SSIINNTTAALLČČEEKKSSIINNTTAALLČČEEKKČ A S O P I S • K O N C E R N A • S I N T A L

1188.. številka, april 2002

KONCERN

INTERVJUINTERVJUMag. Slavica TovšakPokrajinski arhiv Maribor

VAROVANJE TRGOVINVAROVANJE TRGOVIN

S pomočjo brezžičnih javljalnikov lahko brez instalacijskih posegov tehnično varujete svoje premoženje

BREZŽIČNI JAVLJALNIKI VLOMA IN POŽARA

Mag. Slavica TovšakPokrajinski arhiv Maribor

Delo varnostnika v trgoviniDelo varnostnika v trgovini

BREZŽIČNI JAVLJALNIKI VLOMA IN POŽARA

Sintalčkov kažipotKONCERN

Sintalčkov intervjuPomembno vlogo na področju zbiranja inshranjevanja najrazličnejšega gradiva imaPokrajinski arhiv Maribor, o njegovihdejavnostih ter sodelovanju s podjetjem SintalInteralarm Maribor na področju varovanja jespregovorila direktorica mag. Slavica Tovšak.

Zaščita steklenih površinVse več je vlomov v trgovine, gostinske indruge lokale ter poslovne prostore, kirazkazujejo svojo lepo urejeno notranjostskozi velike steklene površine. Zato ničudno, da v večini primerov vlomilci v lokalevdrejo tako, da razbijejo steklo.

Koncern v prvem trimesečju 2002V prvem trimesečju beležimo hitro rast kon-cerna po vsej državi. Varujemo vse več pod-jetij, s sistemom dimnih pasti v primeru ropadenarja smo opremili poslovalnice NLB povsej Sloveniji in smo edino podjetje pri nas, kiskrbi za prevoz denarja po vsej državi.

Varnostnik v trgoviniTrgovci že ugotavljajo, da se jim denar, ki ganamenijo za varovanje proti kraji, hitro povrne.Tovrstno delo zahteva dobro psihofizičnousposobljenega varnostnika, kajti s svojoprisotnostjo ne sme zbujati nelagodja poštenihkupcev, medtem ko mora tatove odgnati.

Predstavljamo pomen načrtovanja varovanjain pravočasnega predvidevanja izrednih do-godkov in razmer, ki sta pomembna pogojaza kakovostno opravljanje nalog fizičnegavarovanja premoženja in ljudi, ter opozar-jamo na dolžnosti in pravice varnostnika.

Brezžični javljalniki vloma in požaraČe se želimo pri vzpostavitvi varnostnega sistemaizogniti gradbenim posegom, se lahko odločimoza brezžični sistem javljalnikov vloma in požara.Vsi javljalniki so v skladu z veljavnimi standardi,certificirani na Fakulteti za elektrotehniko inomogočajo hitro vgradnjo in zanesljivo delovanje.

Snemalna naprava za trgovineTrgovci lahko z nadgradnjo nadzornega sistemablagajniških mest preprečijo, da bi iz trgovineodnašali neplačane izdelke ali izdelke, ki nisoplačani v celoti. Sistem video blagajna zagotav-lja tehnološko izpopolnjeno nadziranje izdajanjaračunov na posameznih blagajniških mestih.

20

Bonton v službi Medtem ko smo v prejšnji številki predstavilinekaj osnovnih pravil lepega vedenja v službi,načeli pa smo tudi temo o urejenosti in nego-vanosti, tokrat zaključujemo to temo, naniza-li pa smo tudi nekaj smernic, ki so pomembneza oblačenje na delovnem mestu. 21

ŠŠtteevviillkkaa 18, april 2002 • SINTALČEK je časopis koncerna SINTAL.Uredniški odbor sestavljajo člani odbora za kakovost delniškedružbe Sintal. • OObblliikkoovvaannjjee iinn pprreelloomm:: Andrej Atanasov •

OOssvveettlljjeevvaannjjee:: DEMM • TTiisskk:: Design print, Ljubljana • Sintalčeklahko naročite na naslovu: SSIINNTTAALL dd..dd..,, ZZaalloošškkaa 114433,, LLjjuubblljjaannaa •

Tel.: 01/54 83 000• E-mail: info@sintal.si • Http://www.sintal.si

16

Iz tujega tiskaPišemo o uporabi mobilnega identifikacijskegasistema IBIS ter sistema za prepoznavanjeobraza, ki so ga uvedli v Veliki Britaniji. Prelistatelahko spletne strani FBI-ja ter spoznate, kakšneukrepe so zaradi terorističnih napadov 11. sep-tembra sprejeli tudi v ameriških hotelih.

18

14

10

6

4

Osvetlitev je eden od najpomembnejših pogo-jev za uspešno evakuacijo ljudi in varnogibanje po prostoru. Delodajalec mora zago-toviti, da so delovni prostori pravilno osvet-ljeni z naravno svetlobo in opremljeni zustrezno umetno razsvetljavo.

Varnostnik trimesečjaIzbrali smo Sejada Alilova, ki dela napodročju zasebnega varovanja osem let, šestlet pa je zaposlen v Sintalovi izpostavi naBledu. Zaslužen je, da je policija na Bledunedavno prijela skupino mladih prestopnikov,ki je ponoči kradla iz osebnih avtomobilov. 2112

8

Razsvetljava delovnih prostorov

Načrtovanje in predvidevanje

KONCERNUvodna beseda

Dobra komunikacija za kakovostno varovanjeBrez orodja še tako dober mojster ne naredi dobrega izdelka. Tudi v dejavnosti varovanja zaradi na-rave dela potrebujemo opremo, brez katere varovanja ni mogoče opravljati kakovostno in varno. Vosnovno opremo za izvajanje intervencije, za prevoz denarja, varovanje prireditev in za drugestoritve varovanja sodi tudi sistem za brezžično komunikacijo med varnostniki.

Kljub izredno hitremu tehnološkemu napredku mobilne telefonije ta ne omogoča skupinske komu-nikacije, ki je na našem področju ključnega pomena. Skupinska komunikacija namreč omogoča, daosebo, ki oddaja govorno informacijo, slišijo hkrati vsi, ki imajo pooblastilo, kljub temu, da se naha-jajo na različnih in med seboj oddaljenih mestih, medtem ko nam mobilna telefonija omogoča leindividualno komunikacijo med dvema uporabnikoma - telefonskima številkama. Nemogoče si jezamisliti izvedbo organiziranega skupinskega posredovanja brez enotne komunikacije, z individual-nim klicanjem in obveščanjem vsakega posameznika po telefonu. Izkušnje tudi kažejo, da so obizrednih razmerah javne telefonske zveze zaradi preobremenjenosti zasedene (ob prehodu v novoleto, naravne nesreče, ipd.), vendar pa moramo tudi v takih razmerah zagotoviti zanesljiv medij zaprenos govornih sporočil.

Že pred prvo svetovno vojno so pripadniki vojske, policije, gasilcev, reševalcev, pa tudi na področju varovanjauporabljali radijske zveze. Kljub neverjetnemu tehnološkemu napredku tudi v najrazvitejših državah te ševedno ostajajo najpomembnejši in nujno potrebni medij za tovrstne namene.

Vizija izvajanja celovite ponudbe storitev varovanja oseb in premoženja na območju vse Slovenijenas je že leta 1994 vodila v izdelavo projekta radijskih zvez. Ker tedaj kot zasebna organizacijaše nismo mogli pridobiti dovoljenja za celotno področje Slovenije, smo projekt predstavili podjet-jem v okviru Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje. Manjše število je k projektu tudipristopilo. Ustanovili smo skupno družbo RZV in pridobili dovoljenja za izgradnjo celovitega radij-skega sistema v Sloveniji. Večjega interesa med podjetji ni bilo iz različnih razlogov - od tega, daso bila podjetja lokalno orientirana, niso imela vizije širitve, imela so že lokalne sisteme radijskihzvez, frekvence so bile brezplačne, nad kršenjem dovoljenj ni bilo dobrega nadzora, pa vse dodejstva, da bi bilo treba v nov sistem veliko vlagati.

Tudi v okviru nove družbe RZV in njenih družbenikov, razen Sintalovih podjetij, ni bilo velikega zani-manja za vlaganje v nov celovit sistem radijskih zvez. Vendar smo kljub temu zgradili sistem radij-skih zvez na celotnem območju Slovenije.

Ker je potrebno frekvenčnino za uporabo radijskih zvez v tujini plačevati, nam je bilo jasno, da para-diž brezplačnih frekvenc tudi v Sloveniji ne bo neskončno trajal. S sprejemom nove zakonodaje so senaša predvidevanja uresničila; tako smo morali s prvim januarjem leta 1998 začeti plačevatifrekvenčnino vsi imetniki dovoljenj. Ker pa država tega še ni nadzorovala, so jo najbolje odnesli pravtisti, ki dovoljenj sploh niso imeli.

Z vzpostavitvijo nadzornega sistema na zahtevo Evropske unije pa imajo državni organi možnostnatančne določitve nelegalnih uporabnikov. Tako ni malo uporabnikov, ki so že prenehali uporabljatiradijske zveze za svoje delo. Med njimi je tudi zmeraj več varnostnih podjetij, ki ne izpolnjujejotehničnih zahtev zakonodaje ali ne zmorejo plačevati visokih pristojbin.

