1

2. vaja:TEMPERATURA

2

TEMPERATURA ZRAKA

bimetalni termograf

tekočinski termometer, živosrebrni ali

alkoholni

NamestitevTermograf in termometri (suhi, mokri, minimalni in maksimalni termometer) so nameščeni v vremenski hišici (2m).Dodaten minimalni termometer je nameščen 5 cm nad tlemi.

EnoteK – Kelvin°C – stopinja (Celsius)°F –stopinja (Fahrenheit)

Meritve• temperatura zraka na 2 m• minimalna temp. zraka na 2 m in 5 cm• maksimalna temp. zraka na 2 m• temperatura mokrega termometra• časovni potek temp. zraka na 2 m

3

TEMPERATURA ZRAKAsuhi in mokri termometer - psihrometer

maksimalni in minimalni termometer

bimetalni termograf

minimalni termometer 5 cm nad tlemi

Hg

alkohol

Hg

alkohol

Max

Min

4

TEMPERATURA TAL

alkohol

alkoholni

Meritve temperature tal na globini 2, 5, 10, 20, 30, 50 in 100 cm

do 30 cm

50 in 100 cm

Meritve v primeru,če je v bližini jezero ali morje

TEMPERATURA VODE

5

TEMPERATURNE SKALE:

KELVINOVA (K)CELZIJEVA (0C)FAHRENHEITOVA (0F)

273,2K

0°C

32°F

373,2K

100°C

212°F

100 enot

100 enot

180 enot

6

FAHRENHEIT Gabriel Daniel (1686-1736), nemško-nizozemski fizik, ki je nadomestil alkoholni termometer z živosrebrnim in določil zmrzišče vode pri 32°F, vrelišče pri 212°F

CELSIUS Anders (1701-1744), švedski astronom, razdelitev temperaturne skale med

zmrziščem in vreliščem vode na 100°

KELVIN William Thomson (1824-1907), škotski matematik in fizik, na podlagi stopnje raztezanja plinov uvedel novo mersko lestvico (za vsako °C se prostornina plina spremeni za 1/273 prostornine pri 0°C)

-273,18°C ….absolutna ničla……….0 K

7

PRETVORBA 0F v 0C

3295 00 FXCY

PRETVORBA 0C v 0F

CYFX 00

59

32

8

PRETVORBA 0C v K

PRETVORBA K v 0C

)2,273(0 XKCY

)2,273( 0CXYK

9

OBDELAVA TEMPERATURNIH PODATKOV

1. POVPREČNA DNEVNA TEMPERATURA ZRAKA

24

24

1i

i

d

TT

4

2 21147 hhhd

TTTT

a) izračunana iz urnih vrednosti

b) izračunana iz treh terminskih vrednosti(klimatološki način)

2

MINMAXd

TTT

c) izračunana iz ekstremnih vrednosti

10

2. POVPREČNA MESEČNA TEMPERATURA ZRAKA

n

TT

n

id

m

1

-SEŠTEJEMO VSE POVPREČNE DNEVNE VREDNOSTI IN JIH DELIMO S ŠTEVILOM DNI V MESECU

n=28,29, 30 ali 31

3. POVPREČNA LETNA TEMPERATURA ZRAKA

12

12

1i

m

L

TT

-SEŠTEJEMO VSE POVPREČNE MESEČNE VREDNOSTI IN JIH DELIMO S ŠTEVILOM MESECEV

11

4. POVPREČNA TEMPERATURA VEGETACIJSKEGA OBDOBJA (topla polovica leta pri nas: april-september)

6

9

4i

m

VEG

TT

-SEŠTEJEMO MESEČNE VREDNOSTI OD APRILA DO SEPTEMBRA IN JIH DELIMO S ŠTEVILOM MESECEV

12

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

čas (meseci)

tem

per

atu

ra (

°C)

TEMPERATURA PRAGA - je tista temperatura, pod katero se razvoj rastlin ustavi, pogosto uporabljana temperatura praga za rastline zmernega pasu je 50C

LOČIMO SPOMLADANSKI IN JESENSKI DATUM (DAN) PRESTOPA TEMPERATURE PRAGA

OBDOBJE MED OBEMA PRAGOMA (SPOMLADI-JESENI) JE DOLŽINA RASTNE DOBE ZA POSAMEZNO RASTLINO)

13ČAS (dnevi)15.2. 15.3

TEMPERATURA (0C)

Tnad

Tprag

Tpod

ds

Dm

???

ds : Dm = (Tprag – Tpod) : (Tnad – Tpod)

podnad

mpodprag

TT

DTTds

14

Tprag temperatura praga

Tpod srednji mesečni temperaturi dveh zaporednih mesecev,

Tnad med katerima leži temperaturni prag

ds število dni, ki jih moramo dodati 15.-temu dnevu prvega meseca, da dobimo dan, ko je prekoračena Tprag, oz. število dni, ki jih moramo v jeseni odšteti 15.-temu dnevu drugega meseca

Dm število dni med srednjima dnevoma obeh mesecev (vzamemo povprečje 30 dni)

podnad

mpodprag

TT

DTTds

15

- rastline (živali) potrebujejo za svoj razvoj določeno količino akumulirane toplote, ki jo izrazimo

s TEMPERATURNIMI VSOTAMI

n

idAKT TV

1

VSOTA AKTIVNIH TEMPERATUR

VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR

n

ipragdEF TTV

1

CTd00 0 EFpragd VTT

- UPOŠTEVAMO DNI S POZITIVNIMI POVPREČNIMI DNEVNIMI TEMPERATURAMI ZRAKA

-UPOŠTEVAMO LE DNI S POVPREČNO DNEVNO TEMPERATURO ZRAKA VIŠJO OD TEMPERATURE PRAGA

16

nihanje temperature v tleh –A(z) je premosorazmerno nihanjem temperature zraka na višini dveh metrov (A2m); z globino se eksponentno zmanjšuje

NIHANJE TEMPERATURE V TLEH

A2m

A(z)

z

T

PoletjeDan

ZimaNoč

17

NIHANJE TEMPERATURE V TLEH

opišemo s Hann-ovo enačbo

zaAzA hm 2loglogletni temperaturni razpon v tleh

letni temperaturnirazpon zraka na višini 2m

empirični parameter, ki opisuje toplotne lastnosti tal

globina tal (m)

A(2m)=Tmax-Tmin