2 geologija d.o.o. idrija...10 geologija d.o.o. idrija slika 2: ortofoto posnetek območja (atlas...

2 Geologija d.o.o. Idrija

2. VSEBINA ELABORATA 4396-266/2019-01

1 Naslovna stran

2 Kazalo vsebine elaborata

3

4

Revizija analize tveganja

Poročilo

Analize tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode 3

3. REVIZIJA ANALIZE TVEGANJA


4. ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE

1. UVOD .................................................................................................................................... 7

2. ZAKONSKE OSNOVE ............................................................................................................. 8

3. GEOGRAFSKI POLOŽAJ ......................................................................................................... 9

4. GEOLOŠKE RAZMERE ......................................................................................................... 10

4.1 Stratigrafsko litološki podatki širše okolice ...................................................................... 10

4.2 Strukturno tektonske razmere .......................................................................................... 11

5. HIDROGEOLOŠKE RAZMERE .............................................................................................. 12

5.1 Površinske vode ................................................................................................................. 12

5.2 Hidrogeološka zgradba Vrtojbensko-Mirenskega polja ................................................... 12

5.3 Koeficient prepustnosti ..................................................................................................... 13

5.4 Smer toka in hitrost pretakanja podzemne vode ............................................................. 13

6. VODOVARSTVENO OBMOČJE IN VODNI VIRI ................................................................... 14

6.1 Vodovarstveno območje .................................................................................................... 14

6.2 Predvideni vodni vir ........................................................................................................... 14

7. OPIS NAMERAVANEGA POSEGA ....................................................................................... 14

8. VRSTE ONESNAŽEVAL ........................................................................................................ 16

8.1 Gradnja ............................................................................................................................... 16

8.2 Obratovanje ....................................................................................................................... 17

9. OPREDELITEV SCENARIJEV NEZGODNIH DOGODKOV ...................................................... 21

9.1 Opredelitev scenarijev nezgodnih dogodkov med gradnjo ............................................. 21

9.1.1 Normalni scenarij ..................................................................................................... 21 9.1.2 Alternativni scenarij ................................................................................................. 21 9.1.3 Scenarij najslabše možnosti...................................................................................... 21

9.2 Opredelitev scenarijev nezgodnih dogodkov med obratovanjem ................................... 22

9.2.1 Scenarij normalnega in alternativnega razvoja dogodkov....................................... 22 9.2.2 Scenarij alternativnega razvoja dogodkov ............................................................... 22 9.2.3 Scenarij najslabše možnosti...................................................................................... 23


10. TRANSPORTNE POTI ONESNAŽEVAL V VODONOSNIKU ................................................... 26

10.1 Mobilnost onesnaževal ............................................................................................ 26

10.2 Opredelitev transportnih poti onesnaževal ............................................................ 28

11. OPIS OGROŽENOSTI VODNIH VIROV IN OPREDELITEV SCENARIJEV ................................ 28

12. OGROŽENOST VODNIH VIROV ........................................................................................... 31

13. PREGLED UKREPOV ZA ZAŠČITO ........................................................................................ 31

14. MONITORING ..................................................................................................................... 35

15. POVZETEK IN SKLEPNA OCENA .......................................................................................... 35

16. LITERATURA IN VIRI............................................................................................................ 36


1. UVOD

Na Mirenskem polju je predvidena gradnja bencinskega servisa. Gradbena parcela 34/9 k.o. Miren se nahaja ob obvoznici Gornji Miren-Vrtojba. Vrsta objekta po predpisih o gradnji objektov, klasifikacija CC-SI je 12303 - bencinski servisi. Objekt bo umeščen na območju Vrtojbensko Mirenskega polja, za katerega je bil pripravljen predlog vodovarstvenega območja. Predvideni tipizirani objekt bencinskega servisa, bo vključeval stavbo s prodajalno bencinskega servisa, ki bo namenjen prodaji goriv za osebna in tovorna vozila z dodatnimi storitvami (trgovina Hip-Hop, okrepčevalnica Fresh XL in kava bar s pomožnimi prostori in javnimi sanitarijami), na severni strani povezano s pretakalno ploščadjo z jekleno nadstrešnico s 3 točilnimi otoki. Na južni strani je predviden objekt ročne avtopralnice, na zahodni strani od nadstrešnice pa je pomožni objekt EKO-PLIN. Namen analize tveganja je predvideti tveganje za onesnaženje vodnega telesa, bodisi zaradi gradnje (izvajanja gradbenih del), bodisi zaradi obratovanja objekta. Na podlagi ugotovljenega stanja so podani predlogi za izvedbo zaščitnih ukrepov za varovanje vodnega telesa pred onesnaženjem, izboljšavo projekta in zaključek o sprejemljivosti predvidenega posega glede na rezultate relativne občutljivosti. Metodologijo izvedbe analize tveganja določa Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur. l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11, 15/16) v členih 47. do 51. Analiza tveganja je bila izdelana na podlagi sledečih podlag:

- zakonskih predpisov, - dokumentacije, ki nam jo je posredoval investitor - literature, ki je našteta v poglavju Vviri in literatura, - ter drugih zbranih razpoložljivih podatkov o obravnavanem območju ter predvidenih

dejavnostih.


2. ZAKONSKE OSNOVE

Splošno

- Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14)

- Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13)

- Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A in (109/12))

- Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.) - Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) - Pravilnik o gradbiščih (Uradni list RS, št. 55/08, 54/09 – popr. in 61/17 – GZ) - Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi

(Uradni list RS, št. 111/09 in 61/17 – GZ) Vode

- Zakon o vodah /ZV-1/ (UL RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A, 41/04-ZVO-1, 57/08-ZV-1A, 57/12-ZV-1B, 100/13-ZV-1C, 40/14-ZV-1D, 56/15-ZV-1E)

- Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (UL RS, št. 39/06-ZVO-1-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06-Odl.US, 112/06-Odl. US, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08-ZVO-1B, 108/09-ZVO-1C, 48/12-ZVO-1D, 57/12-ZVO-1E, 92/13-ZVO-1F, 56/15-ZVO-1G, 102/15-ZVO-1H, 30/16-ZVO-1I, 61/17-GZ)

- Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14 in 98/15).

- Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11 in 15/16)

- Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 57/15)

- Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (UL RS, št. 64/12, 64/14, 98/15)

- Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99, 40/04 in 41/04 – ZVO-1)

Tla

- Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96 in 41/04 - ZVO-1)

- Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05, 62/08, 62/08, 113/09 in 99/13)

- Pravilnik o obratovalnem monitoringu pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 55/97 in 99/13)

Odpadki

- Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15) - Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) - Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07,

67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15 in 2/16 – popr.) - Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08 in 61/11)


3. GEOGRAFSKI POLOŽAJ

Lokacija posega je na skrajnem zahodnem robu Slovenije in je od Mirna na jugozahodu oddaljena okoli 740 m ter okoli 2 km od Vrtojbe na severovzhodu. Gradbena parcela na kateri je predvidena gradnja novega bencinskega servisa se nahaja na zahodni strani obvoznice Gornji Miren – Vrtojba. Na predvideni lokaciji se trenutno nahaja delno zatravljen nanos raznega materiala. Nadmorska višina obravnavane lokacije je okoli 44 m. Teren je razmeroma raven in ni v poplavnem območju.

Slika 1: Geografski položaj (Atlas okolja, november 2019)


Slika 2: Ortofoto posnetek območja (Atlas okolja, november 2019)

4. GEOLOŠKE RAZMERE

4.1 Stratigrafsko litološki podatki širše okolice

Obravnavana lokacija se nahaja na Vrtojbensko – Mirenskem polju, ki ga gradi kvartarni peščeno prodni zasip, ki so ga ustvarili nanosi reke Soče, Vipave in Vrtojbice. Kamninsko podlago peščeno prodnim nanosom predstavljajo terciarne flišne kamnine (v glavnem menjavanje neprepustnih plasti laporovcev in peščenjakov). Glede na raziskave, ki jih je opravil Geološki zavod Slovenije (Drobne, 1984) je bila z vrtinami ugotovljena največja debelina zasipa 81 m. Vrtina, ki je bil izvrtana v neposredni bližini obravnavane lokacije, na območju stare gramoznice (od kote 36,7 m) do globine 42,5 m ni dosegla flišne kamninske podlage. Kvartarni zasip na območju Vrtojbensko – Mirenskega polja v glavnem delimo na dva dela in sicer zgornji (mlajši) in spodnji (starejši), ki ju loči vmesna različno debela plast gline (2 – 5 m). Zgornji prodni zasip sega nekako do nadmorske višine ca 30 m, kar je okrog 14 m pod površjem obravnavane parcele in ga sestavlja predvsem siv do svetlosiv karbonatni prod in pesek z vložki melja (prevladujejo nanosi reke Soče). Ponekod je prod sprijet v konglomerat. V spodnjem zasipu se poleg svetlosivih karbonatnih prodnikov pojavljajo tudi rjavi prodniki iz peščenjaka, laporovca, meljevca in glinovca (nanosi Vipave) z več vložki melja in gline.


Slika 3: Hidrogeološki profil čez Vrtojbensko-Mirensko polje v smeri jugozahod-severovzhod (Drobne, 1984)

4.2 Strukturno tektonske razmere

V tektonskem smislu pripada obravnavano ozemlje Goriško-vipavskemu sinklinoriju. Ozemlje gradijo v osnovi eocenske flišne kamnine, ki so zaradi tektonike nagubane in oblikovane v obsežno sinklinorijsko strukturo z dinarsko orientacijo osi. Ozemlje je razkosano s številnimi prelomi na večje in manjše grude. Prelomi imajo smer vzhod-zahod, sever-jug, severozahod-jugovzhod in severovzhod-jugozahod.