Odgovornejše ravnanje državnih institucij je botrovalo temu, da smo za dovoljenja zaprosili sami, intako smo po dolgoletnih in številnih birokratskih ovirah pridobili dovoljenje za radijski sistem nacelotnem območju Slovenije. Glede na to, da smo edina institucija, ki ima izgrajen in delujoč sistemin veljavna dovoljenja, smo prvi in edini operater sistema radijskih zvez v Sloveniji. Nove visoke tehno-loške zahteve zakonodaje po prehodu na nove frekvenčne širine, visoki stroški investicije invzdrževanja ter letne frekvenčnine pa bodo prav gotovo vodile tudi številna druga podjetja inustanove, da se nam bodo pridružili.

Najpomembnejše pa je, da lahko tudi s pomočjo radijskih zvez svojim naročnikom nudimo kako-vostno izvedbo svojih storitev na območju celotne Slovenije. Radijski sistem nam namreč omogočakakovostno in varno izvajanje prevoza denarja, intervencij, fizičnega varovanja in drugih storitev odPrimorske do Prekmurja, od Dolenjske do Gorenjske.

Vedno smo se trudili biti korak pred ostalimi, to nam zagotavlja tudi naš radijski sistem.

Koncern Sintal je prvi operater

radijskega sistema v Sloveniji.

Radijski sistem nam omogoča,

da lahko kakovostno in varno

izvajamo prevoz denarja,

intervencije, fizično varovanje ter

druge storitve. Sistem nudimo

tudi vsem ostalim podjetjem in

institucijam, ki ga potrebujejo

pri svojem delu na območju

celotne Slovenije.

Robert PISTOTNIK, univ. dipl. inž.namestnik direktorja

Sintalčkov intervjuKONCERN

4

Budno oko nad zapisi zgodovine

DDeelloovvaannjjee aarrhhiivvaa sseeggaa vv pprrvvoo ppoolloovviiccoo pprreejjššnnjjeeggaassttoolleettjjaa.. KKddaajj jjee bbiill uussttaannoovvlljjeenn PPookkrraajjiinnsskkii aarrhhiivvMMaarriibboorr iinn kkddoo jjee nnjjeeggoovv uussttaannoovviitteelljj??

Pokrajinski arhiv Maribor je bil z aktom oustanovitvi tudi uradno ustanovljen 20. aprila leta1933 kot Banovinski arhiv Maribor, kar pomeni, dabomo prihodnje leto praznovali 70 let delovanja.Vendar sta že pred tem zbirala arhivsko gradivo vMariboru Lavantinski škofijski muzej, ki je bilustanovljen leta 1846, in Nemško muzejskodruštvo, ki je nastalo leta 1902. Leta 1903 je biloustanovljeno Zgodovinsko društvo za slovenskiŠtajer, kar je pomenilo nov korak k zbiranjuarhivskega gradiva. V tem času sta že delovala dvaprofesionalna arhiva, ki sta bila samostojna, zaslovensko Štajersko je bil to Štajerski deželni arhiv vGradcu, in za slovensko Koroško je te naloge oprav-ljal Koroški deželni arhiv v Celovcu.

Za območje Prekmurja sta zbirala arhivsko gradivopred prvo svetovno vojno arhiv v Zalaegerszegu zaZalsko županijo in arhiv v Szombathelyju za Železnožupanijo. Z nastankom banovine je Zgodovinskodruštvo Maribor, ki si je prizadevalo za varovanje inohranjanje vse večje količine zbranega arhivskegagradiva, obnovilo pogajanja za ustanovitev arhiva.Tako so z nastankom banovine za banovinskegaarhivarja Zgodovinskega društva Maribor 24. junijaleta 1932 postavili Franja Baša. Temu je naslednjeleto sledila ustanovitev samostojnega arhiva.

SSttaattuuss PPookkrraajjiinnsskkeeggaa aarrhhiivvaa MMaarriibboorr ssee jjee pprreeddlleettii sspprreemmeenniill,, ssaajj jjee ppoossttaall jjaavvnnii zzaavvoodd.. KKaatteerree ssoonnjjeeggoovvee ddeejjaavvnnoossttii??

S sklepom slovenske vlade je Pokrajinski arhivMaribor postal 12. februarja leta 1998 javni zavod,ustanoviteljske pravice in obveznosti ima vladaoziroma ministrstvo za kulturo. Območje delovanjaje precej široko, saj pokriva upravne enoteDravograd, Gornja Radgona, Lenart, Lendava,Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Pesnica, Radljeob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in

Slovenska Bistrica. Pokrajinski arhiv ima sedež vMariboru na Glavnem trgu 7, kjer imamo tudiarhivske depoje. Lani smo 5500 tm arhivskega gradi-va z lokacije na Vojašniškem trgu 4 in z Glavnega trga17b preselili na Jadransko cesto 27, kjer je sedaj našosrednji depo.

SSttee eennaa vvooddiillnniihh ssttrrookkoovvnnjjaakkiinnjj nnaa ppooddrrooččjjuu aarrhhiivvoovv iinnmmuuzzeejjeevv,, oopprraavviillii ssttee ttuuddii mmaaggiisstteerriijj.. KKddaajj ssttee pprreevvzzeelliivvooddeennjjee PPookkrraajjiinnsskkeeggaa aarrhhiivvaa MMaarriibboorr??

Vodenje Pokrajinskega arhiva Maribor sem prevzela15. decembra leta 2000 in ob tem žal podedovalatudi vrsto nerešenih zadev, ki so bile med drugimpovezane z ureditvijo prostorskih težav, s kadrovskimitežavami, s strokovno organiziranostjo delavcev.Inšpektor za kulturno dediščino je namreč ob pregle-du naših prostorov, kjer imamo arhivsko gradivo, oce-nil za neprimerne. Zato je bilo potrebno velikonaporov, da smo uredili prostorske razmere.Negativno oceno smo po merilih Pravilnika o mate-rialnem varstvu arhivskega gradiva dobili tudi za obeenoti na Ravnah na Koroškem in v Lendavi. Do sedajsmo nekaj kompromisnih rešitev že našli, do drugih semoramo še dokopati.

Magistrirala sem iz teme Zadružništvo mariborskegaokrožja 1945-46. Tema je zelo zanimiva in terjaraziskavo tudi v kasnejših letih razvoja zadružništva.Žal pa je vodenje tako velikega arhiva, kot ga imamov Mariboru, zahtevno, od človeka pa terja drugačnousmerjenost in reševanje povsem drugačnih težav.Stroko in raziskovalno delo sem morala zaradi tegavsaj začasno postaviti ob rob.

KKaatteerree ssoo oossnnoovvnnee iinn ddooddaattnnee ddeejjaavvnnoossttii aarrhhiivvaa??KKaakkššnnoo jjee ssooddeelloovvaannjjee PPAAMM--aa zz ddrruuggiimmii uussttaannoovvaammii,,kkii ppoottrreebbuujjeejjoo vvaaššee ssttoorriittvvee iinn zznnaannjjee??

Dejavnosti Pokrajinskega arhiva Maribor določa, takokot za vse arhive v Sloveniji, Zakon o arhivskem gradi-vu in arhivih. Paleta naših dejavnosti je resničnoraznolika. Naš arhiv vrednoti dokumentarno gradivopri javnopravnih osebah, izvaja strokovni nadzor nad

Mag. Slavica Tovšak,direktorica Pokrajinskega arhivaMaribor

Pokrajinski arhiv Maribor

je bil prva javna

ustanova, ki je varovanje

svojih poslopij zaupala

zasebnemu varnostnemu

podjetju. Dosedanje

sodelovanje Sintala

Interalarm Maribor z

arhivom je bilo dobro, saj

smo jim s strokovnim

znanjem in tehniko

pomagali rešiti vse težave

na področju varnosti.

Shranjevanje dokumentov naše daljne in sodobnejše zgodovine je dejavnost, ki tvori pomem-

ben del nacionalne identitete. Zato je pomembno tudi, da preprečimo morebitno odtujitev

ali uničenje najrazličnejših zapisov in dokumentov. Pomembno vlogo na področju zbiranja in

ohranjevanja najrazličnejšega gradiva ima Pokrajinski arhiv Maribor, o njegovih dejavnostih

ter sodelovanju s podjetjem Sintal Interalarm Maribor pri varovanju prostorov arhiva pa je

spregovorila mag. Slavica Tovšak, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor.

KONCERNSintalčkov intervju

5

ustvarjalci arhivskega in dokumentarnega gradiva,zbira in strokovno obdeluje javno in zasebno arhivskogradivo, izdeluje inventarje, vodnike in druge pripo-močke za uporabo arhivskega gradiva, obnavljaarhivske vire, hrani in materialno varuje arhivskogradivo, vodi evidence javnega in zasebnegaarhivskega gradiva, daje arhivsko gradivo v uporaboza znanstveno raziskovalno delo. Ob tem pa oprav-ljamo tudi upravne naloge, kot so izdajanje prepisovpotrdil, spričeval na podlagi dokumentov, pomagamotudi pri urejanju zadev v zvezi z denacionalizacijo,vojno škodo in podobno.

S posebno pogodbo pa arhivsko gradivo posojamotudi drugim ustanovam, ki pripravljajo razstave, to soPokrajinski muzej Maribor, Univerzitetna knjižnicaMaribor, Galerija in druge.

