts on the Scientific Aspects of Marine Pollu-tion). Delovna skupina je za~ela delovati leta 1972 na podla-gi izhodi{~ konvencije MARPOL. Izdaja poro~ila z ocenamitveganja za snovi, ki se prevaàjo po morju (GESAMP Re-ports and Studies). V poro~ilih so predstavljeni t. i. profilitveganja za nevarne snovi, te pa so razvr{~ene po splo{nosprejetih kemijskih imenih. Pri oceni tveganja se razlikujesnovi, ki se lahko prevaàjo neembalirane, od tistih, ki mo-rajo biti v posebnih zabojnikih ali drugi embalaì.

Profil tveganja za posamezne snovi sestoji iz petihocen, pri vseh pa je delovna skupina GESAMP predstavi-la tudi merila za ocenjevanje:

A – Bioakumulacija (kopi~enje) in vpliv na vonj terokus morskih organizmov+ kopi~enje pomembno, snov je preverjeno ne-

varna za ìvljenje v morju in zdravje ljudiZ kopi~enje obstaja, mo`na nevarnost za morske

organizme in zdravje ljudi, vendar s kraj{im~asom zadrèvanja (biolo{ka razpolovna doba1 teden ali manj)

T verjeten nastanek odbijajo~ega vonja in/ali okusa

194

OGRO@ENOST MORSKEGA EKOSISTEMA IN LJUDI OB NESREÂH NA MORJU /Oliver Bajt, Alenka Malej

Trà{kem zalivu, ki so na voljo, bodo analizirane mo`neposledice za morsko okolje pri nesre~ah ladij za nasle-dnje izbrane snovi: nafta in naftni derivati, stiren, o-ksi-len in gnojila. Merila pri izboru omenjenih snovi so bila:koli~ina pretovora v koprskem in trà{kem pristani{~u(na leto skupno ve~ kot 31 x 106 ton nafte in naftnih de-rivatov; poleg tega pa pri vsaki pomorski nesre~i obstajamo`nost razlitja pogonskega goriva in zaoljenih vod),profili tveganja in podatki o prevozu nevarnih snovi, ki sona voljo, ter za primer gnojil naravna ogroènost severne-ga Jadrana in Trà{kega zaliva glede ~ezmerne obreme-njenosti s hranili (evtrofizacije).

Predvidene posledice izlitja nafte in naftnihderivatov

Pri oceni predvidenih posledic izlitja nafte in naftnihderivatov se bomo omejili zgolj na vplive ogljikovodikov,ker so glavna komponenta surove nafte in derivatov. Obizlitju nafte ali naftnih derivatov v vodo se sproì velikofizikalnih procesov (slika 1). Naftni made` se najprej {iripo povr{ini morja. Na {irjenje vplivajo predvsem oceano-grafski in vremenski pogoji (Mala~i~, 2000). Bolj hlapnekomponente za~nejo izhlapevati v ozra~je, so~asno pa seprav te za~nejo tudi raztapljati v morski vodi, saj so veli-ko bolj topne od vi{jemolekularnih sestavin. Ogljikovo-diki z ve~jo molekulsko maso se veèjo na lebde~e delcev vodnem stolpcu in se med sedimentacijo posedejo nadno, kjer se vklju~ujejo v strukturo sedimenta. Tako po-

stanejo, enako kot raztopljeni ogljikovodiki v vodnemstolpcu, substrat za prevzem organizmov (Fusey in Ou-dot, 1984).

Poleg fizikalnih procesov potekajo tudi biokemi~ni inkemi~ni. [e posebno pomembna je mikrobna razgradnja,saj na ta na~in poteka »naravno« odpravljanje posledicrazlitja nafte in derivatov. Mikrobni procesi na àlost ni-so tako hitri in intenzivni, da bi è sami po sebi pomeni-li ugodno re{itev posledic onesnaènja. Mikrobna razgra-dnja pomeni tudi pove~ano porabo kisika; posledica tegaje lahko pomanjkanje kisika na prizadetem obmo~ju. Tu-di fotokemi~ni procesi (transformacije organskih spojinpod vplivom son~ne svetlobe) sproìjo razgradnjo oglji-kovodikov, vendar pa pri tem ve~krat nastanejo {e bolj to-ksi~ni produkti, npr. fenoli.

Vpliv ogljikovodikov na morske organizme

Vpliv ogljikovodikov na fitoplankton je dvojen. Vve~jih koli~inah so ogljikovodiki toksi~ni za fitoplankton(vpliv na fotosintezo), v zelo majhnih koncentracijah pacelo pospe{ujejo njegovo rast. Vendar tudi to povzro~inezaèlene posledice, saj se fitoplankton ~ezmerno raz-mnoì. Tudi na zooplankton imajo ogljikovodiki pomem-ben vpliv. Poskusi so pokazali, da ve~ina zooplankton-skih organizmov propade v nekaj dnevih izpostavljenostiogljikovodikom v koncentraciji nekaj mg/l. Poleg tega sekapljice nafte lepijo na povr{ino zooplanktona, kar zavi-

Slika 1. Procesi po razlitju nafte v morje (po Faganeliju in Bajtu, 1997)


195

ra normalno gibanje in prehranjevanje. Vi{je alge so manjob~utljive za vsebnost ogljikovodikov v morski vodi. Tizavirajo rast alg, pri ve~jih izlitjih pa prekrijejo del mor-skega dna in s tem skr~ijo povr{ino za rast alg. [e najve~raziskav o vplivih ogljikovodikov na morski ekosistem jebilo opravljenih na pticah in bento{kih ìvalih, slednjeìvijo na morskem dnu. Ptice, polì in {koljke pri ve~jihizlivih masovno poginjajo, saj se »zamastijo«, pri ~emerje oteèno prehranjevanje, dihanje in gibanje. Tudimanj{e koncentracije ogljikovodikov pogosto {kodljivovplivajo na bento{ke organizme, saj je predvsem za {kolj-ke znano, da akumulirajo ogljikovodike, med presnavlja-njem pa jih ne morejo razgraditi. Tako se ogljikovodikikopi~ijo v organizmu in povzro~ajo razli~ne subletalneu~inke (motnje pri prehranjevanju, razmnoèvanju, kan-cerogenost, mutagenost, teratogenost ...), ki se obi~ajnopokaèjo {ele po dolo~enem ~asu.

Raki se lahko pri manj{ih izlitjih umaknejo zogroènega obmo~ja, zato so nekoliko manj ogroèni.Mnogo bolj so za ogljikovodike ob~utljivi igloko`ci. Popoginu ìvali se obi~ajno zelo razbohoti talna vegetacija,za ponovno naselitev igloko`cev pa je potrebnih kar ne-kaj let. Tudi meiofavna, majhne ìvali v zgornji plasti se-dimenta, je precej ob~utljiva za ogljikovodike. Raziskaveso pokazale, da ob onesnaènju pogine ve~ina teh ìvalicali da povzro~i vsaj osiroma{enje vrstne sestave.

Ribe so nekoliko manj ogroène pri razlitju nafte in de-rivatov, saj so hitro gibljive in se umaknejo z ogroènegaobmo~ja, ~e izlitje ni katastrofalnih razse`nosti. Pri takovelikih koli~inah izlite nafte ali naftnih derivatov, kot jihlahko pri~akujemo pri obravnavanih primerih, pa bi bilpogin rib prav gotovo mnoì~en. Posledice pri preìvelihribah se tudi lahko pokaèjo {ele po dalj{em obdobju, kose zaradi bioakumulacije ogljikovodikov pojavijo è prejomenjene kroni~ne okvare. Mnogo bolj kot odrasle ribeso ogroène ribje mladice in jaj~eca, ki se pogostozadrùjejo oz. lebdijo v vrhnjem sloju vodnega stolpca. Vprimeru ve~jega razlitja odmre velika ve~ina jaj~ec, li~in-ke, ki se vseeno izleèjo, pa so v veliki meri po{kodova-ne in nesposobne za nadaljnjo rast.

Seveda se postavlja vpra{anje koncentracij ogljikovo-dikov v morski vodi, pri katerih se pojavijo opisane po-sledice. Toksi~nost ogljikovodikov za morske organizmeraziskujejo v glavnem s pomo~jo laboratorijskih testov.Ti so pokazali, da so smrtne koncentracije za zooplank-ton, fitoplankton in bento{ke organizme è v obmo~ju 1do 10 mg/l, za larve in juvenilne stadije pa so potencial-no smrtne è desetkrat manj{e koncentracije. ê predpo-stavimo, da se ogljikovodiki ob izlitju v veliki meri ena-komerno porazdelijo po vodnem stolpcu in jih okoli 40 %izhlapi v atmosfero, potem za zgoraj navedene u~inke za-dostuje razlitje pribli`no 5.000 t surove nafte ali naftnihderivatov v Koprskem zalivu. Precej manj{e koncentraci-je ogljikovodikov, okoli 10 µg/l, povzro~ajo kroni~ne su-

bletalne u~inke. Za morske organizme so bolj toksi~nialifatski ogljikovodiki z 12 do 24 ogljikovih atomov vmolekuli, kljub temu, da so aromatski ogljikovodiki samipo sebi bolj toksi~ni. Razlog za to je precej ve~ja topnostprvih v morski vodi, kar pove~uje mo`nost prevzemamorskih organizmov.

Predvidene posledice izlitja stirena

Profil tveganja za stiren uvr{~a to spojino med zmernostrupene in {kodljive. Dodatna nevarnost stirena je tudinjegova kancerogenost. To pa vsekakor ob morebitnemizlitju precej pove~a tveganje za morsko okolje in organi-zme, v kon~ni fazi tudi za ~loveka.

Glede na podatke o vreli{~u, gostoti in topnosti stirenav vodi (Verschueren, 1996) lahko predpostavimo, da bi seob morebitnem izlitju stirena v morje ta na za~etkuraz{iril po povr{ini morja. Temu bi sledilo izhlapevanje vozra~je, kar bi neugodno vplivalo na okoli{ko prebival-stvo, in raztapljanje v morski vodi. Intenzivnost obehprocesov bi bila seveda odvisna od trenutnih vremenskihpogojev in razmer v morju.

