29._03._2018).pdf · 2 televizija naslov razmetavajo z denarjem? zaporedna št. 1 medij; doseg pop...

Število objav: 34Radio: 8Televizija: 5Tisk: 21Spremljane teme:Dušan Mes: 0SŽ - Slovenske železnice: 7IJPP: 0železniška infrastruktura: 6Muzejski vlak: 0Železniški Muzej: 0Milan Jelenc: 0Drugi Tir: 22železniška postaja: 0zapora železniške proge: 0z vlakom: 1Tomaž Kraškovic: 0Robert Rožič: 0

Zbirka medijskih objavSlovenske železnice,za obdobje 29. 3. 2018

2

Televizija Naslov Razmetavajo z denarjem?

Zaporedna št.1

Medij; Doseg POP TV; 707.266, Slovenija 19:06 Trajanje: 2 min

Rubrika, Datum 24 ur; 28. 3. 2018

Stran v zbirki:9

Avtor Martin Tomažin

Teme SŽ - Slovenske železnice

Povzetek...350 evrov, celotno podjetje pa 25 tisočakov, v kar štejejo poslovna kosila, pa pogostitve v obiskih poslovnih enot in priložnostna darila. Podobno na . 7 članov poslovodstva je lani porabilo 19 tisočakov vključujoč stroške Železnicahslužbenih poti, letalskih in drugih kart, pa seminarjev. Za vse morajo pridobiti...

Televizija Naslov Napovednik

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Planet TV; 425.639, Slovenija 17:54 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Danes; 28. 3. 2018

Stran v zbirki:10

Avtor Tomaž Bratož

Teme Drugi Tir

Povzetek...PLANET TV, 28.03.2018, DANES, 17.54 TOMAŽ BRATOŽ (voditelj): Državljan K proti državi. Prvi obraz referendumaproti vladnemu , se kljub uspešni tožbi, še ne da. Poseben datum za referendum ločen od volitev, ga drugemu tiruspravlja v bes. Še eno glasovanje na stroške davkoplačevalcev, je čista...

Televizija Naslov Referendumski cirkus bomo vrteli do onemoglosti

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Planet TV; 425.639, Slovenija 17:56 Trajanje: 3 min

Rubrika, Datum Danes; 28. 3. 2018

Stran v zbirki:11

Avtor Marko Gregorc

Teme Drugi Tir

Povzetek...demokracije kot pri nas. Politika hoče, da glasuje čim manj, namesto čim več ljudi. Tako udarno in besno Vili Kovačič vodja tabora proti Cerarjevi verziji . S fantomsko družbo 2TDK najdražjo traso in Madžari v slovenskem drugega tiraposlu stoletja. Dan potem ko je državna volilna komisija referendum s 13. majem nepreklicno...

Televizija Naslov Začetek 14 dnevnega roka

Zaporedna št.4

Medij; Doseg TV Slovenija 1; 418.920, Slovenija 13:00 Trajanje: 2 min

Rubrika, Datum Prvi Dnevnik; 28. 3. 2018

Stran v zbirki:12

Avtor Andreja Gregorič

Teme Drugi Tir

Povzetek...se bo predsednik posvetoval s poslanci, na volišča pa bomo šli v slabem mesecu kar dvakrat, trinajstega maja bo namreč ponovljeno glasovanje o zakonu o . Več Andreja Gregorič. ANDREJA GREGORIČ: Potem ko se je drugem tirutemu, da predlaga mandatarja, odrekel predsednik države, je začel teči rok, ko to lahko stori...

Televizija Naslov Obnova mostov

Zaporedna št.5

Medij; Doseg TV Slovenija 1; 418.920, Slovenija 13:18 Trajanje: 2 min

Rubrika, Datum Prvi Dnevnik; 28. 3. 2018

Stran v zbirki:13

Avtor Goran Rovan

Teme železniška infrastruktura

Povzetek...brežiški občini nameravajo letos za nove naložbe nameniti 10 milijonov evrov. Med največjimi sta obnova Bizeljske ceste in dolgo pričakovana sanacija mostu čez Savo. Most je zaščiten kot spomenik tehniške kulturne železniškegadediščine, odprt je bil leta 1906. Takrat je bil to tretji najdaljši most v Avstro Ogrski....

3

Radio Naslov Vili Kovačič je na vrhovnem in ustavnem sodišču oddal pritožbi na razpisani datum referenduma

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Radio Slovenija 2; 200.000, Slovenija 14:30 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Val 202; 28. 3. 2018

Stran v zbirki:14

Avtor Ana Štravs

Teme Drugi Tir

Povzetek...2, 27.03.2018, VAL 202, 14:30, NOVICE ANA ŠTRAVS (voditeljica): Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiruVili Kovačič je na vrhovnem in ustavnem sodišču oddal pritožbi na razpisani datum referenduma o zakonu o drugem

, ki bo 13.5., ob tem je napovedal: VILI KOVAČIČ: Tudi, če ne uspemo sej potem še ostane možnost pritožbe... tiru

Radio Naslov Kovačič oddal pritožbi na razpisani datum referenduma

Zaporedna št.7


Rubrika, Datum Program A 1; 28. 3. 2018

Stran v zbirki:15

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...RADIO SLOVENIJA 1, 28.03.2018, PROGRAM A1, 14:00 Pobudnik referenduma o zakonu o Vili Kovačičdrugem tiruje na vrhovnem in ustavnem sodišču oddal pritožbi na razpisani datum referenduma, ki bo 13. maja. Če s pritožbo in poznejšim referendumom...

Radio Naslov Napovednik

Zaporedna št.8


Rubrika, Datum Dogodki in odmevi; 28. 3. 2018

Stran v zbirki:16

Avtor Luka Bregar

Teme Drugi Tir

Povzetek...svoje predstavnike in Moskve. O tem takoj po začetku oddaje, ki jo vodim Luka Bregar. Odmeva še. Kovačič ima v rokah še nekaj kart za ustavitev zakona o . V gorenjskih turističnih središčih bodo umirjali promet. V Krki drugem tirunašli avtomobil s pogrešanima najstnikoma. Fant in dekle mrtva. Kako velike čevlje bo...

Radio Naslov Kovačič ima v rokah še nekaj kart za ustavitev zakona o drugem tiru

Zaporedna št.9


Rubrika, Datum Dogodki in odmevi; 28. 3. 2018

Stran v zbirki:17

Avtor Maja Derčar

Teme SŽ - Slovenske železnice , Drugi Tir

Povzetek...Vili Kovačič je na Vrhovnem in Ustavnem sodišču oddal pritožbo s pobudo za oceno ustavnosti včeraj razpisanega datuma za ponovljeni referendum o zakonu o , ki bo 13. maja. Ker torej ta ne bo hkrati z državnozborskimi drugem tiruvolitvami to otežuje učinkovito izvajanje pravice glasovanja, trdi Kovačič v pritožbi. V...

Radio Naslov Vili Kovačič se je pritožil

Zaporedna št.10


Rubrika, Datum Zrcalo dneva; 28. 3. 2018

Stran v zbirki:18

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...RA SLOVENIJA 1, 28.3.2018, ZRCALO DNEVA, 22:12 Pobudnik referenduma o zakonu o Vili Kovačič sedrugem tiruje pritožil na sklep državne volilne komisije o datumu ponovljenega glasovanja, ki bo 13. maja. Kot poudarja, želi, da se referendum izvede...

4

Tisk Naslov Jelka Žekar:Z vsem znanjem in izkušnjami bomo zmogli tudi ta zahteven projekt

Zaporedna št.11

Medij; Doseg Ljubljana; 89.000, Slovenija Stran: 9Površina: 1.083 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 28. 3. 2018

Stran v zbirki:21

Avtor Uroš Grilc


Povzetek

...petletnem obdobju? Ljubljana kot glavno mesto potrebuje novo in avtobusno postajo ter urejen, sodoben, železniškohiter in ljudem prijazen . Žal ureditev tega problema večinoma ni v pristojnosti občine, si pa železniški prometprizadevamo, da bi država, ki je lastnica , bolj aktivno pristopila k uresničitvi projekta. Izgradnja Slovenskih železnicPotniškega...

Radio Naslov Maketo so umaknili

Zaporedna št.12

Medij; Doseg Radio Koper; 30.000, Slovenija 07:01 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Jutranjik; 28. 3. 2018

Stran v zbirki:22

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...RA KOPER, 28.3.20118, JUTRANJIK, 7:01 Po aferi s preplačano maketo je direkcija za infrastrukturo drugega tiraodstopila od pogodbe za njeno izdelavo. Izbrano podjetje Art rebel 9 je namreč kršilo pogodbo, saj je cenejšega ponudnika...

Radio Naslov Vili Kovačič se je pritožil

Zaporedna št.13

Medij; Doseg Radio Koper; 30.000, Slovenija 14:30 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Aktualno; 28. 3. 2018

Stran v zbirki:23

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...RA KOPER, 28.3.2018, AKTUALNOSTI (POROČILA), 14:30 Pobudnik referenduma o zakonu o Vili drugem tiruKovačič se je že pritožil zoper sklep državne volilne komisije o datumu ponovljenega glasovanja. Čez pritožbo in poznejšim referendumom ne bi uspel,...

Radio Naslov Cirkus bodo vrteli do onemoglosti

Zaporedna št.14

Medij; Doseg Radio Maribor; 22.000, Slovenija 14:32 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Do popoldneva; 28. 3. 2018

Stran v zbirki:24

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...RADIO MARIBOR, 28.03.2018, DO POPOLDNEVA, 14:32 Pobudnik referenduma o zakonu o Vili drugem tiruKovačič se je že pritožil zoper sklep Državne volilne komisije o datumu ponovljenega glasovanja. Če s pritožbo in poznejšim referendumom ne bi uspeli,...

Tisk Naslov Podvoz pri celjski pošti je znova zaprt

Zaporedna št.15

Medij; Doseg Celjan; 17.000, Slovenija Stran: 7 Površina: 96 cm2


Stran v zbirki:25

Avtor U. U.


Povzetek...soboto zjutraj znova zaprli podvoz pri glavni pošti. Kot zatrjujejo izvajalci del, naj bi tako ostalo do 9. aprila. Zaradi nadaljevanja rekonstrukcije podvoza je promet prepovedan za vsa motorna vozila, prehod za pešce in železniškegakolesarje poteka normalno. Ko bodo 9. aprila sprostili promet za motorna vozila,...

5

Tisk Naslov Referendum o drugem tiru, potem še volitve

Zaporedna št.16

Medij; Doseg Primorski dnevnik; 11.000, Slovenija Stran: 3 Površina: 59 cm2


Stran v zbirki:26

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...SLOVENIJA Referendum o , potem še volitve LJUBLJANA - Državna volilna komisija je odločila, da bo drugem tiruponovljeni referendum o 13. maja. Slovenski državljani bodo zato v manj kot mesecu dvakrat povabljeni na drugem tiruvolišča. Zadnjo nedeljo...

Tisk Naslov Referendumski cirkus bo vrtel do onemoglosti

Zaporedna št.17

Medij; Doseg Slovenske novice; 314.000, Slovenija Stran: 2 Površina: 71 cm2

Rubrika, Datum Dan v novicah; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:27

Avtor STA

Teme Drugi Tir

Povzetek... LJUBLJANA - Pobudnik referenduma o zakonu o Vili Kovačič seje že pritožil zoper sklep Državne volilnedrugem tirukomisije o datumu ponovljenega glasovanja. Če s pritožbo in poznejšim referendumom ne bi uspeli,...

Tisk Naslov Ceste, mostovi in tiri za premike tankov

Zaporedna št.18

Medij; Doseg Delo; 141.000, Slovenija Stran: 4 Površina: 865 cm2


Stran v zbirki:29

Avtor Peter Žerjavič


Povzetek...za uskladitev s potrebami obrambe Bruselj - Prometno omrežje v EU ne omogoča povsod hitrih premikov vojaških enot, predvsem proti vzhodu. Nosilnost tirov ali mostov ni zadostna za prevoz najtežjih oklepnih vozil. Peter železniškihŽerjavic, dopisnik Prepričljivega odgovora na vprašanje, kako bi vojaško opremo...

Tisk Naslov Nadvozi

Zaporedna št.19


Rubrika, Datum Pisma bralcev; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:30

Avtor Mitja Vilar


Povzetek...Nadvozi Slovenija je država, kjer njen vrh, ki ureja tudi vprašanja nadvozov nad avtocestami in , ve, da železnicamivlada izjemno pomanjkanje lesa, še zlasti polomljenega, iz katerega se lahko delajo lepljeni nosilci. Zato naroča jeklenekonstrukcije. Vrh države,...

Tisk Naslov Dve leti zaprt most v obnovo

Zaporedna št.20


Rubrika, Datum Slovenija; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:31

Avtor J. Z.


Povzetek

...in ki je za promet in pešce zaprt od poletja oziroma decembra 2016, bodo naposled začeli prenavljati. Brežiška občina je s sevmskim Rafaelom skupaj s podpisala pogodbo za prenovo najbolj Slovenskimi železnicamipoškodovanega odseka v dolžini 114 metrov. Dela bodo začeli aprila in bodo trajala do oktobra 2019, kljub 1,1 milijona...

6

Tisk Naslov Opoldansko trčenje vlaka in traktorja

Zaporedna št.21

Medij; Doseg Svet24; 118.000, Slovenija Stran: 8 Površina: 181 cm2


Stran v zbirki:32

Avtor Unknown


PovzetekI Žirovnica Na srečo je nastradala zgolj ocevina. m V torek opoldne jena območju Žirovnice vlak na nezavarovanem prehodu trčil v traktor. V nesreči je na srečo nastala zgolj materialna škoda, neljubi dogodek pa je povzročil približno 90-minutne zamude vlakov. Po ugotovitvah jeseniških

Tisk Naslov Kovačič: referendumski cirkus bomo vrteli do onemoglosti

Zaporedna št.22



Stran v zbirki:34

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...'Tli DO KONCA Pobudnik referenduma o zakonu 0 Vili Kovačič seje že pritožil zoper sklep Državne drugem tiruvolilne komisije o datumu ponovljenega glasovanja. Če s pritožbo in poznejšim referendumom ne bi uspeli,...

Tisk Naslov Pogodba za maketo drugega tira je nična

Zaporedna št.23



Stran v zbirki:35

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek... Komediia zmešniav Direkcija za infrastrukturoje odstopila od pogodbe. Direkcija za infrastrukturo je odstopila od pogodbe za izdelavo makete , ki jo je sklenila s podjetjem Art Rebel 9. Maketo so iz Kopra že umaknili. »drugega tiraRazlog za odstop je kršitev drugega odstavka 6. člena pogodbe, ki je določal,...

Tisk Naslov Cirkus "do onemoglosti"

Zaporedna št.24

Medij; Doseg Večer; 96.000, Slovenija Stran: 3 Površina: 61 cm2

Rubrika, Datum V žarišču; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:36

Avtor STA

Teme Drugi Tir

Povzetek... Pobudnik referenduma o zakonu o Vili Kovačič se je že pritožil zoper sklep Državne volilne komisije o drugem tirudatumu ponovljenega glasovanja. Če s pritožbo in poznejšim referendumom ne bi uspel,...

Tisk Naslov Brexit - past ali priložnost

Zaporedna št.25

Medij; Doseg Večer; 96.000, Slovenija Stran: 6 Površina: 509 cm2

Rubrika, Datum Gospodarstvo; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:38

Avtor Srečko Klapš

Teme Drugi Tir

Povzetek...dodala in britansko veleposlanico Honevjevo bolj v šali kot zares povprašala, ali bi lahko Britanci še enkrat šli na referendum kot Slovenci v primeru . Brvan Zhao, direktor mariborske družbe Tam Europe, je izpostavil drugega tiraMaribor kot naložbeni cilj za kitajske investicije, čeprav, kot je dejal, ni bilo preprosto...

7

Tisk Naslov Privatizacija letališča Trst: zeleno luč naj bi prižgali v petek

Zaporedna št.26

Medij; Doseg Finance; 55.000, Slovenija Stran: 6 Površina: 347 cm2

Rubrika, Datum Dogodki in ozadja; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:39

Avtor Nataša Koražija


Povzetek

...leto. Pospešeno vlagajo v infrastrukturo: 19. marca so odprli in avtobusno postajo ter povezavo nad železniškoavtocesto do , v izboljšave so vložili 17 milijonov evrov. Na letališču Ronke zdaj ustavlja 64 vlakov naželezniške postajedan. Na napovedujejo, da bodo povezavo s Trstom znova uvedli septembra letos. V Slovenskih železnicah železniškoTrst naj bi...

Tisk Naslov NAPAKE V EXCELU? MI ŽE NE

Zaporedna št.27

Medij; Doseg Finance; 55.000, Slovenija Stran: 7 Površina: 584 cm2

Rubrika, Datum Komentarji in odmevi; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:41

Avtor Aljoša Valentinčič

Teme Drugi Tir

Povzetek...pri Excelu ne motijo. Vsaj tako je bilo razumeti vsesplošno zgražanje ob nedavni »napaki« (ali napaki brez navednic) pri izboru izdelovalca makete za . Sarkazem zdaj izključujem in povem - da se spet ne bi kdo posebej po drugi tirnepotrebnem razburjal - ustrezni organi bodo zadevo pač pregledali in povedali, ali...

Tisk Naslov Vili Kovačič se je že spet pritožil

Zaporedna št.28

Medij; Doseg Primorske novice; 53.000, Slovenija Stran: 3 Površina: 112 cm2


Stran v zbirki:42

Avtor STA

Teme Drugi Tir

Povzetek... Ljubljana "Referendumski cirkus bomo vrteli do onemoglosti," napoveduje pobudnik Pobudnik referenduma o zakonuo Vili Kovačič se je že pritožil zoper sklep Državne volilne komisije o datumu ponovljenega glasovanja 13. drugem tirumaja. Če jim ne bi uspelo s pritožbo in poznejšim...

Tisk Naslov Imeli, a zapravili

Zaporedna št.29

Medij; Doseg EkipaSN; 50.000, Slovenija Stran: 19 Površina: 519 cm2


Stran v zbirki:44

Avtor Barbara Kavčič


Povzetek...osvojiti ligo AHL. Jeseničani so sezono sklenili v isti fazi kot lani, zdaj pa je pred njimi še finale državnega prvenstva, v katerem se bodo borili s Olimpijo. Tekme polfinala lige AHL Četrtek, 22. marec Renon - Slovenskimi železnicamiJesenice 3:4 - po podaljšku Sobota, 24. marec: Jesenice - Renon 0:4 Ponedeljek, 26. marec...

Tisk Naslov Hčerka Nikki je njegov najhujši kritik

Zaporedna št.30

Medij; Doseg Story; 25.000, Slovenija Stran: 28Površina: 1.058 cm2


Stran v zbirki:46

Avtor Nika Arsovski

Teme z vlakom

Povzetek... Simpatičnemu slovenskemu skakalcu Jerneju Damjanu je med vožnjo v Planico družbo delala tudi njegova z vlakommala princeska, hčerka Nikki, ki je pridno sedela očku v naročju in poslušala novinarska vprašanja ali pa se zamotila...

8

Tisk Naslov REKLI SO

Zaporedna št.31

Medij; Doseg Demokracija; 10.000, Slovenija Stran: 8 Površina: 97 cm2


Stran v zbirki:47

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...ljudstva Slovenije.) »No in danes si klonil. Odstopil si z mesta predsednika vlade. Premagal te je državljan Vili Kovačič. Vrhovno sodišče je glede in referenduma dalo prav njemu in ne tebi - ustavnemu pravniku. Ce drugega tirasem prav videl, je bil v senatu tudi mlad vrhovni sodnik Erik Kerševan v pomembni vlogi...

Tisk Naslov KOALICIJA MAČJIH KONZERV V SEDMIH SLIKAH

Zaporedna št.32

Medij; Doseg Demokracija; 10.000, Slovenija Stran: 11 Površina: 405 cm2

Rubrika, Datum Glosa; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:48

Avtor Vinko Vasle

Teme Drugi Tir

Povzetek...nekaj zastaralo, nekaj pa še bo. Četrta slika. Predsednik vlade Miro Cerar odstopi, čeprav ne ve dobro čemu. Nekaj jekrivo vrhovno sodišče, ki mu sesuva , nekaj pa dva leva razbojnika - Kari Erjavec in Dejan Zidan. Poudaril je, drugi tirdaje vedno delal za dobro slovenskih davkoplačevalcev, in ni urezala strela z...