KKaakkššnnoo vvllooggoo iiggrraa PPookkrraajjiinnsskkii aarrhhiivv MMaarriibboorr nnaaoobbmmooččjjuu ššttaajjeerrsskkee rreeggiijjee iinn vv ddrržžaavvii?? KKaakkoo jjee zzaaggoo--ttoovvlljjeennoo nnjjeeggoovvoo ffiinnaanncciirraannjjee??

Financiranje Pokrajinskega arhiva Maribor poteka vskladu z veljavno zakonodajo in ustavnim aktom.Ministrstvo za kulturo nam na osnovi pripravljenegaprograma dejavnosti odmeri določen del finančnegakolača. Ker so običajno naše želje in načrti preveliki, jenujno potrebno dogovarjanje, določanje prednostnihnalog, še posebej na področju investicijskegavzdrževanja. Prizadevamo si, da poslujemo skrajnoracionalno, vendar pa s tako majhnim številomzaposlenih - v arhivu namreč dela samo 23 zaposlenih- in ob tako številnih nalogah le s težavo zadostimovsem nalogam, ki nam jih nalaga zakonodaja.

Ocenjujejo, da bodo v skladu z novimi pokrajinamioziroma regijami in s sprejemom Zakona o javniupravi ter Zakona o javnem interesu v kulturinastale tudi določene statusne spremembe varhivski stroki.

KKoolliikkoo aarrhhiivvsskkiihh eennoott iimmaattee iinn kkaakkššnnee vvrrssttee?? AAllii hhrraanniitteettuuddii pprraavv ppoosseebbnnee pprriimmeerrkkee??

V svojih arhivskih depojih hranimo 15.000 tmarhivskega gradiva. Najstarejši dokument, ki jeshranjen pri nas, je listina iz daljnega leta 1246,nanaša pa se na samostan Studenice. Sicer paimamo v arhivu kar 1050 listin iz obdobja med leti1246 in 1865. Zanimivi so fondi zemljiškihgospoščin, ki zajemajo čas med leti 1543 in 1946,fondi občin, šol, društev, zasebni fondi. Imamo tudiobsežno fototeko, zbirko zemljevidov, pa tudi gradi-vo o stečajih podjetij, sodišč, zavodov, veliko fondovimamo tudi s področja gospodarstva, sodstva, nek-danjih družbenopolitičnih organizacij. Opozoritivelja, da imamo zelo zanimivo zbirko gramofonskihplošč, pa diskete in trakove, torej gradivo na novejšihnosilcih informacij.

ŽŽee ssrreeddii oosseemmddeesseettiihh ssttee ssee kkoott pprrvvaa ddrržžaavvnnaauussttaannoovvaa ooddllooččiillii,, ddaa bboossttee vv zzggrraaddbbaahh aarrhhiivvaappoossttaavviillii vvaarrnnoossttnnee ssiisstteemmee,, zz vvaammii ppaa jjee kkoott pprrvvoo

zzaasseebbnnoo ppooddjjeettjjee nnaa ppooddrrooččjjuu vvaarroovvaannjjaa lljjuuddii iinnpprreemmoožžeennjjaa ppooggooddbboo ppooddppiissaalloo ppooddjjeettjjee IInntteerraallaarrmmiizz LLeennaarrttaa,, kkii ssee jjee ppoo kkaappiittaallsskkii zzddrruužžiittvvii pprreeiimmee--nnoovvaall vv SSiinnttaall IInntteerraallaarrmm MMaarriibboorr.. KKaakkššeenn jjee pprraavvzzaa--pprraavv ppoommeenn vvaarroovvaannjjaa vvaaššee uussttaannoovvee?? AAllii jjee vv nnjjeemmkkaakkššnnaa ppoosseebbnnoosstt??

Varovanje je za našo ustanovo izjemnega pomena.O tem natančneje govori Pravilnik o materialnemvarstvu arhivskega in dokumentarnega gradiva.Zlasti smo dolžni gradivo varovati pred vdoromvode, pred požarom in vlomom. Zato smo poskrbeli,da smo že vzpostavili sisteme, ki nam zagotavljajopravočasno preprečitev poškodovanja arhivskegagradiva zaradi vdora vode ali požara, prav takoimamo že nekaj let protivlomni sistem. Protipožarnisistem bi radi tudi čim prej nadgradili.

VVaarrnnoossttnnii ssiisstteemm vv zzggrraaddbbaahh,, kkii ssooddiijjoo ppooddPPookkrraajjiinnsskkii aarrhhiivv MMaarriibboorr,, jjee ppoovveezzaann zz ddeežžuurrnniimmcceennttrroomm ppooddjjeettjjaa SSiinnttaall IInntteerraallaarrmm MMaarriibboorr..KKoolliikkookkrraatt ssoo mmoorraallii zzaarraaddii sspprroožžeenneeggaa aallaarrmmaappoossrreeddoovvaattii vvaarrnnoossttnniikkii iinn zzaakkaajj??

Naše prostore obišče letno več sto obiskovalcev, ado sedaj še nismo zabeležili primera nezakoniteodtujitve dokumentov iz naših prostorov. Varnostnikipodjetja Sintal Interalarm Maribor so morali dosedaj ponavadi posredovati zaradi naše nespret-nosti ali pa je sprožilo alarm odprto okno. Včasih paje bil za sprožitev alarma kriv tudi kakšennenapovedani “obiskovalec” (glodalec), ki je popomoti zašel v arhivske depoje.

SSiinnttaall IInntteerraallaarrmm MMaarriibboorr nnii ppoosskkrrbbeell ssaammoo zzaatteehhnniiččnnoo vvaarroovvaannjjee,, ppaačč ppaa vvaamm zz vvaarrnnoossttnniikkii zzaaggoo--ttaavvlljjaa ttuuddii rreeddnnee oobbhhooddee..

Občasni obhodi varnostnikov so zelo dobrodošli, sajje dobro, da so zlasti depoji pod stalnim nadzorom.Za receptorsko službo varnostniki ne skrbijo, saj si jezaradi pomanjkanja denarja ne moremo privoščiti.Zato pa smo že razmišljali o postavitvi kamer in stem video nadzornega sistema, s katerim bi imeliboljši nadzor predvsem nad prihodom in odhodomtujih oseb.

KKaakkoo bbii oocceenniillii vvaaššee ddoosseeddaannjjee ssooddeelloovvaannjjee ss ppooddjjeett--jjeemm SSiinnttaall IInntteerraallaarrmm MMaarriibboorr?? AAllii bboossttee sseeddaannjjiinnaaččiinn vvaarroovvaannjjaa ššee nnaaddggrraaddiillii??

S podjetjem Sintal Interalarm Maribor smo zado-voljni, saj zaposleni v tem podjetju svoje deloopravljajo korektno in zanesljivo. Predvsem paznajo s prijazno besedo in strokovnim pristopomzadovoljiti naše zahteve, odgovoriti na našavprašanja ter uspešno reševati naše težave napodročju varovanja arhivskega gradiva, za katere-ga smo zadolženi. Veliko razmišljamo tudi o nad-gradnji dosedanjih varnostnih sistemov, še posebej,kot sem že omenila, protipožarnega sistema.

Pripravila Jana PETKOVŠEK

V Pokrajinskem arhivu

Maribor bi radi

vzpostavili zanesljiv

nadzor prihodov in

odhodov predvsem tujih

ljudi s primernim

video nadzornim

sistemom, razmišljajo pa

tudi o nadgradnji

protipožarnega sistema.

Koncern Sintal v prvem trimesečju 2002KONCERN

6

Vse več naročnikov zaupa našim storitvam

V prvi četrtini letošnjega leta smo število objek-tov, ki jih varujemo z varnostnimi sistemi, znatnopovečali. Med večje naročnike, ki so nam zaupalivarovanje svojega premoženja v zadnjem trime-sečju, sodi City Park, novo nakupovalno središčev BTC Cityju, s protivlomnimi, protiropnimi inprotipožarnimi sistemi, zagotavljamo pa tudifizično varovanje. Naše varnostne sisteme instoritve so potrebovali tudi v prodajno-servisnemcentru Man, v poslovno-trgovskem objektu SCT,pa v novi poslovni stavbi VO-KA (Vodovod-Kanalizacija). Opremili smo tudi noviMcDonald’s na Rudniku in trgovino Big-Bang vindustrijski coni Rudnik ter kompleks Zeleni gaj inposlovno-trgovski objekt podjetja Obi. Za večjo

varnost smo poskrbeli tudi v Zalogu v zgradbipodjetja Koto, v domu za ostarele na Bokavcih inValkartonu v Logatcu. V zadnjih mesecihbeležimo tudi povečanje storitev prevoza denar-ja, saj podjetja hitreje prehajajo iz Agencije zaplačilni promet na banke. S pomočjo GPS sis-tema smo rešili težave številnim podjetjem, medvečje sodi VIPI, izdelovalec pijač iz Gorenjske.Med številnimi športnimi prireditvami je biloizredno pomembno varovanje nogometnetekme med Olimpijo in Mariborom, ki jo jevarovalo kar 120 varnostnikov.

Viktor Pistotnik,direktor Sintal d.d. in Sintal Fiva d.d.