Dostopni podatki (Verschueren, 1996) o biolo{ki raz-gradljivosti stirena v vodi kaèjo, da biolo{ka razgradnjani tako intenziven proces, da bi è v kratkem ~asu re{ilaposledice morebitnega izlitja. Pri koncentracijah do 100µg/l je biodegradacija v enem mesecu le okoli 20-odsto-tna. Stiren povzro~i odvraten okus pri ribah è v koncen-traciji 0,25 mg/l. Ob nekoliko poenostavljeni predpostav-ki, da bi se razliti stiren enakomerno raztopil po vodnemstolpcu Koprskega zaliva, bi lahko pri~akovali take kon-centracije è ob izlitju pribli`no 150 t obravnavane kemi-kalije. Ob podobni predpostavki lahko ocenimo, da bi zainhibicijo delitve celic pri bakterijah zado{~alo izlitje ne-kaj ve~ kot 20.000 t stirena (16hEC0 = 72 mg/l). Izlitjeenakega obsega bi povzro~ilo pogin ve~je koli~ine orga-nizmov, npr. manj{ih rakcev in rib (24hLC50 = 25–75mg/l), ~e bi se razliti stiren zadràl v morju Koprskegazaliva vsaj en dan.

Pomembni so tudi subletalni u~inki, ki se lahko po-kaèjo {ele po dalj{em ~asu. Vsekakor je kancerogenoststirena ena od lastnosti, ki bi sodila v ta okvir, z mo`ni-mi nepopravljivimi posledicami {e dalj ~asa po izlitju.

Na koncu bi omenili {e fotokemi~ne transformacije kotmo`no pot pretvorbe stirena v morskem okolju. Pri takihprocesih ve~krat nastanejo tudi bolj toksi~ni produkti. Naàlost so fotokemi~ne transformacije stirena in podobnih

snov A B C D Estiren T 2 2 II XX

Preglednica 1. Profil tveganja za stiren

196

OGRO@ENOST MORSKEGA EKOSISTEMA IN LJUDI OB NESREÂH NA MORJU /Oliver Bajt, Alenka Malej

spojin v naravnih vodah premalo znane. Glede na znanjepa bi lahko v primeru ve~jih koncentracij stirena ob mo-rebitnem izlitju pri~akovali tudi nastanek polimernih pro-duktov. Ti so obi~ajno sicer manj strupeni, so pa tudite`je razgradljivi in se zato ve~ ~asa zadrùjejo v narav-nem okolju.

Predvidene posledice izlitja o-ksilena

za celoten ekosistem, pomanjkanje kisika v pridnenemsloju in pomor organizmov, ki ìvijo na dnu, masoven ra-zvoj pridnenih alg, kark{na je npr. morska solata. Zaraditega delovna skupina GESAMP tudi hranila uvr{~a medpotencialno {kodljive snovi (GESAMP, 1990).

Meritve in izra~uni, opravljeni na Morski biolo{ki po-staji na podlagi opazovanja vnosov hranil v morje (Malejin sod., 1997; Turk in sod., 1998) so pokazali, da je letnivnos du{ika (N) in fosforja (P) v Koprski zaliv s komu-nalnimi odplakami okoli 80 ton N in okoli 20 ton P. Sku-paj z drugimi viri (reke oz. pritoki skupaj okoli 400 ton Nin 30 ton P na leto, de` okoli 15 ton N in 1 tona P) je to-rej letni vnos du{ika in fosforja ob homogeni razporedi-tvi po Koprskem zalivu okoli 500 ton du{ika in 50 tonfosforja. Ob nesre~i ladje, ki prevaà gnojila v Koprskemzalivu, pri kateri bi se razsulo nekaj tiso~ ton gnojil, lah-ko torej pri~akujemo resne ekolo{ke posledice. Gnojila,ki bi sprva potonila in prizadela le manj{e obmo~je, bilahko z resuspenzijo in ob stalnem raztapljanju v morjudelovala kot to~kovni vir onesnaènja. Ob tem je zlastipomembna primerjava sedanje obremenitve Koprskegazaliva s hranili (500 ton du{ika in 50 ton fosforja na leto)z nekaj tiso~ tonami gnojil po nesre~i. @e sedaj v sloven-skem delu Trà{kega zaliva ugotavljamo, da so med naj-resnej{imi problemi tisti, ki so povezani s ~ezmernimvnosom hranil. Prakti~no vsako leto se jeseni vrednostkisika za morske organizme zmanj{a do kriti~ne meje(Malej in Mala~i~, 1995). Dokaj pogosto je cvetenje mor-ja in pojavljanje toksi~nih fitoplanktonskih organizmov,splo{no znan pa je tudi problem masovnega razvoja mor-ske solate v zaprtih lagunskih sistemih, kakr{en je [ko-cjanski zatok (Turk in sod., 1996). êtudi gnojila nisostrupena in na podlagi profila tveganja po GESAMP neogroàjo resno morskega okolja, imajo lahko v na{emprimeru resne ekolo{ke posledice.

Sklepne misli

Trà{ki zaliv, katerega del je tudi Koprski zaliv, je za-radi svoje zaprtosti, plitvosti in omejene izmenjave vodeizredno ob~utljiv del severnega Jadranskega morja. Pre-dvidevamo, da bi imelo morebitno izlitje nevarnih snoviin razsutje umetnih gnojil v koli~inah, ki se obi~ajno pre-vaàjo z ladjami, katastrofalne posledice za morski eko-sistem Trà{kega zaliva. Obnova tako prizadetega ekosi-stema bi lahko trajala ve~ let, ekonomske posledice pa bibile zelo velike tudi za pomembne gospodarske dejavno-sti (ribi{tvo, marikultura, turizem …). Prizadevanja zazagotavljanje varne plovbe, tudi z uvedbo na~rtovanegasistema za spremljanje in javljanje ladij (sistem VTS), jezaradi vsega tega nujno. Pred na~rtovanjem prevoza no-vih nevarnih snovi je treba upo{tevati tudi ocene tvega-nja, ki so v tem prispevku predstavljene, in se morda pre-vozu preve~ nevarnih snovi tudi odpovedati. Vsekakor bi

snov A B C D Eo-ksilen 0 2 1 I X

Preglednica 2. Profil tveganja za o-ksilen

snov A B C D Egnojila NPK 0 0 1 0 0

Preglednica 3. Profil tveganja za gnojila

Profil tveganja za o-ksilen opredeljuje spojino kotzmerno strupeno in {kodljivo za morsko okolje in organi-zme. Glede na podatke o gostoti, vreli{~u in topnosti lah-ko v primeru izlitja predpostavimo podobno zaporedje fi-zikalno-kemi~nih procesov kot v primeru stirena.

Podatki o strupenosti za organizme (Verschueren,1996) so v glavnem podobni kot za stiren. Tako je npr.96h0LC50 za ni`je rake in zgodnje stadije rakovice vobmo~ju do 10 mg/l. Ob razlitju pribli`no 5.000 t o-ksi-lena in predpostavki, da bi se ta koli~ina zadràla v Ko-prskem zalivu vsaj {tiri dni, bi veliko {tevilo takih orga-nizmov poginilo. Tudi podatki o toksi~nosti o-ksilena zadruge organizme (npr. ribe) so v glavnem v enakem kon-centracijskem obmo~ju.

Predvidene posledica razsutja gnojil v morje

V koprskem pristani{~u je bilo v preteklosti na letopretovorjenih povpre~no okoli 140.000 ton gnojil, posa-mezna ladja pa lahko prevaà med 10.000 in 20.000 tontovora. Ob nesre~i lahko predpostavimo, da se tovor raz-trese le delno, po na{i oceni se ga v morje raztrese tretji-na. Vnos gnojil v morje bi v tem primeru zna{al nekaj ti-so~ ton. Profil tveganja za gnojila po GESAMP kaè, dase ne kopi~ijo v morskih organizmih in zanje niso strupe-na, da so skoraj nestrupena in nenevarna za ljudi in da sa-ma ne zmanj{ujejo uporabnosti morskega okolja.

Ob tem pa je treba opozoriti, da je celoten severni Ja-dran, skupaj s Trà{kim zalivom, naravno ogroèn zaradi~ezmerne obremenjenosti s hranili (predvsem du{ikovimiin fosforjevimi). êzmeren vnos hranil v zaprta in rela-tivno slabo preto~na obalna morja povzro~i vrsto neèle-nih pojavov: cvetenje morja (rde~e, rjave in zelene pli-me), tudi mo`ne pojave toksi~nih fitoplanktonskih orga-nizmov, spremembe planktonskih zdru`b s posledicami


197

morali vzpostaviti tudi primeren sistem za oceno {kodene le v gospodarskih dejavnostih, temve~ tudi v narav-nem ekosistemu. Poleg delnega materialnega povra~ila biimel tak ukrep tudi dober preventiven u~inek.

LITERATURA

1. Faganeli, J., Bajt, O., 1997. Kemija v pomorstvu. Univerza v Ljubljani, Fakulteta zapomorstvo in promet, Portoro‘, 311 pp.

2. Fusey, P., Oudot, J., 1984. Relative influence of physical removal and biodegradationin the depuration of petroleum contaminated seashore sediments. Mar. Poll. Bull., 15,136—141.

3. GESAMP (IMO/FAO/UNESCO/WMO/WHO/IAEA/UN/UNEP Joint Group of Experts onthe Scientific Aspects of Marine Pollution), 1982. The evaluation of the hazards ofharmful substances carried by ships. GESAMP Reports and Studies, 17.

4. GESAMP (IMO/FAO/UNESCO/WMO/WHO/IAEA/UN/UNEP Joint Group of Experts onthe Scientific Aspects of Marine Pollution), 1989. The evaluation of the hazards ofharmful substances carried by ships. GESAMP Reports and Studies, 35.

5. GESAMP (IMO/FAO/UNESCO/WMO/WHO/IAEA/UN/UNEP Joint Group of Experts onthe Scientific Aspects of Marine Pollution), 1990. Review of potentially harmful sub-stances. Nutrients. GESAMP Reports and Studies, 34.