Tisk Naslov Alojz Kovšca

Zaporedna št.33

Medij; Doseg Demokracija; 10.000, Slovenija Stran: 32Površina: 2.857 cm2

Rubrika, Datum Intervju; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:54

Avtor Petra Janša

Teme SŽ - Slovenske železnice , Drugi Tir

Povzetek...na primer gre iz Luke Koper na ceste in kolikšen delež na . Slednji je precej večji. Zelo pomembno je, koliko železnico

s pretovorom in prevozom dejansko zaslužijo in koliko imamo od tega koristi davkoplačevalci. slovenske železniceKoliko bomo plačevali za vzdrževanje , koliko bo i. tir prispeval k večjemu dobičku? Če mi nekdo...železniškega sistema

Tisk Naslov Okrepljene povezave

Zaporedna št.34

Medij; Doseg Lublanske novice; , Slovenija Stran: 11 Površina: 309 cm2


Stran v zbirki:56

Avtor A. S.


Povzetek...Slovenije s preostalim svetom ključna,« poudarja minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in dodaja, da želijo v prihodnje letališče povezati tudi z omrežjem. Dodajmo, da tokrat ne več z navezavo na gorenjsko progo, železniškimtemveč na lokalno kamniško. Medtem ko je tržaško letališče že povezano s Trstom - vlaki...

POP TV, 24 ur - 19:06 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 707.266

Trajanje: 02:00

1 / 1

Razmetavajo z denarjem? 28. 03. 2018, 19:06POP TV, 24UR, (voditelj): Po včerajšnjem poročanju, da ima član poslovodstva državnega inženirja možnost poleg JANI MUHIČ DRI

bogate plače za reprezentanco porabiti dodatnih 1.400 evrov mesečno, smo šli preveriti kako je v preostalih državnih podjetjih in institucijah.

(voditeljica): Koliko denarja torej namenjajo za reprezentanco in ali so tako visoki zneski v PETRA KERČMAR DRIupravičeni glede na to, da ta družba večino poslov dobiva od države in javnih podjetij. In ugotovili smo, da so zneski večinoma precej nižji, na nekaterih področjih, na primer v diplomaciji skoraj onemogočajo normalno opravljanje dela. Več pa Martin Tomažin.

(novinar): Pri državnem inženirju Dri ima trojica možnost uporabljati stroške reprezentance. Član MARTIN TOMAŽINposlovodstva lahko porabi 1.400 evrov mesečno ali 18.800 evrov letno. Pri tem je zanimivo, da direktor podjetja Juri Kač te možnosti skoraj ne uporablja, saj je lani zapravil le 5 evrov in pol. kar pa ne velja za druga dva človeka v podjetju, ki imata tudi to možnost. Eden od njiju je član poslovodstva Tadej Veber. Samo poraba podjetja v enih luksuznih ljubljanskihrestavracij je lani znašal čez 14.000 evrov, pri čemer bodo v oči, da druga podjetja in institucije v državni lasti niso dosegle niti polovice tega zneska. In so tudi sicer bolj varčne pri porabi. Za primerjavo šef državnega Darsa je lani za reprezentanco zapravil 350 evrov, celotno podjetje pa 25 tisočakov, v kar štejejo poslovna kosila, pa pogostitve v obiskih poslovnih enot in priložnostna darila. Podobno na Železnicah. 7 članov poslovodstva je lani porabilo 19 tisočakov vključujoč stroške službenih poti, letalskih in drugih kart, pa seminarjev. Za vse morajo pridobiti predhodno odobritev in kasneje predložiti račune. Pri Krki, našem največjem izvozniku je lani vodstvo, torej 5 ljudi za reprezentanco porabilo 30 tisočakov, pravijo v službi za odnose z javnostmi, res pa imajo na voljo tudi svoje restavracije. Še bolj ubogi so naši diplomati, ki lahko zapravijo povprečno dobrih 6 tisočakov letno na veleposlaništvo.

(Ministrstvo za zunanje zadeve): Če to delimo zdaj z 12 meseci pride približno 530 evrov, na, na, DAMJAN BERGANTveleposlaništvo na mesec. Ampak to je bruto znesek. Gre za pogostitev na raznih sestankih, po tem pogostitev recimo na delavnih zajtrkih, kosilih, večerjah, in gre za recimo nabavo določenega materiala, ki služi v namen promocije Slovenije.

Največji strošek pa predstavljajo letni sprejemi, ki zahtevajo.TOMAŽIN: Najem dvorane, najem ustreznega prostora, najem osebja, potem catering.BERGANT:

Vse pa imajo urejeno s pravili, na koncu preverjajo vse račune. Zaradi nizkega razpoložljivega zneska TOMAŽIN:veleposlaniki včasih kak strošek plačajo tudi z lasnega žepa. In si le želijo zneskov, ki so na voljo državnemu DRI.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

POP TV, 24 ur - 19:06 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 707.266 Kazalo

Trajanje: 02:00

9

Planet TV, Danes - 17:54 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 425.639

Trajanje: 01:00

1 / 1

Napovednik 28.03.2018, 17.54PLANET TV, DANES,

(voditelj): Državljan K proti državi. Prvi obraz referenduma proti vladnemu drugemu tiru, se kljub TOMAŽ BRATOŽuspešni tožbi, še ne da. Poseben datum za referendum ločen od volitev, ga spravlja v bes. Še eno glasovanje na stroške davkoplačevalcev, je čista neumnost, pravi, zato gre spet na sodišče.

Ne vem če je v kateri državi na svetu datum tako velik problem demokracije kot je pri nas.VILI KOVAČIČ: Črne gradnje po vsej deželi, tudi na najbolj oblegani obali, bodo kmalu izgubile svojo barvo. Država gre BRATOŽ:

lastnikom v ilegali z novim zakonom, zelo na roke. Pa bodo občine znale potegniti iz tega denar? Na pladnju imajo fantastičnih 90 milijonov.Požarna varnost po ruski tragediji, so na tapeti tudi slovenski nakupovalni in zabaviščni centri. Bi se tak požar lahko zgodilpri nas? Stroka pravi, da skoraj nemogoče. Preverjali smo ali to drži.

So nakupovalni centri kar urejeni. Mogoče kje opazim kakšna zaklenjena vrata. Vendar verjamem, da NEIMENOVANA:so nekje v bližini kakšni ključi, kjer je vrata tudi možno odpreti.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

10


Doseg: 425.639

Trajanje: 03:00

1 / 1

Referendumski cirkus bomo vrteli do onemoglosti

28.03.2018, 17.56PLANET TV, DANES, (voditelj): Referendumski cirkus bomo vrteli do onemoglosti. Ne vem ali je kje na svetu datum tako velikTOMAŽ BRATOŽ

problem demokracije kot pri nas. Politika hoče, da glasuje čim manj, namesto čim več ljudi. Tako udarno in besno Vili Kovačič vodja tabora proti Cerarjevi verziji drugega tira. S fantomsko družbo najdražjo traso in Madžari v 2TDKslovenskem poslu stoletja. Dan potem ko je državna volilna komisija referendum s 13. majem nepreklicno postavila vsaj dva tedna pred volitvami in tako odločilno vplivala na verjetno nizko udeležbo in Kovačičev poraz.

(Davkoplačevalci se ne damo več): In bomo ta cirkus, tak rok vrteli do onemoglosti. In se bo bi rekel VILI KOVAČIČizvajanje tega zakona še naprej podaljševalo.

Po aferi maketa, svoje bo naredil tudi Vili Kovačič, pa imamo novo uganko staro. Kam je iz promenade v KopruBRATOŽ:izginil ne ravno majhen črni kontejner s pregrešno drago vladno igračo, s katero se je nameravala predvolilno hvaliti SMCz najbolj racionalnim in transparentnim projektom. Brezskrbni, malomarni naročnik Damir Topolko, šef direkcije za infrastrukturo tudi dva tedna po škandalu, zadnji kaplji za Cerarjev odstop, medtem mirno ostaja na položaju in krivdo vali na izdelovalca makete. Bo pa tokrat v še eni referendumski kampanji precej manj igralcev kot lani jeseni.

(novinar): Kovačiču uporaba modernih tehnologij ni tuja. V javnosti ga boste težje opazili brez MARKO GREGORCtelefona kot z njim, a da bi se približal mladim, poznavanje tehnologije ni dovolj. Zato danes predstavit tudi strankarski podmladek.

(podmladek Nujno je, da se aktiviramo in stopimo skupaj, da spremenimo državo na bolje.BARBARA KOLMANIČ DP): In podobno kot za številnimi mladimi, je kratka noč tudi za Kovačičem. S pravnikom Jurijem Toplakom sta doGREGORC:

jutranjih ur pisala pritožbo na ustavno in vrhovno sodišče. Jaz sem pravkar dal pooblastilo odvetnici, da je to vložila.KOVAČIČ:

Kljub pritožbam pa Kovačič napoveduje sodelovanje v kampanji. Tam bodo z izjemo in NSi GREGORC: DeSUSnajverjetneje nastopile tudi vse parlamentarne stranke. Na čelu s prvimi zagovorniki drugega tira SMC.

To je eden od tistih projektov tudi zaradi katerih smo stopili v politiko, ker verjamemo,SIMONA KUSTEC LIPICER (SMC):da je to projekt prihodnosti.

V prihodnost pa je bila zazrta tudi maketa drugega tira. To je včeraj podjetje Art Rebel dokončno umaknilo. GREGORC:Direkcija je pogodbo z njimi prekinila. V tem Topolkovi ne vidijo nobene težave, češ makete tako ali tako še nismo tehnično prevzeli. Ja so se pa ob njej prav radi fotografirali. Cinično pa bo svojo maketo s prostovoljnimi prispevki očitno izdelal tudi Kovačič.

Mi bomo pokazali, ne vem še točno kako bo to zgledalo, alternativo, kjer bo bi rekel ene tri trase zelo blizu KOVAČIČ:skupaj. So pa daleč stran od vladne.

A na koncu bo štelo le to, katera bo bližje ljudem.GREGORC:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 03:00

11

TV Slovenija 1, Prvi Dnevnik - 13:00 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 418.920

Trajanje: 02:00

( )poglej 1 / 1

Začetek 14 dnevnega roka 1, 28.03.2018, 13.00TV SLOVENIJA PRVI DNEVNIK,

Začel se je 14dnevni rok, v katerem imajo poslanci možnost, da KATARINA BRANISELJ:predlagajo kandidata za mandatarja. Poslanske skupine zatrjujejo, da tega ne bodo storile. V temprimeru bo obveljal časovni načrt, ki ga je določil predsednik države in sicer o razpisu predčasnihvolitev 14 aprila in kdaj bi lahko bile volitve? Možna datuma sta dva 27 maj ali tretji junij, o tem, kateri bo obveljal, se bo predsednik posvetoval s poslanci, na volišča pa bomo šli v slabem mesecu kar dvakrat, trinajstega maja bo namreč ponovljeno glasovanje o zakonu o drugem tiru. Več Andreja Gregorič.

Potem ko se je temu, da predlaga mandatarja, odrekel predsednik ANDREJA GREGORIČ:države, je začel teči rok, ko to lahko stori 10 poslancev ali poslanska skupina. A resne možnosti, da bi se to do 10 aprila tudi zgodilo, ni. Tako predsednik Borut Pahor pričakuje, da ga državni zbor trinajstega aprila obvesti, da kandidatov za mandatarja ni, nato pa namerava 14 aprila podpisati odlok o razpustu parlamenta in razpisu predčasnih volitev. Pri odločanju o tem, ali bodovolitve 27 maja ali tretjega junija, bo pretehtal napredek državnega zbora pri sprejemanju ustavnega zakona o zaščiti in poročil preiskovalnih komisij. 161 let po koncu petnajst let NLBtrajajoče gradnje 577 kilometrske južne železnice, bomo na 301 obletnico rojstva Marije Terezije ponovno odločali o izgradnji 27kilometrska odseka železniške proge med Koprom in Divačo, ki jo naša država načrtuje zadnjih 22 let. Referendumska opravila bodo stekla 3 aprila. Pobudnik referenduma Vili Kovačič bo datum glasovanja izpodbijal na sodišču, meni namreč, da bi bilo treba referendum izvesti isto nedeljo, kot lokalne volitve. Napoveduje tudi, da bo sodeloval v kampanj. V njem pa sigurno ne bo vlade, o sodelovanju se še odločajo tudi parlamentarne stranke.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 02:00

( )poglej

12

https://media.klipingmap.com/html/view?filePath=2018/03/28/1449c15e-a217-4e52-83d2-49e4116bba1b&language=sl&topicGroupId=c5dd0ca4-4951-3cd3-915a-3de7993042f7&showHighlights=true&purpose=2&summaryType=auto_generated


Doseg: 418.920

Trajanje: 02:00

1 / 1

Obnova mostov 1, 28.03.2018, 13.18TV SLOVENIJA PRVI DNEVNIK,

V brežiški občini nameravajo letos za nove naložbe nameniti 10 milijonov evrov. Med največjimiKATARINA BRANISELJ:sta obnova Bizeljske ceste in dolgo pričakovana sanacija železniškega mostu čez Savo. Most je zaščiten kot spomenik tehniške kulturne dediščine, odprt je bil leta 1906. Takrat je bil to tretji najdaljši most v Avstro Ogrski.

Letos se bo že večkrat napovedana sanacija 112 let starega in dotrajanega mostu čez Savo v BrežicahGORAN ROVAN:le začela. Podjetje Rafael iz Sevnice bo s pripravljalnimi deli pričelo v začetku aprila.

(župan Brežic): Izvajalec mora cel most privzdigniti, zamenjati mora nosilno konstrukcijo in pa seveda tudi IVAN MOLANcel most speskati in pa praktično prebarvati. Sama dela so vredna 1,070 milijona evrov, s tem da seveda se dela v dveh letih, kajti gre za zahtevno izvedbo.

Ker bodo pod polovico mostu nasuli plato, lahko obnova traja od aprila do septembra, v prihodnjem letu, ko bo ROVAN:obnova mostu čez Savo končana, pa 524 metrov dolga mostna konstrukcija čez Savo in reko Krko še ne bo odprta za promet.

Moram povedati, da nas čaka še most preko krke pa delno tudi povezan z izgradnjo hidroelektrarn, saj posegi v MOLAN:samo reko Krko lahko prinesejo tudi še dodatne pojačitve samih nosilnih stebrov, tako da pričakujemo, da s bo delalo samo še Krka v 2020.

Ker je most čez Krko v nekoliko boljšem stanju, prav tako pa povezovalni most med obema, na Brežiški občini, ROVAN:ki mora v celoti financirati to obnovo, upajo, da bo le ta nekoliko cenejša.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 02:00

13

Radio Slovenija 2, Val 202 - 14:30 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 200.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Vili Kovačič je na vrhovnem in ustavnem sodišču oddal pritožbi na razpisani datum referenduma

2, 27.03.2018, 202, 14:30, RADIO SLOVENIJA VAL NOVICE (voditeljica): Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič je na vrhovnem in ustavnem ANA ŠTRAVS

sodišču oddal pritožbi na razpisani datum referenduma o zakonu o drugem tiru, ki bo 13.5., ob tem je napovedal: Tudi, če ne uspemo sej potem še ostane možnost pritožbe na rezultat. In bomo ta cirkus, ta krog vrteli doVILI KOVAČIČ:

onemoglosti. Da pa ne bi kdo mislim, da smo mi tisti, ki nagajamo. Nagaja vlada, nagaja koalicija jaz sem jih večkrat pozval umaknite zakon in bo konec tega cirkusa z referendumom, ampak tega nočejo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 2, Val 202 - 14:30 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

14

Radio Slovenija 1, Program A 1 - 14:00 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 125.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Kovačič oddal pritožbi na razpisani datum referenduma

1, 28.03.2018, 14:00RADIO SLOVENIJA PROGRAM A1,Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič je na vrhovnem in ustavnem sodišču oddal pritožbi na razpisani datum referenduma, ki bo 13. maja. Če s pritožbo in poznejšim referendumom ne bi uspel, ostaja možnost pritožbe na izid, je dejal Kovačič in napovedal, da bodo cirkus vrteli do onemoglosti, da se bo neizvajanje zakona podaljševalo. Kot je dodal, bi v tokratni referendumski kampanji, ki se bo začela čez dobra dva tedna, med drugim sodeloval tudi z izdelavo makete.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Program A 1 - 14:00 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

15

Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi - 15:30 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 125.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Napovednik 1, 28.03.2018, 15.30RADIO SLOVENIJA DOGODKI IN ODMEVI,

(voditelj): Je Slovenija res ruska prijateljica? Tudi ta oznaka v britanskih medijih, ker se naša država ni LUKA BREGARpridružila večini članic Unije pri izgonu britanskih diplomatov zaradi afere Skripal, je spodbudila današnjo koalicijsko razpravo o odnosih z Rusijo. Evropski diplomatski stroj proti Rusiji medtem melje naprej. Številne članice Unije umikajo svoje predstavnike in Moskve. O tem takoj po začetku oddaje, ki jo vodim Luka Bregar. Odmeva še.Kovačič ima v rokah še nekaj kart za ustavitev zakona o drugem tiru.V gorenjskih turističnih središčih bodo umirjali promet.V Krki našli avtomobil s pogrešanima najstnikoma. Fant in dekle mrtva.Kako velike čevlje bo obul novi trener skakalcev Bertoncelj?

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

16


Doseg: 125.000

Trajanje: 03:00

1 / 1

Kovačič ima v rokah še nekaj kart za ustavitev zakona o drugem tiru

1, 28.03.2018, 15.41RADIO SLOVENIJA DOGODKI IN ODMEVI, (voditelj): Vili Kovačič je na Vrhovnem in Ustavnem sodišču oddal pritožbo s pobudo za oceno ustavnostiLUKA BREGAR

včeraj razpisanega datuma za ponovljeni referendum o zakonu o drugem tiru, ki bo 13. maja. Ker torej ta ne bo hkrati z državnozborskimi volitvami to otežuje učinkovito izvajanje pravice glasovanja, trdi Kovačič v pritožbi. V vsakem primeru sebo podal v referendumsko kampanjo. Vlada, po predlogu ministrstva za infrastrukturo, glede na sodbo Vrhovnega sodišča, ne bo vodila kampanje, bodo pa njeni člani nastopali v okviru političnih strank. Maja Derčar.

(novinarka): Vili Kovačič upa, da bodo sodniki ugodili pritožbi na datum referenduma, spisani s MAJA DERČARsklicevanjem na minule sodne odločbe. Zaveda se tudi, da je druga ovira na njegovi poti zavrnitveni kvorum. Na referendumu bi za zavrnitev zakona o drugem tiru moralo glasovati kar 344.000 volivcev. Kovačič napoveduje.

(pobudnik referenduma, predsednik stranke Davkoplačevalci se ne damo več): Tudi, če izgubimo, saj je VILI KOVAČIČpotem še ustavna možnost pritožbe na rezultat in bo ta cirkus, ta krog vrteli do onemoglosti. Da pa ne bi kdo mislil, da smo mi tisti, ki nagajamo, nagaja vlada, nagaja koalicija. Jaz sem jih večkrat pozval umaknite zakon in bo konec tega cirkusa z referendumi. Ampak tega nočejo narediti.