Ljubljana z okolico - SINTAL d.d. in SINTAL FIVA d.d.

Spodnje Štajerska regija - SINTAL CELJE d.d.Na našem območju se podjetja vedno bolj zavedajopomena varnosti in predvsem preventive, še posebejna področju protipožarne varnosti. Tako smo pro-tipožarne sisteme namestili v podjetju Engo izGornjega Grada ter v Celjskih lekarnah in Avtu Celje,kjer smo na zahtevo naročnikov namestili tudi pro-tivlomne sisteme. V Aeru Celje smo njihove doseda-nje sisteme dogradili še z registracijo delovnega časain pristopno kontrolo, medtem ko smo v trgoviniKošarica postavili video nadzorni sistem. Trenutnozaključujemo postavitev obsežnega video nadzorne-

ga sistema tudi v Pivovarni Laško. Med pomem-bnejše prireditve, ki smo jih varovali, sodijo sejmiFlora, Domofin in Avto in vzdrževanje v Celju, skr-bimo pa tudi za nemoten potek finalne prireditveŠolske košarkarske lige v Celju. Z našo pomočjo sopolicisti uspeli identificirati skupino vlomilcev, ki jeizvedla več vlomov v objekte in kradla iz avtomobilovna območju Celja in Velenja. Za potrebe prevozadenarja Banke Celje smo vgradili GPS sistem.

Polona Senica,direktorica Sintal Celje d.d.

Zgornje Štajerska regija - SINTAL INTERALARM MARIBOR d.d.Ciljem, ki smo si jih zastavili ob koncu preteklegaleta, uspešno sledimo. Zadovoljni smo s hitrorastjo števila novih naročnikov. V začetku letasmo začeli zagotavljati tako fizično kot tehničnovarovanje podjetju Agroruše, ki ima svoje pros-tore na Rušah in v Mariboru, Namestili smovideo nadzorni sistem v prostorih Pomurke,tovarne mesne industrije Murska Sobota, nad-gradili smo video nadzorni sistem v banki NKBMaribor. Opremljamo tudi nove poslovne pro-store podjetij Hermes Softlab, Dinos, Sempro,Roto, Drava center Pruj, protipožarne sisteme pa

smo vgradili v prostorih Tovarne vozil Mariborin Pokrajinskem muzeju na Ptuju. Varnostnesisteme smo namestili tudi v obnovljenemRadenskinem hotelu Diana v Murski Soboti.Med večje in za varovanje zahtevnejše prireditvesodi že tradicionalno kurentovanje na Ptuju, kjerso naši varnostniki zalotili dva vlomilca, ki stakradla pijačo iz lokala pod prireditvenimšotorom.

Branko Tajnšek,namestnik direktorja Sintal Interalarm Maribor d.d.

Tako kot v preteklem letu tudi v prvem trimesečju letošnjega leta beležimo hitro rast podjetja po vsej državi. Ker vse več podjetij varu-

jemo tako fizično kot tehnično, smo zaposlili veliko novih ljudi, napredek beležimo tudi na področju varstva pri delu. Vse več podjetij se

namreč odloča, da to področje prepustijo zunanjim specializiranim podjetjem in s tem dosledneje izpolnjujejo zahteve predpisane zako-

nodaje na tem področju. S sistemom dimnih pasti v primeru ropa denarja smo opremili več kot stopetdeset poslovalnic Nove Ljubljanske

banke po vsej Sloveniji, smo tudi edino podjetje v Sloveniji, ki skrbi za prevoz denarja po vsej državi. V ta namen imamo ves čas na voljo

14 blindiranih vozil. Zagotavljamo tudi spremstvo pri prevozu denarja za tuja podjetja v Sloveniji.

Koncern Sintal v prvem trimesečju 2002 KONCERN

7

Kočevska regija - SINTAL KOČEVJE d.d.Število varovanih podjetij in drugih ustanovna širšem območju Kočevske smo nazačetku leta kljub nespremenjenemu številuzaposlenih še uspeli povečati. V zadnjemčasu opažamo, da je vse več poskusovvloma v prostore, kjer so nameščeni aparatis pijačo. Tako smo imeli letos dva vloma, pri katerihso iz avtomata s pijačo odnesli gotovino,vendar so storilce z našo pomočjo tudiodkrili. V trgovinskem centru Spar Kočevje

smo preprečili, da bi storilec odnesel blagov vrednosti 90 tisoč tolarjev. Poleg več manjših objektov smo izvedli projektin montažo protipožarnega sistema v podjetjuAvto Kočevje, v pripravi je izvedba video nad-zornega sistema. V podjetju Recinko Kočevjesmo dogradili protipožarne alarmne sisteme.

Urban Dobovšek,direktor Sintal Kočevje d.d.

Primorska regija - SINTAL ISTRA d.d.Nedavno smo začeli z zaključnimi notranjimi deliv naših novih poslovnih prostorih v neposrednibližini trgovskega objekta SUPERNOVA in LukeKoper, kjer si urejamo večje delovne prostoretako za zaposlene vseh sektorjev kot tudi upravo.Zagotovili si bomo preurejen dežurni center, zazaposlene in stranke tudi več parkirnih mest,kupili smo še eno blindirano vozilo za prevozdenarja, v primeru alarma pa bodo lahko zara-di boljše lokacije naši interventi še hitreje prišlina mesto dogodka. Ob preureditvi prostorov vEmoni Obala Koper smo poskrbeli za nadgrad-

njo dosedanjih sistemov varovanja, varneje sebodo lahko počutili tudi učenci in učitelji Srednjezdravstvene šole Izola, ki so se nedavno preseliliv nove prostore, za postavitev varnostnega sis-tema so se odločili tudi odgovorni v Zdrav-stvenem domu Izola, v Sparu in Intersparu Izola,sodelujemo tudi s podjetjem Obi Koper, z videonadzornim sistemom smo opremili tudi trgovinePreskrbe Sežane.

Bojan Dakič,direktor Sintal Istra d.d.

Gorenjska regija - SINTAL GORENJSKA d.d.Svoj položaj na Gorenjskem krepimo iz meseca vmesec, kar je posledica našega intenzivnega pro-mocijskega delovanja in dogovarjanja o sodelo-vanju z vsemi večjimi podjetji na tem območju.Presenečeni smo nad pozitivnim odzivom, saj smopo besedah naših novih naročnikov zapolnili vrzelobsežnejše ponudbe, predvsem pa kakovostneponudbe. Ob dosedanjem sodelovanju z bankamiin hoteli smo sklenili pogodbo za postavitevvarnostnih sistemov v Mercatorju Gorenjska vKranju in na Jesenicah, varnostne sisteme bomovgradili tudi v trgovskem centru Kamnik.

Storitve požarne zaščite izvajamo za prenov-ljenem hotel Toplice. Povečalo se je tudi številoprevozov gotovine. Velik zalogaj, ki smo ga ssvojo okrepljeno ekipo uspešno opravili, je bilatudi Planica, kjer so med 21. in 24. marcempotekali smučarski skoki. Ogleda treningov,finalne tekme za svetovni pokal in moštvenetekme se je vsak dan udeležilo več deset tisočljudi, med njimi tudi veliko smučarskihnavdušencev iz tujine.

Slavko Šteh,direktor Sintal Gorenjska d.d.

Dolenjska regija - SINTAL DOLENJSKA d.d.Pričakovanja, da se bo dejavnost našega pod-jetja, ki svoje storitve zagotavlja na območju odTrebnjega, preko Bele krajine, Črnomlja,Novega mesta in vse do Posavja, razširila, so seizkazala za pravilna. Zaposlili smo tri novevarnostnike, število objektov, ki so vezana nanaš dežurni center v Novem mestu, se je žepovzpelo nad 350. Prevzeli smo varovanjepremoženja v Begradu, kjer tehnično varujemoposlovne prostore, fizično varovanje pa zago-

tavljamo na gradbiščih. V Dolenjskih pekarnahd.d. izvajamo fizično varovanje z receptorjem,FIT varovanje in odvoz denarja, v začetku letasmo z video nadzornim sistemom opremilitovarno Duropack v Brestanici. Dogradili smovideo nadzorni sistem v podjetju TPV Novomesto, končujemo s postavitvijo video sistema vLabodu Novo mesto.

Urban Dobovšek,direktor Sintal Dolenjska d.d.

Varovanje trgovinKONCERN

8

Varnostnik v trgovini

STOPNJA ZAHTEVNOSTIVAROVANJA TRGOVIN

Na področju varovanja obstajajo tudi nevarne, strokovnoin fizično zahtevne naloge. Delo varnostnikov v trgovinivsekakor sodi med strokovno in fizično najbolj zahtevne.Če izvzamemo delo varnostnika v nočnem času, ko sepogosto sooča z opitimi nasilnimi skupinami ali zasvojen-ci z mamili, potencialna nevarnost ropa pa je relativnovelika, delovno mesto varnostnika v trgovini ne sodi medbolj nevarne. Vsekakor pa sodi delo varnostnika vtrgovini med najbolj zahtevno psihofizično in strokovnodelo. Psihološko dobro podkovanost potrebuje, da lahkoprimerno komunicira z ljudmi pri številnih nalogah, skaterimi se sooča. Sem sodijo pravilen nastop do tatičev,odnos do prodajalcev, primeren nastop v primerulažnega alarma sistema tehničnega varovanja ipd.