6. GESAMP (IMO/FAO/UNESCO/WMO/WHO/IAEA/UN/UNEP Joint Group of Experts onthe Scientific Aspects of Marine Pollution), 1993. Impact of oil and related chemicalsand wastes on marine environment. GESAMP Reports and Studies, 50.

7. Mala~i~, V., 2002. Vloga oceanografskih pogojev Tr‘a{kega zaliva pri nesre~ah namorju. V tej knjigi.

8. Malej, A., Mala~i~, V., 1995. Factors affecting bottom layer oxygen depletion in theGulf of Trieste (Adriatic Sea). Annales, 7, 33—42.

9. Malej, A., Mozeti~, P., Mala~i~, V., Turk, V., 1997. Response of summer phytoplanktonto episodic meteorological events (Gulf of Trieste, Adriatic Sea). P. S. Z. N. Mar.Ecol., 18 (3), 273—288.

10. Turk, V., Bajt, O., ^ermelj, B., Kova~, N., Mozeti~, P., Malej, A., 1998. Raziskave ka-kovosti morja in kontrola onesna‘enja. MOP, Poro~ila za l. 1997.

11. Turk, V., Forte, J., Malej, A., 1996. Strokovno gradivo za poro~ilo o stanju morja inpojavnih spremembah. MOP, 48 pp.

12. Verschueren, K., 1996. Handbook of Environmental Data on Organic Chemicals. VanNostrand Reinhold, New York, USA, 2064 pp.

198

VAROVALNI GOZDOVI IN GOZDNI REZERVATI /Jo{t Jak{a

VAROVALNI GOZDOVI IN GOZDNI REZERVATIJo{t Jak{a

Varovalni gozdovi so gozdovi, kjer se predvsemzaradi njihove vloge varovanja gozdnega zem-lji{~a in ni`je leè~ih zemlji{~ ne gospodari oz. jegospodarjenje prilagojeno ohranjanju varovalnefunkcije. V Sloveniji bodo obstoje~i gozdovi, kiopravljajo vlogo varovalnih gozdov, in na novoizlo~eni varovalni gozdovi razgla{eni za varovalnegozdove v skladu z Zakonom o gozdovih. Po pred-logu iz leta 1999 jih je 92.000 ha. Za razliko od va-rovalnih gozdov se v gozdnih rezervatih ne gos-podari. Gozdni rezervati so namenjeni ohranjanjuprvobitne narave in njenih posebnosti.

spoznanja, ki si jih je ~lovek pridobil v stoletjih na~rtne-ga dela z gozdom.

Varovalni gozdovi so gozdovi, v katerih je zaradi nji-hove poudarjene vloge varovanja gozdnega zemlji{~a, se-stojev in narave gospodarjenje omejeno oz. se izvajajopredvsem ukrepi za ohranjanje in za varovalno funkcijoteh gozdov. Tu niso v{teti gozdovi, ki {~itijo infrastruk-turne objekte, kot so ceste, èleznice ipd. Funkcije in na-men varovalnega gozda so razli~ne od gozda do gozda.Najpomembnej{e vloge gozda, ki jih {~itimo z varovalni-mi gozdovi, so: varovanje tal, varovanje vodnih virov inpovirij, varovanje pred plazovi, varovanje pred vetrom,varovanje pred imisijami, varovanje pred hrupom, varo-vanje pred padajo~im kamenjem, gozd kot kulisa in gozdkot varovanje krajinske podobe in narave (Anko, 1985).

Varovalni gozdovi so najpogosteje na zgornji gozdnimeji, na ekstremnih rasti{~ih in strmih pobo~jih, kjer ssvojim obstojem {~itijo ni`je leè~e predele pred plazovi,hudourniki, erozijo in vetrom. Poleg na{tetih vlog imajovarovalni gozdovi velik pomen pri ohranjanju ìvljenj-

Slika 1. Varovalni gozdovi in gozdni rezervati v RS

Gozd je od nekdaj pomenil ~loveku vir energije. Z na-ra{~anjem {tevila ljudi so se pove~evale potrebe po ener-giji. Zaradi ~ezmernega izsekavanja so bili gozdovi vokolici velikih naselij uni~eni è v antiki. Z uni~evanjemgozda je dozorevalo spoznanje, da so gozdovi tisti narav-ni element, ki blaì in prepre~uje posledice razdiralnih silnarave. S~asoma se je varovalna funkcija raz{irila tudi nanaravne vrednote in socialne funkcije. Obseg in razpore-ditev dana{njih varovalnih gozdov odraàjo potrebe in


199

skih zdru`b mnogih redkih in ogroènih rastlinskih inìvalskih vrst ter pri ohranjanju biotske pestrosti.

Varovalni gozdovi bodo razgla{eni v skladu z Zako-nom o gozdovih in jih je po predlogu za razglasitev (maj1999) 92.000 ha. To so predvsem gozdovi na strmih inerodibilnih pobo~jih in gozdovi na zgornji gozdni meji.Ukrepi za ohranjanje in izbolj{evanje varovalne funkcijevsakega varovalnega gozda so predpisani v gozdnogospo-darskih na~rtih gospodarskih enot, ki jih potrjuje mini-ster, pristojen za gozdarstvo. Njihova operativna izvedbapa je opredeljena v gozdnogojitvenem na~rtu. Tako goz-dnogospodarske kot gozdnogojitvene na~rte izdeluje Za-vod za gozdove Slovenije, ki tudi nadzira in usmerjaizvajanje ukrepov.

Podobno vlogo kot varovalni gozdovi imajo tudi gozd-ni rezervati. Najpomembnej{a razlika je, da gozdni re-zervati nimajo poudarjene funkcije varovanja ni`jeleè~ih zemlji{~ in naselij, temve~ z negospodarjenjem,torej prepu{~anjem naravnim razvojnim procesom,ohranjamo redke in posebne oblike gozdnih zdru`b. Po-leg ohranjanja narave omogo~ajo gozdni rezervatiprou~evanje naravnih zakonitosti in procesov, ki jih spridom prena{amo v na~rtovanje in izvajanje del v gos-podarskih gozdovih.

Sklepne misli

Slovenija s svojo veliko gozdnatostjo, kar 57 %povr{ine je namre~ porasle z gozdom, visoko stopnjoohranjenosti naravne sestave gozdov in izjemno pestro-stjo zdru`b na tako majhnem prostoru igra pomembnovlogo v evropski zakladnici gozdnih ekosistemov, gliv-nih, rastlinskih in ìvalskih vrst. Zato je realno pri~ako-vati, da se bo dele` varovalnih gozdov in gozdnih rezer-vatov v prihodnosti pove~eval. Seveda izlo~anje gozdnihpovr{in iz sistema gospodarskih gozdov pomenizmanj{evanje prihodka od gozdov. Vendar to ne bi smelobiti ovira. Koristi, ki jih imamo od varovalnih gozdov ingozdnih rezervatov, so zagotovo ve~je, zato je treba zago-toviti sredstva, ki bodo omogo~ala odkup in ohranjanjetak{nih gozdov.

LITERATURA

1. Anko, B. (urednik), 1985. Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu. Zbornik.Ljubljana, Gozdarski {tudijski dnevi 1985, 121—130, 145—156.

2. Anko, B., Golob, A., Smolej, I., 1985. Varovalni gozdovi v Sloveniji. Ljubljana, Biote-hni{ka fakulteta, VTOZD za Gozdarstvo.

3. [lander, J., 1955. Varstvo gozdov v povojni Sloveniji. Gozdarski vrstnik, 13, 321—329.

Slika 2. Varovalni gozdovi v RS po gozdnogospodarskih obmo~jih

200

PODZEMNE VODE /Joerg Prestor, Rada Rikanovi~, Mitja Jan‘a

PODZEMNE VODEJoerg Prestor, Rada Rikanovi~, Mitja Janà

V Sloveniji pridobivamo pribli`no 99 % vodeza javno oskrbo iz virov podzemne vode. Takovisok dele` podzemne vode v javni oskrbi jezna~ilen tudi za na{e sosednje podonavskedràve. Vodonosniki prekrivajo ve~ji del na{edràve, kar pomeni, da sta ohranjanje virovpodzemne vode in sanacija obremenjenih vodo-nosnikov te`ki in finan~no zahtevni nalogi. Opti-mizacijo izvajanja in pove~anje u~inkovitostiza{~itnih in sanacijskih ukrepov lahko bistvenoizbolj{amo s pomo~jo hidrogeolo{ke oceneob~utljivosti virov podzemne vode.

na obremenitev za kakovostno stanje virov podzemne vo-de so nitrati, pesticidi, krom, svinec, nikelj, nekatere or-ganske snovi in ne nazadnje mikrobiolo{ka onesnaènja.Glavni viri, iz katerih izhaja ogroènost podzemne vode,so neurejene kanalizacije, izpusti odpadnih vod, uporabanevarnih in {kodljivih snovi v kmetijstvu (gnojenje, fito-farmacevtska sredstva), neurejena skladi{~a ali odlaganjenevarnih snovi in promet. Osnovna problematika uprav-ljanja virov podzemne vode je, kako zaustaviti nadaljnjeposlab{evanje stanja è obremenjenih vodnih virov, kakonato obrniti tok poslab{evanja k izbolj{evanju in kakoohraniti danes {e neobremenjene vire za prihodnost.

Hidrogeolo{ke zna~ilnosti Slovenije

@e iz pregledne hidrogeolo{ke karte (slika 1) izhaja, daje v Sloveniji na povr{ini zelo malo geolo{kih plasti, kispadajo v splo{nem med nevodonosne.

Ve~ino slovenskega ozemlja prekrivajo sedimentne ka-mnine in naplavine. Ve~ino teh plasti lahko uvrstimo medvodonosnike (akviferje) (v splo{nem plasti z dobro pre-pustnostjo) in akvitarde geolo{ke plasti (v splo{nem ssrednjo prepustnostjo).