V vladi so prepričani, da bodo volivci, tako kot prvič, zakon o drugem tiru podprli. Se pa vlada po sodbi DERČAR:Vrhovnega sodišča umika iz kampanje. Ta bo zato finančno revnejša. Največja koalicijska stranka se bo vanjo SMCpodala z javnimi nastopi v različnih krajih in seveda soočenju v medijih. Člana sta tudi minister za infrastrukturo in SMCnjegov državni sekretar Peter Gašperšič in Jure Leben. Kot zagovorniki projekta bodo nastopili tudi stranka čeprav s SD,starimi pomisleki glede Madžarske in Slovenske železnice, ki se brez drugega tira spopadajo z veliko škodo. Septembra je bilo organizatorjev kampanje kar 31, potekala je tekma za uravnotežitev števila govornikov na obeh straneh, ki ni izključena niti tokrat. Kovačič, predsednik stranke Davkoplačevalci se ne damo več, pa izzivalno napoveduje, da bo v kampanji nastopil v maketo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 03:00

17

Radio Slovenija 1, Zrcalo dneva - 22:12 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 125.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Vili Kovačič se je pritožil 1, 28.3.2018, 22:12RA SLOVENIJA ZRCALO DNEVA,

Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič se je pritožil na sklep državne volilne komisije o datumu ponovljenega glasovanja, ki bo 13. maja. Kot poudarja, želi, da se referendum izvede na isti dan kot parlamentarne ali jesenske lokalne volitve. Napovedal je tudi, da se bo pritožil na rezultat referenduma, če nebi uspel z današnjo pritožbo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Zrcalo dneva - 22:12 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

18

Gradimo Ljubljano

Jelka ZeKOJT: Z vsem znanjem inizkušnjami bomo zmogli tudi ta zahteven projekt

dr. Uroš Grilc, foto: Primož KorošecJelka Žekar je od leta 201 2 na Mestni občini Ljubljana kot podžupanjazadolžena za področje investicij, nepremičnin in gospodarskih dejavnosti.Glede na to, da je občina v lanskem letu uresničila kar 1 02 investicijskaprojekta, je vsakomur jasno, da ima polne roke dela. Pa vendar funkcijopodžupanje opravlja nepoklicno.Gospa podžupanja, saj vem, da soza mesto pomembne vse pridobitve,a kateri izmed vseh v letu 2017realiziranih projektov vas je osebnonajbolj navdušil?Ob tako velikem številu izvedenihprojektov je odločitev, kateri projektme je najbolj navdušil, izjemno težka.Kdor je pregledal prejšnjo, februarskoštevilko glasila Ljubljane, kjer sta bilapredstavljena 102 zaključena projektapo četrtnih skupnostih v letu 2017,se je lahko prepričal, da so projektizelo različni. Od takšnih, ki so vidninavzven, kot so športni, izobraževalniali kulturni objekti, do takšnih, ki pravtako pomembno izboljšajo kakovostživljenja v mestu, občutijo pa jihneposredno prebivalci območja, kjerso se te investicije uresničile. Mislimna projekte, ki se nanašajo na ureditevkanalizacije, vodovoda, torej vse, karse dogaja pod zemljo. Včasih slišimoočitek, da Mestna občina Ljubljana skrbiin ureja samo center mesta, pozablja pana obrobja Ljubljane, toda po pregleduvseh projektov iz preteklega leta postaneočitno, da očitek ne drži.

Vseeno pa najbrž različne investicijepostavljajo različne izzive?Največji izziv zame in za našo energetskomenedžerko je bil v letih 2016 in 2017projekt energetske prenove javnihzgradb po načelih energetskegapogodbeništva. V Mestni občini Ljubljanasmo orali ledino na tem področju. Vprojekt je vključenih 48 objektov, odtega bo 25 objektov celovito energetskoprenovljenih. Ker smo dobili nepovratnaevropska sredstva za tehnično pomočpri izvedbi tega projekta, nas je preganjalčas, na poti za uspešno izvedbo pa je bilokar nekaj ovir. Med drugim smo čakali nato, da država sprejme potrebne smernice,

pa tudi, da pregleda vlogo za pridobitevkohezijskih sredstev. Kljub temu namje uspelo in Evropska investicijskabanka prikazuje naš projekt kot primerdobre prakse. Tako banka kot Evropskakomisija pogosto vabita energetskomenedžerko na razne konference indelovne skupine, da predstavi projekt. Patudi drugi sodelavci v mestni upravi injavnih podjetjih ter zavodih svoje znanjein dosežke predstavljajo drugim mestom.

Izzivov vam ne bo umanjkalo tudiv prihodnjih letih. Pred občinoje največji kohezijski projekt vtem obdobju evropske finančneperspektive: odvajanje in čiščenjeodpadne vode na območjuvodonosnika Ljubljanskega polja.Pravzaprav ga sestavljajo trije velikisklopi: nadgradnja sistema odvajanjakomunalne odpadne vode v občinahMedvode in Vodice ter izgradnjapovezovalnega kanala CO v Mestniobčini Ljubljana, izgradnja tretjefaze Centralne čistilne napraveLjubljana in dograditev kanalizacijev aglomeracijah v Mestni občiniLjubljana. Kako se ga lotevate?Začetek projekta sega v leto 2011. Vokviru finančne perspektive 2007-2013sta bila pripravljena dva zahtevka zapotrditev pomoči iz Kohezijskegasklada, ker je bil tudi projekt razdeljenv dva sklopa. Pristojna ministrstva sozahtevala, da se oba sklopa združita ven projekt in uvrstita v novo finančnoperspektivo 2014-2020 kot t. i. velikiprojekt, za katerega je treba pridobitiodobritev Evropske komisije, ki padaje projekt v pregled tudi neodvisnievropski instituciji. Vse te spremembein zahtevani ter zapleteni postopki sodolgotrajni, za sodelavke in sodelavce vmestni upravi in javnem podjetju VO-O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Ljubljana 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 89.000

Stran: 9

Površina: 1.083 cm2 1 / 3



Stran: 9

Površina: 1.083 cm2

19

KA pa so predstavljali velike dodatneadministrativne obremenitve, saj grepri tako velikem projektu za izjemnoobsežno in zahtevno dokumentacijo,ki smo jo morali nekajkrat združevati,razdruževati, dopolnjevati in podobno.Evropska komisija je tako šele avgustalani prižgala zeleno luč za izvedbo tegaokoljsko zahtevnega projekta.Čeprav sta v delu projekta investitorpoleg Mestne občine Ljubljana tudiobčini Medvode in Vodice, so zaposleniv javnem podjetju VO-KA s strokovnotehničnim znanjem stalno in intenzivnosodelovali pri vseh aktivnostih, ki sose dogajale na projektu. Obseg dela sebo v naslednjih letih še povečeval, sajbo izvedba potekala sočasno na vsehtreh delih projekta. Poleg tega se bovzporedno z izvajanjem tretjega delaprojekta, dograditve kanalizacije vaglomeracijah v Mestni občini Ljubljana,izvajala tudi sočasna obnova vodovodana tistih območjih, kjer bo to potrebnozaradi dotrajanosti vodovoda aliumestitve tras predvidenih vodov. Velikodela, predvsem administrativnega, je bilože opravljenega, še več pa bo tistega naterenu, fizičnega, ki bo prinesel stvarnerezultate za občane.

Projekt je zaradi svoje obsežnostivelik organizacijski in komunikacijskizalogaj, saj bo zavoljo posegov vcestno infrastrukturo brez dvomavplival na življenje v Ljubljani.Točneje, projekt bo tako ali drugačepotekal kar na 261 ulicah v Ljubljani.Kako boste reševali prometne zagateob številnih zaporah cest, ki bodo vnaslednjih dveh letih neizbežne?Cestne zapore so »večni problem«.Ampak povejte, kako naj prenavljamocesto, če je ne zapremo? Ljudje morajoto vzeti v zakup. Navsezadnje bo poteh posegih podzemna infrastrukturaurejena, površina pa še varnejša inlepša, zato verjamem, da imajo meščanivendarle razumevanje za tovrstnadela, saj je obnova v širšem javneminteresu. A ko obtičijo v prometu, nato pogosto pozabijo. In tudi na to, das svojim vozilom gnečo povzročajotudi sami. Temu pa se lahko izognejo,če premišljeno načrtujejo potovanje,torej če se pravočasno odpravijo napot, preverijo aktualno stanje prometa,poiščejo obvoze oz. druge obvozne potiin uporabljajo alternative, ki omogočajohitrejše potovanje glede na dano situacijo,

na primer hoja, kolo, javni prevoz,sopotništvo, souporaba avtomobila,P+R idr. Treba je upoštevati prometnosignalizacijo in se prilagoditi situaciji naterenu, vedno pa biti strpen in previden,še posebej pri spremembah prometneureditve, zaporah, obvozih ipd.

Drži, vsakomur bi moralo bitisamoumevno, da čas gradnje terjaprilagoditve naših ustaljenih poti,zato pa bo po letu 2020 tudi cestnainfrastruktura prenovljena inposodobljena. Ažurna obveščenostmeščank in meščanov o poteku delna posameznih območjih bo ključna.Tega se zavedamo in tu smo še posebejsistematični ter inovativni. Že doslej obzačetku del pri vseh večjih projektih,zlasti tistih, ki vplivajo na potek prometaokoli zapore, redno obveščamo preknaših ustaljenih komunikacijskih kanalov- spletnih strani, zlasti naše uradne www.ljubljana.si, družbenih omrežij, sporočilza javnost, tiskovin in medijev. Dodatnoso informacije sproti objavljene tudi naportalu aktualnih prometnih informacijPromlnfo. Tudi ob tem kohezijskemprojektu bomo uporabili navedenekanale in orodja, dodali pa bomo še nove.Vsekakor bomo prebivalce pred vsakoprenovo na gosto naseljenih območjih,na katerih živijo ali ob njih opravljajodejavnost, še posebej obveščali z direktnopošto. Prav tako bomo sočasno z načrtiurejanja posameznih območij v četrtnihskupnostih priredili sestanke, na katerihbomo na voljo za kakršnekoli odgovore innasvete. Sicer pa je meščanom v začetkuvsakega meseca župan osebno na voljo zadodatna pojasnila, sproti pa sodelavci vpristojnih službah. Obenem za ta projektpripravljamo še posebno komunikacijskokampanjo z osrednjim sporočilom »ČISTOZATE«, v kateri poudarjamo prav to - dabomo meščankam in meščanom s tem»čistim« projektom izboljšali njihovokakovost življenja, torej bo imel dejanske,pozitivne učinke na njihovo vsakdanježivljenje. Vendarle pa bodo, ko se bododela začela, še posebej potrebni strpnost,spoštovanje in sobivanje na skupnemprostoru.Cilji projekta so za dolgoročnokakovost življenja v Ljubljaniključni: 17.500 prebivalcev Mestneobčine Ljubljana bo na novopriključenih na odvajanje inčiščenje odpadnih voda, stopnjapriključenosti na kanalizacijo sebo povečala celo na 98 %, zgrajenoO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 89.000

Stran: 9




Stran: 9


20

bo 131,5 km sanitarnih kanalov, 3vakuumske postaje, 16 črpališč inzadrževalni bazen. Kateri od tehciljev bo po vašem mnenju najtežjeuresničljiv?Podatki, ki jih navajate v vprašanju,potrjujejo, da gre res za zelo obsežen inzahteven projekt, če dodam še, da bovse to uresničeno v dveh letih, potem jeveč kot očitno, da nas čaka veliko dela.Toda glede na vse znanje in izkušnje zinfrastrukturnimi projekti ter njihovostrokovno izvedbo ne dvomim, dabomo vse cilje tudi uresničili. Kaj bonajtežje? Menim, da bo najtežje pridobitirazumevanje ljudi, ki bodo morali plačatikomunalni prispevek za priključitevna novo kanalizacijo. A dejstvo je, da jeskladno z zakonodajo priključitev objektana javno kanalizacijo obvezna, ob tem jepač treba plačati komunalni prispevekzaradi izboljšanja komunalne opreme.Dobrobit za čisto okolje za naše zanamceje v tem primeru neprecenljiva in vsegatruda vredna naložba.

Gospa podžupanja, za zaključek šerazmislek, kateri izziv je za kakovostživljenja in trajnostni razvoj v Mestniobčini Ljubljana po vašem mnenjuprioriteta v naslednjem petletnemobdobju?Ljubljana kot glavno mesto potrebujenovo železniško in avtobusno postajoter urejen, sodoben, hiter in ljudemprijazen železniški promet. Žal ureditevtega problema večinoma ni v pristojnostiobčine, si pa prizadevamo, da bi država, kije lastnica Slovenskih železnic, bolj aktivnopristopila k uresničitvi projekta. IzgradnjaPotniškega centra Ljubljana, bo zagotovoprinesla korenite spremembe na področjuurejanja javnega potniškega prometa(vlak, avtobus), tako na regionalni kakornacionalni ravni, in pomembno vplivala naspremembo potovalnih navad predvsemvozačev iz drugih delov Slovenije. Seveda

pa ima tudi občina svoje cilje, ki jih bomotudi uresničili. Tako kot smo zapisali žev Celostni prometni strategiji, želimobistveno zmanjšati uporabo osebnih vozilv mestu. Saj smo na dobri poti, a da sestoriti še več. Zato izziv predstavlja tudinadaljnje posodabljanje ljubljanskegapotniškega prometa, elektrifikacija,krožne avtobusne linije itd. To imamo vnačrtu, vendar uvedba za nekatere ukrepeše ni natančno terminsko opredeljena,saj je odvisna od drugih projektov napodročju trajnostne mobilnosti. Pravtako je predpogoj končana prenova cestv mestnem središču, poleg tega pa jepredvidena še izgradnja novih parkiriščP+R v Stanežičah, Črnučah itd., kar boomogočilo zadrževanje avtomobilov naobrobju Ljubljane. Po izvedbi navedenihprojektov bomo lahko pristopili k večjimspremembam mreže linij mestnegaprometa, ampak bi bil ob tem potrebentudi poseg v obstoječo infrastrukturov širšem obsegu, saj bi to zahtevalodoločene spremembe prometnega režimain prilagoditve v okolici, česar pa sene da uvesti v kratkem času. Vsekakorje pomembno tudi zavedanje vsakegaposameznika, da lahko za manjšoprometno gnečo v Ljubljani veliko naredisam z izbiro ustreznega, trajnostneganačina mobilnosti. O tem bomo še naprejozaveščali v sklopu kampanj, kot so Pustise zapeLJati in vsakoletni evropski tedenmobilnosti.££ Včasih slišimo očitek,

da Mestna občinaLjubljana skrbi in urejasamo center mesta,pozablja pa na obrobjaLjubljane, toda popregledu vseh projektoviz preteklega leta postaneočitno, da očitek ne drži.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 89.000

Stran: 9




Stran: 9


21

Radio Koper, Jutranjik - 07:01 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 30.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Maketo so umaknili 28.3.20118, 7:01RA KOPER, JUTRANJIK,

Po aferi s preplačano maketo drugega tira je direkcija za infrastrukturo odstopila od pogodbe za njeno izdelavo. Izbrano podjetje Art rebel 9 je namreč kršilo pogodbo, saj je cenejšega ponudnika izbralo za svojega podizvajalca. Maketa še ni bila plačana, iz Kopra pa so jo umaknili.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Koper, Jutranjik - 07:01 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

22

Radio Koper, Aktualno - 14:30 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 30.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Vili Kovačič se je pritožil 28.3.2018, 14:30RA KOPER, AKTUALNOSTI (POROČILA),

Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič se je že pritožil zoper sklep državne volilne komisije o datumu ponovljenega glasovanja. Čez pritožbo in poznejšim referendumom ne bi uspel, ostaja možnost pritožbe na rezultat, je dejal Kovačič in napovedal, da bi cirkus, kot se je izrazil, vrtel do onemoglosti, samo da doseže podaljšanje neizvajanja zakona.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Koper, Aktualno - 14:30 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

23

Radio Maribor, Do popoldneva - 14:32 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 22.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Cirkus bodo vrteli do onemoglosti 28.03.2018, 14:32RADIO MARIBOR, DO POPOLDNEVA,

Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič se je že pritožil zoper sklep Državne volilne komisije o datumuponovljenega glasovanja. Če s pritožbo in poznejšim referendumom ne bi uspeli, ostaja možnost pritožbe na rezultat, je dejal Kovačič in napovedal, da bodo cirkus vrteli do onemoglosti, da se bo neizvajanje zakona podaljševalo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Maribor, Do popoldneva - 14:32 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

24

V Celju so vsoboto zjutraj

znova zaprli pod-voz pri glavni pošti. Kot

zatrjujejo izvajalci del, naj bitako ostalo do 9. aprila. Zara-di nadaljevanja rekonstrukciježelezniškega podvoza je pro-met prepovedan za vsa motor-na vozila, prehod za pešce inkolesarje poteka normalno. Ko

bodo 9. aprila sprostili prometza motorna vozila, bodo do 22.aprila zaprli še podhod za pešcein kolesarje. Vsi, ki živijo nalevem bregu Voglajne, upajo,da ne bomo priča ponovitvi lan-skega dogajanja ob prvi zaporipodvoza, ki se je razvlekla našest mesecev. dJU)

Zaprto do 9. aprila, at. _t____ep

mMP v

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Celjan 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 17.000

Stran: 7

Površina: 96 cm2 1 / 1

Celjan 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija


Stran: 7

Površina: 96 cm2

25

SLOVENIJAReferendumo drugem tiru,potem še volitve

LJUBLJANA - Državna volilnakomisija je odločila, da bo ponovljenireferendum o drugem tiru 13. maja.Slovenski državljani bodo zato vmanj kot mesecu dvakrat povabljenina volišča. Zadnjo nedeljo v maju alina začetku junija bodo namreč šedržavnozborske volitve.

Predsednik republike BorutPahor ni želel predlagati novegamandatarja za vodenje vlade, zato jevčeraj potrdil, da bi nove volitverazpisal za 27. maj ali 3. junij. Odlokao razpisu predčasnih volitev pa šene more podpisati, saj se mora prejizteči rok, v katerem lahko manda-tarja predlaga deset poslancev aliena od poslanskih skupin. Ta terminse izteče 10. aprila.

Ob morebitnem predlogu bimorali glasovati o nasledniku MiraCerarja, kar bi sedanjemu sklicu po-daljšalo življenje. V tem času bi po-slanci lahko opravili še nekaj dela,kar si želijo v SDS. Toda vodja po-slanske skupine Matjaž Tanko je za-gotovil, da njegova stranka ne boskušala podaljševati terminov.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorski dnevnik 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 11.000

Stran: 3


Primorski dnevnik 28.03.2018 SredaDržava: Slovenija


Stran: 3

Površina: 59 cm2

26

Referendumski cirkusbo vrtel do onemoglosti

LJUBLJANA - Pobudnik referenduma ozakonu o drugem tiru Vili Kovačič seje žepritožil zoper sklep Državne volilne komisijeo datumu ponovljenega glasovanja. Če spritožbo in poznejšim referendumom ne biuspeli, ostaja možnost pritožbe na rezultat, jedejal Kovačič in napovedal, da bodo »cirkusvrteli do onemoglosti, da se bo neizvaja-nje zakona podaljševalo«. Kovačič je znovakritiziral torkovo odločitev Državne volilnekomisije, ki je za datum ponovnega glasova-nja o zakonu o drugem tiru določila 13. maj.»Ne vem, ali je v kateri državi na svetu datumtako velik problem demokracije kot pri nas.To je unikatno, da imamo tako ustvarjalnepravnike, ki znajo barabije argumentiratitako, da prepričajo velik del javnosti,« je biloster. »Prav bi bilo čim več stvari združiti ven datum, da bi čim več ljudi glasovalo, nepa ravno obratno. Naša politika in pravniškipristop je, da bi jih glasovalo čim manj. Hvalalepa za tako pravo!« STA

WmWmmWkWi fflm*mmWWM

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Slovenske novice 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 314.000

Stran: 2


Slovenske novice 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija


Stran: 2

Površina: 71 cm2

27

Ceste, mostovi in tiri za premike tankovVojaška mobilnost Akcijski načrt evropske komisije za naložbe vtransportno infrastrukturo za uskladitev s potrebami obrambeBruselj - Prometno omrež-je v EU ne omogoča povsod hi-trih premikov vojaških enot,predvsem proti vzhodu. Nosil-nost železniških tirov ali mo-stov ni zadostna za prevoz naj-težjih oklepnih vozil.