Slika 4: Strukturna karta širšega obravnavanega območja


5. HIDROGEOLOŠKE RAZMERE

5.1 Površinske vode

V bližini približno 280 metrov vzhodno teče potok Vrtojbica, ki se okoli 415 metrov južno od obravnavane lokacije izliva v reko Vipavo. Okoli 4700 metrov severozahodno teče reka Soča.

Slika 5: Pregledna karta s prikazom površinskih vod (Atlas okolja, november 2019)

5.2 Hidrogeološka zgradba Vrtojbensko-Mirenskega polja

Na Vrtojbensko–Mirenskem polju sta formirana dva vodonosnika, ki sta med seboj ločena z od 1 m do 5,5 m debelo plastjo gline. Podzemna voda v prvem prodnem vodonosniku se obnavlja s padavinami, s pritoki iz flišnega obrobja in delno iz potoka Vrtojbice. Vodonosnik je odprt s prosto gladino podzemne vode. Podrobnejših raziskav zgornjega vodonosnika ni bilo, saj je ta podzemna voda za izkoriščanje za pitno vodo manj pomembna. Predvideva pa se, da se podzemna voda iz zgornjega vodonosnika nekje na italijanski strani verjetno preliva v spodnjega. Podzemna voda v spodnjem vodonosniku je pod pritiskom in je v hidravlični povezavi z reko Sočo, dolvodno od Stare Gorice. Obnavlja se v glavnem iz soške podtalnice, ki priteka iz italijanskega ozemlja, delno pa tudi s podzemno vodo iz zgornjega vodonosnika. Vodonosnik je pretežno razvit na območju Mirna med državno mejo do Orehovlja ter se razteza proti severu k mejnemu prehodu Vrtojba. Debelina spodnjega vodonosnika je po do sedaj izvedenih raziskavah do 40 m, lahko pa tudi več.


5.3 Koeficient prepustnosti

Koeficient prepustnosti je bil določen s črpalnimi poskusi in z laboratorijskimi preiskavami s sejalno analizo (Drobne, 1984). V okolici Mirna sta bili izvrtani dve črpalni vrtini (NG-Č in NG-Č/80). Z raziskavami je bilo ugotovljeno, da je prav območje Mirenskega polja po hidrogeološki strukturi najbolj perspektivno za bodočo vodarno. Izračunan koeficient prepustnosti za spodnji prodni vodonosnik je 1,96 * 10-3 m/s. Črpalni poskusi in ostale raziskave so pokazale, da je možno na Mirenskem polju s pravilno razporeditvijo vodnjakov črpati vsaj 200 l/s vode, ki je po kemičnih in mikrobioloških rezultatih ustrezna za vodooskrbo s pitno vodo (Drobne, 1984).

5.4 Smer toka in hitrost pretakanja podzemne vode

Smer pretakanja vode v zgornjem vodonosniku je generalno od vzhoda proti zahodu, v spodnjem vodonosniku je smer pretakanja podzemne vode od severa proti jugu. V zgornjem vodonosniku je napajanje podzemne vode iz flišnega obrobja na severovzhodu in vzhodu, v spodnjem prodnem vodonosniku pa iz reke Soče.

Slika 6: karta smeri pretakanja podzemne vode (Drobne, 1984)

Hitrost podzemne vode v zgornjem vodonosniku na predmetni lokaciji dobimo iz podatkov koeficienta prepustnosti (k = 1,96 * 10-3 m/s), povprečnega gradienta podzemne vode (i =0,004; določen iz karte hidroizohips) in efektivne poroznosti (n = 0,20) po enačbi: v = (K. i ) / n Izračunana hitrost je 3,9 * 10-5 m/s kar je 3,5 m/dan.


6. VODOVARSTVENO OBMOČJE IN VODNI VIRI

6.1 Vodovarstveno območje

Obravnavana lokacija in njeno širše območje ni v vodovarstvenem območju. S predhodnimi hidrogeološkimi raziskavami (Drobne, 1984) je bilo ugotovljeno, da je na Vrtojbensko–Mirenskem polju pomemben vodonosnik, ki bi lahko bil potencialni vir za črpanje pitne vode. Podan je bil predlog zaščite podzemne vode. Glede na predlog varstvenih pasov je predmetna lokacija v 2. varstvenem pasu. Odlok o zaščiti vodnega vira ni bil sprejet. Omejitve, ki so v predlogu varstvenih pasov navedene za drugi varstveni pas, so: Gradnja industrijskih obratov je dovoljena, če so izvedeni vsi ustrezni zaščitni ukrepi. Uredi se varen

odtok odpadnih vod. Tranzitni promet cistern z tekočimi gorivi in strupi je le izjemoma dovoljen, če se vozni pas zaščiti z:

- neprepustnim cestiščem - ojačeno odbojno ograjo - ob cestišču mora biti na vsaki strani neprepustno korito in 3 m širok neprepustni pas nagnjen proti koritu - infiltracija padavinske vode ni dovoljena - voda zbrana v koritu se preko lovilcev olj odvaja v neprepustno kanalizacijo

6.2 Predvideni vodni vir

Z raziskavami je bilo ugotovljeno, da je območje Mirenskega polja po hidrogeološki strukturi najbolj perspektivno za morebitno vodarno. Območje okoli Mirna je predlagano v 1. varstveni pas. Razdalja med predvidenim BS Miren in predlagano mejo 1. varstvenega pasu je okoli 100 m. Glede na smer toka podzemne vode je razvidno, da je smer podzemne vode v:

- zg. prodnem vodonosniku v območju 1. varstvenega pasu - sp. prodnem vodonosniku izven območja 1. varstvenega pasu

Zgornji in spodnji prodni vodonosnik sta med seboj ločena z plastjo gline. Podzemna voda iz zgornjega prodnega vodonosnika naj na tem območju ne bi napajala spodnji vodonosnik.

7. OPIS NAMERAVANEGA POSEGA

Namen in vsebina nameravanega posega v okolje povzemamo po dopolnitvi obrazca za predhodni postopek s št. upravne zadeve: 35405-419/2018. Celotna dopolnitev je v prilogi 1. : Objekt bo lociran na parceli 34/9 k.o. Miren. Gradbena parcela, na kateri je predvidena gradnja novega bencinskega servisa, se nahaja ob obvoznici Gornji Miren – Vrtojba. Obstoječ teren je razmeroma raven, na parceli ni obstoječih objektov. Lokacija bencinskega servisa je predvidena na sredini gradbene parcele. Uvoz na območje bencinskega servisa je s severne strani, z obvoznice preko novega krožišča, izvoz pa na vzhodni strani na obvoznico Gornji Miren – Vrtojba.


Obstoječa dejanska raba je degradirano območje ob obvoznici Vrtojba. Namenska raba po OPN je Območje proizvodnih dejavnosti (IG). V skladu z Odlokom o področnem prostorskem načrtu »Gospodarska cona ob obvoznici – zahod v Mirnu« je območje namenjeno postavitvi bencinskega servisa. Predvideni tipizirani objekt bencinskega servisa, bo vključeval stavbo s prodajalno bencinskega servisa, ki bo namenjen prodaji goriv za osebna in tovorna vozila z dodatnimi storitvami (trgovina Hip-Hop, okrepčevalnica Fresh XL in kava bar s pomožnimi prostori in javnimi sanitarijami), na severni strani povezano s pretakalno ploščadjo z jekleno nadstrešnico s 3 točilnimi otoki. Na južni strani je predviden objekt ročne avtopralnice, na zahodni strani od nadstrešnice pa je pomožni objekt EKO-PLIN. Bencinski servis bodo sestavljali:

• Nadstrešek s tremi točilnimi otoki: o Otok 1: za osebna vozila - 2x obojestranska točilna naprava namenjena osebnim vozilom s po

dva krat štirimi rokami za goriva (2 x diesel 40 l/min, bencin 95 40 l/min, bencin 100 40 l/min) in ena obojestranska točilna naprava za UNP (2xUNP 40 l/min).

o Otok 2: za osebna vozila - 2 x obojestranska točilna naprava namenjena osebnim vozilom s po dva krat štirimi rokami za goriva (2x diesel 40 l/min, bencin 95 40 l/min, bencin 100 40 l/min) in ena obojestranska točilna naprava za UNP (2x UNP 40 l/min).

o Otok 3: za tovorna vozila: obojestranska točilna naprava namenjena tovornim vozilom s po dva krat štirimi rokami za goriva (diesel 40 l/min, diesel 130 l/min, bencin 95 40 l/min, bencin 100 40 l/min); za osebna vozila - obojestranska točilna naprava namenjena osebnim vozilom s po dva krat štirimi rokami za goriva (2x diesel, bencin 95 40 l/min, bencin 100 40 l/min). Dve obojestranski točilni napravi za AdBlue, ena za tovorna vozila (2x AdBlue) in ena za osebna vozila (2x AdBlue).

Na otoku 3 je tudi centralno polnilno mesto podzemnih rezervoarjev z odvodom hlapov.

• Prodajni objekt (P) s: o trgovino Hip-Hop, o okrepčevalnico Fresh XL , o barom z zunanjo teraso in o skladiščem.

• Rezervoarji: o 3 podzemni rezervoarji vsak volumna 50 m3 za bencin 95, bencin 100 in dizelsko gorivo o 1 podzemni rezervoar volumna 13 m3 za LPG in o 1 podzemni rezervoar volumna 5 m3 za AdBlue.

• Stebriček voda-zrak

• Ročna avtopralnica s: o tremi mesti za pranje vozil (2 x osebna vozila in 1 x kombiji) in o dvema mestoma za notranje čiščenje vozil.

• Objekt EKO-PLIN za plin in odpadke z: o dvema pokritima prostoroma za plinske jeklenke (1 x polne in 1 x prazne), o pokritim prostorom za skladiščenje nevarnih odpadkov (akumulatorji, olja, zaoljena

embalaža …), o zunanjim prostorom (otokom) za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov.