Pribli`no 33,2 % povr{ja na{e dràve gradijo kamnine skra{ko-razpoklinsko poroznostjo, 14,2 % povr{ja Slovenije

Slika 1. Hidrogeolo{ka karta Slove-nije

Uvod

Za Slovenijo lahko re~emo, da je bogata z viri podze-mne vode. To velja tako glede vodonosnih geolo{kih pla-sti kot hidrometeorolo{kih razmer. Le manj{i del Sloveni-je namre~ prekrivajo geolo{ke plasti, za katere velja, daimajo tako majhno u~inkovito poroznost in prepustnost,da iz njih danes ne moremo pridobivati podzemne vode.

Tudi hidrometeorolo{ke razmere na na{em ozemlju za-gotavljajo dobro obnavljanje zalog podzemne vode z infil-tracijo padavin. Iz tega izhaja, da oskrba z vodo v na{idràvi temelji na izkori{~anju virov podzemne vode. Z na-ra{~anjem poselitve in razvojem ~lovekovih dejavnostipostajajo ti viri vedno bolj ogroèni in obremenjeni. Glav-


201

predstavljajo sedimentne kamnine z razpoklinsko porozno-stjo, 19,8 % povr{ja pa prodno-pe{~ene naplavine z medzrn-sko poroznostjo. Pribli`no ~etrtino (25,2 %) povr{ja Sloveni-je gradijo geolo{ke plasti z medzrnsko ali razpoklinsko poro-znostjo, kjer se da podzemno vodo ekonomsko izkori{~ati lelokalno, na posameznih omejenih mestih, ponavadi za indi-vidualno oskrbo, pribli`no 7,6 % povr{ja pa kamnine z zelomajhno poroznostjo, iz katerih (razen v posebnih primerih)danes ni mogo~e ekonomsko izkori{~ati podzemne vode.

Prej{nji pregled dele`ev vodonosnih kamnin naobmo~ju Slovenije seveda velja za njeno povr{inskozgradbo. Vodonosnike pa je treba obravnavati trodimen-zionalno, saj danes zajemamo podzemno vodo za oskrbo spitno vodo tudi iz geolo{kih plasti v globini nekaj sto me-trov, za termalno vodo pa tudi iz globine nad tiso~ metrov.

V Sloveniji je danes pribli`no 37 % podzemne vode za-jete v prodno-pe{~enih naplavinah, preostale koli~ine pav kamninah. Iz podatkov o bilanci podzemnih vod Repu-blike Slovenije (Kranjc in sod., 1995), vidimo, da naj bibilo zalog podzemne vode v prodno-pe{~enih naplavinahpribli`no 44 %, v kamninah pa 56 %.

Tipi vodonosnikov po poroznosti geolo{kih plasti

Osnovna delitev vodonosnikov izhaja iz tipa njihove poro-znosti. Lo~imo predvsem tri tipe poroznosti: medzrnsko, raz-poklinsko in kra{ko-razpoklinsko. Ko govorimo o poroznostigeolo{kih plasti, imamo v mislih dele` praznin na prostorni-no kamnine ali nevezane usedline. Pri tem je celotna poro-

znost dele` celotne prostornine odprtin v kamnini ali usedli-ni, u~inkovita poroznost pa tisti dele` prostornine odprtin vkamnini ali usedlini, iz katerega se pod atmosferskim tlakomizcedi voda. S stali{~a pretakanja in izkori{~anja podzemnevode je pomembna predvsem u~inkovita poroznost.

U~inkovita poroznost magmatskih in metamorfnih ka-mnin je manj{a od 0,1 % ali prakti~no enaka 0. To pome-ni, da bi se iz 1000 m3 kamnine pri atmosferskih pogojihizcedilo manj kot 1 m3 vode ali pa celo ni~. Pridobivanjepodzemne vode iz teh plasti, razen v posebnih primerih,ni ekonomsko. Najve~jo u~inkovito poroznost imajo pra-viloma re~ne prodnate naplavine, v katerih prevladujeprod brez primesi melja in gline. U~inkovita poroznosttakega prodnega zasipa zna{a pribli`no 25 %. To pomeni,da bi se iz 1000 m3 take prodne naplavine pod atmosfer-skim tlakom izcedilo pribli`no 250 m3 vode.

Obi~ajna u~inkovita poroznost sedimentih kamnin(apnencev, dolomitov in pe{~enjakov) je med 0,1 % in 1%. Iz tega vidimo, da imajo sedimentne kamnine vsaj 25-krat ali pa celo 250-krat manj{o u~inkovito poroznost kotprodne re~ne naplavine. S prakti~nega stali{~a pridobiva-nja to pomeni, da je podzemno vodo najla`e pridobivatiiz re~nih prodnih naplavin, hkrati pa, da so vodnosniki vtakih plasteh dobro prepustni in tako tudi zelo ranljivi.

Pomen virov podzemne vode

Geolo{ke plasti, iz katerih je ekonomsko pridobivatipodzemno vodo, imenujemo vodonosniki. Oskrba z vodoje v Sloveniji dokaj razpr{ena, saj je v javni uporabi (v

Slika 2. Vodni viri v javni uporabi

202


oskrbi komunalnih podjetij) pribli`no 900 vodnih virov.Ve~ino predstavljajo zajetja izvirov podzemne vode, pre-ostalo so zajetja podzemne vode z vrtinami in vodnjaki.

Po evropski zakonodaji (2000/60/EC) so pomembna vsatelesa podzemne vode, iz katerih se izkori{~a vsaj 0,1 l/svode ali pa so predvidena za izkori{~anje vsaj take koli~inev prihodnosti. To pomeni, da so viri podzemne vode nave~ini ozemlja. ê pa upo{tevamo, da je zaradi razvoja te-hnologije in raziskav mo`no pridobiti podzemno vodo da-nes tudi v geolo{kih plasteh, kjer to {e v~eraj ni bilo eko-nomsko upravi~eno, je kot potencialni vodni vir potrebnoobravnavati prakti~no celotno ozemlje Slovenije. S tegastali{~a ozemlja dràve ne delimo na obmo~ja s podzemnovodo ali na obmo~ja brez nje. Ozemlje obravnavamo de-jansko tako, kot da vsaka to~ka na njem pripada nekemuviru podzemne vode ali njegovemu zaledju.

Pomembnost virov podzemne vode pa moramo (polegmo`nosti za izkori{~anje) ocenjevati tudi s stali{~a pove-zanosti in soodvisnosti podzemnih vod z drugimi ekosi-stemi (ekosistemi povr{inskih vod ter kopenskimi ekosi-stemi). Posebni ekosistemi, s katerimi so lahko podzemnevode neposredno ali posredno povezane, so na primermokri{~a, pomembna obmo~ja za ptice ali druga eko-lo{ko pomembna obmo~ja. Za Slovenijo je tak{na pove-zanost ekosistemov s podzemnimi vodami {e posebejzna~ilna na kra{kih obmo~jih. Na krasu se vrsta povr{in-skih vod pretaka s povr{ine v vodonosnike (ponikalnice)in postanejo podzemne vode. V takih primerih so za ohra-njanje virov podzemne vode potrebna bistveno vi{jaokoljska merila kot v nekra{kem svetu.

Stopnjo pomembnosti posameznega vira podzemne vo-de nam torej dolo~ata potencial (mo`nost izkori{~anja) innjegova povezanost s preostalimi ekosistemi. Eden odnajpomembnej{ih parametrov potenciala vodnega vira jeocena njegove ranljivosti oziroma ob~utljivosti.

Ob~utljivost vira podzemne vode

Ob~utljivost vira podzemne vode ocenjujemo najprej sstali{~a ranljivosti vodonosnika in izpostavljenosti zajetijpodzemne vode. Ranljivost vira podzemne vode je odvi-sna od naravnih zna~ilnosti krovnih plasti in neomo~ene-ga dela vodonosnika. Ranljivost vodonosnika je temve~ja, ~im hitreje lahko neko onesnaèvalo prodre spovr{ine terena skozi neomo~eni del vodonosnika do gla-dine podzemne vode. Hitrost mo`nega prodora one-snaèvala do gladine podzemne vode zopet gledamo sprakti~nega stali{~a. ê so krovne plasti ali vrhnji neo-mo~eni del vodonosnika slabo prepustne zemljine, takoda onesnaèvalo vsaj 24 ur ne bo prodrlo globlje od petihmetrov tudi v najbolj neugodnih hidrometeorolo{kih ra-

zmerah, potem bomo lahko pravo~asno izvedli sanacijorazlitja nevarne snovi z enostavnim odkopom onesnaènezemljine. ê pa bo onesnaènje takoj ali v nekaj urahprodrlo v ve~jo globino in do podzemne vode, je mo`nostu~inkovite sanacije bistveno manj{a, zato je ranljivost ta-kega vodnega vira zelo velika.

Zelo slabo prepustne plasti, kot so glinasti nanosi, lah-ko zadrìjo napredovanje onesnaèvala v globino za ra-zmeroma dolgo ~asa (npr. za ve~ deset let ali {e dlje).Glinaste plasti v ustrezni debelini so torej dobra za{~itavodonosnika pred prodorom onesnaèvala do podzemnevode in tako bistveno zmanj{ujejo njegovo ranljivost. Vo-donosniki z dovolj debelimi krovnimi glinastimi plastmiimajo tako majhno ranljivost (Ajdi~ in sod., 1999).

Najbolj ranljive med geolo{kimi plastmi so gotovo skra-sele plasti apnencev. Zanje je zna~ilna kra{korazpoklinskaporoznost z zelo majhno u~inkovito poroznostjo. Zaradizelo majhne poroznosti lahko taka kamnina zadrì v porahzelo majhno koli~ino onesnaèvala, ki ob neugodnih vre-menskih razmerah po odprtih razpokah v kamnini izrednohitro odte~e v ve~je globine (tudi nekaj sto metrov globo-ko). Ranljivost zakraselih kamnin dodatno pove~uje dej-stvo, da je na takih tleh ponavadi malo prsti, onesnaèva-lo, ki prodre v razpoke v kamnini, pa prakti~no ni ve~ do-segljivo za sanacijo z izkopom kot v primeru, ko krovneplasti tvorijo zemljine. Zaradi takih zna~ilnosti skraselihkamnin ozna~ujemo njihovo ranljivost kot izredno veliko.