Celodnevni nadzor, ki ga izvaja varnostnik stoje, zahte-va tudi dobro fizično pripravljenost, kajti brez nje vsakdohitro omaga. To nam bo potrdila še tako izkušenanakupovalka. Na najbolj pomembno mesto pa vsekakorsodi strokovna usposobljenost, ki je plod sistematične-ga izobraževanja, za katerega skrbimo v naših pod-jetjih. V strokovnost sodijo različni načini odkrivanjatatičev, postopki v primeru njihovega prijetja, ipd.

KAJ JE VZROK ZA INVENTURNEMANJKE?

Ločimo tri glavne vzroke inventurnih manjkov:• zunanje kraje - kraje tatičev, med katerimi najdemo “kup-

ce” tako med otroki kot med starejšimi, tako med neure-jenimi ljudmi kot gospodi, med domačini in tudi tujci

• notranje kraje - kraje zaposlenih, goljufije pri spre-jemu in izdaji blaga (skladiščnik - prevoznik),nezaračunavanje blaga kupcem (blagajničarka -znanec), jemanje izdelkov zaposlenih za lastnopotrebo ob odhodu na malico in podobno, ...

• napake pri inventurnem knjiženju.

ANALIZE INVENTURNIH MANJKOV

Številne analize so pokazale, da največji deležvsekakor pripada zunanjim krajam, in sicer približno55 odstotkov, notranjim pa okoli 42 odstotkov. Ostalo

je posledica napačnih knjiženj. Delež zunanjih innotranjih kraj pa se vztrajno povečuje, če jih nepreprečujemo.

Neizpodbitno dejstvo je, da je inventurni primanjkljajveliko ceneje preprečevati, kakor ga zmanjševatipozneje, če za preventivo nismo poskrbeli pravočas-no. Razumljivo je, da je navade tatičev težko zajeziti.Še posebno pa se je težko soočiti z notranjimi kraja-mi, saj trši prijemi običajno vplivajo na to, da dobrikadri zapustijo podjetje, slabi pa običajno ne odha-jajo sami.

IZKUŠNJE IZ TUJINE

Iz polletnega poročila proizvajalca sistemov proti krajiv trgovinah Chekpoint Meto, ki zajema 424 trgovin v 15evropskih državah, lahko razberemo, da je nastal zara-di tatvin povprečno 1,42-odstotni primanjkljaj od celot-nega prometa. Največji delež so zabeležili v VelikiBritaniji (1,76 odstotka), sledijo ji Grčija, Francija inNorveška, na repu pa so Avstrija, Švedska, Danska inNemčija. Trgovci pripisujejo približno polovico (46odstotkov) manjka malopridnim “nakupovalcem”, 29odstotkov zaposlenim in 8 odstotkov dobaviteljem.

Preostala škoda (17 odstotkov) naj bi nastala zaradinotranjih napak, ki pa so večinoma povezane s krimi-nalnimi dejanji. Artikli, ki so najbolj na udaru, so alko-hol, meso, kozmetika, parfumi, tobačni izdelki, čokola-da, video naprave in zgoščenke. Povprečno lastnikitrgovine namenijo 0,29 odstotka svojega prometa zavarovanje, vendar so odstopanja od tega povprečjaglede na vrsto trgovine zelo velika. Prodajalne čevljev,kjer beležijo tudi najmanjši primanjkljaj, porabijo zavarovanje 0,06 odstotka, veleblagovnice pa 0,6 odstot-ka prometa. Za varnostnike in detektive namenijo 60odstotkov tega zneska.

Le 24,3 odstotka dolgoprstnežev med kupci in 53odstotkov zaposlenih, ki so kradli, so prijavili policiji.Trgovci pojasnjujejo, da se raje osredotočijo na hujšeprestopnike, saj želijo prihraniti čas in se izogniti slabireklami. Kar 64 odstotkov trgovcev je tudiprepričanih, da tudi obsodba na sodišču tatov ne pre-plaši dovolj. Skoraj 92 odstotkov zaposlenih, ki so jihdobili pri tatvini, so odpustili.

Komu gre denar težje od rok kot trgovcu? Vprašanje, na katerega bi verjetno težko našli takojšen odgovor. Pa vendarle morajo tudi

varčni trgovci razmišljati o stroških za varovanje svojega blaga, saj kmalu spoznajo, da so ti nižji od stroška inventurnih manjkov brez

varovanja. Dober trgovec zna zaračunati prihranek, ki mu ga prinaša storitev varnostne službe. Učinek seveda ni dodana vrednost,

učinek je manj odtujenega blaga. V naslednjem članku opozarjamo na dejstvo, da delo varnostnikov v trgovinah zahteva osebo, ki

mora imeti poleg visoke strokovne usposobljenosti tudi veliko mero psihološke podkovanosti in mora biti telesno dobro pripravljen.

Uniformirani varnostnik pri izhodu iztrgovine

V Sloveniji beležimo iz

leta v leto več tatvin. V

velikem porastu so zlasti

kraje v trgovinah, ki jih

brez dobrega varovanja

ni mogoče zadovoljivo

zmanjšati. Zato se varčni

trgovci prav na podlagi

inventurnih manjkov

odločajo za varovanje

trgovin proti krajam.

Varovanje trgovin KONCERN

9

NALOGE VARNOSTNIKA V TRGOVINI

Varnostnik v trgovini:• upravlja s sistemom tehničnega varovanja proti kraji; • po predpisanih postopkih preprečuje iznos neplača-

nega blaga iz trgovine;• informira in usmerja kupce;• nadzoruje delo zaposlenih in s tem preprečuje kraje,

goljufije in poškodbe prodajnih izdelkov;• nadzoruje prevzem in odpremo blaga v skladišču;• po potrebi lahko nadzoruje gibanje zaposlenih med

delovnim časom;• na željo naročnika upravlja tudi z drugimi sistemi teh-

ničnega varovanja.

UNIFORMA, DA ALI NE?

Zaradi večje učinkovitosti običajno uporabljamo obemetodi varovanja trgovin, to pomeni, da je varnostniklahko v uniformi ali v civilnem oblačilu. Varnostniki v uni-formi imajo v skladu z Zakonom o zasebnem varovanjupristojnosti, ki jim dovoljujejo zadržati osebe do prihodapolicije v primeru kraje, medtem ko so varnostniki vcivilu prikriti kupci, ki preprečujejo kraje nepridipravov.

Zakonske dileme torej ni! Varnostnik mora pri svojem delunositi delovno obleko-uniformo. Naloge varovanja lahkovarnostniki izvajajo tudi v civilni obleki, če je s trgovci takodogovorjeno, vendar pa nimajo pooblastila zadržati tatuin uporabiti predpisanih postopkov. Varnostnik v civiluima le nalogo opazovalca in informatorja, postopek palahko opravi samo uniformiran varnostnik.

KOLIKO VARNOSTNIKOV POTREBUJEMO V TRGOVINI?

V večjih trgovinah, kot so na primer hipermarketi, mega-marketi, veliki diskonti in podobno, sta po naši presoji obzadostni tehnični varnostni podpori v času obratovanjanujno prisotna najmanj dva varnostnika, od katerihlahko eden deluje v civilni obleki. V manjših trgovinah,kjer trgovci le čutijo nujno fizično, ekonomsko in varnost-no izkazano potrebo po varnostniku, bo ta seveda v uni-formi, v varnostnih službah pa bomo poskrbeli, da bodov takšnih trgovinah le občasno, napovedano alinenapovedano prisotni tako imenovani “mobilni”varnostniki-opazovalci, ki bodo na tak način lažje inmanj opazno odkrivali tudi notranje goljufije in kraje.

Osnovna pravila in običaji pri izvajanju uspešnegavarovanja v trgovinah:1. VARNOSTNIK MORA DO OSEBJA V TRGOVINI

OHRANITI ZGOLJ PROFESIONALEN ODNOSTo pravilo naj v celoti in vselej upoštevajo in izvajajovarnostniki, ki daljše obdobje prebijejo na svojemdelovnem mestu v trgovini. Le na ta način se bodo obvestnem in doslednem opravljanju svojih nalog lahkouspešno izogibali vsem pastem morebitnih tistih trgov-cev, ki ne mislijo pošteno in se bodo slej ko prej začelibati doslednega varnostnika ter mu zaradi svojegastrahu pred odkritjem začeli metati polena pod noge.Ob tem velja poudariti, da morajo zaradi različnih pri-tiskov imeti dobri varnostniki tudi “debelo kožo”.

2. UNIFORMIRAN VARNOSTNIK SE MORA VTRGOVINI OBIČAJNO ZADRŽEVATI MEDBLAGAJNAMI IN IZHODOM

To je skoraj pravilo v primeru, ko je v trgovini samo enuniformiran varnostnik. Tu namreč najlaže nadzirablagajniško poslovanje in se še pravočasno odzove naopozorila o morebitnih nenavadnih dogodkih, ki mujih posredujejo varnostno osveščeni trgovci in blagaj-ničarke ali sistem tehničnega varovanja.