• Polnilnica električnih vozil – dve mesti za osebna vozila

• Parkirna mesta – skupaj 13; od tega 6 za bencinski servis, 6 za bar in 1 za invalide ter 10 za kolesarje

• Totem

• Izvesek.


Streha oz. nadstrešek nad točilnimi napravami bo izvedena kot ravna streha z minimalnim naklonom ter bo dimenzij 13,26 m x 25,50 m. V neposredni bližini na vzhodni strani nadstreška je v tleh vgrajenih pet podzemnih rezervoarjev, skupne kapacitete 168 m3:

• dvoprekatni rezervoar volumna 50 m3 za dizelska goriva,

• dvoprekatni rezervoar volumna 50 m3 za motorni bencin (NMB 100),

• enoprekatni rezervoar volumna 50 m3 za motorni bencin (NMB 95),

• enoprekatni rezervoar volumna 13 m3 za UNP in

• enoprekatni rezervoar volumna 5 m3 za Adblue, ki bodo ustrezno fiksirani v podlago. Na območju nad rezervoarjem za UNP bo izveden zamrežen prostor površine 6 x 3,2 m znotraj katerega bo vsa inštalacija za potrebe manipulacije z UNP. Zemljišče, na katerem se načrtuje obravnavani poseg, je v obstoječem stanju komunalno neopremljeno zemljišče. Priključki na posamezne komunalne vode se bodo izvedli v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev komunalnih vodov, za priključke se bodo pridobila tudi njihova soglasja. Padavinske odpadne vode s streh nadstreška se bodo odvajale v obstoječi ponikovalni bazen severno od mesta posega. Padavinske odpadne vode z utrjenih površin se bodo preko lovilnika olj (pretok 50 l/s) odvajale v obstoječi ponikovalni bazen. Povozne površine bodo izdelane v vodotesni obliki. Komunalne odpadne vode se bodo odvajale v MKČN. Pretakališče goriv bo izdelano kot lovilna posoda betonske izvedbe z odtokom preko linijskega požiralnika, ki je preko ločenega lovilnika olj vezan na lovilnik olj za vode iz utrjenih površin. Pretakalna ploščad bo v celoti prekrita z nadstrešnico. Parkiranje osebnih motornih vozil bo potekalo le začasno, za čas točenja goriva v rezervoar osebnega vozila na površinah pokritih z nadstreškom. Prostora bo za osem avtomobilov in dve tovorni vozili hkrati. Dostava goriv se bo vršila z avtocisternami. Pretakanje goriv je urejeno v sklopu bencinskega servisa. Predviden obratovalni čas bencinskega servisa je od 6.00 do 22.00 ure. Gradnja bencinskega servisa bo predvidoma potekala v letu 2020, predviden čas gradnje pa je 3 mesece. Predvideno je, da se padavinske vode očistijo v lovilcu olj, q=50 l/s, iz lovilca olj se jih bo vodilo v ponikanje kot je predvideno po OPPN-ju. Fekalne vode objekta se bo preko male biološke čistilne naprave odvajalo v ponikovalnico. Vode iz območja avtopralnice se preko lovilca olj in MKČN vodi v ponikanje.

8. VRSTE ONESNAŽEVAL

8.1 Gradnja

Tabela 1: Določitev dejavnosti in opredelitev onesnaževal – gradnja objektov

Vrsta dejavnosti Morebitno onesnaženje DA/NE

Kemijske lastnosti in količina onesnaževala

Interakcija potencialnega onesnaževala in okolja

Toksičnost (nevarne lastnosti) onesnaževala

Mobilnost onesnaževala

Gradbišče

Gradbišče - NE Onesnaževala v NE DA NE –







postopki v času normalnega poteka del

okolju niso prisotna

- tekočine v vozilih, delovnih strojih;

onesnaževala v okolju niso prisotna;

Gradbišče v času izrednih razmer (razlitje goriva...)

DA Morebitni izliv iz vozil in delovnih strojev – goriva, mineralna olja

Voda DA - tekočine iz vozil, delovnih strojev;

DA – na gradbiščne površine in nadalje ponikovanje

1lastnosti posameznih snovi/pripravkov oz. onesnaževal so podane v nadaljevanju elaborata

8.2 Obratovanje

Tabela 2: Določitev dejavnosti in opredelitev onesnaževal – objekt v času obratovanja

Vrsta dejavnosti Morebitno onesnaženje zaradi objekta in dejavnosti DA/NE

Kemijske lastnosti in količina morebitnega onesnaževala

1



1


Objekti

Bencinski servis rezervoarji za goriva in Ad blue - v času normalnega obratovanja - v času izrednih razmer

NE Goriva NE Zaprt dvoplaščni sistem /ni stika z vodo; brez iztoka v okolje

DA NE Zaprt dvoplaščni sistem /ni stika z vodo; brez iztoka v okolje

Avtopralnica - v času izrednih razmer (izlitja)

NE Ogljikovodiki Voda

DA – V ponikanje - pred vtoki v ponikalnico bo lovilec olj

Čistilna naprava 8 PE NE BPK, KPK Ponikanje; iztoka v ponikovalnico

DA NE Zaprt dvoplaščni sistem /ni stika z vodo; brez iztoka v okolje

1lastnosti posameznih snovi/pripravkov so podane v nadaljevanju elaborata.

Tabela 3: Določitev dejavnosti in opredelitev onesnaževal – infrastruktura in zunanja ureditev v času obratovanja



1,2



2



Zunanja ureditev

Ceste, parkirišča DA Morebitni izliv iz vozil – goriva, mineralna olja

Voda DA - tekočine iz vozil

DA – V ponikanje - pred vtoki v ponikalnico bo lovilec olj

1 količin vnaprej ni mogoče napovedati, vendar gre (po izkušnjah) za relativno majhne količine;

2 lastnosti posameznih snovi/pripravkov so podane v posebni tabeli v nadaljevanju elaborata;

Podrobnejši pregled vrste in količine kemikalij na lokaciji Uporaba snovi/pripravkov v delovnih postopkih Tabela 4: Podrobnejši pregled vrste in količine kemikalij v uporabi v in izven objekta

IME-SNOVI-ZMESI

VRSTA SKLADIŠČNE POSODE

DNEVNA PORABA

LETNA PORABA

MOŽNE KOLIČINE NA LOKACIJI

1

Dieselsko gorivo rezervoarji vozil, rezervoarji BS

DA količin vnaprej ni mogoče napovedati

1

do 50 m3

+ rezervoarji vozil

Neosvinčen motorni bencin rezervoarji vozil rezervoarji BS


1

do 50 m3

+ rezervoarji vozil

Utekočinjeni naftni plin - UNP rezervoarji vozil, rezervoar BS


1

do 13 m3

Ad blue rezervoar BS rezervoarji vozil,


2

do 5 m3

1število vozil ter količina goriva v njihovih rezervoarjih ni znana oziroma se bo konstantno spreminjala. 2 količina ni znana oziroma se bo konstantno spreminjala – glede na odvzem s strani porabnikov Tabela 5: Funkcija/način uporabe in nevarne lastnosti kemikalij/toksikološka razvrstitev kemikalij v uporabi v in izven objektov

Snov / zmes

Funkcija/način uporabe Nevarne lastnosti kemikalij/toksikološka razvrstitev

1

Dieselsko gorivo Gorivo za motorje z notranjim zgorevanjem – diesel

H226 - Vnetljiva tekočina in hlapi. H304 - Pri zaužitju in vstopu v dihalne poti je lahko smrtno. H315 - Povzroča draženje kože. H332 - Zdravju škodljivo pri vdihavanju. H351 - Sum povzročitve raka (zaužitje). H373 - Lahko škoduje organom (koža, pljuča) pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti (vdihavanje, zaužitje, stik s kožo). H411 - Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki


Snov / zmes

Funkcija/način uporabe Nevarne lastnosti kemikalij/toksikološka razvrstitev

1

Neosvinčen motorni bencin Gorivo za motorje z notranjim zgorevanjem – neosvinčen bencin

H224 - Zelo lahko vnetljiva tekočina in hlapi. H304 - Pri zaužitju in vstopu v dihalne poti je lahko smrtno. H315 - Povzroča draženje kože. H336 - Lahko povzroči zaspanost ali omotico. H340 - Lahko povzroči genetske okvare (stik s kožo, vdihavanje, zaužitje). H350 - Lahko povzroči raka (stik s kožo, vdihavanje, zaužitje). H361fd - Sum škodljivosti za plodnost. Sum škodljivosti za nerojenega otroka. H411 - Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.

Utekočinjeni naftni plin - UNP Gorivo za motorje z notranjim zgorevanjem - UNP

H220 - Zelo lahko vnetljiv plin. H280 - Vsebuje plin pod tlakom; segrevanje lahko povzroči eksplozijo H340 - Lahko povzroči genetske okvare (stik s kožo, vdihavanje, zaužitje). H350 - Lahko povzroči raka (stik s kožo, vdihavanje, zaužitje).

Ad blue

Čiščenje izpušnih plinov vozil z dieselskim motorjem

Ni razvrščeno kot nevarna kemikalija

1 podatek iz uradnega varnostnega lista proizvajalca/dobavitelja Karakteristike kemikalij Goriva Diesel gorivo pridobivajo iz surove nafte in je zmes ogljikovodikov. Gostota pri 15oC znaša ca 860 kg/m3. Motorni bencin pridobivajo iz surove nafte in je zmes ogljikovodikov. Gostota pri 15oC znaša ca 720 kg/m3. Utekočinjeni naftni plin (UNP) se pridobiva pri predelavi surove nafte, na naravnih nahajališčih propana ter z destilacijo iz zemeljskega plina. Pod pojmom utekočinjeni naftni plin smatramo družino lahkih ogljikovodikov, od katerih sta najbolj znana in uporabljena propan in butan (navadno v uporabi kot mešanica). Je težji od zraka in zelo lahko vnetljiv. Utekočinja se pri relativno nizkem tlaku, kar mu daje možnost enostavnega transporta in skladiščenja. Adblue Mešanica uree (ca 32 %) in vode (do 100 %) Toksikološke karakteristike kemikalij v uporabi UNP Pri normalnih pogojih (tlak, temperatura) je UNP nestrupen plin brez barve in okusa. Pri popolnem zgorevanju nastajata poleg toplote le še ogljikov dioksid in vodna para, medtem ko je emisija ostalih škodljivih snovi z okoljevarstvenega vidika zanemarljiva. Akutni učinki: Inhalacijsko (podgana): LC 50 > 20 mg/l/4 h Inhalacija par lahko povzroči draženje respiratornega sistema.