Zelo ranljive so tudi prodne naplavine, za katere jezna~ilna zelo dobra prepustnost. Zaradi dobre prepustnostiproda, ki je lahko tiso~krat ali desettiso~krat bolj{a od pre-pustnosti apnencev, so mo`ne tudi bistveno ve~je hitrostinavpi~nega precejanja onesnaèvala, ~eprav je u~inkovitaporoznost proda velika (vendar le nekaj stokrat ve~ja odu~inkovite poroznosti apnencev). V prodnih naplavinah to-rej lahko onesnaèvalo v najbolj neugodnih razmerah v ne-kaj urah prodre ve~ deset metrov globoko, to pa je è izvendosega mo`ne sanacije z odkopom onesnaène zemljine.

Ko onesnaèvalo prodre do gladine podzemne vode,za~ne napredovati s tokom podzemne vode proti izviromali zajetjem podzemne vode. Hitrost takega napredovanjaje zopet odvisna od hidrogeolo{kih zna~ilnosti vodono-snika. îm hitreje lahko neko onesnaèvalo prodre odmesta razlitja do zajetja, bolj je to zajetje izpostavljeno.S prakti~nega stali{~a to pomeni, da imamo pri kratkempotovalnem ~asu onesnaèvala od mesta vnosa do zajetjazelo malo ~asa za ukrepanje, onesnaèvalo pa, ki v krat-kem ~asu prodre do zajetja, tja dospe v zelo veliki kon-centraciji glede na za~etno. Obmo~ja, kjer bi onesnaèva-lo v manj kot 60 dneh prodrlo od mesta prodora v podze-mno vodo do mesta zajetja, ocenjujemo kot obmo~ja zveliko izpostavljenostjo, ~e gre za manj kot 5 dni, pa greza obmo~je z izredno veliko izpostavljenostjo (Ajdi~ insod., 1999) (slika 3).


203

Podobno kot pri ranljivosti ugotovimo, da so tudi gle-de izpostavljenosti najneugodnej{e plasti prodnih napla-vin in skraselih kamnin. Splo{ni oceni ranljivosti in izpo-stavljenosti nam skupaj opisujeta prvo osnovno ocenoob~utljivosti vira podzemne vode. Velika ranljivost in ve-lika izpostavljenost pomenita tudi veliko ob~utljivost vi-ra podzemne vode. Oceno ob~utljivosti vira podzemnevode lahko dopolnimo {e z oceno njegove obremenjeno-sti in ogroènosti.

Ogro‘enost virov podzemne vode

Obremenjenost vira podzemne vode ocenjujemo gledena to, kako je kakovostno ali koli~insko stanje podzemnevode è prizadeto s ~lovekovimi vplivi. Obremenitev ka-kovosti ocenjujemo na podlagi prisotnosti snovi v kemij-ski sestavi vode, ki so posledica ~lovekovih dejavnosti(onesnaèvanja). S prakti~nega stali{~a: ~im bolj je do-lo~en vir podzemne vode obremenjen, bolj je ob~utljiv,saj lahko è manj{e dodatno onesnaènje usodno po-slab{a njegovo kakovost oziroma primernost za èlenouporabo.

Vse dejavnosti, ki na obmo~ju vira podzemne vodeuporabljajo nevarne snovi oziroma snovi, ki lahko {ko-dljivo vplivajo na kakovost podzemne vode, ogroàjo ka-kovost vira podzemne vode. Take dejavnosti ob primernihza{~itnih ukrepih ne obremenjujejo vira podzemne vode,vendar pa predstavljajo dolo~eno stopnjo tveganja, saj bibili lahko le idealni za{~itni ukrepi stoodstotna za{~itabrez tveganja. Ve~ kot je takih dejavnosti, ve~ja je skupnastopnja tveganja, da bo pri{lo do onesnaènja, s tem pa sepove~uje tudi ogroènost. Z vsako dodatno dejavnostjo,

ki uporablja nevarne snovi, se v dolo~eni meri pove~ujeogroènost vira podzemne vode. S pove~anjem ogroèno-sti se pove~a tudi ob~utljivost vira podzemne vode.

Vire onesnaèvanja vodonosnikov in podzemne vodedelimo v splo{nem na to~kovne in razpr{ene. Za to~kov-ne vire je zna~ilno, da jih lahko sledimo do to~ke njiho-vega izvora oziroma vnosa. Za razpr{ene vire je zna~ilno,da jih ne moremo slediti do to~ke njihovega vnosa in daizhajajo z ve~jih povr{in. Tipi~ni viri to~kovnega one-snaènja so izpusti odpadnih vod, izcejanja nevarnih sno-vi z odlagali{~ razli~nih odpadkov, izcejanja nevarnihsnovi iz nepravilno urejenih delovnih prostorov ali skla-di{~, razlitja nevarnih snovi ob nesre~ah in podobno. Ti-pi~ni viri razpr{enega onesnaèvanja so gnojenje in upo-raba pesticidov v kmetijstvu, promet, stari kanalizacijskisistemi in podobno.

Vire onesnaèvanja vodonosnikov oziroma podzemnevode delimo {e na stalno onesnaèvanje in na one-snaènje ob nesre~ah. Najbolj obi~ajni viri stalnega one-snaèvanja so promet, razne emisije v zrak, gnojenje infitofarmacevtska sredstva v kmetijstvu, izpusti odpadnihvod, neurejenost kanalizacije v naseljih in stara, neureje-na odlagali{~a raznih odpadkov. Najpogostej{i viri one-snaènj ob nesre~ah so razlitja ali razsutja nevarnih sno-vi v prometu (najpogosteje nafte in naftnih derivatov) teriztoki {kodljivih in nevarnih snovi iz industrijskih, obrt-nih ali servisnih obratov.

Za Slovenijo je zna~ilno, da so najbolj ogroèni vodo-nosniki v prodnih naplavinah Savske doline (Radov-lji{ko polje, Kranjsko polje, Sor{ko polje, Ljubljanskopolje, Menge{ko-Domàlsko polje, Kr{ko-Breì{ko po-lje), Spodnje Savinjske doline, Dravsko in Ptujsko polje,Mursko in Apa{ko polje. Na teh mestih so najbolj razvi-

Slika 3. Ranljivost vodonosnika inizpostavljenost vira podzemne vode

204


ti kmetijska dejavnost, urbanizacija, industrija in pro-met, poleg tega pa so vodonosniki v teh re~nih naplavi-nah zelo ranljivi. Podzemne vode in vodonosniki na tehobmo~jih so dejansko tudi najbolj obremenjeni z one-snaènji.

Manj ogroèna in obremenjena obmo~ja so pravilomatam, kjer je manj{a stopnja urbanizacije, manj{a gostotaprometa in manj razvito kmetijstvo.

Varovanje in za{~itni ukrepi za ohranjanje virov podzemnevode

Vsako zajetje podzemne vode moramo varovati predonesnaènjem ali neèlenimi spremembami njegovegareìma in koli~inskega stanja. Za varovanje kakovosti inkoli~ine zajetja moramo vzpostaviti dolo~ene za{~itneukrepe, ki jih obi~ajno razporedimo po strogosti v var-stvenih pasovih v zaledju takega zajetja. Varstveni paso-vi, kjer dolo~eni za{~itni ukrepi è veljajo ali pa so v pri-pravi, prekrivajo danes pribli`no eno petino (20 %) slo-venskega ozemlja (Bren~i~, Rikanovi~, 2001).

Evropske smernice (2000/60/EC – WaterframeworkDirective) dràve ~lanice usmerjajo k za{~iti in pre-

pre~itvi poslab{evanja koli~inskega in kakovostnegastanja podzemnih vod v vodonosnikih na celotnemobmo~ju dràve, torej ne samo k za{~iti zajetih virovpodzemnih vod, ampak tudi potencialnih in prakti~novseh ostalih virov podzemnih vod. Vodonosnik je po de-finiciji geolo{ka plast, iz katere je ekonomsko pridobi-vati podzemno vodo. Izraz ekonomsko pridobivanje jerelativen pojem, saj je odvisen od parametrov, ki se s~asom in prostorom lahko bistveno spreminjajo. Eko-nomsko pridobivanje je namre~ odvisno tudi od razvojatehnologije pridobivanja podzemnih vod in od potreb povodi. [e pred desetimi ali dvajsetimi leti so kot vodno-gospodarsko osnovo Slovenije obravnavali samo podze-mno vodo v vodonosnikih, ki jih predstavljajo re~ne na-plavine. Danes je jasno, da je potencial vodonosnikov vkamninah prav tako ali pa {e bolj pomemben. Zelo po-memben postaja tudi potencial globokih vodonosnikovv kamninah in naplavinah, ki so bolj za{~itene pred zu-nanjimi vplivi.

Zaradi tehnolo{kega razvoja lahko danes izdelamo vo-dnjake z visoko izdatnostjo (reda velikosti 10 in ve~ l/s)tudi v kamninah ali usedlinah s srednjo ali celo slaboprepustnostjo. Zaradi tega moramo s stali{~a ohranjanjavirov podzemne vode varovati bolj ali manj celotnoozemlje dràve. Stopnja varovanja pa je odvisna pre-dvsem od ob~utljivosti virov podzemne vode oziromavodonosnikov.