Peter Žerjavic, dopisnik

Prepričljivega odgovora na vpra-šanje, kako bi vojaško opremo inenote iz države A v državo B pra-vočasno, denimo v zahtevanihtreh dneh namesto v enem tednu,ni. Predvsem ZDA so se v zadnjemobdobju veliko pritoževale nadpočasnostjo premikov vojske postari celini in zahtevale nekakšen»vojaški schengen«, v katerem zaprehajanje meja ne bi bilo biro-kratskih ovir. »Zagotoviti mora-mo, da smo pripravljeni za primer,ko moramo biti pripravljeni,« je napredstavitvi novega akcijskega na-črta za vojaško mobilnost poveda-la evropska komisarka za prometVioleta Bule.Za hitro in brezhibnomobilnost na celotni celiniNačrt naj bi bil napredek k ure-sničevanju cilja predsednika Je-an-Clauda Junckerja za vzpostavi-tev popolne evropske obrambneunije do leta 2025. To naj bi podčrto omogočilo boljšo varnost. Po-imenovanje vojaški schengen seBulčevi ne zdi primerno, saj da jeprojekt »del obrambne strategijeza celotno EU«. Visoka zunanjepo-litična predstavnica EU FedericaMogherini je sporočila, da boljšavojaška mobilnost zagotavlja večjoučinkovitost EU v preprečevanjukriz, razmeščanju misij in odziva-

nju na izzive, ki se pojavljajo.Prvo področje, na katerem naj

bi začeli intenzivneje in bolj uskla-jeno delovati, je infrastruktura.Pri načrtovanju infrastrukturnihprojektov da bi morali upoštevativojaške potrebe. »To pomeni učin-kovitejšo uporabo javnega denar-ja in bolje opremljeno prometnoomrežje, kar zagotavlja hitro inbrezhibno mobilnost na celotnicelini. To je stvar kolektivne var-nosti,« je povedala Bulčeva. Kerje na mizi šele okvirni načrt, si boBruselj najprej začel prizadevati,da bi ugotovili, »kaj bi sploh mo-rali narediti«.Vojaška mobilnostV prvi fazi do sredine letošnjegaleta naj bi članice v sodelovanjuz drugimi akterji, tudi v posveto-vanju z Natom, določile vojaškezahteve na področju mobilnosti. Vdrugi fazi, do konca leta, naj bi navseevropskih transportnih omrež-jih (TEN-T) ugotovili pomanjklji-vosti glede njihove primernosti zavojaške transporte. Po načrtu boevropska komisija identificiraladel omrežja, ki je primerno za vo-jaške transporte, vključno z nujnonadgradnjo infrastrukture. Ugo-tovljeni bodo projekti za dvojnorabo in njihovi stroški. Naslednjanaloga bo izdelava prednostnihprojektov.

Da bi bili doseženi cilji, bi nalož-be po neuradnih ocenah moraleznašati »več milijard« evrov in bimorale biti upoštevane v pogaja-njih o prihodnjem sedemletnemproračunu EU. V pilotski anali-zi, narejeni lani na severnomor-skem-baltskem koridorju TEN-T,so v več državah ugotovili, da no-silnost mostov ni dovolj velika za

transporte posebno težkih voja-ških vozil. Enaka je bila ugotovitevza del železniških tirov. Slovenijaje najadransko-baltskem koridor-ju, na enem od devetih v jedrnemevropskem omrežju.Birokratski postopkiDrugo področje načrta so biro-kratski postopki, ki morajo biti iz-vedeni pri vojaških transportih poEvropi. Poenostavljena in uskla-jena naj bi bila pravila o prevozunevarnih snovi in carinski predpi-si, denimo o izvozu in ponovnemuvozu vojaške opreme. Tudi napodročju dovoljenj za čezmejnagibanja naj bi zagotovili učinko-vitejše postopke. V primeru črnihscenarijev takšne birokratske ovi-re predvidoma sicer res ne bi bileovira, v že vsakdanjem vojaškemsodelovanju povzročajo zamude,dodatno delo in stroške.

Pri vseh odločitvah o vojaškimobilnosti bodo imele glavno be-sedo države članice.• Pri načrtovanju infra-

strukture bo treba upo-števati vojaške potrebe.

• Naložbe v infrastrukturov EU bi morale znašati»več milijard« evrov.

• Usklajena naj bi bila pra-vila o prevozu nevarnihsnovi in carinski predpisi.

• Dovoljenja za čezmejnagibanja bi omogočilaučinkovitejše postopke.

• Pri vseh odločitvah ovojaški mobilnosti bodoodločale države članice.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 141.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 865 cm2

28

Na ministrstvu odpirali ponudbe za terenceMinistrica za obrambo AndrejaKatic se je včeraj v Budimpeštiudeležila srečanja s kolegi iz državsrednje Evrope. Razpravljali so ovarnostnih razmerah v regiji inmožnosti reševanja morebitnegaposlabšanja razmer na področjumigracij. Ministrica Katičeva jedejala, da Slovenija zelo poudarjastalno strukturirano sodelovanjena področju varnosti in obrambeEU (Pesco).

Ob koncu srečanja so ministrisprejeli deklaracijo, v kateri sopoudarili pomembnost reševanjamigracijske problematike na rav-ni EU, ohranjanja stabilnosti naZahodnem Balkanu ter pripravlje-nosti iskanja možnosti skupnegasodelovanja v Pešcu. Ministriso sprejeli kratko deklaracijo, vkateri so poudarili pomembnostreševanja migracijske problemati-ke na ravni EU in ohranjanja sta-bilnosti na Zahodnem Balkanu.

Medtem ko se je ministrica mu-dila v Budimpešti, so na ministr-

stvu v Ljubljani odpirali ponudbeza več sto vojaških terenskih vozilin specialnih vozil za potrebe mi-nistrstva ter uprave za zaščito inreševanje. Prejeli so pet ponudb.

V prvem sklopu sta vojaška inspecialna terenska vozila v trehizvedbah zagotavljala avstrijskiponudnik Franz Achleitner inljubljanski A-Cosmos. Prvi jeponudil vozila po ceni od slabih84.000 do dobrih 117.000 evrov,ljubljanski ponudnik pa za svojavozila v tem sklopu pričakuje od61.244 do do 68.076 evrov skupajz DDV in davkom na motornavozila.

V drugem sklopu, v kateremministrstvo kupuje srednje veli-ka in manjša specialna kombi-nirana vozila, je bila ljubljanskaAvtotehna VIS edini ponudniks cenami od slabih 17.000 dodobrih 27.000 evrov.

V četrtem sklopu sta interven-cijska terenska vozila predstaviladva ponudnika. Avto center

Lovše iz Spodnjih Jarš ponujavozila po ceni dobrih 51.000 indobrih 52.000 evrov. Autocom-merce pa je v istem sklopu ponu-dil vozila, ki so za okoli 20.000evrov cenejša.

Na ministrstvu za obrambo sonam pojasnili, da bo strokovnakomisija še ta teden opravilaanalizo prejetih ponudb. V nada-ljevanju bodo ponudnike pozvalik odpravi morebitnih računskihnapak, formalnih nepravilno-sti in k predložitvi morebitnihpotrebnih pojasnil. Naročnik bos ponudniki izvedel komercialnapogajanja, nato ponudniki odda-jo končno ponudbo.

Po izvedenem javnem odpira-nju končnih ponudb bo naroč-nik spet pregledal ponudbe inizbral najugodnejšo popolnoponudbo glede na posameznisklop z odločitvijo o oddaji jav-nega naročila.Novica Mihajlovič, STA

i^____^________^' ; «.__«_^___i__^________________n_f ! _^_______________________^_______________________________________________________________________r__________n_s_wSž^myUmmmTmwm^mammm\^B^Sm^m^m^mm\

"_^ v^_____________________________^_______________P_T^ ' mmnomMmmMmMmMmMmMmm^mMmA^mMmMm^^m^mimMmMmMmM-dk. I - ''J _____w____~~~~~~~~i_____________\_\Kl m̂^mmmmmm^^^m^m\mimm\

Rli<!P^^__^^^^^^H^^^^^^B^^*ti£2^^^I^HlfltmF ____\\\\\\\\\\\\\\\\\w^^^^^^^^^^^ ' aBHniflHSMB

_____________________________________H_*_Z______I^Pl____r^A m * 1 jmT "*i MEJpS^n_H_i______H^________D_________________HI

AmWW N^t*.« I

m\\\\W/ \ 1

Pri načrtovanju infrastrukturnih projektov bo treba upoštevati tudi boijšo vojaško mobilnost, ki bo zagotavljala večjo učinkovitost EU v preprečevanju kriz, razmeščanju misij in odziva-nju na izzive, ki se pojavljajo. FOTO BRANE P.ANO

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 141.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 865 cm2

29

NadvoziSlovenija je država, kjer njen vrh, kiureja tudi vprašanja nadvozov nadavtocestami in železnicami, ve, da vladaizjemno pomanjkanje lesa, še zlastipolomljenega, iz katerega se lahko delajolepljeni nosilci. Zato naroča jeklenekonstrukcije. Vrh države, ki je omogočilbrez prehodov prek avtocest prekinitiživljenjske poti živalim, zato ne naredi

tega, da se leseni nadvozi, tako nad avto-cestami kot nad tiri, narede v Slovenijiin postavijo po državi. Hkrati se lahkozmanjša tudi dolg, ki ga imajo pravnein fizične osebe do Fursa. Spremembazakona, ki ga Vraničar Ermanova innihče od njenih ne zna narediti, je to, dabi pri investicijah države slednja moralaimeti pravico določati pogoj, da se kot

podizvajalce pri vsaki investiciji umestitudi nekaj tistih, ki so se kot dolžnikiznašli zaradi goljufij drugih pravnihoseb, katerih taista država ni bila sposob-na zaustaviti ...Mitja VilarVeliki vrh 11, Šmarje - Sap

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 141.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 51 cm2

30

BREŽICE

Dve leti zaprt mostv obnovo

Železni most čez Savo in Krkov Brežicah, dolg 524 metrov,ki je bil ob postavitvi leta 1906tretji najdaljši v Avstro-Ogrskiin ki je za promet in pešce zaprtod poletja oziroma decembra2016, bodo naposled začeliprenavljati. Brežiška občina jes sevmskim Rafaelom skupajs Slovenskimi železnicamipodpisala pogodbo za prenovonajbolj poškodovanega odsekav dolžini 114 metrov. Dela bodozačeli aprila in bodo trajala dooktobra 2019, kljub 1,1 milijonaevrov vredni investiciji pa bo naponovno odprtje verjetno trebačakati do jeseni 2020, ko naj bikončali prenovo dela mostu čezKrko. Naložba je razdeljena vtri faze predvsem iz finančnihrazlogov, ker ni bilo razpisov, skaterimi bi si občina zagotoviladodatni denar, drugi vzrok pa jezahtevnost del.J. Z.

____^__________^^PVJcR9_Ev)i_M_E3cn

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 141.000

Stran: 10




Stran: 10

Površina: 64 cm2

31

I Žirovnica

Opoldanskotrčenje vlakain traktorjaNa srečo je nastradala zgolj

ocevina.

m V torek opoldne jenaobmočju Žirovnice vlak nanezavarovanem prehodu trčilv traktor. V nesreči je na srečonastala zgolj materialna škoda,neljubi dogodek pa je povzročilpribližno 90-minutne zamudevlakov. Po ugotovitvah jeseni-ških policistov je bil vzrok zanesrečo napačna ocena trakto-rista do točke ustavljanja, saj jezapeljal preveč proti prehodu ins tem zaprl pot vlaku.Na kranjski policijski upravi ob

tem opozarjajo: »Kjer je prehodzavarovan z zapornicami, je toč-ka ustavitve nekaj metrov prednjimi, na nezavarovanem pre-hodu, kjer je tveganje večje, pase mu je treba približati še boljprevidno ter se pred njim na za-dostni razdalji vsakič ustaviti inse prepričati o varnem prehodu.Vozniki naj na območjih preho-dov cest čez progo vzdržujejotudi ustrezno varnostno razdaljovozil pred njimi.«

Ar f 3________________f i Smw __SfK_' __& wt a___________________________&Ac3__i__H_! It !HH_____________*® l mHBJr ' H W& fc M WammmWš$mwwm. m ___*_.-. J^HHHaa: ■_\_\__~~~~~~~~W _?__§& 3K linUu^BffiD|9nm ® ato, vd!B3i___>^_\\\\\\\\m

T^^^Hiltb_^___________________________________K»»°^_____i

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Svet24 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 118.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 181 cm2

32

'Tli ' i I ■ T i ' A I i i« J<cj tWA'-i f__l_i___[il__l_ll_____tf_lpj_______^^

DO KONCA Pobudnikreferenduma o zakonu0 drugem tiru ViliKovačič seje že pritožilzoper sklep Državnevolilne komisije odatumu ponovljenegaglasovanja. Če spritožbo in poznejšimreferendumom ne biuspeli, ostaja možnostpritožbe na rezultat,je dejal Kovačič innapovedal, da bodo»cirkus vrteli doonemoglosti, da se boneizvajanje zakonapodaljševalo«.1 - ''- ■ f ovačič je na novi-?' f narski konferenci,jL , A kije bila namenje-K^.^i^f^ na tudi predstavi-tvi stranke Davkoplačevalcise ne damo več, znova kritizi-ral torkovo odločitev Držav-ne volilne komisije (DVK), kije za datum vnovičnega gla-sovanja o zakonu o drugemtiru določila 1 3. maj.

»Ne vem, ali je v kateri dr-žavi na svetu datum tako ve-lik problem demokracije kotpri nas. To je unikatno, da ima-mo tako ustvarjalne pravnike,ki znajo barabije argumentirati

tako, da prepričajo velik del jav-nosti,« je bil oster.PRIZADEVA SI ZAREFERENDUM NA DATUMVOLITEV

Kovačič si namreč pri-zadeva, da bi bilo po-novljeno glasovanjeizvedeno skupaj zvolitvami. »Prav bibilo čim več stvarizdružiti na en datum,da bi čim več ljudi gla-sovalo, ne pa ravno obra-tno. Naša politika in pravniškipristop je, da bi jih glasovaločim manj. Hvala lepa za takopravo,« je bil kritičen.

Po torkovi odločitvi DVK jeKovačič ob pomoči pravnika Ju-

rija Toplaka že spisal pri-tožbo zoper sklep, ki

jo je posredoval takoustavnemu kot vr-hovnemu sodišču.Kot je pojasnil, so

pritožbo na obe sodiščivložili zato, da se ne bi iz-

govarjali, da gre za pristoj-nost drugega. Sam sicer meni,da bi bilo glasovanje najboljeizvesti z jesenskimi lokalnimi

volitvami, saj bi se stvari do takratnekoliko umirile.

ČE MU REFERENDUM NEUSPE, SE BO PRITOŽEVAL

Pobudnik referenduma je raz-kril tudi nadaljnje načrte, če mu s

pritožbo na vrhovnem in ustav-nem sodišču ne bi uspelo. »Tudiče izgubimo, ostaja možnost pri-tožbe na rezultat. Ta cirkus bomovrteli do onemoglosti in neizva-janje tega zakona se bo še podalj-ševalo,« je dejal.

Ob tem je poudaril, da ne na-gajajo oni, temveč vlada in koali-cija. »Večkrat sem jih pozval, najumaknejo zakon, da bo tega cir-kusa z referendumom konec. Oniso tisti, ki pravo izrabljajo do one-moglosti,« je prepričan predse-dnik novonastale stranke Davko-plačevalci se ne damo več.

VOLIVCE BO PREPRIČEVAL ZMAKETO

V tokratni referendumskikampanji, ki bo stekla čez dobradva tedna, bi sicer Kovačič meddrugim sodeloval tudi z izdelavomakete. Kot je dejal, bi z njo pred-stavili »traso vladnega enojne-ga tira in našega dvojnega tira«.Tako bi si lahko državljani po nje-govi oceni lažje predstavljali pro-blematiko.

Na novinarski konferenci jesodelovala tudi članica strankeBarbara Kolmanič, ki je k sodelo-vanju pozvala predvsem mlade,ki si ne želijo več prepuščati obla-sti ozki skupini ljudi. »Nujno je, dase aktiviramo, da stopimo skupajin spremenimo državo na bolje,«je dejala.

Kovačič je s pritožbo navrhovno sodišče dosegelrazveljavitev referendu-ma o drugem tiru. Zaraditega je odstopil premierMiro Cerar.

Ne vem, ali je v kateri državi nasvetu datum tako velik problemdemokracije kot pri nas.Vili Kovačič, pobudnik referenduma o drugem tiru

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 118.000

Stran: 10




Stran: 10

Površina: 914 cm2

33

i3J_^_02ll^_£i^_!i_^3^_33_iu3

|^^îMJ^ft^jL|^LXi^L^^ __^_______k_A_WWW jj^^ mAA^SbjA-A

, __i_>^_^_^________________________lJ________________________^B

Čemu na re-

ferendumuspet ne bo uspe-lo, se bo nanj

pritožil.

gPK * *m* vaiiipo- 1^^^"^-*&č udarja, da ne ________\\W\\WfJf.____^MmP^^m? pM nagajaon,tem- MvmfmMA%S^

več vlada in ...■JTT^rSr ,* k

\\\\\\\\\\\\\\\\__^SBEmWm. koalicija. j* , ""**

""' WkW^- - »< USTANAVLJA STRANKO |J|WWrrîMWW- '..fl^T^^^^^^^-^^^r^^v-^^^^îmM^^m

,W •NfcL____2^' « !%e_w^____i_^VPi_____^_ffifl__i_!£*__4_^îi___-______HflS______________v _____H______i_________F a~^^^mÂ~~~~~ksL_

i

_______________________________________________________p^^Wîm__________B)^ , ' > jB?' ____________^_\\\\__\\\\\\\\\\\jm

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 118.000

Stran: 10




Stran: 10

Površina: 914 cm2

34

Komediia zmešniav

Pogodba zamaketo drugegatira jeničnaDirekcija za infrastrukturojeodstopila od pogodbe.

■ Direkcija za infrastruktu-ro je odstopila od pogodbe zaizdelavo makete drugega tira,ki jo je sklenila s podjetjem ArtRebel 9. Maketo so iz Kopra žeumaknili. »Razlog za odstopje kršitev drugega odstavka 6.člena pogodbe, ki je določal, dabo izvajalec izvedel naročilo brezpodizvajalcev. Za maketo tudi nibil izveden tehnični prevzem, nakaterem se ugotovijo morebitnenapake oziroma pomanjkljivosti,ki se morajo odpraviti, in ker iz-delek še ni bil predan naročniku,maketa tudi ni bila plačana,« so

sporočili iz direkcije za infra-strukturo. Izvajalcu so odstop odpogodbe poslali 22. marca.Maketa drugega tira železniškeproge Divača-Koper je v javnostipovzročila val razburjenja,potem ko je direkcija na razpisuza izdelavo makete izmed dvehponudnikov izbrala najdražjega.Prvi mož direkcije Damir Topolkoje takrat pojasnil, da je pri izbiriizvajalca za izdelavo makete pri-šlo do napake. Pristojna komisijaje pri izračunu uporabila pro-gram Excel, pri čemer formule»niso bile ustrezno korigirane«.