Visoke koncentracije lahko vplivajo na delovanje centralnega živčnega sistema kar se odraža kot glavobol, omotica in slabost. Dolgotrajna izpostavljenost lahko vodi do nezavesti in smrti. Diesel gorivo Akutni učinki Oralno (podgana): LD 50 > 2000 mg/kg (ocenjeno glede na sestavo komponent) Dermalno (kunec): LD 50 > 2000 mg/kg (ocenjeno glede na sestavo komponent) Inhalacijsko (podgana): LC 50 > 5 mg/l/4 h (ocenjeno glede na sestavo komponent) Drugo: Pripravek lahko povzroči draženje oči, kože in dihalnih poti v primeru povečane izpostave in nepravilne rabe. Kronični učinki: Študije dolgoročnih toksičnih učinkov na miših so dale negotove rezultate. IARC inštitucija je l. 1989 razvrstila destilate dieselskega goriva v skupino karcinogenih snovi 3 – nerakotvorno za človeka (razvrščeno zaradi neustreznih študij). 21. ATP (EU zakonodaja) je razvrstil komercialna plinska olja v skupino karcinogenih snovi 3 z pripisom stavka R 40: Možen rakotvoren učinek. Neosvinčen motorni bencin Akutni učinki: Oralno (podgana): LD 50 > 2000 mg/kg (ocenjeno glede na sestavo komponent) Dermalno (kunec): LD 50 > 2000 mg/kg (ocenjeno glede na sestavo komponent) Inhalacijsko (podgana): LC 50 > 5 mg/l/4 h (ocenjeno glede na sestavo komponent) Drugo: Pripravek lahko povzroči draženje oči, kože in dihalnih poti. Kronični učinki: Pripravek vsebuje benzen, ki je znan kot povzročitelj rakavih obolenj. Ker ta izdelek vsebuje več kot 0,1 ut. % benzena, je po pravilih razvrščanja (EU zakonodaja) ta izdelek razvrščen kot rakotvoren, skup. 2B in opremljen z R stavkom R 45 Lahko povzroči raka. Povzetek Glede na stopnjo dokumentacije in s tem nepopolnih podatkih o posegih (znanih je le del dejavnosti) so podani podatki o možnih onesnaževalih splošni. Podatki o kemikalijah (navedenih v predhodnih poglavjih) so povzeti iz uradnih varnostnih listov proizvajalcev oz. dobaviteljev. Tabela 6: Opredelitev kemičnih snovi in zmesi kot potencialno nevarne oz. nenevarne (z vidika možnega onesnaženja vodnega telesa)

Opredelitev Ime snovi/zmesi

Potencialno nevarni* dieselsko gorivo, neosvinčeni motorni bencin, komunalne odpadne vode

Nenevarni Adblue, utekočinjen naftni plin - UNP

*le v primeru izpustov v okolje – velja za vse pripravke

Opredelitev je podana kot ocena in sicer glede na fizikalno-kemijske, toksikološke podatke o posamezni kemikaliji, vrsto embalaže, namen oz. uporabo posamezne kemikalije ter glede predvideno in zahtevano ureditev objekta. Glede na opredelitev potencialno nevarnih snovi ter spremljajočih dejavnosti (prevoz) bo v nadaljevanju te ekspertize (opis ogroženosti vodnega vira in opredelitev scenarijev vpliva na vodni vir), kot parameter, ki ga je možno spremljati v obratovalnem monitoringu podzemne vode obravnavan parameter: mineralna olja.


9. OPREDELITEV SCENARIJEV NEZGODNIH DOGODKOV

Glede na vrsto objekta in skladno z navodili Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur. l. RS, 64/04, 5/06, 58/11, 15/16) smo definirali tri možne scenarije razvoja nezgodnih dogodkov:

− scenarij normalnega poteka

− alternativni scenarij poteka

− scenarij najslabše možnosti oziroma scenarij izjemnega dogodka.

9.1 Opredelitev scenarijev nezgodnih dogodkov med gradnjo

9.1.1 Normalni scenarij Normalni potek dogodkov (med gradbenimi deli in v času obratovanja objekta) predpostavlja, da na lokaciji obratujejo le tehnično brezhibna in vzdrževana vozila ter delovni stroji. Z upoštevanjem uveljavljenih varnostnih ukrepov je morebiten vnos goriv in mineralnih olj (zaradi npr. obremenitev mehanskih sklopov vozil/delovnih strojev) v zemljino in posledično v vodo ničen. Vplivov na kakovost vode v primeru normalnega razvoja dogodkov ne bo. 9.1.2 Alternativni scenarij V primeru alternativnega razvoja dogodkov lahko pride do manjšega vnosa onesnaževal v tla. Ob odstopanju od normalnega poteka dogodkov in dejanj ocenjujemo, da količina onesnaževala, ki se lahko vnese na tla, ni večja od 2 kg v primeru iztekanja pogonskih goriv ali tehničnih tekočin iz vozil in delovnih strojev (odvija se v obliki počasnega kapljanja goriv ali maziv), ki se bodo zadrževala na lokaciji. Ocena bazira na naslednjih dejstvih: - delovni stroji se bodo na lokaciji zadrževali la za čas gradbenih del - tovorna vozila se na lokaciji zadržujejo le kratek čas t.j. le za čas pretovora, - podana je zahteva po brezhibnosti vozil in delovnih strojev. Med ostalimi možnimi viri onesnaženja oz. vpliva na spremembe v kakovosti podzemne vode, ki pa jih v obravnavanem primeru ocenjujemo kot zanemarljive, so še: - gradbeni materiali na osnovi cementa, apna ipd. (zaradi alkalnih spojin se spremeni pH vrednost

vode, kar ima le kratkoročne posledice), - pri pripravljalnih delih in pri gradnji se zaradi posegov v tla (izkopov) in tudi pri premeščanju

izkopanega materiala sprostijo snovi, ki so bile do tedaj v inertni obliki, s padavinskimi vodami pa se te snovi lahko spirajo v podzemno vodo (kar ima le kratkoročne posledice).

Opredelitev tveganja za onesnaženje vodnih virov bo prikazana v nadaljevanju. 9.1.3 Scenarij najslabše možnosti V primeru nezgodnega dogodka (med gradnjo) lahko pride do trenutnega razlitja. Privzeli smo, da se na lokaciji izlije 200 kg goriva (večji rezervoar delovnega stroja ali dostavnega vozila). Pri tem scenariju smo predpostavili, da odpovejo vsi zaščitni ukrepi in da se sanacija onesnaženja ne izvede. Možnost za razvoj dogodka po tem scenariju je, ob upoštevanju vseh ukrepov v poglavju 14, minimalna.


9.2 Opredelitev scenarijev nezgodnih dogodkov med obratovanjem

9.2.1 Scenarij normalnega in alternativnega razvoja dogodkov

V normalnih razmerah in z upoštevanjem uveljavljenih varnostnih ukrepov ni razlitja mineralnih olj iz vozil in ni razlitja/raztrosa kemikalij (tako v kot izven objektov). Posledično ni vnosa potencialnih onesnaževal (v danem primeru mineralnih olj) na neutrjena tla (zelene površine) ali utrjena tla ter preko teh v javno kanalizacijo in v primeru puščanja slednje v podzemno vodo. V fazi obratovanja se bo v primeru razlitja goriva ali olja na zunanjih povoznih površinah to zbralo v internem kanalizacijskem omrežju in v lovilcih olja. Kontrola lovilcev olja se bo izvajala skladno z obratovalnimi navodili (pogoji v nadaljevanju elaborata). Po izvedbi gradbene faze (zaključku) onesnaženje podzemne vode (razlitje pri delu potrebnih kemičnih snovi/zmesi ipd.) skozi tlak predmetnih objektov ni več možno. Vplivov na kakovost podzemne vode v primeru normalnega razvoja dogodkov v času obratovanja ne bo. Odvajanje padavinske meteorne vode se bo vršilo preko lovilca olj v ponikanje. Fekalne vode se preko MKČN vodi v ponikanje. Vode iz avtopralnice se preko lovilca olja vodi v MKČN in naprej v ponikanje. V primeru normalnega obratovanja se vode prečistijo na redno vzdrževanih lovilcu olj in MKČN. Vpliv na podzemne vode bo skladen z zakonodajo. 9.2.2 Scenarij alternativnega razvoja dogodkov V fazi obratovanja BS in v primeru razlitja goriva se bo to zbralo na posamezni betonski ploščadi ter nadalje v internem kanalizacijskem omrežju in v lovilcu olja. Tehnologija omogoča predpisano čiščenje, s tem, da je zagotovljeno redno vzdrževanje in čiščenje lovilca olj. Kontrola lovilca olja se bo izvajala skladno z obratovalnimi navodili. Ocena bazira na spodaj navedenih dejstvih), zahtevi po betonski izvedbi površin, kjer se vrši kakršnokoli pretakanje goriv ter pogojih zakonodaje s tega področja. Glede na predvideno ureditev površin ob objektih (neprepustne in nepoškodovane površine) eventualno izlita onesnaževala (v navedenih količinah) ne morejo preiti v podtalje. Ob morebitnem onesnaženju, se onesnaženo mesto takoj očisti, tako da je nadaljnje pronicanje onesnaževala proti podzemni vodi tudi v tem pogledu onemogočeno. V fazi obratovanja se bo v primeru razlitja goriva ali olja na zunanjih povoznih površinah to zbralo v internem kanalizacijskem omrežju in v lovilcih olja. Kontrola lovilcev olja se bo izvajala skladno z obratovalnimi navodili (pogoji v tem elaboratu). Ocenjujemo, da količina onesnaževala, ki se lahko vnese v interno kanalizacijo, ni večja od 50 l v primeru razlitja goriv v času pretoka avtocisterne ali v primeru nesreče z iztokom goriva iz vozila in 0,5 l v primeru iztekanja (mezenja) tehničnih tekočin iz mehanskih sklopov vozil. Ocena bazira na naslednjih dejstvih:

- tovorna in dostavna vozila imajo med pretovorom ugasnjene motorje, - osebna vozila imajo med obiskom objektov ugasnjene motorje, - vsa vozila bodo parkirana na urejenih površinah z urejenim odvodnjavanjem preko lovilcev olj, - utrjene površine, zaradi hrapavosti in medzrnskih prostorov v tlaku, same predstavljajo lovilne

površine,


Vnosa mineralnih olj v podzemno vodo v primeru scenarija alternativnega razvoja dogodkov, ni. V načrtovanem objektu se bodo skladiščile tekoče nevarne snovi. Skladiščilo se bo dizelsko gorivo in bencin v podzemnih rezervoarjih skupnega volumna 100 m3 ter LPG v podzemnem rezervoarju volumna 13 m3. Podzemna rezervoarja za gorivo bosta dvoplaščna, zato je verjetnost izpustov goriv iz njiju izredno majhna. Vplivov na kakovost podzemne vode v primeru alternativnega razvoja dogodkov zaradi obratovanja predmetnih objektov ne bo.

9.2.3 Scenarij najslabše možnosti

Glede na fizikalno kemijske značilnosti UNP onesnaženje podtalnice, zaradi morebitnih izpustov UNP ni možno. UNP zato izločimo iz obravnave v tej analizi. V primeru izjemnega dogodka so možni naslednji scenariji:

a) Bencinski servis z rezervoarji naftnih derivatov b) Skladiščenje in distribucija Adblue c) Zunanje povozne in parkirne površine d) Avtopralnica in MKČN e) Požar.

Scenariji in verjetnosti nastanka izjemnih dogodkov Ad a) Bencinski servis z rezervoarji naftnih derivatov Varnostno pomembni deli vira tveganja – izlitje Obravnavani bencinski servis in skladišče naftnih derivatov lahko razdelimo glede na pomembnost virov tveganja na tri enote:

• shranjevanje,

• pretakališče iz kamionskih cistern v rezervoar,

• cevovodi s prečrpalnim otokom.

V postopku ugotavljanja potencialno nevarnih situacij smo preverili tri stopnje operacij. Tveganje med skladiščenjem:

• kontinuirni izpust rezervoarja (zakasnelo ali pomanjkljivo vzdrževanje, človeška napaka)

• poškodba - lom rezervoarja,

• katastrofalna poškodba - lom rezervoarja in zaščitnega ohišja. Tveganje med pretovarjanjem goriva iz avtocisterne v rezervoarja:

• izpust iz pretakalne naprave (izvlek zaradi premika avtocisterne, puščanje na stiku, lom pretakalne naprave),

• malomarno delo. Tveganje med pretovarjanjem kemikalij po cevovodih zaradi puščanja cevovoda ali pretovornega sistema

• puščanje prirobnice, ventila, počene cevi, puščanje črpalke,

• okvara cevovoda. Scenariji in verjetnosti večjih nesreč


Objekt in naprave bencinskega servisa Potencialna posledica incidenta je razlitje, pri čemer obstaja nevarnost vžiga in nekontrolirano izlitje v okolico. Kontinuirani izpust iz rezervoarja Glede na to, da je predviden dvoplaščni rezervoar v popolnoma zaprtem ohišju in da so predpisani periodični inšpekcijski pregledi rezervoarjev, je možnost za kontinuirani izpust rezervoarja zaradi zakasnelega vzdrževanja nična. Do izpusta potencialno lahko pride le v primeru človeške napake v času polnjenja ali praznjenja rezervoarjev, kar pa je glede na uveljavljene postopke dela izredno malo verjetno. Verjetnost za prepolnjenje posameznega rezervoarja Verjetnost pojava prepolnjenja rezervoarja je odvisna od več faktorjev in do incidenta razlitja pride v primeru, ko so vse varnostne mere spodletele:

• pomanjkljiv merilec nivoja 1x10-2

• nadzornik procesa napačno bere merilec nivoja 1x10-2

• nadzornik zanemari prebrati merilec 1x10-3

• nadzornik spregleda izpust skozi varnostni ventil 1x10-6

Skupna verjetnost za to je 2,1x10-2, vse to pa vodi k temu, da nadzornik procesa ne ukaže delavcu (ali tega ne stori delavec sam) na pretakališču naj zaustavi črpanje. Poleg tega mora odpovedati še varovanje proti prepolnjenju (1x10-2) in spregledan mora biti izpust skozi varnostni ventil (1x10-6). Zaradi vsega tega delavec ne izključi črpalke, pri čemer je največja verjetnost: 1x10-2 x 1x10-6 = 1x10-8 (praktično nična), vse ostale možnosti verjetnost za nastanek tega dogodka še zmanjšajo. Poškodba rezervoarja in katastrofalna poškodba posameznega rezervoarja in zaprtega ohišja Do takšne poškodbe lahko pride predvsem zaradi zunanjih vplivov - potres, sabotaža, ipd. Glede na dejstvo, da bodo objekti in naprave zgrajeni v skladu s protipotresnimi predpisi in da bo območje varovano, je možnost poškodbe rezervoarja in varovalnih sistemov zaradi teh razlogov zelo majhna. Katastrofalna poškodba lahko nastane tudi zaradi človeške napake, kot je poizkus izvrševanja vzdrževalnih del brez predhodne priprave objekta, brez kontrole koncentracije kisika ali hlapov gotiva v rezervoarju. Možnost nastanka tega dogodka je izključno posledica človeške napake. Zmanjšanje možnosti takšnega dogodka je vezano na dosledno spoštovanje predpisov glede priprave na vzdrževalna dela in uporabo zaščitenih naprav in opreme, izdelanih iz antistatičnih materialov, ki ne iskrijo. Verjetnost za razlitje med skladiščenjem Največja nesreča na skladiščnem prostoru je razlitje celotnega rezervoarja, do česar bi lahko prišlo zaradi katastrofalne okvare rezervoarja. Iz literature (pp. 109 - Atmosferische opslag met 'eenvoudige' bescherwand) je verjetnost za ta dogodek 1x10-7/leto/rezevoar. Puščanje gibkega priključka Gibki priključek bo predvidoma uporabljen na pretakališču kamionskih cistern in na pretakalnem agregatu. Izlitje lahko nastopi zaradi:

• izvleka priključka zaradi premika vozila, ko polnjenje še poteka;


• puščanje na spoju – spoj z gibko cevjo ni pravilno izveden;

• predrtje gibke cevi – zaradi oslabitve stene cevi ali pomanjkljivega vzdrževanja. Verjetnost za puščanje priključka zaradi navedenih razlogov je 3x10-7/uro obratovanja (po literaturi). Možne posledice nesreč Posledice razlitja naftnih derivatov Izpust goriva se pojavi v obliki tekočine. Uhajanje tekočine je glede na varovalne sisteme lahko le trenutno in kratkotrajno. Tekočina ostane zajeta v sklopu lovilnih sistemov (cevi in rezervoarji), na ploščadi servisa in v lovilcu olj. Po izpustu tekočine se prične izhlapevanje, ki ga povzroča dovajanje toplote iz okolice. V primeru izlitja lahko pride do visoke koncentracije hlapov snovi v zraku, čeprav ne pride do vžiga. Onesnaženje tal in podtalja Kot je razvidno iz posredovane dokumentacije, je s tehničnimi rešitvami predvidena možnost zajema izlitja in sicer:

• na pretakalni ploščadi in v lovilcih olj,

• v primeru puščanja rezervoarjev v dvojnem plašču oziroma ohišju rezervoarjev. Za izvedbo zaščitnega ohišja rezervoarjev in povezovalnega cevja so podani pogoji. V primeru puščanja oz. razlitja bo celotni režim delovanja zaustavljen; okvara bo avtomatsko javljena. Uhajanje tekočine je glede na varovalne sisteme lahko le trenutno in kratkotrajno. Maksimalno količino onesnaževala, ki se lahko razlije pri scenariju najslabše možnosti (pred posredovanjem zaposlenih), ocenimo na do 30 kg (količina je podana po podatkih in izkušnjah strokovnjakov podjetja Petrol) oz. trenutni izliv pri pljusku iz gibke cevi pri pretakanju iz avtocisterne (pri morebitnem preuranjenjem odklopu gibke povezovalne cevi med avtocisterno in priključkom za dovod v rezervoar ali okvari priključkov ali cevi) in sicer pesimistično na površine ob BS (neutrjene površine). Podan scenarij najslabše možnosti je glede na predvideno ureditev BS in standarde ter pravila investitorja zgolj teoretične narave, vendar smo ga zaradi zahtev Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (opredelitev scenarija najhuše možnosti) dolžni opredeliti. Poudariti velja, da dosedaj na območju Republike Slovenije (tudi v času, ko je bila RS še del SFRJ) ni bilo situacije pri kateri bi prišlo do izlitja goriva iz dvoplaščnega rezervoarja. Ad. b) Skladiščenje in distribucija Adblue Adblue, glede na zakonodajo s področja kemikalij, ni razvrščena kot nevarna kemikalija. Vpliva zmesi Adblue na kvaliteto podzemne vode v primeru razlitja torej ne more biti. Ad. c) Zunanje povozne in parkirne površine Najslabši scenarij se lahko zgodi v primeru nezgodnega dogodka (prometne nesreče/strojeloma) na povoznih oz. parkirnih površinah zunaj objektov. V tem primeru ocenjujemo, da se lahko sprosti do maksimalno 100 kg goriva. Odvodnja vode z manipulacijskih in prometnih površin bo izvedena preko usedalnikov in lovilcev olj ponikovanje (pogoji izvedbe so podani v nadaljevanju). V normalnih razmerah tehnologija omogoča predpisano čiščenje, s tem, da je zagotovljeno redno vzdrževanje in čiščenje lovilcev olj. Predvideni sistem ureditve povoznih in parkirnih površin, interne kanalizacije in lovilcev olj