SlovenijaGozdne in deloma ohra-njene naravne povr{ine

Kmetijskepovr{ine

Grajenepovr{ine

Z vodo namo~enepovr{ine

Vodne povr{ine

20.273 km2 62,6 34,1 2,7 0,2 0,4

Preglednica 1. Raba tal v Sloveniji po CORINE Land Cover (%)

Slika 4. Raba tal po CORINE LandCover, èleznice in ceste


205

Sklepne misliSlovenija pokriva 99 % javne oskrbe z vodo iz virov

podzemnih voda. Glede na merila pomembnosti telespodzemne vode, ki jih prina{ata evropska zakonodaja inrazvoj potenciala virov podzemne vode, ozemlja dràveprakti~no ne delimo na obmo~ja s podzemno vodo ali naobmo~ja brez nje. Ozemlje moramo obravnavati dejanskotako, kot da vsaka to~ka na njem pripada nekemu virupodzemne vode ali njegovemu zaledju. Prepri~anje, da sopomembne podzemne vode le v prodnih zasipih, ki je prinas {e vedno prisotno, je torej postalo neizpodbitno za-starelo.

Pri dana{njem stanju okolja, predvsem pa pritiskih inogroènosti vodnih virov, se poraja vpra{anje, kako izpe-ljati ukrepe, ki bodo zagotovili prevoj nara{~ajo~e obre-menjenosti podzemnih vod (in to po evropski zakonodajiè do leta 2015), ter na drugi strani ohranjati {e neobre-menjene, vendar dokaj ali mestoma precej ogroène virepodzemne vode.

Osnovni pristop k re{evanju problematike podajajo ev-ropske smernice (WFD) in navodila za izpolnjevanje zah-tev teh smernic (LAWA). Prva stopnja je opredelitev naj-bolj pomembnih in med temi najbolj ogroènih in obre-menjenih virov podzemne vode. Druga stopnja je vzpo-stavitev reprezentativne opazovalne mreè za nadzor ko-li~inskega in kakovostnega stanja podzemnih vod. Tretjastopnja je izdelava programov za upravljanje s temi viri.êtrta stopnja je sodelovanje javnosti pri oblikovanju inizvajanju programov.

Za optimizacijo programov upravljanja (ki zajemajovse ustrezne za{~itne in sanacijske ukrepe) je bistvenegapomena ~im bolj natan~na dolo~itev dejanskih to~kovnihin dejanskih razpr{enih virov onesnaèvanja. (Pri slabioceni dejanskih izvorov in tipov onesnaèvanja bo lahkoizvajanje ukrepov drago in neu~inkovito.)

Za optimizacijo programov upravljanja virov podze-mne vode je po drugi strani bistveno dolo~iti neobreme-njene in neogroène vire podzemne vode, kjer lahko

vzpostavimo dolo~ene za{~itne ukrepe z vi{jimi okoljski-mi cilji. S tem si zagotovimo la`je ohranjanje pomem-bnih potencialnih virov podzemne vode ter se pribliùje-mo sonaravnemu upravljanju teh virov.

Ena od zelo pomembnih osnov za optimizacijo na~rtovupravljanja je ocena ob~utljivosti vira podzemne vode.Na podlagi te ocene lahko na~rtujemo prostorsko pre-dnost za{~itnih in sanacijskih ukrepov, {e zlasti na zeloogroènih in è obremenjenih obmo~jih. Na takihobmo~jih je namre~ te`ko v kratkem ~asu vzpostavitiustrezno hierarhijo ukrepov, ki pa mora biti vzpostavlje-na, da je ukrepe sploh mo`no izvajati.

Ocena ob~utljivosti vira podzemne vode je tudi zelo po-membna za razumevanje upravi~enosti in na~inov sanacijepri onesnaènju ob nesre~ah. Razli~na ob~utljivost posame-znega vira podzemne vode dolo~a, ali bo neko razlitje uso-dno za vodni vir ter kako hitro in na kak{en na~in je mo`noneko razlitje u~inkovito sanirati. Glede na sedanja one-snaènja je namre~ o~itno, da se premalo zavedamo, kako hi-tro lahko dolo~ena snov prodre do podzemne vode in do za-jetij tudi skozi srednje ali celo slabo prepustne plasti in kakoneznatne koli~ine nevarne snovi (npr. ostanki pesticidov v»prazni« plasti~ni embalaì) so lahko usodne za vodni vir.

LITERATURA

1. Ajdi~, M., Bren~i~, M., Lo~ni{kar, A., Petkov{ek, A., Prestor, J., @mavc, J., 1998.Smernice za dolo~itev na~ina za{~ite podzemne vode na obmo~ju avtoceste. DARS,1999.

2. Bren~i~, M., Rikanovi~, R. in sod., 2001. Za{~ita podzemnih vod pred negativnimivplivi s cest. Tipkano poro~ilo. Arhiv GEOZS, 2001.

3. Kranjc, S., Drobne, F., 1995. Bilanca podzemnih vod Republike Slovenije. Letno po-ro~ilo. Tipkano poro~ilo. Arhiv GEOZS, 1995.

4. Prestor, J., Rikanovi~, R., Jan‘a, M., [ajn, R, Bavec, M., Rajver, D., Lapanje, A., Bi-zjak, M., Strojan, M., 2001. Nacionalna baza hidrogeolo{kih podatkov za opredelitevteles podzemne vode Republike Slovenije (1. faza).) Tipkano poro~ilo. Arhiv GEOZS,2002.

5. Prestor, J., Jan‘a, M., Rikanovi~, R., Strojan, M., 2001. Dosegljivost, izkoristljivost inizkori{~enost podzemnih vodonosnikov. Tipkano poro~ilo. Arhiv GEOZS, 2001.

6. http://www.sigov.si/mop/ — EUROWATERNET v Sloveniji. MOP RS, 2001.

206

KULTURNA DEDI[ÎNA /Gojko Zupan

KULTURNA DEDI[ÎNAGojko Zupan

Varovanje kulturne dedi{~ine in razvoj tega po-dro~ja sta vezana na razvoj konkretnega prosto-ra in ljudi v njem. Predpisi za varovanje dedi{~ineodraàjo stanje duha v na{i dràvi in odmev zgo-dovinskega razvoja spomeni{kovarstvene stroke.Slovenski prostor je è sredi 19. st. dobil prvepredpise in organizirane oblike sodobnega varo-vanja. Iz avstro-ogrske Centralne komisije sona~ine prevzemali v Dràvi SHS, kasneje Jugo-slaviji. Zavest o varovanju je bila ìva celo meddrugo svetovno vojno in se je prelila v vrsto za-konov, ki so jih na dvajset let in celo pogostejesprejemali v dràvah na na{em ozemlju. Rezultatizku{enj, nove dràvne organiziranosti in UstaveRS je sedanji Zakon o varstvu kulturne dedi{~ineiz leta 1999 in njegova posledica na~in organizi-ranja slu`b za varovanje kulturne dedi{~ine inna~ini vrednotenja ter varovanja dedi{~ine.

Zakonodaja in njen razvoj

Ljudje in narava so na planetu Zemlja prepleteni v sim-biozo skupnega ìvljenja. Odkar je ~lovek za~el samoza-vestno iskati zaveti{~e in preurejati naravne danosti za to,da ìvi bolje in na la`ji na~in, je njegovo delo usmerjenov nikoli kon~ano nasprotovanje naravnim in ~lovekovimujmam. ^lovek se je od vsega za~etka boril na dveh rav-neh, ustvarjal je realno in simbolno za{~ito samega sebe,svojih bivali{~ in okolja. Vsaka obleka, ognji{~e, streha inzgradba so najprej za{~ita pred naravnimi silami, ~epravna to pogosto pozabljamo, ker se bolj ukvarjamo z zgodo-vinskimi in estetskimi platmi obla~il ali zidane kulturnededi{~ine. Iz vesolja sta s prostim o~esom vidni samo dvestvaritvi ~love{tva: kitajski zid in umetna svetloba, obenamenjeni varovanju ljudi in njihovih zakladov.

Slovenija sama je raznolika in mala deèla raznolikihin malih ujm. Najbolj krute nesre~e je tudi v Sloveniji po-vzro~al ~lovek. Narava ni nikoli pobila toliko ljudi kot bit-ke v antiki, pokristjanjevanje ali verski spopadi, bene{kevojne, Napoleonove vojske, So{ka fronta ter spopadi meddrugo svetovno vojno in poboji po njej. Spomeniki vsehomenjenih dogodkov so posejani po dràvi. Posebneslu`be za varovanje kulturne dedi{~ine si skupaj zosve{~enimi posamezniki prizadevajo, da bi ohranili ~imve~ ~im bolj raznolikih materialnih ostankov, pri~ zgodo-vine in duhovnega razvoja.

Kulturna dedi{~ina je posebna vrednota, omenjena è vpetem ~lenu slovenske Ustave. Dràva skrbi za ohranjanje

naravnega bogastva in kulturne dedi{~ine in ustvarjamo`nosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slove-nije. Pot do za{~ite v Ustavi je bila dolga in je peljala odljubiteljske za{~ite do dolgoletne profesionalne skrbi insprejemanja posameznih predpisov. Predpisi so na prvi po-gled dolgo~asno branje, vendar se v njih odraà ~as nastan-ka in na~in varovanja dedi{~ine, zato je nujno, da pred ana-lizo posebnih varstvenih vidikov, simbolnih za{~it ~lovekain njegovih stvaritev obravnavamo kratek razvoj predpisov.

Sodobno organizirano varstvo dedi{~ine sledimo naobmo~ju sedanje Republike Slovenije najmanj od srede 18.stoletja dalje, ko je avstrijska oblast uvedla nekatere varstve-ne uredbe, ki so bile usmerjene v zavarovanje rokopisov, ko-respondenc in na~rtov. S posebnim dekretom so zavarovalinovce in kasneje vpeljali nadzor nad drugimi najdbami vzemlji. V Ljubljani je è leta 1774 delovala Gradbena, gasil-ska in olep{evalna komisija. Skrbela je za uravnoteènena~rte za stavbe, za njihove tehni~ne elemente in likovni vi-dez, torej tudi za simbolne elemente. Posamezne, bolj enot-ne dolo~be za{~ite so bile opredeljene v Stavbinskih redih.