3. VARNOSTNIK V CIVILU V trgovini se ob nadzoru obiskovalcev varnostnik giblje re-lativno hitro, vendar tako, da uspe zaznati njihovemorebitne slabe namene. Običajno se ustavlja z vozičkomali košaro (nikoli prazno) v gneči, v bližini kabin za pre-oblačenje, ob policah z dražjimi artikli ali izdelki, ki jih trgov-ci ne morejo opremiti z zaščitnimi nalepkami ali obeski.

4. VAROVANJE Z NASMEHOMVarnostnik mora biti do kupcev nevsiljivo prijazen in vlju-den. Poleg varovanja opravlja tudi svetovalno funkcijo,saj usmerja kupce h trgovcem ali drugim osebam, ki jimlahko nudijo pomoč pri ustrezni izbiri blaga. Nesebičnopomaga starejšim, fizično šibkejšim in materam z otro-ki. Varnostnik v trgovini se mora vselej zavedati, da vsaktrenutek predstavlja širši javnosti svoje matično podjet-je in trgovsko hišo, ki jo varuje. Varnostnik mora vvsakem primeru docela spoštovati osebno dostojanstvomorebitne obravnavane osebe.

3. PROCES STALNEGA NADZIRANJAIN SVETOVANJA ZAPOSLENIH

Zaželeno je, da ima varnostnik v trgovini od uporab-nika storitev pooblastilo, da osebje v trgovini stalnoopozarja na različne vsakodnevne varnostne postop-ke in ukrepe, na primer na pravočasen vklop ali izklopalarmnih naprav, na poškodovano embalažo, varnozalaganje trgovinskih polic ali paletnih regalov, napravočasno in temeljito opremljanje določenihartiklov s kodnimi oznakami, varno hrambo in prenosdenarja, na ustrezno hrambo ključev in podobno.

MERJENJE DELOVNE USPEŠNOSTIVARNOSTNIKA V TRGOVINI

Trgovci radi pozabljajo, da lahko učinek preventivnega rav-nanja, predvsem pa varovanja v trgovini, “izmerimo” šelepo inventurah, in da je samo število prijetih kupcev lahkozavajajoče. Vsekakor je število prijetih kupcev edenosnovnih elementov za vsaj približno ustrezno osebnonagrajevanje posameznega varnostnika, pri čemer pamoramo preprečiti brezglavo tekmovanje med varnostniki- varnostnik mora vedeti, da pravilna presoja in ukrepanjeprinašata nagrado, napačna ocena in hkratni nepotrebniukrep pa lahko prinese tudi negativno stimulacijo.

Poslanstvo varnostne službe se potrjuje predvsem včasu, ko trgovci pregledujejo ugodne bilančne številke,poslanstvo varnostnika v trgovini pa v njegovemdoslednem izvajanju danih nalog in prijaznem, profe-sionalnem odnosu do kupcev ter zaposlenih v trgovini.

Mitja SILA

Varnostnik v trgovini ne

more biti kdorkoli.

Zahtevnost varovanja

trgovin terja veliko

kadrovsko selekcijo, od

varnostnika pa ob

strokovni usposobljenosti

tudi psihološko

podkovanost in telesno

dobro pripravljenost.

V primeru alarma tehničnegasistema proti kraji mora varnostnikugotoviti vzrok

Fizično varovanjeKONCERN

Natančno poznavanje in

izvajanje nalog,

navedenih v Načrtu

varovanja, je pogoj za

uspešno in kakovostno

delo varnostnika. Kot

vsak zaposleni se mora

tudi varnostnik ob koncu

delovnega dne vprašati,

ali je upravičil zaupanje

naročnika naših storitev

in podjetja, v katerem je

zaposlen in ali je z

svojim delom zaslužil

svojo plačo? Ni pač isto

delati ali narediti!

10

Načrtovanje dela in pravočasno predvidevanje (5)

NAČRT FIZIČNEGA VAROVANJA

Načrt fizičnega varovanja je temeljni dokument zaizvedbo fizičnega varovanja v skladu s sklenjeno pogod-bo med naročnikom varovanja in izvajalcem varovanja.

VSEBINA NAČRTA VAROVANJA

1. Prvi člen načrta varovanja vsebuje podatke onaročniku fizičnega varovanja, podatke o izvajalcufizičnega varovanja in pooblastilo, s katerimnaročnik pooblašča izvajalca nalog fizičnegavarovanja, da v skladu s sklenjeno pogodbo o fizič-nem varovanju izvaja naloge varovanja, ki so nave-dene v načrtu varovanja.

2. Drugi člen določa, da v skladu s sklenjeno pogodbovarnostna služba zagotavlja varovanje oseb inpremoženja naročnika pred uničenjem, poško-dovanjem, tatvinami in drugimi oblikami škodljive-ga delovanja.

3. Tretji člen načrta varovanja vsebuje določenepravice in dolžnosti varnostnika v skladu z določili17. člena Zakona o zasebnem varovanju inobveznem organiziranju službe varovanja.

PRAVICE IN DOLŽNOSTI VARNOSTNIKA

Varnostnik, ki opravlja naloge varovanja objekta aliobmočij, lahko:• opozori osebo, naj se oddalji z območja, ki ga varu-

je, če se tam neupravičeno nahaja;• prepreči nepooblaščeni osebi vstop v prostor oziro-

ma dostop k objektom, ki jih varuje;• do prihoda policije zadrži osebo, ki jo je na območju,

ki ga varuje, zalotil pri kaznivem dejanju ali prekršku,oziroma, če sumi, da je storila kaznivo dejanje;

• prepreči vstop ali izstop vozilu ali osebi s prtljago, četako zahtevajo na vidnem mestu objavljena pravilavarovanja, oseba pa ne dovoli njihovega pregleda.

Da prepreči neželeni vstop na varovano območje ali objektali dostop do varovane osebe in premoženja ali pazadržanje osebe do prihoda policije, sme varnostnik upora-biti najmanjšo potrebno silo. O vsaki uporabi najmanjšepotrebne sile je varnostnik dolžan napisati poročilo o

dogodku (obrazec FIT_IN_01b), odgovorna oseba izvajal-ca fizičnega varovanja mora o uporabi najmanjše potreb-ne sile pisno obvestiti tudi ministrstvo za notranje zadeve.

Če pride varnostnik pri svojem delu do podatka o storitvikaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, jedolžan podati ovadbo pri pristojnem organu.

4. V četrtem členu načrta varovanja so navedena osnovnanačela obveščanja. Ker je pravilno in pravočasnoobveščanje o dogodkih na varovanem območju oziromav varovanem objektu ena od najbolj pomembnih nalogvarnostnika, je potrebno pravila obveščanja izvajatidosledno in natančno, da zaradi neobveščenosti odgo-vornih oseb izvajalca fizičnega varovanja in odgovornihoseb naročnika ne prihaja do nepotrebnih zapletov.

V primeru odkritega kaznivega dejanja ali prekrška alipa če sumi, da je do takega dejanja prišlo, je varnost-nik dolžan obvestiti:• policijo na telefonsko številko 113• odgovorno osebo naročnika varovanja• dežurni center ali nadzorno službo izvajalca fizič-

nega varovanja.

Če izbruhne požar, je varnostnik dolžan obvestiti:• center za obveščanje na telefonsko številko 112• policijo na telefonsko številko 113• odgovorno osebo naročnika varovanja• dežurni center ali nadzorno službo izvajalca fizič-

nega varovanja.

O drugih izrednih dogodkih (izlitje vode, izpad elek-tričnega toka, puščanje plinske napeljave, okvare natoplovodnih napeljavah) je varnostnik dolžan obvestiti:• odgovorno osebo naročnika varovanja• dežurnega vzdrževalca naročnika varovanja oziroma

pogodbene izvajalce vzdrževanja posameznih naprav• dežurni center ali nadzorno službo izvajalca fizičnega

varovanja.

5. Peti člen Načrta varovanja določa, da morajo imetidelavci, ki opravljajo naloge fizičnega varovanja,med opravljanjem službe pri sebi službeno izkazni-co, kar določa 18. člen Zakona o zasebnem varova-nju in obveznem organiziranju službe varovanja.

6. Po šestem členu Načrta varovanja morajo delavci,

Varnostnik mora biti temeljito seznan-jen z Načrtom varovanja in vseminjegovimi morebitnimi spremembami

Načrtovanje dela in pravočasno predvidevanje morebitnih izrednih dogodkov

in razmer sta pomembna pogoja za kakovostno opravljanje nalog fizičnega

varovanja premoženja in ljudi.

Fizično varovanje KONCERN

11

Načrt varovanja začne

veljati, ko ga podpišeta

odgovorna oseba

naročnika varovanja in

odgovorna oseba

izvajalca varovanja.

O morebitnih

spremembah Načrta

varovanja ali novih

ukrepih za varno delo

varnostnika je treba

varnostnika o njih

seznaniti.

ki opravljajo službo fizičnega varovanja, nositi služ-beno obleko izvajalcev fizičnega varovanja. Delov-na obleka mora biti označena z znakom delodajal-ca in z znaki, iz katerih je razvidno, kakšno vlogoopravlja oseba, ki jo nosi.

7. Sedmi člen načrta varovanja določa, da je požarni načrt,ki ga izdela naročnik fizičnega varovanja oziroma po-oblaščena oseba, sestavni del načrta varovanja.