________________________________________________________B ""*^^^___H^_____rv'^ >r^^&jk_

_» A >'Sn__i___l_____________________________________________________H ____^_________-__________________________________________3___________________H__i■?*l_.4_r3?W^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Bfl^__________ff^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B_l

. fn^^^^^^^^^^^^MMm^m^m^m^m^m^m^m^mm**'■ l+i£*-^^* IKI * ,*kMm^^^^^^^^^^^^^^^^m<^—m^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^m

■^^%!ii£zl!fi_B_9E__i_3_u_0■*i* __WS"^iBhK___Pi*^ &m^m^m^m^m^mAm^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^mt

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 118.000

Stran: 17




Stran: 17

Površina: 191 cm2

35

Cirkus do onemoglosti

Pobudnik referenduma o zakonuo drugem tiru Vili Kovačič se je žepritožil zoper sklep Državne volil-ne komisije o datumu ponovljenegaglasovanja. Če s pritožbo in poznej-šim referendumom ne bi uspel,ostaja možnost pritožbe na rezul-tat, je dejal Kovačič in napovedal,da bodo "cirkus vrteli do onemo-glosti, da se bo neizvajanje zakonapodaljševalo". Ponovno je kritiziraltorkovo odločitev Državne volilnekomisije, ki je za datum ponovne-ga glasovanja o zakonu o drugemtiru določila 13. maj. "Ne vem, če jev kateri državi na svetu datum takovelik problem demokracije, kot je topri nas. To je unikatno, da imamotako ustvarjalne pravnike, ki znajobarabije argumentirati tako, da pre-pričajo velik del javnosti," je bil oster.Kovačič si namreč prizadeva, da bibilo ponovljeno glasovanje izvede-no skupaj z volitvami, (sta)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 96.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 61 cm2

36

GOSPODARSTVO PO BREXITU

Brexit - pastali priložnost

Trebaje iskati povezave z britanskim gospodarstvom,pravi britanska veleposlanica Sophie Honey. Kitajska

milijarda evrov za letališče ManchesterSrečko Klaps

Britansko-slovenska gospo-darska zbornica je včeraj vMariboru z gosti na posve-

tu iskala odgovore na vprašanja oposlovanju slovenskih podjetij poizstopu Velike Britanije iz Evropskeunije oziroma po brexitu. SophieHonev, britanska veleposlanica vSloveniji, je dejala, da kljub pretekliteden zaključeni prvi fazi ločitve dokonca leta 2020 za poslovanje pod-jetij ne bo sprememb. "Pred namiso naporna pogajanja, ki pa bodoprinesla nekaj sprememb. O marsi-čem se je še treba dogovoriti, a go-spodarstvenikom svetujemo, naj šenaprej iščejo povezave in poslovnepriložnosti za sodelovanje z VelikoBritanijo, saj si še naprej želimo so-delovanja na evropskem trgu," jedejala Honevjeva.

Matej Skočir iz ministrstva zagospodarstvo se je strinjal, da smov obdobju negotovosti in da bodomorda gospodarstveniki iskali tudi"rezervne" trge v srednji Evropi,če bi se njihov položaj pri poslova-nju z britanskimi podjetji zapletel.A brexit je morda lahko tudi prilo-žnost za nagovarjanje britanskihvlagateljev, ki iščejo nove povezave.Leto ali dve je dovolj za realizacijonaložbe, takrat bo verjetno tudi žejasno, kaj se bo izcimilo iz pogajanjmed EU in Veliko Britanijo.

Vsak deseti zaposleniv graški Magni Slovenec

Na posvetu so sodelovali tudi pred-stavniki tujih investitorjev, ki sosvoje naložbe v Slovenji že realizi-rali. Dieter Althaus, podpredsednikMagne Europe, je britanski velepo-

slanici zaželel srečno roko pri poga-janjih z EU in poudaril, da bo moralaEvropa v naslednjih desetih letih od-govoriti na vprašanje, kako bo upra-vljala skupni evropski gospodarskiprostor. "V Magni gledamo na našeobrate po Evropi, še posebno graške-ga in nastajajočega v Mariboru, kotna eno regijo," je dejal Althaus. Po-hvalil je kratek rok od prvega sestan-ka v Ljubljani aprila 2016 in podpisapogodbe s slovensko vlado o naložbilani. Pohvalil je tudi zaposlene, saj vGradcu dela že tisoč Slovencev, torejvsaki deseti zaposleni, in pozitivnirazplet sicer težkih pogajanj z nevla-dnimi okoljskimi organizacijami. Inbližino Luke Koper, do katere lahkov nekaj urah transportirajo nove av-tomobile za razvoz po svetu.

O izkušnjah z britanskim kapi-talom je govoril Andrej Poklic, di-rektor operacij v koncernu GKNDriveline. Za uspešno sodelovanje jepomembno, da se dogovori in oblju-be uresničijo, je dejal, investicije paso postopoma dajale dodano vre-dnost izdelkom iz tovarne v Zrečah,ki zaposluje 400 ljudi. "Ves čas smopoleg podjetja in izdelkov razvija-li tudi kompetence zaposlenih, kilahko danes delujejo kjerkoli v sku-pini GKN po svetu," je še dejal Poklic.Idealno bi bilo, ce se brexitne bi zgodil

Jolanta Gabriel, vodja EBRD v Slo-veniji, je opozorila, da so v časubančne krize s po 20-odstotnimideleži v Novi KBM in Addiko Bank(nekdanji Hypo Bank) prispeva-li k blažitvi posledic in stabilnostibančnega sistema. "Še naprej bomopodpirali transformacijo državnegalastništva v zasebno ter sodelova-li pri dolgoročnih naložbah in pre-

vzemih." Glede na to, da ima EBRDsedež v Londonu, je Gabrielova ob-žalovala, da se je zgodil brexit, ki bozagotovo vplival na njihov prora-čun in poslovanje. "Najbolj bodo naudaru države jugovzhodne Evrope,saj bo manj denarja za nujne refor-me, zato bi bilo idealno, če se brexitne bi zgodil," je dodala in britanskoveleposlanico Honevjevo bolj v šalikot zares povprašala, ali bi lahkoBritanci še enkrat šli na referendumkot Slovenci v primeru drugega tira.

Brvan Zhao, direktor maribor-ske družbe Tam Europe, je izpostavilMaribor kot naložbeni cilj za kitaj-ske investicije, čeprav, kot je dejal,ni bilo preprosto obuditi speče av-tomobilske blagovne znamke TAM.Da so potrebovali nekaj let za to incilj dosegli z viskokvalificiranimkadrom, ki se danes ukvarja z razvo-jem električnih letaliških avtobusov.To je bil, kot je dejal, njihov najve-čji motiv, da so zagrizli v to naložbo.

Izkušnje s kitajskim kapitalomimajo tudi v Manchestru, saj so vlo-žili milijardo evrov v letališče, s ka-terega leti 25 milijonov potnikovletno. Kot je dejal direktor manche-sterske gospodarske zbornice CliveMemmott, je prometna infrastruk-tura gonilna sila razvoja. "Če k temudodamo še velike športne in kulturedogodke, skrb za okolje in spravlji-vo politično upravljanje mesta, je torecept za razvoj mest na dolgi rok."Dve leti sta dovoljza realizacijonaložb, takrat botudi že jasno,kaj se bo izcimiloiz pogajanj med EUin Veliko Britanijo

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 6




Stran: 6

Površina: 509 cm2

37

Tedi bi se širil po Evropi preko MariboraMariborski župan Andrej Fištravec je včeraj napove-dal, da želi trgovska veriga Tedi v Mariboru zgraditilogistični center za srednjo in jugovzhodno Evropo:"Dogovorjeni smo za osem hektarjev površine obrobu industrijske cone Tezno ob avtocesti in pove-zovalni cesti, ki pripelje v mesto. Zavezali smo se, dabomo do konca leta uredili dokumentacijo v okviruobčinskega prostorskega načrta," je dejal in dodal, da želi Tedi poslova-nje začeti v letu 2020. Na papirju gre za naložbo v višini od 30 do 40 mi-lijonov evrov in za objekt s 70 vhodi za tovornjake. Poleg tega načrtujejov Mariboru tudi terminalsko skladišče za tovore z Daljnega vzhoda, sajželijo pot skrajšati s prevozi preko Luke Koper in ne več Hannovra kotdoslej, je še dejal Fištravec. saj želijo pot skrajšati s prevozi preko LukeKoper in ne več Hannovra kot doslej, je še dejal Fištravec.

kisMm

___________________^_________________________________________________P^________________________V___^^^^^^^^^^^^E^^^^^B .__a^ W_^ lin«)__________________________________________________________________________________________________________________l______^

Sophie Honey, britanska veleposlanicav Sloveniji, je dejala, da kljub pretekli te-den zaključeni prvi fazi ločitve od EU dokonca leta 2020 za poslovanje podjetij

ne bo sprememb.Foto: Andrej PETELINŠEK

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 6




Stran: 6

Površina: 509 cm2

38

Privatizacija letališča Trst:zeleno luč naj bi prižgali v petekNaprodaj bo 45-odstotni delež letališča, kije sicer v lasti regije Furlanija -Julijska krajina; KPMG je celotno letališče ocenil na 70 milijonov evrovNATAŠA KOEAŽ[email protected]

Predvidoma v petek bo za-sedal upravni odbor trža-škega letališča, ki bo priž-gal zeleno luč za privatiza-cijo družbe, ki je zdaj v las-ti Furlanije - Julijske kraji-ne, pišejo v tržaškem H Pic-colu. Naprodaj bo 45-od-stotni delež, kateregavrednost ocenjujejo na 30do 35 milijonov evrov. Sve-tovalna skupina KPMG najbi ocenila vrednost letali-šča na 70 milijonov evrov.

V kratkem bodo objavilirazpisRazpis, s katerim bodo iska-li partnerja, naj bi bil v krat-kem objavljen v evropskemin italijanskem uradnem li-stu. Povabili naj bi vse večjeupravljavce letališč (več kot10 milijonov WLU, gre za se-števek potnikov in tovora).V Trstu pričakujejo, da bise med potencialnimi kup-ci lahko pojavile družbe, kotso Atlantia, ki upravlja letali-šče Rim, zasebni sklad F2i, kiupravlja letališči v Torinu inNeaplju, ter Linate e Alghe-ro, ki upravlja milansko le-tališče Malpensa. Med po-tencialnimi kandidati ome-njajo tudi Fraport, kije kupilljubljansko letališče (za 234milijonov evrov) ter 14 letali-

šč v Grčiji, pa tudi Aeroportsde Pariš. Med kupci bi se lah-ko znašel tudi Everbrigh izHongkonga, ki je kupil leta-lišče v Tirani, ali pa kitajskiHNA, ki se zanima za letali-šče v Beogradu.

Pospešene naložbev infrastrukturoLetališče v Trstu je sicer večkot polovico manjše kot le-

tališče v Ljubljani. Lani sonašteli 780 tisoč potnikov,v Ljubljani pa rekordnih 1,7milijona potnikov. V desetihletih hočejo v Trstu povečatištevilo potnikov na 1,5 milijo-na na leto. Pospešeno vlaga-jo v infrastrukturo: 19. mar-ca so odprli železniško in av-tobusno postajo ter povezavonad avtocesto do železniškepostaje, v izboljšave so vloži-

li 17 milijonov evrov. Na leta-lišču Ronke zdaj ustavlja 64vlakov na dan.

Na Slovenskih železni-cah napovedujejo, da bo-do železniško povezavo sTrstom znova uvedli sep-tembra letos. V Trst naj bivozila dva vlaka na dan, ze-lo verjetno pa bo vsaj edenmed njima peljal naprej doletališča Ronke in nato doVidma.

_____________________________________________________________________________________Sp£3P' 'TOft^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^l_____________________________________________________H___^ '" ______________________________________________________________________________________________________

>^i?_W!gSgff£fSB^m

■ Tržaško letališče so najprej inf rastrukturno opremili z novo železniško in avtobusnopostajo ter nadhodom za pešce, zdaj je na vrsti privatizacija.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Finance 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 55.000

Stran: 6




Stran: 6

Površina: 347 cm2

39

NAPAKE V EXCELU? MI ZE NEBolj zadolžene države rastejo

v povprečju za 1,7 odstotnetočke počasneje kot države zzmerno stopnjo zadolženos-

ti. Tako sta leta 2010 zapisala znanaharvardska ekonomista Carmen Rein-hart in Kenneth Rogoff. Rezultat je bilizračunan na podlagi podatkov za zelodolgo obdobje 1790-2009 in je zajemalštevilna različna stanja, v katerih sose v zgodovini znašla svetovna gospo-darstva, razen polnih učinkov zadnjefinančne krize. Zaradi avtorjev in za-radi podatkov pa je bil rezultat člankavzet za »dejstvo«, s katerim se je natooperiralo v političnih razpravah.

Kmalu pa bo minilo pet let, odkar jeskupina drugih avtorjev z doktorskimštudentom na čelu o rezultatih pod-vomila, pridobila originalno Excelovopreglednico in jo temeljito prečesala.Na koncu je skupina ugotovila, da staslavna ekonomista Reinhardova in Ro-goff v Excelovo formulo po pomoti za-jela le 15 od 20 držav. Če bi bilo zajetjepodatkov pravilno, bi bil sklep ravnonasproten - bolj zadolžene države biod manj zadolženih rasle hitreje za2,3 odstotne točke. Da se ne bi kdo ponepotrebnem razburjal, je pozneje sle-dila argumentirana diskusija, odstotkiso se popravljali, razpravljalo se je ovzorčno-posledični zvezi in tako nap-rej. Vendar je ta primer številnim ostalv spominu ravno po tem, daje razkril,kako zelo hitro, usodno, pravzapravneumno, se človek pri uporabi Excelazmoti.

Če pri sebi po tihem in na skrivaj malorazmislite, se boste zagotovo tudi samispomnili kakega primera, ko ste sepri Excelu zmotili. Da ne? No, če ne,potem sodite med velikansko večinoSlovencev in Slovenk, ki se pri Excelune motijo. Vsaj tako je bilo razumetivsesplošno zgražanje ob nedavni »na-paki« (ali napaki brez navednic) priizboru izdelovalca makete za drugi tir.Sarkazem zdaj izključujem in povem- da se spet ne bi kdo posebej po nepo-trebnem razburjal - ustrezni organi bo-do zadevo pač pregledali in povedali,ali je šlo za »napako« ali napako. Razenhude »škandaloznosti« je zame primermakete končan. Bolj pomembno se mizdi vprašanje, ali se bomo iz tega kajnaučili.

Kratek pregled bolj ali manj kakovo-stnih virov pokaže, da zgornji primer

ni osamljen. V svetu korporacij se je znapakami v Excelu izkazal Enron, pod-jetje, ki je zagnalo prvi računovodskiškandal leta 2001. Ko seje Enronovklopčič razpletal v sodnih procesih, jeraziskovalcem uspelo dobiti vpogledv korpus Enronovih Excelovih pregle-dnic (glej Hermans in Murhphy-Hill,2015). Pregledali so več kot 15 tisočpreglednic, 80 tisoč listov, 20 milijo-nov formul, pri čemer je v povprečjuračunska preglednica vsebovala prek2.200 formul. Ugotovili so, da kar 24odstotkov preglednic vsebuje vsajkakšno napako v formulah. Posamičnenapake niti niso tako pogoste, večjatežava so kaskade. Pri Enronu je vsakaugotovljeno napačna formula služila zapodlago še skoraj deset drugim formu-lam na drugih mestih v preglednicah.

Panko(201S) ocenjuje, da se posamič-ne napake pojavljajo v odstotku dopetih odstotkih celic s formulami. Prikaskadi s stotimi celicami v verigi topomeni 63-odstotno verjetnost, da borezultat izračuna na koncu napačen.Še huje je, da pri naknadnih pregledihljudje napak pogosto (v vsaj 20 odstot-kih primerov) preprosto ne zaznamo.Najhujša pa je ugotovitev, da tako upo-rabniki kot razvijalci močno zaupajov natančnost preglednic, kijih upora-bljajo oziroma sestavljajo.

Opozorilo, ki izhaja iz Excelove za-gate pri maketi drugega tira, je, dasmo kot družba podlegli neke vrsteDunning-Krugerjevemu učinku, sicerpoznanemu iz psihologije. Kot ljudje,ki v povprečju nis(m)o najbolj veščiuporabe Excela, smo sami pri sebi zaseiluzorno menili, da se nam zaradi na-ših superiornih veščin uporabe Excelanapake pri uporabi preglednic pa resne morejo zgoditi. Ne nam.

Ta primer je hkrati razkril tudi, kakoobupno slabo nam delujejo možgani,ko moramo malce razmisliti o denar-nih zneskih, ki so pred nami na mizi.Kot je neposredno zapisala novinarkatega poslovnega časnika Petra Sovdat:»Kaj pa Janez Novak ve, koliko je mi-lijon. Ali pa 1,6 milijarde. Ali pa šest.Janeza Novaka zato najbolj razkajfamaketa za 130 jurjev.« (Finance, 19.marca 2018) Težave nam delajo žeosnovne operacije. Če bi vas vprašali,koliko privarčujete na mesec, če zaslu-žite tisoč evrov in porabite 800 evrov,bi verjetno kot iz topa izstrelili, da 200

evrov.

Kolikšna pa je cena teniške žogice, čeveste, da stane teniški lopar en evroveč kot teniška žogica, teniška žogicain lopar pa skupaj staneta 1,10 evra?(Znani primer iz Kahnemanove knjigeRazmišljanje, hitro in počasno, origi-nal iz leta 2011) Tu bi verjetno malcepostopali, a na koncu bi nas veliko ven-darle izjavilo, da 10 centov. Če že ne biizjavili 10 centov, pa bi vsaj pomislili nato možnost. Vendar je pravilen odgo-vor pet centov. Ne verjamete? Žogicaza pet centov plus lopar 1,05 evra jeskupaj 1,10 evra. Ko morajo možganirazmišljati o finančnih zadevah, je takaenačba za naše možgane že kar zaple-tena. Celo tako zelo, dajo možgani vceloti opustijo in začnejo reševati pov-sem drugo, predvsem pa precej lažjoenačbo (tukaj 10 centov žogica plusen evro lopar je skupaj 1,10 evra). Karpomislite, koliko napora je bilo trebavložiti v razmislek o pravilnem odgovo-ru za pet centov.

Še huje postane, ko smo prisiljenirazmišljati o potencialnih dobičkih inizgubah. Kaj bo, če ne bomo zgradilidrugega tira? Poglejmo spet dve vpra-šanji (Harlev, 2016). Ali bi raje v žep ta-koj, brez nikakršnega tveganja, pospra-vili 900 evrov ali pa bi namesto tegaraje vzeli srečko, ki bi vam z 90-odsto-tno verjetnostjo prinesla višji znesek ti-soč evrov (in z 10-odstotno verjetnostjonič evrov)? Večina bi tu izbrala 900evrov takoj, pa čeravno je pričakovaniizkupiček v obeh primerih enak. Če pabi vas vprašal, ali bi raje izgubili 900evrov takoj ali pa bi namesto tega rajevzeli srečko, ki bi vam z 90-odstotnoverjetnostjo prinesla višjo izgubo tisočevrov (a tudi 10-odstotno možnost, daboste izgubili le 100 evrov), bi verjetnovečina izbrala to drugo možnost, pačeravno je pričakovana izguba v obehprimerih enaka.

Ko imamo namesto tega velike zneske,se ljudje izgubimo. Pogosto ne pomaganiti, če si stvari ilustriramo. Če bi 1,6milijarde pretvorili v evrske bankovceza 20 evrov in jih postavili na kup, bibil kup visok skoraj natanko toliko, kotMount Everest. Če bi iz teh bankovcevnaredili stezico, bi ta segala 10.640 ki-lometrov daleč, skoraj celoten premerZemlje. Če bi vsak dan porabili en tak20-evrski bankovec, bi potrebovali

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 55.000

Stran: 7




Stran: 7

Površina: 584 cm2

40

219.028 let, da bi porabili 1,6 milijarde.Zmedeno, a ne.

Sklenemo lahko dvoje. Prvič, tran-sparentnost razpisov je odločilnegapomena. Transparentnost ni kar tako.Transparentnost ni za to, da si ljudjepasemo oči. Excelove napake ali »na-pake« bo veliko prej odkrila množicakot pa vase zaverovani nepopolni po-samezniki. Drugič, finančnih odločitevnamesto strokovnjakov ne moremo nareferendumih sprejemati posamezniki.Zmotimo se že pri majhnih zneskih inenostavnih vprašanjih, kaj šele pri mili-jonih ali milijardah. Da pa posameznikilahko zaupamo strokovnjakom pritakih naložbah, kot je drugi tir, TEŠ 6,razpisi za žilne opornice in tako nap-rej, je potrebna - transparentnost. Brezte ni diskusije in brez diskusij ni odkri-vanja napak.

■ Aljoša Valentinčič je redni profesor za finan-cena Ekonomski fakulteti v Ljubljani.■ Komentarji izražajo stališča avtorja, in nenujno tudi stališča uredništva Financ.

Prvič, transparentnost razpisovje odločilnega pomenaTransparentnost ni kar tako.Transparentnost ni za to, dasi ljudje pasemo oči. Excelovenapake čili »napake« bo velikoprej odkrila množica kot pavase zaverovani nepopolniposamezniki Drugič, finančnihodločitev namesto strokovnjakovne moremo na referendumihsprejemati posamezniki. Zmotimose že pri majhnih zneskih inenostavnih vprašanjih, kaj šele primilijonih čili milijardah.