Na za~etku 19. stoletja je dràva s svojimi predpisi èopredelila premete, ki imajo vrednost kulturnega spome-nika, in prepovedala njihov izvoz v tujino. Z dekretom jeod krajevnih oblasti zahtevala, da se vsi najdeni »starin-ski« kamni vzidajo v stene najbli`je cerkve. Za Sloveni-jo je bila to è ute~ena praksa, ki so jo uvajali v ~asuznanstvenika in stavbenika Avgu{tina Prygla (iz La{kega)v prvi polovici 16. stoletja. Stavbenik in {kofov svetova-lec je spodbudil vzidavanje epitafov v stene {kofijske pa-la~e. Sledili so mu znanstveniki Akademije Operosorumokoli leta 1700, kar potrjujejo ohranjeni vzidani nagro-bniki v zunanjih stenah ljubljanske stolnice.

Leta 1850 je avstrijski cesar izdal uredbo o ustanovitviCentralne komisije za prou~evanje in varstvo stavbnihspomenikov s sedeèm na Dunaju. Du{a organizacije jebil umetnostni zgodovinar Maks Dvorak. V komisiji sobili zbrani predstavniki osrednjih dràvnih uradov. Opira-la se je na delo prostovoljnih dru{tev, ki jih je dràva fi-nan~no podpirala. Tak{en na~in dela je aktualen {e danes,ko v okviru evropskih zdruènj i{~emo ob profesionalniskrbi zainteresirane civilne organizacije, le podporodràve je te`ko zagotoviti.

Po~asi so v Centralno komisijo pritegnili prostovoljnezaupnike – korespondente in konservatorje, ki so sprem-ljali dogajanja na deèli in poro~ali v prestolnico. Delo-vanje komisije, ki je takrat spadalo v sam vrh skrbi za de-di{~ino, je spodbudilo pripravo strokovnih izhodi{~, kijim v osnovah sledimo {e danes. Leta 1861 je dobila Cen-


207

tralna komisija del javnih, upravnih pooblastil. Njeno de-lo se je za~elo {iriti na ve~ podro~ij, iz sekcij so se razvi-li ustrezni in{tituti. Ljubitelje so med korespondenti inkonservatorji za~eli nadome{~ati ustrezno {olani strokov-njaki. Prakti~na dela so na spomenikih prevzemali vsebolj specialno {olani obrtniki in umetniki. Konservatorjiso morali komisiji poro~ati o izboru izvajalca in kakovo-sti opravljenega dela.

Centralizirano varstveno dejavnost so z rastjo narodnezavesti in vedno glasnej{ih zahtev po deèlni avtonomijiv ~asu pred prvo svetovno vojno reformirali z ustanovit-vijo deèlnih uradov za prou~evanje in varstvo spomeni-kov. Obmo~je Slovenije so takrat pokrivali trije uradi, vLjubljani za Kranjsko, v Gradcu za [tajersko in Koro{koter v Pulju za Primorsko in Istro. V Ljubljani je bil prviprofesionalni konservator France Stele. Slu`bo je nasto-pil leta 1913. Takratna dràva ni uredila varstva dedi{~ines posebnim zakonom, ~eprav so bile strokovne razmerezanj è dovolj zrele. Odziv na prizadevanja spomeni{keslu`be je bil razli~en, odvisen predvsem od varstvenegainteresa dràvnih in cerkvenih oblasti.

V dràvi in kasneje Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slo-vencev, dràvi po razpadu Avstro-Ogrske, je po letu 1919Spomeni{ki urad raz{iril svoje delovanje na vso takratnoSlovenijo. Strokovna plat spomeni{kovarstvenega dela jeslonela na srednjeevropskih izku{njah in izhodi{~nih do-lo~bah avstrijske varstvene slu`be, ker tudi takratnadràva ni sprejela enotnega varstvenega zakona. Sloven-ska deèlna vlada je leta 1921 izdala naredbo o varstvuumetnin pred izvozom. Dràvna oblast je leta 1929 z za-konom o gozdovih in leta 1931 z gradbenim zakonom po-sredno zavarovala dele nepremi~ne kulturne dedi{~ine.Zakon iz leta 1932, ki bi pokrival muzejsko in varstvenodejavnost, je ostal le predlog.

@e pred koncem druge svetovne vojne so s posebnimodlokom SNOS,1 ki je postavil temelje povojnemu siste-mu, zavarovali knji`nice, arhive in kulturne spomenike.To je edini znani primer, da je neko odporni{ko gibanje vEvropi sprejelo poseben odlok za varovanje spomenikov.Odlok àl ni zavaroval {tevilnih gradov, ki so jih po`galimed boji in po koncu vojne, niti mu ni uspelo za{~ititislik in druge opreme, ki je med vojno in po njej zamenja-la lastnike, bila odpeljana v tujino ali bila uni~ena.

Za vso nekdanjo Jugoslavijo je leta 1945 za~el veljatiZakon o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih zna-menitosti, ki je postavil pod dràvno varstvo vse kulturnespomenike in prirodne znamenitosti. Ministrstvo za pro-sveto je ustanovilo Zavod za varstvo in znanstvenoprou~evanje kulturnih spomenikov in prirodnih znameni-tosti Slovenije v Ljubljani, ki je nadomestil nekdanji spo-meni{ki urad. Z novimi ustavnimi spremembami so pri-stojnosti varstva spomenikov prenesli na posamezne fe-deralne enote – republike, kar je leta 1948 omogo~ilo

sprejetje novega zakona o varstvu kulturnih spomenikovin prirodnih znamenitosti Ljudske Republike Slovenije.Novi Zavod za varstvo spomenikov LRS je postal osre-dnja zakonodajna in izvr{ilna ustanova za varstvo inprou~evanje spomenikov ter znamenitosti na slovenskemozemlju. Osrednje naloge Zavoda so bile vodenje eviden-ce o stanju spomenikov in prou~evanje fizi~nega in prav-nega zavarovanja v okviru zakonskih predpisov o za{~itiin varstvu premi~nih in nepremi~nih spomenikov. Na re-stavratorskem podro~ju je bila njegova naloga zavarova-nje spomenikov in njihova obnova. Do uveljavitve obrav-navanega zakona so konservatorji nekdanjega Spome-ni{kega urada usmerjali strokovni interes predvsem naumetnostnozgodovinske, urbanisti~ne in deloma arheo-lo{ke spomenike. Novi zakon je pritegnil stroke s po-dro~ja varstva narave in dru`boslovja, kot so etnologija,arheologija, zgodovina, knji`ni~arstvo, arhivistika in teh-nika. Sam Zavod je po avstro-ogrskem vzoru neposrednoupravljal s podro~jem upodabljajo~e umetnosti, urbani-zma in arhitekture, domov pomembnih slovenskih ose-bnosti, spomenikov NOB in gradov. Ostala strokovna po-dro~ja so zaradi la`jega obvladovanja {irokega obseganovih nalog prevzeli ravnatelji centralnih muzejev inustanov kot ~astni referenti. Na terenu so {e vedno delo-vali posebni okrajni in krajevni ~astni zaupniki. Leta1948 je za~el Zavod izdajati revijo za teorijo in praksokonservatorstva Varstvo spomenikov, ki je doslej iz{la èv 38 zvezkih. Kasneje je izhajal Vestnik in prilo`nostnodruga strokovna in popularizacijska gradiva.

V petdesetih letih se je iz Zavoda razvilo samostojnovarstvo zgodovinskega arhivskega gradiva in muzejev.[estdeseta leta so zaznamovala nov varstveni zakon(1961) in decentralizacija spomeni{ke slu`be z ustanovi-tvijo regionalnih zavodov v Mariboru, Celju, Kranju, No-vi Gorici, Ljubljani, Piranu in dve desetletji kasneje vNovem mestu. Spomeni{ka slu`ba je bila ena prvih, ki jeposkrbela za decentralizacijo slu`be in enakopravno po-krivanje vseh slovenskih regij. Centralnemu Zavodu zaspomeni{ko varstvo LRS je ostala strokovno usmerjeval-na vloga, medtem ko so se regionalni zavodi ukvarjali spripravo evidenc in dokumentacije, izdelovali so sezna-me in register kulturnih spomenikov, pripravljali doku-mentacijo za obnovo kulturnih spomenikov, prenovo na-selij, gradiva za prostorsko dokumentacijo in posege vzavarovana obmo~ja ter popularizacijo dejavnosti. V {est-desetih so na republi{kem zavodu za~eli izdajati bro{ure,strokovne vodnike po posameznih kulturnih in naravnihspomenikih Slovenije. Do danes so ti ostali najbolj celo-vite predstavitve posameznih spomenikov. Iz{lo je naddvesto bro{ur.

Leta 1974 je s spremenjeno ustavno ureditvijo varstve-no podro~je z vsem kulturnim ìvljenjem pre{lo v iz-klju~no pristojnost nekdanjih jugoslovanskih republik.Nova dru`bena ureditev je postavila varstvo spomenikovz upravnega in znanstvenega podro~ja dejavnosti spome-

208

KULTURNA DEDI[ÎNA /Gojko Zupan

ni{kega varstva v pristojnost celotne dru`be in dru`bene-ga na~rtovanja, pri ~emer je postal Zavod samo strokovniiniciativni in usmerjevalni organ.

Posledica prvega posebnega zakona o varstvu naraveleta 1970 je bila odcepitev tega varstvenega podro~ja odZavoda. Omenjeni zakon in è leta 1965 objavljeni zakono varstvu kulturnih spomenikov sta bila osnova za zakono naravni in kulturni dedi{~ini iz leta 1981, ki je z vno-vi~no zdruìtvijo »narave« in »kulture« preimenovalosrednjo dràvno varstveno institucijo v Zavod RS zavarstvo naravne in kulturne dedi{~ine. Med pomembnej{enovosti tedanjega zakona uvr{~amo (poleg è obstoje~egapojma spomenik) {ir{e pojmovanje dedi{~ine, varovanetudi s pomo~jo razli~nih planskih aktov. V tem ~asu so seizoblikovale kakovostne osnove konservatorskih standar-dov in na~inov strokovnega dela.