8. Ker mora varnostnik poleg predpisov iz varstva pri deludelodajalca upoštevati tudi predpise iz varstva pri delunaročnika fizičnega varovanja, osmi člen Načrtavarovanja določa, da morajo varnostniki poznati tepredpise. Z njimi jih seznani odgovorna oseba naročni-ka. Ko je odgovorna oseba naročnika seznanila varnost-nike s predpisi iz varstva pri delu, je treba izpolniti zapisnik,ki je sestavni del načrta varovanja (obrazec FIZ_VD_01a).

9. Deveti člen načrta varovanja vsebuje določilo glededelovnega postopka varnostnika in opreme, ki jozagotavlja naročnik fizičnega varovanja.

10. V desetem členu Načrta varovanja so navedeneodgovorne osebe naročnikov varovanja, in sicernjihovi priimki in imena, delovno mesto in funkcijav varovani organizaciji, naslov njihovega bivališčain telefonska številka, na kateri so dosegljivi izvenrednega delovnega časa. Navedene osebe izva-jalec varovanja obvešča o izrednih dogodkihglede na njihovo funkcijo in glede na vrsto oziro-ma pomembnost izrednih dogodkov.

11. V enajstem členu so navedene osebe, ki imajoneomejeno gibanje v objektu naročnika, kar pomeni,da lahko pridejo na varovano območje ob vsakemčasu, ne glede na to, ali je bil varnostnik o temobveščen ali ne. Varnostniku tudi ni treba vedeti zarazlog njihovega prihoda. Njegova dolžnost pa je,da prisotnost navedenih oseb zabeleži v dnevnemporočilu, če so se na varovanem območju ali v objek-tu te osebe nahajale izven delovnega časa.

12. V dvanajstem členu Načrta varovanja so navedeneosebe, ki podpisujejo dovolilnice za izhod med delov-nim časom, naloge za delo izven rednega delovnegačasa in ostale dokumente, ki jih pregledajo varnostniki.Poleg imena in priimka je priporočljivo, da se vsi pod-pisniki podpišejo, kar služi varnostnikom kot pomoč primorebitnem preverjanju podpisov v sumljivih primerih.

13. V trinajstem členu Načrta varovanja so navedeneposebne naloge varnostnika - receptorja za vsakovarovano mesto posebej.

V posebnih nalogah varnostnikov so navedena speci-fična opravila, ki jih izvaja varnostnik in niso zajeta vostalih členih Načrta varovanja, kot so:• opis varovanega objekta ali območja• način in število kontrolnih obhodov• stalne in občasne evidence, ki jih vodi varnostnik• ukrepi ob zaznavi škodnih primerov• nadzor nad prehodom blaga

• uporaba službenega telefona• uporaba in izdajanje ključev• ostale stalne in občasne naloge varnostnikov.

14. Štirinajsti člen - skica varovanega objekta. Na skici sopoleg tlorisa objekta vrisane obhodne poti varnost-nikov, protipožarne naprave (gasilni aparati), glavnostikalo za izklop električnega toka, ventili za zaporovodovodne, toplovodne, plinske in morebitnih ostalihinstalacij, mesta za registracijo obhodov, nevarnaobmočja, intervencijske poti v primeru požara, potiza evakuacijo zaposlenih in strank v nujnih primerih.

15. V petnajstem členu načrta so opisani postopki in na-vedena mesta za zaporo vodovodnega omrežja, izklopelektričnega toka, zaporo toplovodnega omrežja,zaporo plinskih inštalacij. Opis vsebuje natančne lokaci-je ventilov in glavnih stikal, postopke za izvedboposameznih ukrepov, razloge za izvajanje ukrepov(požar, poplava, uhajanje plina). Če varnostniki navarovanem mestu zaradi kakršnegakoli razloga(motenje delovnega procesa) ne smejo izklopiti elektrikeali zapreti instalacij, mora biti naveden seznam odgo-vornih oseb ali pogodbenih izvajalcev, ki jih obveščajo,da je treba katerega od teh ukrepov izvesti.

16. V šestnajstem členu Načrta varovanja je oprede-ljena veljavnost načrta varovanja (kdaj začne vel-jati in kdaj se izvajati).

Načrt varovanja stopi v veljavo, ko ga podpišetaodgovorna oseba naročnika varovanja in odgovornaoseba izvajalca varovanja. Sestavni del Načrtavarovanja je tudi Zapisnik o seznanitvi z Načrtomvarovanja in poučitvi za varno delo (obrazecFIZ:VD_01a). Na zapisniku so navedeni podatki onaročniku varovanja, varovanem mestu, odgovorniosebi naročnika varovanja. Vpišejo se ukrepi za varnodelo varnostnikov, s katerim je varnostnike seznani-la odgovorna oseba naročnika varovanja. Vpišejose imena in priimki varnostnikov, ki so bili seznan-jeni z Načrtom varovanja in ukrepi za varno delo.Ob morebitnih spremembah Načrta varovanja alinovih ukrepih za varno delo varnostnika je trebavarnostnika o njih seznaniti.

POROČILA O DELU IN IZREDNIH DOGODKIH

Pri pisanju poročila o delu in še posebej poročil obdogodkih (obrazec FIT_IN_01b) se je treba držatinekaterih osnovnih načel:• poročila je treba pisati sproti (takoj po opravljenem

delu, vrnitvi z obhodov, zaključenih ukrepih obizrednih dogodkih)

• poročila morajo biti kratka, jasna in nedvoumna• v poročilu je potrebno navesti:

1. kaj se je zgodilo2. kje se je zgodilo3. kdaj se je zgodilo4. kako je ukrepal varnostnik5. kdo je bil o dogodku obveščen in kdaj.

Zdenko TUŠAK, namestnik direktorja Sintal FIVA

O vsakem izrednem dogodku jevarnostnik dolžan napisati poročilo

Varstvo pri deluKONCERN

12

Razsvetljava delovnih prostorov (14)

Delodajalec mora zagotoviti, da so delovni prostoripravilno osvetljeni z naravno svetlobo in da soopremljeni z ustrezno umetno razsvetljavo, karpomeni, da mora zagotoviti take svetlobne razmerena posameznih delovnih mestih, ki bodo ustrezaleveljavnim standardom. Na stalnih delovnih mestihmora znašati osvetljenost najmanj 200 lx. Delovnamesta, na katerih delavci opravljajo dela z večjimividnimi zahtevami, mora delodajalec opremiti zdodatno lokalno razsvetljavo. Instalacije, ki pri-padajo umetni razsvetljavi v posameznemdelovnem prostoru, ne smejo ogrožati varnosti inzdravja delavcev.

SVETLOBA IN DELOVNE NALOGE

Svetloba ima pri delovnem postopku naslednjo vlogo:• omogoča opravljanje vidnih nalog in varno ter za-

nesljivo gibanje delavcev• vpliva na počutje človeka v delovnem okolju, zago-

tavlja stik z naravnim okoljem in ustvarja svetlobnoklimo prostora

• je sredstvo za signalizacijo, opozorila in nekateradelovna opravila (vodenje, segrevanje ipd.)

• nastaja lahko kot stranski, navadno škodljivi ali mo-teči produkt proizvodnega postopka (varjenje, uli-vanje kovin ipd.).

Pri načrtovanju in ureditvi osvetlitve delovnega pros-tora je potrebno posebno paziti, da so vsi parametri,ki določajo kakovost osvetlitve, med seboj usklajeni vpredpisanih in optimalnih mejah, če želimo zagotovitidobro počutje delavcev, manj izmeta, večjo storilnostin manj nesreč pri delu. Za dobro počutje mora bitivedno zagotovljen tudi zadostni optični stik delavca znaravnim zunanjim okoljem.

NARAVNA OSVETLITEV

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti inzdravja pri delu delavcev na delovnih mestih zahteva,da so delovni prostori podnevi pravilno osvetljeni znaravno svetlobo. Razpored, velikost, število inkakovost površin za osvetljevanje z naravno svetlobomora zagotoviti osvetljenost delovnih mest v skladu sstandardi, delavcem pa vidni stik z okoljem.

Velikost površin za osvetljevanje delovnih mest znaravno svetlobo v posameznem delovnem prostoru

mora znašati najmanj 1/8 talne površine prostora. Stem je predpisano, da je osnovna osvetlitev delovnihprostorov naravna.

Naravna osvetlitev je po spektru in dnevnem ritmunajbolj prilagojena psihofizičnim zahtevam človeka.Dnevna osvetlitev nima samo funkcije neposredneosvetlitve delovnega mesta, kot to zahtevajo vidnenaloge, ampak omogoča tudi optični stik delavca zzunanjim okoljem izven delovnega prostora. Zato jedobro v vsakem primeru poskrbeti za optični stik zzunanjostjo, če želimo, da se bodo delavci v delovnemprostoru počutili udobno.

Optični stik z zunanjim okoljem je toliko bolj potreben,čim manjši je delovni prostor.

Pri načrtovanju dnevne osvetlitve moramo paziti, dase zaradi osončenja prostor ob sončnih dnevih neogreva preveč in da se zaradi neposrednega soncazaposlenim ne blešči. Zato morajo imeti prostori, ki soosvetljeni z naravno svetlobo, možnost zastiranjaneposredne sončne svetlobe. Zelo dobro enakomer-nost osvetljenosti, majhno ogrevanje in bleščanjezaradi sončne svetlobe dosežemo na primer s kon-strukcijo strehe v obliki šedov, ki so za proizvodne pro-store posebno ugodni, ali z zunanjimi žaluzijami,katerih nagib je mogoče spreminjati ipd.