je sposoben navedeno količino (ca 100 kg goriva) zadržati. Kontrola vsakega lovilca olja se bo izvajala skladno z obratovalnimi navodili (pogoji v tem elaboratu). Razlitje izven utrjenih površin z urejenim odvodnjavanjem preko lovilcev olj v danem primeru (glede na predvideno urejenost okolice), sicer ni verjetno. Z upoštevanjem uveljavljenih in zahtevanih varnostnih ukrepov, vnosa onesnaževal v podzemno vodo, ni. Ad. d) Avtopralnica in MKČN Voda se bo iz območja avtopralnice odvajala preko dveh lovilcev olj v MKČN. V primeru najslabšega scenarija se lahko zgodi, da zaradi nedelovanja lovilca olj in hkrati MKČN neprečiščena voda z območja avtopralnice odteče v podzemlje. Kontrola vsakega lovilca olja in MKČN se bo izvajala skladno z obratovalnimi navodili (pogoji v tem elaboratu). Z upoštevanjem uveljavljenih in zahtevanih varnostnih ukrepov, vnosa onesnaževal v podzemno vodo, ni. Ad. e) Požar Med izjemne dogodke med obratovanjem lahko uvrstimo tudi požar. Prvi požar bo gašen s suhimi gasilnimi sredstvi (prah, CO2); po izjavah projektanta bo na voljo dovolj sredstev za zadušitev začetnega požara. Pogoji podani v poglavju 13 tega elaborata omogočajo zajem požarnih voda v območju objeka

10. TRANSPORTNE POTI ONESNAŽEVAL V VODONOSNIKU

10.1 Mobilnost onesnaževal

Mobilnost onesnaževal se opredeljuje glede na kemijske lastnosti onesnaževal in hidrogeološke značilnosti vodonosnika.

Transport onesnaženja skozi vodonosnik je odvisen od zgradbe vodonosnika, zgornje nezasičene (vadozne) cone in spodnje zasičene (freatične) cone. Procesi v zasičeni coni so dokaj dobro poznani, procesi v nezasičeni coni pa so kljub intenzivnim raziskavam (liziometri, tenziometri, ...) precejšna neznanka. Ranljivost vodonosnika glede na onesnaženje je neposredno povezana s hidravličnimi lastnostmi vodonosnika in značilnostmi samega polutanta. Med infiltracijo skozi zemljino in med transportom skozi vodonosnik se veliko polutantov naravno razgradi ali se delno absorbira (odvisno od litološke sestave). Stopnja razgradnje je v posameznih primerih odvisna tudi od lastnosti poroznega medija. Če poznamo lastnosti poroznega medija in polutanta (onesnaževala), lahko ocenimo vpliv onesnaženja (Veselič, 1984, Fetter, 1999). Hitrost pronicanja tekočine skozi pore v nezasičeni coni je odvisna od hidrogeoloških parametrov (velikost por in zrn, litološke lastnosti sedimenta, stopnja sortiranosti, vlažnost kamnine, debelina nezasičene cone,…) ter od vrste tekočine (voda, onesnaževalo). V splošnem pa velja, da je koeficient prepustnosti v nezasičeni coni manjši kot v zasičeni (Veselič, 1984).


Pri pretakanju fluidov skozi porozne sedimente ločimo:

• tok fluidov, ki se med seboj mešajo (npr. barvilo, sol in voda)

• tok fluidov, ki se med seboj ne mešajo (npr. nafta, olje in voda). V primeru, da se tekočine med seboj ne mešajo (mineralna olja in voda) je v nadaljevanju pomembno ugotoviti ali je onesnaževalo gostejše in redkejše od vode. S tem določimo ali bo le-to v podzemni potovalo v zgornjem ali spodnjem sloju podzemne vode (Fetter, 1999). Od gostote onesnaževala pa je odvisna tudi njegova hitrost v podzemni vodi. V primeru toka dveh tekočin prihaja do razlik pri njihovih hitrosti tako v vzdolžni (longitudinalna disperzija) kot tudi v vertikalni smeri (lateralna disperzija) v zasičeni coni vodonosnika (glej spodnjo sliko).

Slika 7: Širjenje onesnaževala lažjega od vode v nezasičeni in zasičeni coni medzrnskega vodonosnika (prirejeno po Fetterju, 1999)

V primeru enkratnega vnosa onesnaževala iz predmetne lokacije v podzemno vodo, se bi le to zaradi disperzije v dolvodni smeri pojavljalo količinsko neenakomerno. Relativno koncentracijo morebitnega onesnaževala v podzemni vodi v določeni opazovani točki, smo shematsko prikazali na spodnji skici.


Slika 8: Relativna koncentracija onesnaževala v določeni točki dolvodno od onesnaženja zaradi enkratnega izliva onesnaževala

10.2 Opredelitev transportnih poti onesnaževal

V analizi tveganja se opredljujejo transportne poti v zasičeni in nezasičeni coni vodonosnika. Morebitno onesnaženje iz območja predvidnega bencinskega servisa pri Mirnu bi ogrozilo kakovostno stanje podzemne vode v zgornjem prodnem vodonosniku. Spodnji prodni vodonosnik, ki je bil ugotovljen kot perspektiven vodni vir, je od zgornjega vodonosnika ločen s plastjo gline (Drobne, 1984). Glede na ta podatek, morebitno onesnaževalo ne bi ogrozilo podzemne vode v spodnjem vodonosniku. Generalna smer toka podzemne vode v zgornjem vodonosniku iz območja predvidenega bencinskega servisa je proti zahodu proti 1. vodovarstvenem pasu. Najmanjša globina do podzemne vode na območju obravnavane lokacije je okoli 11 m. V primeru razlitja onesnaževala bi bila smer potovanja onesnaževala:

• vertikalna (od površja terena proti podzemni vodi)

• horizontalna (onesnaževalo potuje s podzemno vodo proti vzhodu). Vertikalna smer potovanja onesnaževala Vertikalna smer potovanja onesnaževala bi potekala v nezasičeni coni, ki je na območju predmetne lokacije debela okoli 11 m. Glede na podatke o geološki sestavi na širšem obravnavanem območju, gradi nezasičeni del vodonosnika dobro prepusten prod. Onesnaževalo bi se v tej coni deloma absorbiralo, nato pa se bi postopoma spiralo z inflitrirano padavinsko vodo proti gladini podzemne vode. Horizontalna smer potovanja onesnaževala Horizontalna smer potovanja onesnaževala bi potekala v zasičeni coni. Onesnaževalo bi v zasičeni coni potovalo s podzemno vodo proti jugozahodu. Hitrost podzemne vode na obravnavanem območju je okoli 4,5 m/dan.

11. OPIS OGROŽENOSTI VODNIH VIROV IN OPREDELITEV SCENARIJEV

Na širšem obravnavanem območju ni zajetih vodnih virov, niti ni sprejetih vodovarstvenih območij. Z hidrogeološkimi raziskavami Vrtojbensko – Mirenskega polja je bilo ugotovljeno, da je območje Mirenskega polja po hidrogeološki strukturi perspektivno za morebitno vodarno. Območje okoli Mirna je predlagano kot 1. varstveni pas. Najkrajša razdalja med predvidenim BS Miren in predlagano mejo 1. varstvenega pasu je okoli 100 m. Pri analizi tveganja smo predpostavili, da je predmetna lokacija v vplivnem območju črpališča pitne vode iz katerega se črpa 200 l/s vode. Privzeli smo tudi možnost, da sta zgornji in spodnji vodonosnik hidravlično povezana. Podzemna voda iz zgornjega vodonosnika napaja območje, ki je predlagano kot 1. varstveni pas le ob visokem vodnem stanju. Ob nizkem vodnem stanju je smer toka podzemne vode proti jugu, vzporedno z mejo 1. vodovarstvenega pasu. Pri ugotavljanju ali bi bila v primeru onesnaženja v času gradnje in obratovanja bencinskega servisa ogrožena podzemna voda, smo določili tudi širino disperzijskega oblaka onesnaževala in na podlagi tega


zaključili ali bi onesnaženje doseglo depresijske lijake predpostavljenih črpalnih vodnjakov. Privzeli smo, da je širina depresijskih lijakov enaka zunanji meji 1. varstvenega pasu. Pri enačbi za transport snovi v podzemni vodi smo privzeli:

- porozni medij je homogen, izotropen in zasičen s fluidom - tokovni režim je tak, da ga lahko opišemo z Darcyjevim zakonom (laminaren tok) - izpeljava enačbe temelji na opazovanju reprezentativnega elementarnega volumna (REV) v

poroznem mediju v katerega priteče določena masa fluida in iz njega tudi odteče. Tok opazujemo v makroskopskem merilu

- poroznost medija je konstantna - tokovni režim lahko opišemo kot advekcijski in disperzisjki - izliv onesnaževala je enkraten.

Kot smo že omenili v predhodnem poglavju, bi morebitno onesnaževalo potovalo skozi nezasičeno cono bolj ali manj vertikalno, v prežeti coni pa horizontalno v smeri toka podzemne vode. Graf porazdelitve onesnaževala v podzemni vodi pri enkratnem vnosu je podan na sliki 9. Poznan je čas vnosa (to), območje vnosa (x = 0 + a) in začetna koncentracija. Posledica advekcije je premikanje snovi vzdolž toka vode. Snov se v vodi razprši (longitudinalna in transverzalna disperzija), tako da najvišje koncentracije snovi s časom upadajo (čas t1 in t2).