Leta 1982 se je iz republi{kega Zavoda izlo~il Restav-ratorski center, ki je do tedaj deloval v okviru njegovihrestavratorskih delavnic, da bi lo~ili izvajalsko in uprav-no nadzorno funkcijo ustanove. Za posamezna {ir{a var-stvena obmo~ja so bili kontinuirano ustanavljani posebnijavni zavodi: Triglavski narodni park, regijska parka Ko-zjansko ter [kocjanske jame in posebej s svojim zakonomdruga~e organizirana Kobilarna Lipica. Boji za Slovenijoso leta 1991 znova opozorili, da slovenska dedi{~ina nivarna. Kustosi so trepetali za zaklade v Narodni galeriji,ko so vojaki napadali in branili [tab teritorialne obrambena drugi strani ceste. Konservatorji so bili zgroèni obru{enju stolpa cerkve v Radgoni in ob brezbri`nosti doobjektov, ki so jih ozna~ili z znaki Haa{ke konvencije.Bolj kot modro beli {~iti nas je za{~itila sre~a.

Po vnovi~ni in premalo utemeljeni izlo~itvi varstva na-rave leta 1994 se je razpolovljeni Zavod, najvi{ji organ vstrukturi spomeni{kega varstva, preimenoval v UpravoRS za kulturno dedi{~ino in deloval poleg Arhiva Slove-nije in novega In{pektorata za kulturno dedi{~ino v sesta-vi Ministrstva za kulturo kot organ v sestavi. Nova orga-nizacija in nova dràva je zahtevala nov zakon.

Od konca februarja leta 1999 velja nov varstveni za-kon, ki na osnovi dolo~il nove Ustave Republike Slove-nije v bistvenih potezah povzema sodobne mednarodnevarstvene usmeritve, dograjuje pozitivne izku{nje iz pre-teklosti in se prilagaja uskladitvam z ostalimi podro~jiurejanja prostora in varovanja objektov, ki so nepo-gre{ljivi za na{o dejavnost. Klju~ne novosti zakona sopredvsem lo~itev varstva narave od varstva kulturne de-di{~ine in centralizacija varstvene slu`be s poudarjanjemenotnega sistema varstvene slu`be v novem Javnem za-vodu. Ta zdruùje izku{nje regionalnih zavodov in Re-stavratorskega centra s preglednej{o strokovno izmenja-vo strokovnjakov in znanj. Teì{~e odgovornosti za var-stvo kulturne dedi{~ine se je preneslo z lokalnih skupno-sti in dràve na lastnike, saj so v novih razmerah in

dràvi jasneje izraène njihove pravice in dol`nosti.Upo{tevani so mednarodni standardi dokumentiranja terevidentiranje in ovrednotenje dedi{~ine, kar je nadgraje-no z vpisom v enotni, centralni republi{ki zbirni registerdedi{~ine. Tako je bilo na za~etku leta 2002 v zbirnemregistru evidentiranih è nad 15.000 dedi{~inskih enot,od tega je bilo za kulturni spomenik na ravni ob~in raz-gla{enih 7504 enot.

Novi zakon o varstvu kulturne dedi{~ine iz leta 1999 jespodbudil na~rtovano spremenjeno organiziranost inustanovitev omenjenega skupnega Zavoda za varstvo kul-turne dedi{~ine. Novi zavod ima centralo v Ljubljani inposeben Restavratorski center Slovenije. Prevzel je se-dem organizacijskih enot, nekdanjih regijskih zavodov vCelju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Novemmestu in Piranu. Skupaj ima zavod 205 zaposlenih. Stro-kovnjakov konservatorjev2 je v izpostavah in Restavra-torskem centru skupaj 92, preostali zaposleni delajo: 53kot restavratorji, 24 v dokumentaciji in 36 v skupnihslu`bah.3 Zavod je edini strokovni skrbnik nepremi~nekulturne dedi{~ine in kulturna institucija z najbolj kom-pleksnim kulturnim poslanstvom v Sloveniji, ki se profe-sionalno razvija od leta 1913.

Strokovnjaki zavodov posredno varujejo gradivo, ki niv njihovi lasti in hrambi, na~rtujejo varstvo objektov v di-nami~nem prostoru, od mejnika do mestnih jeder, od ka-pelice ob poti do arheolo{kih zakladov. Muzeji s 500 za-poslenimi, posebej s strokovnjaki – kustosi, uspejoza{~ititi predmetno zgodovino,4 ki jo shranijo v klimati-zirane prostore, zavarovane z alarmnimi napravami,poàrnimi javljalci in za{~itene pred prahom ali svetlobo.Podobno ravnajo knji`ni~arji in arhivarji. Z nepremi~nodedi{~ino, ki je pogosto ni mogo~e umakniti v pokrit alivarovan prostor, je te`je. Dedi{~ino ogroàjo raba in ra-zvoj, neosve{~enost lastnikov in pomanjkanje denarja.Obseg dela se je z novim zakonom bistveno pove~al, karob hitrem razvoju in {tevilnej{ih lastnikih spomenikov terintenzivnem razvoju prometne infrastrukture pogostoonemogo~a umirjeno in poglobljeno strokovno delo. Re-stavratorski center ima celo manj zaposlenih kot pred tre-mi leti. Varuhi dedi{~ine sku{ajo spoznati védenje na{ihdedov in ga ohraniti zanamcem. Pri delu pogostoopaàjo, da je ~lovek ve~ji sovra`nik dedi{~ine kot vseujme zgodovine. Samozaverovanost v tehnolo{ke izumepogosto naredi ve~ {kode kot koristi. Tehnicisti~ne inkratkoro~ne re{itve najbolj ogroàjo nematerialno de-di{~ino, ob njej krajino in nepremi~ne kulturne spomeni-ke, kjer lastniki radi prilagajajo podedovano brez pravegaznanja in zavedanja.

Poplav, kakr{ne poznajo obmo~ja z monsuni, v Slove-niji ni, vulkanska dejavnost zadnjih tiso~letij je potrjenale v kamninah in toplih vrelcih, tornadov v ozkih dolinahni in ru{ilni potresi nimajo mo~i japonskih katastrof.Krajinska raznovrstnost, biotska raznovrstnost, zgodo-


209

OPOMBE1 SNOS – Slovenski narodnoosvobodilni svet, organ partizanske civil-

ne uprave.2 V zavodu delajo arheologi, arhitekti, etnologi, gradbeni inènirji,

krajinski arhitekti, umetnostni zgodovinarji, zgodovinarji in drugi.3 Zaposlenost zaradi odsotnosti, zlasti porodni{kih dopustov, in fluk-

tuacije niha za 5 %.4 Muzealci so oteli pozabi predmete z likovnimi zna~ilnostmi, od slik

do kipov in grafik, re{ili so zgodovinske predmete in tiso~e predme-

tov, ki pri~ajo o na{em vsakdanjem ìvljenju in razvoju ~loveka, od

{ivanke prazgodovinskega lovca iz Poto~ke zijalke do ljubljanskega

tramvaja in ra~unalnika. Dragoceni predmeti so v depojih in zbirkah

252 evidentiranih muzejev in v {tevilnih zasebnih zbirkah po Sloveni-

ji. Rihter, A., Ciglene~ki, M., (urednici), 2001, Vodnik po slovenskih

muzejih, 252 muzejev in galerij, Mladinska knjiga, Ljubljana.

5 Mikl Curk, I., Ciglene~ki, S., Vuga, D., 1993. Po poteh rimskih voja-

kov v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za kulturo, Zavod Republike

Slovenije za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine.6 Gradi{~ansko ali Burgenland v Avstriji je dobilo ime prav po {tevil-

nih gradovih.7 @ive kli~em / mrtve objokujem / lomim strele.8 Fabiani, Maks, 1999, ACMA, [tanjel, Ustanova Maks Fabiani. 178

vinske mavrice in dedi{~ina ljudstev, ki so ìvela nana{em obmo~ju, pa so nam zapustili mozaik izku{enj inna~inov ìvljenja, povezanih z bojem proti nesre~am vsehvrst. Kulturna dedi{~ina odraà zna~ilnosti prostorskeumestitve. Slovenski kitajski zid je Claustra Alpium Iuli-arum, niz rimskih anti~nih utrdb,5 ki so varovale ravnineItalije pred napadi barbarov. Obmejna lega se je nadalje-vala skozi srednji vek, ko so v Sloveniji postavili {tevil-ne gradove in stotine taborov, da so se ljudje vanje zate-kali pred tur{kimi vpadi. Celo veliki Leonardo je v krajihob So~i, poseljenih s slovenskim ìvljem, na~rtoval veli-ke zajezitve, da bi tur{ki konjenici prepre~ili vdore vsmeri Benetk. Gradovi Slovenije so bistveni ~len verige,ki se je od dalmatinskih trdnjav mimo Karlovca in Vojnekrajine razpenjala proti avstrijskemu Gradi{~anskemu6 inob robu Panonske niìne proti Dunaju. Nekdanja razme-jitev med Italijo in dràvo SHS je ponovila del anti~nemejne linije. Ob anti~ni meji so rasli bunkerji italijanske

vojske in jugoslovanska Rupnikova linija. Ostanki tehbunkerjev so vidni {e danes. Posamezne stavbe so porabi-li za planinske in turisti~ne postojanke. Te nam omo-go~ajo prost dostop do enega osrednjih slovenskih sim-bolov, ki z najvi{je to~ke varuje ~loveka in slovenskoozemlje na najvi{ji to~ki dràve, na vrhu Triglava.

Simbolno varstvo pa je posebno poglavje, kot zvonovicerkva, ki so klicali svetnike, da odganjajo ujme ~asa inprostora s svojim zvokom in napisi Vivos voco / Mortuosplango / Fulgura frango.7

Kljub vsej zakonodaji ter vrednotenjem znotraj pravil-nikov in v strokovnih skupinah ostaja odprto vpra{anjevarovanja, kakor ga je zastavil prvi arhitekt in doktor teh-ni~ne fakultete na Dunaju Maks Fabiani: »Ostaja {e ve-dno vpra{anje, kaj je zadnji smoter eksistence ~love{kevrste in vsega sveta.«8

3 ogrozeni ekosistemi in vrednote - · pdf fileni azijski medved veliki panda, iz na{e...

Documents