Gostujoči komentarAljoša Valentinčič

[email protected] mLmL:, _._■_&&" - «L

__^________________________________________________________________________________________^^______l **'

_^_______________________________________________________H 4_^____________________________________k

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 55.000

Stran: 7




Stran: 7

Površina: 584 cm2

41

Ljubljana • "Referendumski cirkus bomo vrteli do onemoglosti," napoveduje pobudnik

Vili Kovačič se je že spet pritožilPobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru ViliKovačič se je že pritožil zoper sklep Državnevolilne komisije o datumu ponovljenega glasovanja13. maja.

• Če jim ne bi uspelo spritožbo in poznejšim da-tumom referenduma, ostajamožnost pritožbe na rezul-tat, je napovedal Vili Ko-vačič: "Cirkus bomo vrtelido onemoglosti, da se boneizvajanje zakona po-

daljševalo." Kovačič želi, dabi bilo ponovljeno glasova-nje skupaj z volitvami, šenajraje z jesenskimi lokal-nimi. Pritožbo, ki jo je spisalpravnik Jurij Toplak, je po-slal na ustavno in na vr-hovno sodišče, to pa zato, da

se ne bi izgovarjali, da gre zapristojnost drugega. Kovačičpravi, da ne nagaja, ampakda nagaja vlada, ki neupošteva njegovega poziva,naj umakne zakon o drugemtiru. Pravi še, da bi rad vtokratni referendumskikampanji sodeloval z ma-keto, na kateri bi označilsprejeto traso vladnega dru-gega tira in svojega dvoj-nega tira, da bi ljudje videlirazliko. • STA

1 i_9^____________^____________HffJ_> *^ V^^^B

Vili Kovačič

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorske novice 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 53.000

Stran: 3


Primorske novice 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija


Stran: 3

Površina: 112 cm2

42

JESENIČANI SEZONO LIGE AHL KONČALI V POLFINALU

Imeli, a zapraviliSinoči so se jeseniški hokejisti znašli v položaju, v kakršnem se to sezono še niso.Voda jim je po treh tekmah polfinala lige AHL pošteno tekla v grlo, saj so v seriji protiRenonu pred četrto tekmo zaostajali z 1:2 v zmagah. Večino srečanja je bilo videti, dabomo v soboto spremljali tudi peto tekmo serije, a Italijani so pokazali svoje najboljše,ko je bilo najbolj potrebno, in železarje v Podmežakli še drugič spravili na kolena.BARBARA KAVČIČ

Jeseniški večer se ni začelkrasno. Daleč od tega. Že naogrevanju je prišlo do večjegapreplaha, saj je enega najbolj-ših mož čete Gabra GlavičaTadeja Cimžarja v obraz zadelplošček, zaradi česar so moralinapadalca prvega napada odpe-ljati na urgenco. Toda Cimžarse je izkazal in stisnil zobe terse v drugi tretjini že pridružilsoigralcem, tekmo pa odigralz veliko prevezo čez zgornjoustnico.

V uvodnem delu smo sicerspremljali nov enakovredenboj slovenskih in italijanskihprvakov. Nekaj zrelih prilož-nosti so si pripravili oboji, todavseeno so bile tiste gostov malobolj nevarne. Kljub temu 1500gledalcev na tribunah Podme-žakle golov v prvi tretjini nividelo. Na domači strani je šla

seveda zahvala vratarju ClarkuSaundersu, ki je pokazal, da jev dobri formi, kar so železarji odsvojega vratarja tudi potrebovaliv upanju na ohranitev možnostiza uvrstitev v finale.

Kanadska hobotnica je tudipo 40 minutah v slačilnicooddrsala brez prejetega zadetka,vendar je to storila precej lažje-ga srca, Jeseničani so namreč vdrugi tretjini dvakrat zatreslimrežo. V startu drugega dela jeza vodstvo z 1:0 poskrbel bra-nilec Miha Logar, ki je zadel znebranilskega mesta. Po streluLuke Bašiča se je Logar namrečz branilskega mesta spustil niž-je h golu gostov in se znašel napravem mestu ob pravem časuter s strelom na prvo dobro ciljalv gol Patricka Killeena.

Jeseničanom je ta zadetek dalkrila, morali so se obraniti igre zigralcem manj, a to so Gorenj-

ci naredili uspešno, v obratnisituaciji pa so udarili še enkratin povišali vodstvo. V 34. mi-nuti so namreč drugi povverplay večera izkoristili, po streluAleksandra Magovca z modrečrte je odbitek v mrežo Renonaposlal Gašper Glavič.

Domača četa je bila predzadnjo tretjino tako v boljšempoložaju, železarji so lahko igra-li sproščeno, toda videti je bilo,da niso bili sproščeni. Zapraviliso preveč zrelih priložnosti, šeposebej je treba izpostaviti štiri-minutni power play na začetkutretje tretjine, v katerem jim igrani in ni stekla. Enako je bilo natodobrih pet minut kasneje, sledi-la pa je kazen. Ob koncu le-tese je na led uspešno s »hlajenja«vrnil Alex Frei in spočit v pro-tinapadu premagal Saundersa.Na semaforju je takrat kazalo,da je preostalo še 10 minut igre

v tretji tretjini, kar pa je bilo pov-sem dovolj za Južnotirolce, da sopokvarili jeseniški večer. Švedskinapadalec na delu v Italiji OscarAhlstrom je namreč le tri minutezatem kot drugi zelo srečno pre-magal Saundersa in poskrbel zadrugi podaljšek v tej seriji.

Ta je trajal osem minut, v ka-terem so se domačini uspešnoobranili tudi igre z igralcemmanj, toda kmalu v nadaljeva-nju so Italijani udarili še enkrat,v gneči pred golom je bil še en-krat najbolj močan Alex Frei,ki je Renonu priigral finale, vkaterem bodo poskušali še dru-gič zapored osvojiti ligo AHL.

Jeseničani so sezono skleni-li v isti fazi kot lani, zdaj pa jepred njimi še finale državnegaprvenstva, v katerem se bodoborili s Slovenskimi železnica-mi Olimpijo.

Tekme polfinala lige AHLČetrtek, 22. marec Renon - Jesenice 3:4 - po podaljšku (0:1)Sobota, 24. marec: Jesenice - Renon 0:4 (1:1)Ponedeljek, 26. marec Renon -Jesenice 4:1 (2:1)Sreda, 28. marec Jesenice - Renon 2:3 - po podaljšku (1:3)

Opomba: v oklepaju je izid v seriji

SA Jesenice Renon

DO(0:0, 2:0, 0:2, 0:1) - po podaljškuJesenice - Dvorana Podmežakla.1500 gledalcev. Glavna sodnika:Lazzeri (Italija) in Ofner (Avstrija).Linijska sodnika: Rezek in Snoj (obaSlovenija).Strelci: 1:0 Logar (U. Sodja, Ma-govac, 23), 2:0 Glavič (Magovac,Cimžar, 34., PP1), 2:1 Frei (Fauster, J.Kostner, 50.), 2:2 0. Ahlstrom (Spi-nell,53.),2:3Frei(J. Kostner,69.).Kazenske minute: Sij AcroniJesenice 8, Renon 10.Sij Acroni Jesenice: Saunders,Vlahovič; Tavželj, Magovac, U.Sodja, Cimžar, Bašič; Stojan,Logar, Tomaževič, Piispanen, Kalan;Kraigher, Planko, Glavič, Alagič,Pem; Brun Rauh, Šturm, Svetina, J.Sodja, Jezovšek.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

EkipaSN 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 50.000

Stran: 19




Stran: 19

Površina: 519 cm2

43

._.____. ___— — __- - ' -î* - *~ * ,. #^ ' * ** * * i * _________\_____7^ »feL 1

# < ' « — - -■j t ' 4^^^^^H|K Jsata_____________________________________________________________________________________________________________________H * flHfc-H ___________________________ *& ]________________________________■ j#^^^h

>_ __&& * «>-!** ______^___________________B- ____J____H____l tJHP* ** w^ u ■ *.^^ .h. istf^H^B^^Hi^^^^H

JH__^^^Ki__ÛH_H_____ii__i_^^_i^ ,<^'li^^^^^^b^^^^^^B!' 4?ulb* š&Ammm\\A\ \l?\J5î^ ymm^m^m\^^K^^^^fit^^^^l\^^WÛm^m\^^ff< " ""^^________PB A ■iiTjl

9^Hh9HBhShIh^ ' "" mm*M^

__^^^ __^____________________________________^w

m^m\\\\\\\r^ immt^__0_^______^__^__^______^R____^_1.________________________H__^^________^__B______H 'SmWF^J__^_i__.____a______________________________________________________________________________________________________ ur __tea__ t--. _...,__it.. ,^K « "f* - i §l________m ___-__■-^^^^^^^H^^^^^^^^^^MB^B^^^^^^^B!^^M_^H^^^^^Mfi'^"'^^^^^^^^^^^^^^^'^H_« ?'<* /____■_________■

mm^k^m^r^ j_^^________________HJ___________________r ž^&*f j^_\^^^ ?*_j*vgtfi6sjd._-

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 50.000

Stran: 19




Stran: 19

Površina: 519 cm2

44

Hčerka Nikki jenjegov najhujši kritikSimpatičnemu slovenskemuskakalcu Jerneju Damjanu jemed vožnjo z vlakom v Planicodružbo delala tudi njegova malaprinceska, hčerka Nikki, ki jepridno sedela očku v naročju inposlušala novinarska vprašanjaali pa se zamotila z igricami. "Nepočutim se kot varuška, temvečsem jo s seboj vzel bolj iz veselja,"nam je zaupal slovenski orel, kihčerko rad vzame s seboj, saj poveč mesecih odsotnosti poskušaizkoristiti vsak skupen trenutek.

-W> .—M~mMM~^MMMMMMMMR^MMM\ IMMMMMMm• ■ _f A_____^_^k^km^K rrmm\ w~~~~~~~~~r--~~~Â~Â~Â~RR^R —RÂ~Â~Â~Â» **- AR- M-WBK__^kmTl 3 M HI^HR$m 4 'f*^^^^Kmm\v-. - m^__^_^B

"Če palno gledanje bolj^- / Mm^* ? ' f^SA *i nevarno iti čez prehod za m W^B MrnJ/j-trnSÎ pešce kot pa skočiti na 11 4i^Â^^^B^BP^^H^b. skakalnici." J^_m_____________ V ~^^ ' BMH________________________k. ¥ j____m___________l

~\ '~ mW '^-__SM-^Bmmk--m^B^^^^.Û

" ■& w^B -■?|D W. MkMMMr V___________L____2^_____________________________B

Ib vBL____r MMwMmMmB^^^^^^Â^^^Â-ÂB-^^B* MR

____________L ; AmJR^^

JF^^^^^^^^H^^ ____A,__________________________________ ______r ■* ~^_^_^_^_^_^_^_^_^_^^^~^ _^__________m ~_________m----------------------------------- M^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^^^^^ —.^Â^m^m^m^m\___________________________________________ ■»«'*_« ' _^^______________________________________________ij|__.-_________K?^' ji\ r^^ f_m__■____. -s.' > '* i_____________L

I _-_-_3p^^---^----_l--l--^-----------------r^^^ll^---------l

_________________Pv^ wl^^v f^^^^^^^^H^Bl^HM|^^^^^^^^Hi

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Story 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 25.000

Stran: 28




Stran: 28


45

Med Jernejem m Nikki vladaprav posebna sinergija,malčica je namreč koturočena sedela v očkovemnaročju, tiho kot miška, inspremljala spreminjajočo

se pokrajino. Kot nam je zaupal skakalec,jo z največjim veseljem vzame s seboj, čeje to le mogoče, saj sta že tako med sezonopremalo skupaj. "Tako je pridna, da ninobenih težav," nam je povedal Jernej ino tem smo se lahko prepričali tudi sami.Med sezono svojo princesko namreč šekako pogreša, očkova odsotnost pa sepozna tudi pri Nikki. "Vidi se tako naobnašanju kot potrpežljivosti. Poleti se vsespremeni, saj smo več skupaj. Sicer nikolini bilo težav, ob mojih odhodih nikoli nispuščala solz. Le običajno odšteva noči dotrenutka, ko se oči spet vrne." nam zaupaskakalec, ki se v prostem času z malčicorad poda na pustolovščine. Skupaj takopohajkujeta okrog in raziskujeta. "Nikkiima rada muzej iluzij, že velikokrat sva bilatam, pa še kar nekajkrat bova morala iti.Zelo je radovedna, rada ima nove stvari,"pojasni Jernej in ob tem pristavi, da imato po njem. Deklica je močno vplivala nanjegovo kariero, saj je očetovstvo njegovodnos do življenja temeljito spremenil."Starševstvo je stvar, ki te najbolj spremeni.No, prisili v to, da kaj spremeniš. Semže tako urejen tip človeka, Nikki pa je šepremaknila moje meje. Ob njenem rojstvusem postal še bolj zmožen premikat meje.Vse, kar mi je bilo prej morda težko, jedanes povsem enostavno," prizna s širokimnasmeškom na ustih. Kljub temu pa se ssvojo očetovsko vlogo na vrhu skakalnicene ukvarja, saj je prepričan, daje na svetudosti več nevarnih stvari kot pa smučarskiskoki. "Če realno gledaš, je bolj nevarnoiti čez prehod za pešce kot pa skočiti naskakalnici. Videti je grozno, ampak ni,"razjasni Ljubljančan in ob tem doda, daso danes zaradi Nikki odhodi od domanekoliko bolj težavni in čustveni: "Morda

je bilo ob rojstvu predvsem bolj enostavnoko si hodil domov k štručki, ki te samolepo gleda. Ko pa odrastejo in začnejovračati čustva, je veliko težje. Predvsemsam imam zdaj največ težav." Kljub temupa na vsaki tekmi dobro ve, da ga malčicaspremlja prek malih zaslonov in navijazanj. Tudi po prvi tekmi svetovnegapokala, ko se je povzpel na prvo mesto, jemed čakanjem na finalno serijo poklicaldomov ter se ob glasu hčerke pomiril inuspešno dokončal tekmo. "Nikki rednonavija za očija. Skupaj s Tayo sta odšli zmenoj v Garmisch, kjer sem ji pojasnil,da moram preskočiti zeleno črto, če želimbiti prvi. Zdaj me po vsaki tekmi sprašuje,ali sem šel čez zeleno črto, ali pa pokliče

in sprašuje, zakaj nisem skočil čez. Je karhud kritik," z nasmehom razkrije Jernejin ob tem nežno pogleda svojo malčico,ki pridno sedi v naročju. Prav po njenizaslugi je prebral veliko pravljic, toliko, dajih danes ne šteje več. Verjetno jih bodokar nekaj vzeli tudi na počitnice, kamorse družinica odpravlja po koncu sezone."Odpotovali bomo v Dubaj in Tajsko.To mi manjka celo zimo na mrazu. Radse pogrejem, vendar imam čas za to le vaprilu, zato gaje treba izkoristiti," za konecše pojasni skakalec, ki se že veseli, da si bolahko vzel nekaj več časa za svoji dekleti.

� Napisala Nika Arsovski� Fotografije Goran Antley, osebni arhiv

'm^^_^_^_^_^_^_^k^_m \^k^^^^^k\\\\\kk\\\\\\\\\\\\\\\m''- nilfiB^P^^lP^^^^f P^r r^^rT^I TfefillCiifr^lfill YrH^|

" :— y -M-mjJJAi^t^^ ->

__^______H_2_r% __—^__i_B__B^_____Hte'~ ;

*"-^

___B9i^nilfllwN_!^ il_M_^Py_!i^___l

jMmiBi^B^b*_m_____^^_____fBBsP -^^^Kwi«SlH^Bp JzL-j/Z'/' %**^3i^»IHI^^^PS-"^^"-^'" ~~_i __Sw5^_^S^S-^?!5r_SFw **»^*

' r - 1^ ~*aJT aA \B*±- 4Z?r - * ~ "^ \^_^_^_^_^B__^__\_^__^_\Srr^^^B^Z' : 315

ff__£_^_^BXB^KBD^BB

-■-*-' ". , ■gSL : ":i__JBu!ifleGi2?3W! ______________________________________________________________r

- - t •**L~~ m išj '»^"'MT? ,»g»*MM--ngM-P>CT 3p _j»AR_.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 25.000

Stran: 28




Stran: 28


46

REKLI SO

»Čeprav je Miro Cerar ssvojo domnevno'svežino' in obljubo etične revolucije v politikipridno ribaril tudi na sredini in celo na desnisredini, kjer je precej osušil volilni bazen SLS,vsaj na slovenskem vzhodu pa tudi SDS, sonajvečji kontingent njegovih podpornikovpredstavljali privrženci sicer amorfnega, a

monolitnega levosredinskega bloka, ki svoje zvestobe ne vežejo naposamično stranko, marveč še vedno nekako razmišljajo v kategorijahpreminule SZDL In jim je mar predvsem za usodo bloka kot celote.«

(Politični analitik Aleš Maver ugotavlja, da je v slovenskem volilnem telesupri sredinskih volivcih še močno navzoč duh nekdanje Socialistične zveze

delovnega ljudstva Slovenije.)

»No in danes si klonil. Odstopil si z mestapredsednika vlade. Premagal te je državljanVili Kovačič. Vrhovno sodišče je glededrugega tira in referenduma dalo pravnjemu in ne tebi - ustavnemu pravniku.Ce sem prav videl, je bil v senatu tudi mladvrhovni sodnik Erik Kerševan v pomembni

vlogi poročevalca. Po moji oceni glede na leta njegove starosti tvojštudent. Ce prav sklepam, gre za tvojo hudo blamažo, ko študentna realna pravna tla postavi svojega profesorja.«

(Poslanec SDS Vinko Gorenak ob odstopu Mira Cerarja. Pri tem je dodal: »Najzaključim z mislijo mladega twitteraša Tirna Felleta 'nečastno si prišel in

nečastno odhajaš - le malo prepozno'.)

«

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Demokracija 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 10.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 97 cm2

47

Pisma podpore in upora (11)

KOALICIJA MAČJIHKONZERV VSEDMIH SLIKAH

Prva slika. Bančni divji zahod. Banke ropajo kot nore. Stovornjaki vozijo nakradeni denar, kradejo po domačihin naših bankah v tujini. Rop je zgodovinski - 5 milijard

evrov. Potem roparji prisilijo oropane državljane, da morajo oro-pane bančne šefe spet napolniti, da lahko ropanje teče dalje.Banke vmes spreminjajo v velike pralnice denarja za mafijo interoriste.

Druga slika. Šerif Goran Klemenčič, tožilec Jože Kozina, policajDavid Antolovič in šef sodišča Marjan Pogačnik zgroženi poslu-šajo, naj bi bili oni tisti, ki bi morali roparje ujeti in obsoditi inzapreti. Tako pa ne gre, pravijo, trudijo se, garajo kot črna živina.Pogačnik pravi, da njegove sodnice delajo noč in dan, da imajože žulje na riti. Policaj Antolovič govori o velikih hišnih preiska-vah velikih rib, pa se ne spomni nobenega imena. Klemenčič jetudi nemočen, on bi že, da bi glave letele, a kaj ko slabo dela po-licija, slabo dela tožilstvo in slabo delajo sodišča. Tožilec Kozinapove zgodovinski nesmisel: desni, torej Janševa vlada, so krivi,da so levi kradli! Vrhovnega državnega tožilca naslednji dan nesuspendirajo, ne odpustijo ali upokojijo. To je pravna država.

Tretja slika. Roparje ujame in jih na zaslišanje pokliče lovecna bančne glave Anže Logar. Večina se nič ne spomni, amnezijaje popolna, kot da bi jim milijarde padle na glavo in jih za vednoprizadele. Ne vedo, komu so dali kredit, pa četudi je to bil bratjeto bila sestra. S čim so kopali to gromozansko luknjo? Kakšnoluknjo? Kaj je to? Niso kradli, niso bili neodgovorni, kar zgodiloseje in za to niso krivi. Nadzorniki niso nadzorovali, ker so bililastniki firm, ki so jih bratje banksterji nepovratno kreditirali.Banksterji niso krivi, ker nadzorniki niso opravili svojega dela.Pravna država ni nič mogla, ker ni nič vedela, ko je izvedela, je panekaj zastaralo, nekaj pa še bo.