Slika 9: Transport in širjenje snovi v podzemni vodi s časom kot posledica advekcije in disperzije. Snov s koncentracijo Co je bila vnesena v podzemno vodo v času to in na območju x= 0+a. Smer toka podzemne vode je proti vzhodu.

Difuzijski model hidrodinamične disperzije predpostavlja, da ima krivulja koncentracije Gaussovo porazdelitev, ki jo opisuje srednje vrednost in varianca. Pri tej porazdelitvi snovi je mogoče koeficienta longitudinalne in transverzalne hidrodinamske disperzije opisati tudi z enačbama (Fetter, 1999):

tD2=σ Lx tD2=yσ T ; kjer je

σx, σy – standardna deviacija v smeri x oz. smeri y (m) DL – koeficient hidrodinamične disperzije v smeri toka podzemne vode (m2/s) DT – koeficient hidrodinamične disperzije v smeri toka podzemne vode (m2/s) t – čas potovanja onesnaževala od mesta razlitja do izbrane razdalje (s) Po definiciji bo 99,7% celotne mase onesnaževala znotraj trikratne razdalje standardne deviacije (3σx in 3σy; Fetter, 1999).

DL in DT določimo po formulah: DL = αL

. vi


DT = αT. vi;

kjer je vi – hitrost toka podzemne vode v smeri x (m/s) αL in αL – longitudinalna oz. transverzalna hidrodinamska disperzija (m), ki jo izračunamo po formuli: ;kjer je x izbrana razdalja v smeri toka podzemne vode. Razmerje αL/ αT se namreč iz številnih raziskav giblje od 6 do 20 (Fetter, 1999). Ker je koeficient prepustnosti in s tem tudi hitrost podzemne vode na obravnavanem območju relativno visoka, smo privzeli da je razmerje med αL/ αT enako 10. Pri izračunih smo upoštevali koeficient prepustnosti spodnjega vodonosnika K=1,96 * 10-3 m/s. Vhodni podatki in rezultati so podani v spodnji tabeli. Tabela 7: Vhodni podatki za izračun dimenzij oblaka onesnaževala

VHODNI PODATKI

K koef.prepustnosti m/s 0,00196

i gradient toka - 0,004

n efektivna poroznost - 0,20

x razdalja do 1 .varstvenega pasu (v smeri toka) m 100

Tabela 8: Rezultati izračuna dimenzij oblaka onesnaženja

(X=50 m) (X=100 m) (X = 1000 m)

vi Hitrost (K*i/n) m/s 0,0000392 (3,5 m/dan)

0,0000392 (3,5 m/dan)

0,0000392 (3,5 m/dan)

t Čas potovanja do razdalje X dnevi 14,76 dni 29,5 dni 295 dni

α Hidrodinamična disperzija m 2,98 4,42 11,7

DL Koef. hidrodinamične disperzije, vzporedno z osjo x

m2/s 0,000117

0,000173 0,00046

DT=0,1* DL Koef. hidrodinamične disperzije, vzporedno z osjo y

m2/s 0,0000117

0,0000173 0,000046

3*σx Polmer oblaka onesnaženja v smeri x, na razdalji X

m 51,81

89,23 460

3*σy Polmer oblaka onesnaženja v smeri y, na razdalji X

m 16,38

28,21 145

Na razdalji 50 m od predvidenega mesta onesnaženja bi bil polmer disperzijskega vala onesnaževala prečno na smer toka podzemne vode 16 m, na razdalji 100 m 28,2 m in na razdalji 1 km 145 m. V primeru onesnaženja, bi okoli 70 % celotne količine onesnaževala dospela v območje 1. varstvenega pasu, vendar v določenem časovnem intervalu. Upoštevajoč hitrost podzemne vode 3,5 m/dan in dolžino vala onesnaževala (d= 2*100 m = 200 m) smo izračunali časovni interval pojavljanja onesnaževala (t) v predpostavljenem črpališču: T = d/v = 200 m/3,5 m/dan = 57 dni Pri enkratnem vnosu onesnaževala bi bilo le to doseglo 1. varstveni pas po 29,5 dneh od razlitja in bi bilo prisotno v črpalnem vodnjaku okoli 57 dni.

414,2)x(log83,0=α


12. OGROŽENOST VODNIH VIROV

V vplivnem območju predvidenega BS Miren ni črpališč pitne vode. Je pa lokacija na vplivnem območju perspektivnega vodonosnika iz katerega bi se lahko v prihodnje črpalo pitno vodo. Predlagana vodovarstvena območja so bila določena za morebitno črpališče v okolici Mirna. Podzemna voda na tem območju je na globini okoli 11 m. Z gradbenimi deli se ne bo posegalo v območje nihanja podzemne vode, niti v samo podzemno vodo. Glede na to, da bo globina izkopa največ okoli 4 m, bo izpolnjena tudi zahteva iz Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur. l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11 in 15/16) ki določa, da mora biti dno izkopa več kot 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Zaradi predvidenega posega ne bo ogrožen noben vir pitne vode. Kljub temu pa je potrebno dosledno upoštevati ukrepe podane v tem poročilu. Ker je lokacija izven vplivnih območij črpališč, ni potrebno računati spremembe referenčnega stanja zaradi ogroženosti (dR) in relativne občutljivosti S v okviru, ki ga določata 48. in 50. člen Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja.

13. PREGLED UKREPOV ZA ZAŠČITO

Ukrepi za zaščito med gradnjo

Ob izvedbi del mora izvajalec del izdelati Varnostni načrt za primer onesnaženja po scenariju najslabše možnosti. Varnostni načrt mora pregledati in potrditi koordinator varnosti in zdravja pri delu. Gradbišče mora vselej biti organizirano tako, da je verjetnost onesnaženja zmanjšana na najmanjšo možno mero. Izvajalci, nadzorno osebje, delavci in vsi, ki prihajajo na območje gradbišča morajo biti seznanjeni z ukrepi varstva voda. Za primer izrednih dogodkov, v času gradnje kot je npr. razlitje naftnih derivatov, mora biti pripravljen poslovnik (Pravilnik, načrt ravnanja) za ukrepanje. V njem morajo biti določene tudi pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije 24 ur na dan. V ekipo mora biti vključen tudi hidrogeolog. Vse dogodke v zvezi z morebitnimi onesnaženji z nevarnimi snovmi je potrebno vpisati v gradbeni dnevnik. Potrebno je redno vzdrževanje vseh odkritih pomanjkljivosti. Posegi v tla morajo izvedeni tako, da prizadenejo čim manjšo talno površino. Pri gradnji je potrebno uporabljati le materiale, o katerih obstaja dokazilo o neškodljivosti za okolje. Za začasne prometne in gradbene površine naj se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine tudi te površine morajo biti opredeljene (določene) pred začetkom izvajanja del.

Vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani ter morajo izpolnjevati pogoje glede tesnitve strojnih sklopov ter hidravličnih priključkov.

Vzdrževalna dela na gradbenih strojih morajo potekati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah. Le izjemoma lahko potekajo na območju gradbišča, na v za to v naprej predvideni in za


naftne derivate neprepustno utrjeni površini oz. zavarovani tako, da je preprečen izliv naftnih derivatov v tla in posledično v podzemno vodo.

Točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča je potrebno izvajati z ustrezno cisterno za razvoz goriva in na v naprej določenih in ustrezno pripravljenih mestih. Točenje goriva in olja iz sodov ni dovoljeno.

Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla. Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. Zagotovljen mora biti reden odvoz odpadkov z območja gradbišča.

Za morebitne nevarne odpadke mora biti določeno ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča (izven območja izkopov oz. gradbene jame), skladiščne posode za nevarne odpadke morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na skladiščene snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti). Skladiščenje morebitnih nevarnih snovi oz. kemikalij mora biti urejeno tako, da so preprečeni škodljivi vplivi na tla in posledično na vode.

Prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla. V primeru nesreče (npr. v primeru razlitja naftnih derivatov) je potrebno onesnažen zemljino čim prej izkopati in ustrezno deponirati. Vse tovrstne dogodke je potrebno vpisati v gradbeni dnevnik. Investitor mora imeti na zalogi ustrezna adsorpcijska sredstva za omejitev in zajem naftnih derivatov (ali drugih kemikalij). Ta sredstva naj bodo takoj dostopna. Investitor oz. druga pooblaščena oseba mora o tovrstnih dogodkih takoj obvestiti pristojne službe, ki po potrebi odredijo ogled mesta razlitja, na osnovi tega pa se po potrebi sprejme dodatne ukrepe za sanacijo onesnaženja (dodaten izkop onesnaženega materiala ipd.). Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je treba obnoviti v prvotno stanje oziroma jih ustrezno urediti. Ukrepi za zaščito med obratovanjem objekta

Poleg ukrepov, ki so podani v tehničnem poročilu, mora investitor upoštevati še omilitvene in zaščitne ukrepe v času obratovanja. Splošno Izdelati je potrebno elaborat s predpisanimi postopki dela in vzdrževanja za predmetni bencinski servis, ki ga je potrebno strogo upoštevati. V kolikor pride do razlitja goriv potrebno pripraviti načrt sanacije onesnažene zemljine, podtalja in podtalnice. Načrt mora pripraviti strokovno usposobljena institucija. S projektom obdelan način gašenja z gasilnimi aparat in požarno vodo. Vse alarmne (javljalne) naprave morajo biti neposredno in celoten čas povezane z vzdrževalci (operaterji).