Četrta slika. Predsednik vlade Miro Cerar odstopi, čeprav neve dobro čemu. Nekaj je krivo vrhovno sodišče, ki mu sesuva drugitir, nekaj pa dva leva razbojnika - Kari Erjavec in Dejan Zidan.Poudaril je, daje vedno delal za dobro slovenskih davkoplačeval-cev, in ni urezala strela z jasnega. Zagotovo so se v njegovem štabuna smrt zabavali, ko je ta vlada in koalicija na kolena spravilaSlovensko vojsko, pa ni bil izstreljen niti metek. Ali pa, ko je mi-nistrica Milojka Kolar Celarc ustoličila zdravstveni genocid nadSlovenci. Dejanu Židanu je prepustil novo boljševizacijo in biro-kratizacijo slovenskega kmetijstva, Karlu Erjavcu pa Moskvo,Palestino in norosti ob arbitraži.

Dejan Zidan, ki se vidi na položaju prihodnjega predsednikavlade, pravi, da desne vlade delajo državljanom in državljankamškodo. Res je, levičarji in komunisti so vedno delali za blagor

ljudstva. Po vojni so temu ljudstvu vse pobrali, da bi družbenanadstavba oz. partijska elita nekaj imela od oboroženega uporaproti Slovencem. Ker okupatorju kakšne velike škode niso nare-dili. Pobili in zaprli so kulake, maščane, inteligenco in obrtnikein iz njihovega premoženja naredili temelj svoje revolucionarnevladavine. Po Titovi smrti je ta temelj crknil, ker gošarji, kot sorekli komunistični neinteligenci, pač niso znali gospodariti in se

do dandanašnjega to ni nič spremenilo. Če samo za ilustracijospomnim, kako je sedanji šef partije Dejan Zidan kot strokovnjakuničil pomursko prašičerejo. Kontinuiteto partijske tatinske srakenadaljuje članica njegove stranke in zdaj sindikalistka LidijaJerkič, ki grozi: včeraj smo prosili, danes zahtevamo, jutri si bomovzeli. Osebno spet razmišljam o vaških stražah. Takšni povojnitatinski praksi se ima tudi Židanova stranka zahvaliti, da imasredi Ljubljane veliko vilo, ki pa je v resnici partijsko ukradena.

Cerar po vsem tem ostaja prvi klovn odstopljene vlade, ki delakadrovske svinjarije kot tekoče posle. Trdi, da sta Zidan in Erjavecškodljivca, a bi še enkrat delal koalicijo z njima.

Peta slika. Stara upokojenka v kamero pove, da živi in preživitako, da se hrani z mačjimi konzervami, ker za drugo nima denarja.Ogreva se ne in se dela, kot da ni mrzlo.

Šesta slika. Graščak Ljubljane in njegovi, ki so se omastili vbančni luknji, se dobivajo v elitnih restavracijah in saloonih.Šampanjec teče v potokih, viskija na litre. Farmacevtke padajo vducatih, Jankovič na mizi pleše srbsko kolo. Večerja za dva stane800 evrov.

Sedma slika. In po vsem tem iz naročja Foruma 21 in MilanaKučana zleze novokomponirani pretendent na mesto presednikavlade Marjan Šareč, ki pravi, daje treba po državi malo pospra-viti.

A to je rekel že Hitler za Evropo. 0

Cerar po vsem tem ostaja prviklovn odstopljene vlade, ki delakadrovske svinjarije kot tekoče posle.

J\s_m_____J

Ib^^

___________________________________B' P^tf*^__________________________________p J ?L___________"'^^__________________Vinko Vasle mmmwmmTmmmmmmwmm^mm^mmmm^mmm^km

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 10.000

Stran: 11




Stran: 11

Površina: 405 cm2

48

!*«#•> l! ijj'. . ____• !_________ S

la^^^M * i' M&k ifr "■■ m $SlwPs ' 4 M* * '? * A

A'* ■ • ,S ~^____________lf- Jr

v m Wm • •*■ • < iiww»MiwBw»«pa|i

\. v^ *^___________________________________________________________________H-*- .. «___._\_\__Z ____* J^GT^ __________________________________________________________________________

■""■^T*^./ £ ________________________________________________________________________H

V \____j** * M -*-*S_Ha i . jt__w_\\wwm • '________ > ®

«* ___________Li_9%5ll&ttk *4 ______________________ "|'AW*^.

*.™ tMHb IHBHBS^Bi^r mrtBP^T^^ *v^t^_____________M

1H__S* _.w- "\ * >*W 1«*P%S Jwtw .*T»^^ __9_i_^^ s" H^^__^^^^^B__B

t«:'<,"*Y '. .A#- A, '• -

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 10.000

Stran: 32




Stran: 32


49

f mH^K;^ ■i__________________________

& ''^______________!/f^V fl_!?9-______________i— __ i .^»t . «■■&; KŠH^H__________ _____________ _____________ j«______H_____P_n _Š___N______________Hl______P " t^^H*S______B_________|i «* «f__F *"*' *^__________aHE;* 'f i A'^^|

' Vi" i '^Hl^d^Ši_^lA?.L J '/„ . mkmmmmm^mWS^am^Bim^m^m^m^1 € , m^t^ ria 3^H^KSBmmUB^^^^^M

»»■•^■••■■■lllliP' »■ ■■■»»»...■a. i.„i. m, ,''*»'' ■■ : ' J*'*W'W^^

■____. Mi itiltfi' 'lM^ 1ffl^^ljK-ftljHB^^^^^BBW^[HWn^BR

& . .",,.-.. wl ar^-. .-. , . . kw "' ''" ,j^^pWw^^^^^^^^^ME^^^^^Mp *£

_________________& J^______^______________________________________________________________________________.H ' _^___B '3^______________________________________________________________________________________

»Država se obnaša kot razvajena ljubica, ki Wm

ijjsi!' '**« &!_____

□ Petra Janša D Polona Avanzo jSfcffli

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 10.000

Stran: 32




Stran: 32


50

Nekateri poslanci žal ne razumejo,VVkaj lahko dajo v obdelavo državnem"" svetu in kakšne rezultate lahko odnas dobijo. Marsikatero vprašanje se ne biizpostavilo kot ideološko vprašanje, če bibilo strokovno razrešeno že v DS,« meniAlojz Kovšca, obramboslovec, urar in zla-tar-filigranist, danes pa predsednik držav-nega sveta.

Je državni svet sploh potreben? Zakaj?Državni svet (DS) Republike Slovenije je

neizogibno potreben, ker je to zadnji branikcivilne družbe pred politokracijo. V DSimamo možnost neposredne komunikacijes civilno družbo brez upoštevanja strankar-skih interesov in ideoloških zadržkov. DS jenajvišji organ, v katerem so neposrednozastopane lokalne skupnosti. V njem je 22predstavnikov občin, nekateri so župani alipodžupani, ki so bili z zakonom izključeniiz državnega zbora. V DS neposredno zasto-

pajo interese lokalne samouprave. V DS iz-vajamo nelobistično obliko zastopanja in-teresov posameznih družbenih skupin:negospodarstva, gospodarstva, kulture,športa, šolstva in znanosti. Neposredno sesrečujemo s problemi, kijih v vsakdanjemživljenju zaznavajo različne stroke. Državnisvetniki niso zaposleni v DS, ampak delajov svojih okoljih. Iz teh okolij prinašajo v DSaktualna vprašanja civilne družbe. Včasihsmo sposobni artikulirati probleme, kijihpolitika zazna šele čez nekaj časa. Takšenprimer je problem nadzora nad plačili de-lavcev, napotenih na delo v tujino. Zaradivarovanja lokalnih trgov delovne sile jeEvropska unija postavila zahtevo nacional-nim zakonodajalcem, da izenačijo plačilanapotenih delavcev s plačili delavcev v

državi, v katero so napoteni. S tem se zago-tavlja lojalen nastop gospodarskih družb naenotnem evropskem trgu. Poplačilo davkovin prispevkov delodajalca je pogoj za izdajoobrazca Al, brez katerega delavec ne sme bitinapoten na delo v tujino. Zakonodajalec jeuzakonil 5-dnevni rok za izdajo obrazca nazahtevo delodajalca. Posamezna podjetja,ki v tujini opravljajo servisne storitve v po-godbenih rokih, ki so lahko tudi 24 ali 48ur, so s takšno zakonsko ureditvijo hipomazašla v težave. Preden bi lobisti gospodarstvaprišli do politikov in preden bi politikazaznala razsežnosti problema, bi miniloveliko časa. V DS pa je ta problem prišel nadnevni red, takoj ko seje pojavil. Tudi načindostopa DS do odločevalcevje zelo neposre-den, saj smo v isti hiši, zato svetniki lahkonaslavljamo poslance vseh političnih strank.Razmeroma hitro lahko predlagamo ustre-zne rešitve. Od tod dalje pa je vse odvisnood Državnega zbora (DZ) RS.

Ob robu nedavne ustanovne sejeDSjepred-sednik državnega zbora Milan Brglez rekel,da DS ne sme nagajati državnemu DZ? Na-gajate DZ?

Ne, tega ne bi vzel kot nagajanje. DS sledidogajanju v DZ in takrat, kadar je mnenjejavnosti nenaklonjeno kakšni zakonskidoločbi, zelo hitro reagira. Izpostavil bi, dase sestava DS močno razlikuje od sestaveDZ. Če pogledate državne svetnike, na primerpredstavnike znanosti, so to ljudje, ki imajov strokovnih asociacijah pomembne vloge,prav tako predstavniki kulture in gospodar-stva. Problemi, kijih zaznava stroka, pridejona dnevni red DS takoj in takoj se nanjeodzovemo. Če bi bila slovenska politika malobolj modra in malo manj vulgarna, bi lahkoDS uporabila kot indikator javnega mnenja.

Preden se zakonodajni predlog znajde namizah DZ, je vedno mogoče opraviti posvetv DS in dati vsem družbenim skupinammožnost, da zavzamejo del političnegaparketa. Vendar ne tistega, kjer se sprejema-jo odločitve, temveč tisti del, kjer se predla-gajo kakovostne rešitve. DS bi morala poli-tika razumeti kot javni forum, kjer seoblikujejo rešitve po meri javnosti. Če bipolitika to znala, bi DS lahko s pridom upo-rabljala. Da pa bi politika to znala, bi tisti, kisedijo v DZ, morali bolje razumeti svojo vlogoin potrebe civilne družbe. Nekateri poslan-ci žal ne razumejo, kaj lahko dajo v obdelavov DS in kakšne rezultate lahko od nas dobijo.Marsikatero vprašanje se ne bi izpostavilokot ideološko vprašanj e, če bi bilo strokovnorazrešeno že v DS.

Kakšno je gospodarsko stanje slovenskedržave? Ste namreč predsednik Območneobrtno-podjetniške zbornice in stvari spre-mljate od blizu.

Slovensko gospodarstvo je samoniklabilka oziroma zel - raste kljub dostikrat slabigospodarski politiki. Da se politika trka poprsih, kako ji je uspelo povečati gospodarskorast, se mi zdi neupravičeno. Politika vzadnjem času ni naredila nič posebnega, karbi gospodarstvo zaznalo kot bistven prispe-vek h hitrejšemu gospodarskemu razvoju.K večjemu bruto domačemu proizvodu (BDP)v zadnjem letuje največ pripomogla pred-vsem večja potreba zunanjih trgov po našihizdelkih in storitvah. Dejansko nismo osvo-jili nobenega novega trga in nismo bistvenozvišali produktivnosti gospodarstva. Večinanašega gospodarskega uspeha temelji napovečanem izvozu.

Izvoz torej ni cokla oziroma ahttova petanašega gospodarstva, kot trdi levičarskiLuka Mesec.

Nikakor. Takšno mnenje je posledica po-manjkanja razumevanja načina delovanjaslovenskega gospodarstva. Osebno teganikomur ne zamerim, kajti kdor se z gospo-darstvom ne ukvarja, ne more vedeti, kaj sev njem dejansko dogaja. Dobro pa je, da nepresojaš tistega, česar ne poznaš, saj v na-sprotnem primeru lahko delaš več škodekot koristi. Ko že govoriva o slovenskemgospodarstvu; gospodarstvo od politike nepričakuje, da bo ustvarjala nova delovnamesta. Politika mora gospodarstvu zago-toviti stabilno in konkurenčno poslovnookolje. V takšnem okolju se gospodarstvolahko nemoteno razvija in ustvarja novadelovna mesta. Predsednik vlade v odstopuMiro Cerar seje pohvalil, daje bila politikav teh štirih letih relativno stabilna in jegospodarstvo vsaj lahko planiralo, če že nibilo podprto s strani države. Tu bi mu doneke mere pritrdil.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 10.000

Stran: 32




Stran: 32


51

Kaj pa gospodarstvo v resnici pričakuje oddržave?

Pričakuje samo to, česar so deležna go-spodarstva drugih, nam podobnih držav,in to je, da se nas pusti pri miru. Da nas neobremenjuje s pritiklinami socialne države,ki to niso, in da nehamo porabljati več kotustvarimo. Predvsem pa ustvarjenega nesmemo deliti na nepravičen način med tiste,ki dejansko ustvarjajo, in tiste, ki ne ustvar-jajo. Sam sem naklonjen socialni državi,ampak enoje socialna država, drugo pa jekupovanje volilnih glasov in omogočanjelagodnega življenja tistim, ki ne delajo inne ustvarjajo. Gospodarstvo si želi predvsemto, da so stimulirani tisti, ki dejansko delajo.

Na davke pa ima vpliv politiko, kajne?Pri davčni politiki se vsi ustavijo takrat,

ko minister za gospodarstvo reče, da nižanjedavčnih stopenj ogroža tekočo likvidnostproračuna. S takšnim razmišljanjem nikoline bomo ničesar spremenili. Vedno je natapeti vprašanje, ali imeti višjo obdavčitevoziroma zaobjeti več subjektov za obdavči-tev ali pa davke znižati in omogočiti večjoaktivnost, s tem pa posredno tudi večjiobseg davčnih prilivov.

Ali imamo previsoke davke?Zagotovo. Zaradi tega, ker slovenski

davčni sistem ni naravnan na dejanskezmožnosti gospodarstva, temveč na potrebedružbene režije. Država se obnaša kot raz-vajena ljubica, ki ultimativno določi svojepotrebe, gospodarstvo pa jih mora obveznozadovoljiti na kakršenkoli način. Se opra-vičujem za primerjavo, a se mi zdi dokajumestna. Namesto da bi najprej ugotovili,koliko je gospodarstvo ob vzdrževanjutempa tehnološkega razvoja in zagotavlja-nja razširjene reprodukcije sposobno zago-toviti za družbeno porabo, najprej ugota-vljamo potrebe družbene porabe, te papotem obesimo gospodarstvu. Daje tako,priča to, koliko in kdo prihaja k nam z in-vesticijami in kdo ne. Ce spreminjamo za-konodajo na podlagi potreb posameznegatujega investitorja, potem je nekaj narobe.Če so tuji investitorji deležni večjih ugo-dnosti kot domače gospodarstvo, potem jenekaj hudo narobe. Na podlagi aktualneocene OECD o privlačnosti naše države za

tuje investitorje lahko sklepamo, da se namv prihodnosti ne piše dobro, če nekaterihstvari ne bomo korenito spremenili.

Kaj pa zadolženost Slovenije?V primerjavi z drugimi državami ni

velika, ampak primerjave so lahko varljive.Države z velikim demografskim potencia-lom in velikimi industrijskimi bazeni solahko tudi bolj zadolžene, pa so v manj te-žavnem položaju, kot je Slovenija. Smo pačmajhna nacionalna ekonomija, ki živi velikin drag državni aparat.

Torej imamo preveliko javno upravo?Vsekakor. V javno upravo smo stlačili tudi

storitve, ki bi lahko preživele na trgu in vdrugih državah tako uspešno funkcionirajo.

Kaj imate v mislih?Imamo kar nekaj javnih zavodov, ki se

ukvarjajo z nedržavotvornimi dejavnostmiin državi niso nujno potrebni. Lahko bieksistirali na trgu kot vsaka druga organi-zacija. Javni aparat čezmerno obremenjuje-mo tudi s stroški organizacij, kijih prevečradodarno financiramo. Tvegam, da se bomzameril tako imenovanim nevladnikom,ampak rad bi izpostavil, da država neupra-vičeno financira pretežni del proračunovvelikega števila nevladnih organizacij. De-jansko to niso več nevladne, temveč posre-dno vladne organizacije. Strinjam se, danevladne organizacije financiramo, ampakne vseh in ne v tolikšnem obsegu. Državase mora nehati ukvarjati s tem, kar ni drža-votvorno. Posebej želim poudariti, da nisemproti večanju državne lastnine in prav je, daje država bogata. Nikakor pa nisem privr-ženec politike neposrednega upravljanjadržave z lastnino na način, ki ustvarja mo-nopole in omejuje konkurenčnost na trgu,s čimer ogroža zasebne podjetniške pobudeter odvrača domače in tuje investitorje.

Mislite tu na javno-zasebno partnerstvo?Ne. Gre za to, da država in paradržava počasi

prodirata v realno gospodarstvo, mu odžira-ta trg in s tem ogrožata razvojne zmožnosti.

Spremljate delo preiskovalne komisije ougotavljanju zlorab v slovenskem ban-čnem sistemu ter vzrokov in odgovornostiza že drugo sanacijo bančnega sistema vsamostojni Sloveniji, kijovodiAnže Logar?

Ne redno, spremljam pa. Vse skupaj jevideti kot kriminalka ...

Menite, da bodo končali z delom? Bodosledile sankcije za krivce nastale bančneluknje?

Sodeč po izjavah preiskovancev menim,da pravega epiloga ne bomo dočakali. Kot dabi šlo za epidemijo kolektivne amnezije

oziroma pojav opravilne nesposobnosti pre-iskovancev. Neverjetno je, da lahko nekdo, kiupravlja s tolikšnim delom državnega pre-moženja, na večino vprašanj odgovarja z be-sedami ».. . ne vem, nisem vedel, se ne moremspomniti, nisem bil seznanjen ...» Temeljnanaloga države naj bi bila zagotavljanje osebneodgovornosti in moralne integritete tistih,ki odločajo o javnih sredstvih. Namesto od-govornih upravljavcev smo dobili spreneve-davce in iskalce lukenj v zakonih ...

Zakaj tega ne preiskujejo organi pregona,tožilstvo oziroma sodstvo, ki so za to plača-ni, ampak to počne parlament?

Dobro vprašanje. Parlament smo spremeni-li v vsestranski organ, ki skorajda opravlja po-licijske dolžnosti, včasih že tudi sodne, sodečpo razglašanju krivcev še pred končanjemsodnih procesov. Ta pot pelje v nepredvidljivosmer, in če ji bomo sledili, državni zbor lahkoprestopi razmejitve med zakonodajno, izvršnoin sodno vejo oblasti. Na ta problem nas opo-zarjajo tudi tisti, ki bedijo nad demokracijo vEU, pa jih včasih ne slišimo prav dobro.

Takšen primer je tudipreiskovalna komisi-ja o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdra-

»Gospodarstvo odpolitike ne pričakuje,da bo ustvarjala novadelovna mesta.«

BIOGRAFIJA

Alojz Kovšca se je rodil 13. septembra1965 v Čapljini kot drugi od štirih otrokčastnika JLA in gospodinje. Po konča-ni osnovni šoli je maturiral na Vojaškigimnaziji Franca Rozmana - Staneta vLjubljani ter šolanje nadaljeval na Vojaš-ki akademiji v Beogradu in v Banjaluki.Tik pred diplomo je na lastno zahtevo 2.junija 1988 zapustil JLA. Od leta 1988 do1992 je bil zaposlen kot računalniški pro-gramer v PS Mercator. Leta 1991 je kotprostovoljec aktivno sodeloval v osamo-svojitveni vojni in bil odlikovan s srebrnoMaistrovo medaljo. Takoj po vojni je za-pustil TO in se zaposlil pri urarskem moj-stru Stanetu Kajfežu v Ljubljani, opravilurarski pomočniški izpit in izpit za trgo-vskega poslovodjo. Leta 1996 dokončalštudij ob delu na Fakulteti za družbenevede, smer politologija - obramboslovjein prejel univerzitetno Prešernovo nag-rado za diplomsko dela nato je ustanovillastno podjetje. V Centru strokovnih šolCelje je pridobil strokovno poklicno izo-brazbo urar in zlatar-filigranist, nato papri OZS opravil še urarski mojstrski izpit.S soprogo se preživljata z urarstvom, zla-tarstvom in gostinstvom v družinskempodjetju. Decembra lani je bil že v prvemkrogu izvoljen za predsednika državne-ga sveta. Je poročen in oče štirih otrok.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 10.000

Stran: 32




Stran: 32


52

vstvenem sistemu na področju prodaje innakupa žilnih opornic. SpecializiranemudržavneimttožilcuHari/uFurianu, kije dobilvnovični mandat za vodenje SDT,šedodanesni uspelo ujeti njegovega goljufivega brataAleša Turlana, kijepreprodajal umetne kolkev šempetrski bolnišnici.