Tehnološki sklopi in objekti Tehnična izvedba objektov mora biti v skladu s Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi (Uradni list RS, št. 111/09 in 61/17 – GZ). Vsak rezervoar mora biti dvoplaščen z atestom, antikorozijsko zaščiten in opremljen s kontrolno napravo za ugotavljanje tesnosti rezervoarja (kontrolirala se bo tesnost dvoplaščnega prostora in količina goriva ter se ob eventuelnih nepravilnostih optično in zvočno alarmira). Volumen lovilnega jaška ploščadi mora imeti tako prostornino, da lahko zajame vso izteklo gorivo do zaprtja zapornega ventila na avtocisterni (predvidena prostornina je 150 l). Pred vsakim pretakanjem goriva iz avtocisterne v rezervoar mora odgovorna oseba preveriti, če je lovilni jašek prazen. Pretakanje goriva se ne sme izvajati, če lovilni jašek ni prazen. Vse povezovalno togo ocevje izvedeno v dvoplaščni izvedbi. Sistemi za pretakanje goriv morajo biti opremljeni s sistemom za samodejno zaustavitev pretakanja v primeru napolnitve rezervoarja oz. z zaustavitev pretakanja v primeru padca cevi za pretakanje na točilnih agregatih na tla.

• Izvedeno mora biti varovanje proti prepolnjenju,

• Na objektu je zagotovljena stalna prisotnost osebja,

• Urejena meritev količin goriva,

• Opravljen mora biti preskus tesnosti rezervoarja in ohišja, Opravljen mora biti preskus tesnosti vseh sklopov povezovalnega ocevja od polnilnega mesta do rezervoarja in od rezervoarja do točilnega agregata. O navedenih uspešno opravljenih preskusih mora biti podano poročilo, Povezovalno cevje naj se izvede v kinetah, ki jih je mogoče enostavno kontrolirati, oz. v dvojnem ocevju, če vizualna kontrola v kinetah ni mogoča. Kinete morajo biti vodotesne in v enotnem padcu priti lovilni posodi s senzorjem nivoja. Na objektu se mora izvajati program preventivnega rednega in občasnega vzdrževanja vseh naprav vključno s priključnimi cevovodi. Varstvo pred požarom Izvedeni morajo biti vsi ukrepi za omejitev širjenja požara v okolici nameravane gradnje. Omogočen mora biti dostop z gasilnim vozilom Omogočen mora biti dostop reševalnim ekipam. Omogočen mora biti zajem požarnih voda oz. onemogočeno odtekanje požarnih voda.


Kanalizacija in zunanja ureditev Odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz bencinskega servisa mora biti v skladu z Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99, 40/04 in 41/04 – ZVO-1) Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). Na območju, kjer se bo vršilo pretakanje naftnih derivatov mora biti tlak betonski; beton se vgradi na predhodno pripravljeno podlago (tampon). V betonu morajo biti izdelane dilatacijske in delovne fuge po projektu, ki upošteva reologijo betona in namembnost, oz. funkcijo betona kot bariere za zadrževanje izlitih goriv. Dilatacijske fuge morajo biti fugirane z ustrezno trajnoplastično maso, ki ni občutljiva na goriva, maziva, hladilne tekočine, hidravlične tekočine, itd. ki bi lahko izpustile iz vozil med natakanjem goriv, oz. dejavnostmi na območju objekta. Betonski tlak servisa je izveden v naklonu obstoječih asfaltnih površin, ki so že speljane preko obstoječe lovilne rešetke v obstoječi lovilec olj. Pretakalna površina mora biti obrobljena z betonskimi robniki. Nad prostorom (platojem) za oskrbo vozil bo urejen nadstrešek (s tem ukrepom bo zmanjšana količina padavinskih voda, ki bodo odtekale na lovilec olj). Tlaki BS se morajo redno pregledovati (voden dnevnik pregledov); morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane. Vsa interna kanalizacija za odvod padavinskih voda s povoznih površin bencinskega servisa mora biti izvedena vodotesno. Padavinske vode z zunanjih povoznih oziroma manipulativnih površin morajo odtekati preko lovilca olj. Lovilec olj se mora redno pregledovati (voden dnevnik pregledov); morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane. Lovilec olj mora biti izveden in mora obratovati v skladu z zakonskimi določili ter zahtevami o emisijah pri odvajanju tehnološke odpadne vode iz bencinskih servisov. Zaradi večje varnosti je potrebno med lovilnim jaškom pretakalne ploščadi in obstoječim lovilcem olja vgraditi ročni zasun. Slednji naj bo zaprt ob vsakem pretakanju goriva iz avtocistern. Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov (vsebina iz lovilca olj) v tla in s tem posredno v podtalnico ali v odtok (interni kanalizacijski sistem). Urejen mora biti odvoz odpadkov. Ločeno se zbirajo in tretirajo komunalni in nevarni odpadki (npr. onesnaženo absorbcijsko sredstvo).

Zagotovljeni morajo biti redni pregledi MKČN, fekalne vode je potrebno odvajati preko MKČN.


14. MONITORING

Monitoring za lovilce olj: Upravljalec ali lastnik bencinskega servisa mora v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod, zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika lovilca olj. Obratovalni dnevnik lovilca olj mora biti izdelan in se mora voditi v skladu s tehničnimi zahtevami ter navodili za obratovanje lovilca olj. Za nadzor nad delovanjem lovilca olj in vodenjem obratovalnega dnevnika lovilca olj skrbi s poslovnikom določena odgovorna oseba. Posebni dodatni monitoring podzemne vode ni potreben vse dokler se ne pojavi sum, da prihaja do onesnaževanja podzemne vode. V tem primeru lahko inšpektor, pristojen za okolje, odredi na stroške lastnika BS, da se izvrtajo opazovalne vrtine, gorvodno od BS in dolvodno od mesta onesnaženja v smeri proti zajetju podzemne vode. Taisti inšpektor tudi odredi dinamiko in vrsto vzorčevanja.

15. POVZETEK IN SKLEPNA OCENA

Na delu parcele 34/9, k.o. Miren je predvidena gradnja tipiziranega objekta bencinskega servisa za oskrbo osebnih in tovornih vozil. Lokacija, na kateri je predvidena gradnja, ni znotraj zakonsko sprejetih vodovarstvenih območij. Lokacija bencinskega servisa je na vodonosniku Vrtojbensko-Mirenskega polja, ki bi lahko bil potencialni vir za črpanje pitne vode. Za celotno Vrtojbensko-Mirensko polje je bil podan predlog zaščite podzemne vode. Glede na predlog varstvenih pasov je predmetna lokacija v 2. varstvenem pasu. Območje okoli Mirna je predlagano v 1. varstveni pas. Razdalja med predvidenim BS in predlagano mejo 1. varstvenega pasu je 100 m. Odlok o zaščiti vodnega vira ni bil sprejet. Na Vrtojbensko-Mirenskem polju sta dva vodonosnika, ki sta med seboj ločena z plastjo neprepustne gline. Objekt bo potencialno lahko ogrozil kakovost vode v zgornjem vodonosniku. Generalna smer toka podzemne vode v zgornjem vodonosniku iz območja predvidenega bencinskega servisa je proti zahodu. Ob nizkem vodnem stanju teče podzemna voda proti jugu vzporedno s 1. varstvenim pasom. Rezervoarji za gorivo bodo vkopani. Nadzemnih rezervoarjev nismo zahtevali, ker vodovarstveno območje še ni sprejeto in je samo v predlogu, niti ni izdelanega vodnega vira (vodnjaka). Gre torej za splošno ščitenje vse podzemne vode. Obravnavan poseg bi lahko vplival na kakovost podzemne vode v zgornjem vodonosniku, kot vodni vir pa je zanimiva samo voda v spodnjem vodonosniku. Pri analizi tveganja smo predpostavili, da je predmetna lokacija v vplivnem območju črpališča pitne vode iz katerega se črpa 200 l/s vode. Privzeli smo tudi možnost, da sta zgornji in spodnji vodonosnik hidravlično povezana. Rezultati analize tveganja so pokazali, da bi bila verjetnost za scenarij najslabše možnosti ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov izjemno majhna. Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih dejstev ter doslednemu zagotavljanju predpisanih zaščitnih ukrepov, je tveganje za onesnaženje vodnega telesa pri gradnji in delovanju bencinskega servisa, sprejemljivo.


16. LITERATURA IN VIRI

1. Buser, S., 1964: Osnovna geološka karta-list Gorica. Merilo 1:100.000. Geološki zavod Ljubljana. 2. Buser, S., 1973: Tolmač k Osnovni geološki karti-list Gorica. Geološki zavod Ljubljana. 3. Drobne, F., 1984: Poročilo o hidrogeoloških raziskavah na območju kvartarnega prodnega zasipa

Vrtojbensko - Mirenskega polja. Geološki zavod Ljubljana. Arh.št: K-II-30d/c-2/443-a. Ljubljana. 4. Fetter, W.C., 1999: Contaminant hydrogeology. Second edition. Prentice Hall. 5. Fried, J.J., 1975: Groundwater pollution, Theory, Methodology, Modelling and Practical Rules.

330pp., New York. 6. Likar M., 1998: Vodnik po onesnaževalcih okolja. Zbornica sanitarnih tehnikov in inženirjev

Slovenije. Ljubljana, 1998. 7. Yaron, B., Calvet, R., Prost, R., 1996: Soil pollution. Processes and Dynamics. 313 pp, Springer.,

New York. 8. Placer, L., 1999: Prispevek k makrotektonski rajonizaciji mejnega ozemlja med Južnimi Alpami in

Zunanjimi Dinaridi. Geologija 41, 223-255. Ljubljana. 9. Veselič, M., 1984: Skripta Hidrogeologija. NTF - Oddelek za geologijo, Ljubljana. 10. Tehnični podatki investitorja/projektanta.

2 geologija d.o.o. idrija...10 geologija d.o.o. idrija slika 2: ortofoto posnetek območja (atlas...

Documents