Lahko bi upravičeno pričakovali, da seokuženi oziroma obremenjeni na takšen alidrugačen način izločijo iz pravnih procesov.Ponavljajo se vedno ena in ista imena. Verja-mem, da smo majhna država in da nimamoveliko razpoložljivih kadrov, vendarle bi moralipoiskati primerne. In če se obremenjeni neizločijo sami, bi to morala storiti država.Država tu dejansko ne funkcionira dobro.

Je 2. tir res nujno potreben?Osebno sem v velikih dvomih. Pregledal

sem nekaj javno dostopnih podatkov, ko-likšen delež tovora na primer gre iz LukeKoper na ceste in kolikšen delež na železni-co. Slednji je precej večji. Zelo pomembnoje, koliko slovenske železnice s pretovoromin prevozom dejansko zaslužijo in kolikoimamo od tega koristi davkoplačevalci.Koliko bomo plačevali za vzdrževanje žele-zniškega sistema, koliko bo i. tir prispevalk večjemu dobičku? Če mi nekdo jasnopredstavi, da imajo evropske države interesza povečanje pretovora v Luki Koper in daso njihove potrebe takšne, da so pri tempripravljene podpreti omenjeni projekt,potem sem za graditev drugega tira na čimbolj ekonomičen način. Samo za potrebeRepublike Slovenije drugega tira po mojemprepričanju ta čas ne potrebujemo. Sloven-sko železniško omrežje je tudi nekakšenevropski unikum zaradi neekonomičneganačina napajanja z električno energijo.Videti je, da se ukvarjamo z investicijo vnovo infrastrukturo z zastarelo tehnologi-jo, ki ne bo kompatibilna z evropskimi re-šitvami. Namesto premišljenega pristopak posodobitvi in zagotavljanju večje pretoč-nosti celotnega železniškega sistema, nesamo od Kopra do Divače, ampak tudi odDivače naprej, bomo rešili na vrat na nos leparcialni problem. Če se bomo čezmernozadolžili za 2. tir, kako in predvsem kdajbomo sposobni financirati posodobitev pre-ostalih ozkih grl na železniškem omrežju?

Ali uvažanje migrantov rešuje težave natrgudelavEU?

V Sloveniji zagotovo ne, v drugih državahpa le navidezno oziroma kratkoročno. Mi-granti, ki prihajajo iz držav Severne Afrike,imajo popolnoma drugačne življenjskenavade, prihajajo iz drugačnih kulturnihokolij, in četudi bi razpolagali z znanji in ssposobnostmi, ki se pričakujejo v postin-dustrijski digitalni družbi, bi bila vprašljiva

možnost njihove integracije. Dvomim že otem, daje večina v realnem času sposobnaučinkovito delati na delovnih mestih, ki sedigitalizirajo in zahtevajo posebna tehnič-na znanja ter spretnosti.

Kaj menite o kripotvalutah?Kolikor sem seznanjen s tem, ne bi nikoli

investiral v kriptovalute. Kratkoročno semi zdi pojav podoben piramidnim siste-mom, ki omogočajo zaslužke samo prvimv vrsti. Najbrž nikoli ne bom imel dovoljinformacij, da bi se lahko lotil resne inve-sticije in pričakoval dobiček na dolgi rok.Če ima kdo, ki »olastnini« višek denarja inne ve, kam bi z njim, potem je zanj to pri-ložnost za tvegano naložbo. Kdaj in kje sebo zalomilo, pa je že druga zgodba.Zadnjič ste sodelovali na javni razpravi»Kaj prinaša večletni jinančni okvir EV poletu 2020 za Slovenijo?«. To namreč ni takodaleč. Kaj prinaša?

Za zdaj nihče niti ne ve, kam se bo vsazadeva obrnila. Gre za odločitev ozkega krogaljudi, ki bo neki okvir predstavila evropskemuparlamentu in ga posredovala v razpravonacionalnim parlamentom. Nekatere smerise sicer nakazujejo, predvsem pa gre za krčenjesredstev na področju kohezije ter večanjesredstev na področju varnosti in obrambeEU. Prav tako gre za usmeritev k enotnemudavčnemu in bančnemu sistemu. Tukaj bimorala biti Slovenija previdnejša. Na končnoodločitev, kam in kako bo Evropa plula,sicerne bomo imeli velikega vpliva, imamo pa zelovelik vpliv na to, kako se bomo sami pripra-vili na črpanje teh sredstev. Izkušnje kažejo,da smo vedno korak za drugimi in da namni uspelo pridobiti vseh sredstev, ki bi jihlahko. Slovenija ima razvojne možnosti napodročju obrambe in varnosti. Lahko razvi-jamo centre za izobraževanje specialnih vo-jaških kadrov in v Alpah urimo pripadnikeevropskih oboroženih sil - pa četudi to ime-nujemo vojaški turizem. Lahko razvijemoobstoječo proizvodnjo orožja in opreme zavojaške namene. Vse pa je povezano s skopoodmerjenim obrambnim evrom, zatodvomim, da bo iz te moke veliko kruha.

Na stanje v vojski bova še prišla. Kaj pakmetijska politika?

Financiranje kmetijske politike naj biostalo na enaki ravni in na to ne bomo mogli

resneje vplivati. Kar zadeva ogljične emisije,pa Slovenija ni izkoristila svoje posebnosti- to je poraščenosti z gozdovi. Z več poli-tičnega truda bi lahko dosegli, da del svojihobveznosti v okviru emisij ogljikovega di-oksida poplačamo z zasajanjem novih ka-kovostnih gozdov. Emisije ogljikovega dio-ksida v industriji bi lahko kompenzirali sponorom v gozdovih. Tega najbrž še neznamo unovčiti. Zakaj ne bi bili vsaj na tempodročju inovativni in prvi v EU?

Bomo posledice brexita čutili tudi v Slove-niji?

Zagotovo. Tega bomo čutili pri varnostnihizdatkih. Slovenija bo morala EU plačevatiobrambni evro. Z odhodom Združenega kra-ljestva Velike Britanije in Severne Irske se boevropska vojaška moč bistveno zmanjšala.Doslej smo se Natu skrivali za neizpolnjeni-mi obljubami na račun odstotka BDP zaobrambne izdatke. Odslej bo težje. Svojodolžnost bomo prej ali slej morali izpolnititako kot vse druge članice EU. Pa še zamuje-no bomo morali ujeti, zato bodo izdatki pri-merno višji. Velika Britanija bo po izstopu izEU skušala sodelovati z državami članicamiEU tudi na podlagi posamičnih sporazumov.Slovenija lahko tu ravna politično modro inzagotovi svoj nacionalni interes, ne da bikršila pravila EU. Lahko pa smo najglasnejšizagovorniki enotnih pravil in samo opazu-jemo, kako to počnejo preudarnejši od nas.

Kaj pa posledice dejstva, da so ZDA uvedlevišje carine na uvoz jekla in aluminija? Za-deva to Slovenijo?

Delno vsekakor, ker jeklo izvažamo kotsurovino, nekaj pa tudi v izdelkih. Če upo-števamo samo izvoz surovine na ameriškitrg, bi lahko rekli, da nas to ne zadeva v večjimeri. Gotovo pa nas prizadeva zmanjšanjeevropskega izvoza, v katerem smo udeleže-ni s polizdelki. Na ta vprašanja moramo bititoliko občutljivi, kot je občutljiva EU. Truditise moramo za spoštovanje interesov EU,ker s tem posredno ščitimo interese sloven-skih izvoznikov.

Kaj pa gospodarsko sodelovanje z Rusijo?ZDA so uvedle nove sankcije proti Rusijizaradi vmešavanja v predsedniške volitveleta 2016 in kibernetskih napadov.

Prednost Slovenije je, daje majhna državain da se naše sodelovanje s komerkoli v geo-strateškem merilu statistično težko zaznava.Obnašati se moramo pragmatično. Na pod-ročjih, kjer veljajo prepovedi, je te treba spo-štovati, na področjih, kjer prepovedi nisojasne in eksplicitne, pa je treba poiskatinačine sodelovanja. Lahko sodelujejo posre-dno. Blagovna menjava najde svoje tokovetako, da ne kršimo predpisov, vendar se našeblago vseeno znajde na vseh trgih. To počnejo

»Če nimaš lastnihtopov, ti knjige pišejotujci v tujih jezikih ...«

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 10.000

Stran: 32




Stran: 32


53

vse države EU. Tako ali drugače najdejo pot,da svojim gospodarstvom zagotovijo interes,ob tem pa ne trpijo politične škode.

Kako to, daje obramboslovec postal urar?Zaradi ljubezni. Zelo enostavno. Moj prvi

poklic je vojaški. V obramboslovje sem sepodal zaradi negativnega prizvoka vojaškeizobrazbe v devetdesetih letih. Leta 1988 semnamreč zapustil vojsko (JLA). Da bi dosegelstatus civilnega izobraženca, sem se odločilza študij obramboslovja. Diplomiral sem priprofesorici Ljubici Jelušič s komunikološkotemo »Terorizem, tehnika zastraševanja ci-vilnega prebivalstva«. To je bilo leta 1996.Tema je bila nova in ne preveč obdelana. Te-rorizem seje šele pozneje pokazal v vseh svojihpojavnih oblikah. Kar so nekateri takrat ozna-čevali kot znanstveno špekulacijo, se jepozneje izkazalo kot relativno dobro predvi-devanje prihodnosti. Ugotovitve, podane vdiplomski nalogi, stojijo še danes in so nažalost potrjene v praksi. V času šolanja navojaški akademiji sem spoznal urarko, hčerznanega ljubljanskega urarja Staneta Kajfeža.Postal sem civilist in se ustalil, poročil. Kosem se odločal, kaj bi počel v življenju, se jezgodila osamosvojitvena vojna. Po njej sembil na razpotju: ostati v Mercatorju, kjer sembil zaposlen kot programer, ali iti na svoje, vtastovo podjetje k soprogi. Tast je po upoko-jitvi nakazal voljo, da bi njegovo obrt nada-

ljevali. Po visokošolski izobrazbi neustreznesmeri sem moral romati nazaj v srednjo šolo.

V Celju sem opravil prekvalifikacijo za zlatar-ja in urarja. Potem sem pridobil naziv urar-skega mojstra. To je ena od lepših stvari, kisem jih počel v življenju. Ura je velik svet vmalem. V njej je zbrano veliko izumov, zna-nosti in tehnologije. Če se lotiš urarstva, snoviza študij nikoli ne zmanjka.

Kaj odlikuje dobro uro?Dobro uro odlikuje odpornost na spre-

membe v okolju. Dobra ura ne glede na to,ali jo nosimo na visoki ali nizki tempera-turi, pri tresljajih, v magnetnih poljih, vednobrezhibno deluje. Odlikujejo trajnost. Uraje ženskega spola in ji je treba dvoriti, k njejpristopati z nežnostjo in s pozornostjo.

Vrniva se na stanje v vojski. Ali menite, daje ta pred kolapsom? Kot prostovoljec stenamreč aktivno sodelovali v osamosvojit-veni vojni in bili odlikovani s srebrno Mais-trovo medaljo.

Če bi me danes nekdo vprašal, ali bi bilraje predsednik DS ali načelnik generalšta-ba, bi zlahka sprejel odločitev za načelnikageneralštaba. Poti so se tako zavozlale, danisem v ostal v slovenski vojski. Vojska paje še vedno osrednji objekt mojega interesa.Predvsem spremljam razvoj vojaške tehno-logije, tudi načine uporabe oboroženih silin evolucijo vojne doktrine. Oborožene sileniso več tisto, kar so bile. Sodobne državeuporabljajo kombinirane oblike vojskovanjaz uporabo orožja in drugih metod insredstev; elektronsko, ekonomsko in psiho-loško vojskovanje so nove dimenzije vojsko-vanja, ampak osnova je še vedno oboroženboj. In če gledava le osnovo, mislim, dajeSlovenska vojska podhranjena tako kad-

rovsko kot tudi finančno. Nismo poskrbeliza karierno pot profesionalnih vojakov.Zgodilo se namje to, da posameznike kad-rovsko razvijamo do ravni, kjer »zmanjkavojakov za generale«, potem generale upo-rabljamo za kaj drugega kot poveljevanjevojakom. Zato imamo stagnacijo v karierah.Mnogi uspešni častniki ne morejo napre-dovati, ker smo preprosto premajhna državas premalo vojaki. Potem izumljamo hori-zontalna napredovanja in širimo tako ime-novani nebojni del oboroženih sil. Namestotega bi družba morala zagotoviti, da sevojaki po končani vojaški karieri najdejo vdrugih poklicih. Obstaja zelo veliko podro-čij, na katerih jih je mogoče s pridom upo-rabiti. Policija bi se lahko polnila z usposo-bljenimi kadri iz vojske, vajenimi delovanjav stresnih situacijah. Drugi del zgodbe jerezerva oboroženih sil, kije nismo vzposta-vili, pa bi jo morali. Obrambna sposobnostdružbe je odvračilni element za vsakegaagresorja. Če potencialni agresor spozna,daje neka družba v zelo kratkem času spo-sobna spraviti pod orožje močno silo, ravnatemu primerno. Ustvarjanje in vzdrževanjeobrambne sposobnosti družbe ni poceni.Varčevati pri vojski s floskulo manj topov,več knjig je neumnost. Če nimaš lastnihtopov, ti knjige pišejo tujci v tujih jezikih ...

Tone Krkovičje rekel napredovanju, da kopade vojska, pade država.

To je dejstvo.

Kaj pričakujete od bližajočih se držav-nozborskih volitev? Leta 2013 ste bili edenod pobudnikov Liberalno gospodarskestranke (LGS)?

Preimenovali smo jo v Gospodarskoaktivno stranko (GAS). Upam, da nam bona volitvah uspelo in da ne bomo spet iz-ločeni zaradi administrativnih ovir, kotsmo bili na prejšnjih volitvah. GAS je sesta-vljena predvsem iz obrtnikov, ki se težkopodajo v politiko. Če se izpostavijo na strani,ki ne deli piškotkov in ne omogoča »uspeha«na javnih razpisih, so pogoreli ... StrankoGAS sicer zelo radi podprejo, težko pa seodločijo, da bi v njej aktivno sodelovali.Drugi problem obrtnikov je, da če hočešresno peljati svoj posel, potem se nimaščasa ukvarjati s politiko. Jezi me, če kdoreče, da je politika kurba. Politika je zelodostojna in poštena ženska, če je poročenas tistim, ki ima pogum, dostojanstvo inpoštenje. Če pa je poročena s takim, ki teganima, dobi ime, kot sem ga prej omenil.

Ampak to so politični mešetarji ...Ja, in mešetarje imamo vedno nove in

vedno z istimi zgodbami. Beda slovenskepolitike je, da neizpolnjevanje obljubostane nekaznovano. 0

»Jezi me, če kdo reče,da je politika kurba.«

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 10.000

Stran: 32




Stran: 32


54

LETALSTVO

Okrepljene povezaveZ Brnika po poletnem voznem redu z rednimileti na 34 destinacij v 23 držav

Piše: A. S.

Medtem ko so najboljzagrizeni v nedeljosredi noči prestavljalisvoje meriice časa zaeno uro naprej - do

kdaj še, bodo odločili evropski po-slanci -, je v letalskem prometu začelveljati poletni vozni red. Zadnja letase spremembe dogajajo tudi prej inkasneje, saj prevozniki strogo gledajona stroške in začnejo leteti samotakrat, ko pričakujejo, da bo potni-kov dovolj.

Z ljubljanskega letališča Jožeta Puč-nika na Zgornjem Brniku bodo lahkopotniki med 25. marcem in 27. okto-brom 2018 z rednimi leti odpotovalina 34 destinacij v 23 držav. Nov vo-zni red prinašavzpostavitevosmih novih le-talskih povezav,povečanje številaletov na obstoje-čih linijah in veččarterskih letovkot lani.

Ponudbarednih letov zljubljanskegaletališča bo letosvečja kot lani.Adria Airways(AA) v lasti nemškega sklada načr-_tuje vzpostavitev novih povezav z Že-nevo (trikrat na teden), Hamburgom(štirikrat na teden), Dusseldorfom(štirikrat na teden), Sofijo (trikratna teden), Bukarešto (štirikrat nateden), Dubrovnikom (dvakrat nateden) in Bračem (dvakrat na teden).Easyjet pa bo v avgustu vzpostavil še

novo redno povezavo z Berlinom. Vnemško prestolnico bo tako mogočepoleteti trikrat na teden.Evropa in Balkan

Trije prevozniki so napovedali tudivečjo frekvenco letov na obstoječihlinijah. Adria Airways bo poveča-la število letov v Pariz, Podgorico,Kobenhavn in Prago, poleti pa tudi vSkopje, Prištino in Tirano. Nizozem-ska Transavia bo v Amsterdam, razenv juliju in avgustu, letela petkrat nateden, dodatni tedenski let v Varšavoje napovedal tudi poljski Lot.

Pred nedeljskim otvoritvenimletom v Sofijo je direktor AdrieAirways Holger Kowarsch, ki je spolnjenjem novih linij zadovoljen,poudaril, da bo sedem novih desti-nacij še tesneje povezalo Slovenijo zevropskimi mesti in balkansko regi-jo. Tudi poslovodni direktor družbeFraport Slovenija Zmago Skobir siseveda želi, da bodo novi leti uspešniin bodo ostali v mreži poletov, sajvsaka nova linija pomeni, da v drža-vo prihaja več turistov in vlagateljev.

»Za gospodarstvo, zlasti za turi-zem, je dobra povezanost Slove-nije s preostalim svetom ključna,«poudarja minister za infrastrukturoPeter Gašperšič in dodaja, da želijov prihodnje letališče povezati tudi zželezniškim omrežjem. Dodajmo, datokrat ne več z navezavo na gorenj-sko progo, temveč na lokalno kam-niško. Medtem ko je tržaško letališčeže povezano s Trstom - vlaki vozijona pol ure -, pa v primeru brniškegaletališča časovnih rokov seveda nitipribližno še ni.

»Za gospodar-stvo, zlasti zaturizem, jedobra poveza-nost Slovenije

s preostalimsvetom ključ-na.«

AA širi mrežo in flotoHolger Kovvarsch napoveduje, da bo AA svojo mrežo še razširila. Letos floti do-dajajo tri nova letala, zato seje močno povečalo število zaposlenih in trenutnopoteka usposabljanje novih pilotov ter kabinskega osebja. Sodelovanje s Fra-portom Slovenija je odlično, Kovvarsch pa je prepričan, da bodo skupaj našli tudinačine za konkuriranje letališčem v Trstu, Benetkah, Zagrebu in Celovcu.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Lublanske novice 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 11



Doseg: Kazalo

Stran: 11

Površina: 309 cm2

55

ji^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^f^^

__^___________________________________________________B____H^^B': 5 BVBflBTflTflTflTflTflTflTflTflTflTflTflTflTflTflTfl?B_^^^^_^^^^^^^l

Promet na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana povečujejo Adria Airways in drugi prevozniki

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 11



Doseg: Kazalo

Stran: 11

Površina: 309 cm2

56

29._03._2018).pdf · 2 televizija naslov razmetavajo z denarjem? zaporedna št. 1 medij; doseg pop...

Documents