S stališča osvetlitvene tehnike ima naravna osvetlitevslabosti, saj se čez dan močno spreminja, odvisna jeod vremena, z njo ni mogoče doseči zadostne osvet-ljenosti na delovnem mestu, navadno pada od strani,v višjih nadstropjih ni mogoče doseči enakomerneosvetljenosti po vsej globini, velike svetlobne odprtinepovzročajo bleščanje.

UMETNA OSVETLITEV

UMETNA RAZSVETLJAVAKljub dnevni osvetlitvi mora imeti delovni prostor tudizadostno in pravilno nameščeno umetno osvetlitev, kinadomesti dnevno ob še mračnih jutranjih urah terzvečer. Pri umetni osvetlitvi s stališča svetlobnetehnike lažje zagotovimo konstantne osvetlitvenerazmere s primerno izbiro in razporeditvijo svetil.

Umetna osvetlitev je lahko:• splošna, ki zagotovi dovolj enakomerno osvetlitev

Osvetlitev je pomemben pogoj zauspešno evakuacijo ljudi in varnogibanje v prostoru

Večina obiskovalcev ni

seznanjena s tlorisom,

izhodi in ureditvijo

prostorov v objektih.

Zato bi bilo treba,

oziroma je v teh objektih

nujno zagotoviti

varnostno razsvetljavo za

umik, če pride do izpada

javne električne mreže.

V prejšnjih številkah Sintalčka smo spoznali osnove protipožarne preventive, med katere sodi-

jo tudi poti za reševanje in gibanje ljudi. V tej in prihodnjih številkah pa vam bomo pred-

stavili različne teme s področja varstva pri delu. Osvetlitev je eden od najpomembnejših

pogojev za uspešno evakuacijo ljudi in varno gibanje po prostoru.

Varstvo pri delu KONCERN

13

celotnega delovnega prostora z enakomerno raz-porejenimi svetili po prostoru. Splošna osvetlitevomogoča veliko prilagodljivost pri razporeditvidelovnih mest in dober izkoristek delovnepovršine.

• splošna defirencirana osvetlitev glede na zahtev-nost vidnih nalog zagotavlja boljšo osvetljenost natistih območjih delovnega prostora, kjer se odvijajozahtevnejša dela

• lokalna osvetlitev, vendar samo v kombinaciji s splo-šno osvetlitvijo; z njo dosežemo zadostno osvetlitevna delovnem mestu pri zelo zahtevnih mestih innatančnih delih, kjer samo s splošno osvetlitvijo nebi mogli doseči zadostne osvetljenosti ali bi bilasplošna osvetlitev predraga ali pa bi delovalaneprijetno.

Splošna osvetlitev je tista, ki jo nudijo ustrezno raz-porejene svetilke za zagotavljanje najmanjše osvet-ljenosti na stalnih delovnih mestih.

Lokalno osvetlitev uporabimo tudi, če delovnipostopek zahteva osvetlitev določenih manjšihpovršin ali osvetlitev pod določenim kotom.

Delodajalec je tisti, ki mora zagotoviti, da so delovniprostori opremljeni z ustrezno umetno razsvetljavo,kar pomeni, da mora zagotoviti svetlobne razmerena posameznih delovnih mestih, ki bodo ustrezaleveljavnim standardom oziroma pravilnikom. Deloda-jalec mora zagotoviti, da so delovni prostori vprimeru izpada umetne razsvetljave opremljeni zzasilno oziroma varnostno razsvetljavo, če bi bilazaradi izpada ogrožena varnost in zdravje delavcev vtakih prostorih.

Stikala umetne razsvetljave morajo biti svetleča,delavcem lahko dostopna in nameščena v bližinivhodov oziroma izhodov ter po potrebi tudi vzdolžpoti. Svetlobna telesa morajo biti v delovnih pros-torih razporejena in nameščena tako, da sama posebi ne ogrožajo varnosti in zdravja delavcev.Svetlobna telesa ne smejo popačiti barv in povzroči-ti bleščanja. Delodajalec mora zagotoviti rednovzdrževanje in čiščenje svetlobnih teles.

S stališča osvetlitvene tehnike ima umetna osvetljenostprednosti: ker je lahko bolj prilagojena vidnim nalogamin zahtevam delavcev, če je pravilno načrtovana.

Pri umetni osvetlitvi je potrebno paziti zlasti napravilno barvo, enakomernost osvetlitve, zadostnoosvetljenost, smer vpada svetlobe, orientacijo invrsto senčnikov svetlobnih teles, utripanje, zago-tovitev zadostnih kontrastov idr.

MEŠANA RAZSVETLJAVANajbolj zahtevna je kombinirana osvetlitev istočasno zdnevno in umetno svetlobo. Ta je pomembna v pre-hodnem delovnem času, ko zunanja osvetlitev nezadošča za opravljanje nalog, pri katerih je potrebnadobra osvetlitev, ki je samo z naravno svetlobo nemoremo zagotoviti, ali pri globokih prostorih v nad-

stropju. Delodajalec mora zagotoviti, da je primešani razsvetljavi v delovnih prostorih umetnasvetloba za en razred višja od naravne.

Delodajalec mora zagotoviti, da pri mešanirazsvetljavi v delovnih prostorih smer upadaumetne svetlobe s smeri upada naravne. Ravnotako mora zagotoviti, da pri mešani razsvetljavipredmeti v delovnih prostorih niso osvetljeni zrazličnih strani s svetlobo različnih barv. Barvnatemperatura umetne razsvetljave mora biti čimboljprilagojena barvni temperaturi naravne.

VARNOSTNA RAZSVETLJAVA Glede varnostne razsvetljave je precej nejasnosti, sajse zanjo uporablja še cela vrsta drugih pojmovanj,med katerimi prevladuje presplošen izraz zasilnarazsvetljava. Zasilna razsvetljava je tista razsvetljava,ki deluje ob izpadu napajanja splošne razsvetljave.Zasilno razsvetljavo delimo na varnostno innadomestno.

Glavni namen varnostne razsvetljave je zagotovitiosvetljenost, ki tudi ob izpadu splošne razsvetljaveomogoča varen umik iz stavbe. Zato mora osvetljevatiže nekaj sekund po izpadu splošne razsvetljave.Varnostno razsvetljavo delimo glede na vgradnjo, narazsvetljavo evakuacijskih poti, razsvetljavo javnihprostorov in razsvetljavo posebno nevarnih delovnihmest. Varnostna razsvetljava osvetljuje tudi varnost-ne znake za umik in prvo pomoč, požarnovarnostneznake, požarnovarnostno opremo, kot so hidranti,gasilniki in ročni javljalniki požara, ter opremo za prvopomoč. Napajanje varnostne razsvetljave zagotav-ljamo s pomočjo posebnega vira napajanja, ki jeneodvisen od električnega omrežja.

Osvetlitev, ki jo daje varnostna razsvetljava oziromarazsvetljava evakuacijskih poti (hodniki, stopniščaitd.), mora znašati najmanj 1 odstotek predpisane,vendar ne manj kot 1 lx na višini 20 centimetrov odtal. Če so izhodne poti širše od dveh metrov, jih lahkoosvetlimo kot javne prostore, vendar po vsej širini poti.

Razsvetljava javnih prostorov je razsvetljava pros-torov z nedoločenimi izhodnimi potmi s površinonad 60 m2, kjer mora biti na tleh vsaj 0,5 lx z izjemo0,5 metra širokega robnega pasu po obodu pros-tora.

Razsvetljava posebno nevarnih delovnih mest jerazsvetljava delovnih mest, kjer izpad razsvetljaveneposredno ogrozi delavca ali kjer zaradi izpadarazsvetljave delavec ogrozi svoje sodelavce ali drugeosebe. Delovati mora na normalno prižgani način alipa mora že v 0,5 sekunde po izpadu splošne razsvet-ljave doseči polno varnostno osvetljenost. Potrebna jeosvetlitev z 10 odstotki predpisane splošne osvet-ljenosti oziroma vsaj s 15 lx.

Tomaž JERETINA, dipl. varn. inž.projektant varstva pri delu

Varnostna razsvetljava osvetljuje tudivarnostne znake za umik in prvopomoč

Pri načrtovanju in

ureditvi osvetlitve

delovnega prostora je

potrebno posebno

paziti, da so vsi

parametri, ki določajo

kakovost osvetlitve, med

seboj usklajeni v

predpisanih in

optimalnih mejah, če

želimo zagotoviti dobro

počutje delavcev, večjo

storilnost in manj

nezgod pri delu.

Tehnične novostiKONCERN

14

Brezžični javljalniki vloma in požara

V elektrotehniki večinoma uporabljamo elemente,ki so med seboj fizično povezani. Povezave služijoza prenos podatkov in komunikacijo med njimi.Elementi so med seboj neposredno povezani zelektričnimi vodniki, s pomočjo katerih je zagotov-ljen dober prenos, a le pod pogojem, da so prese-ki vodnikov pravilno izbrani in dimenzionirani.

Enako velja za sisteme tehničnega varovanja. Prisistemih javljanja požara so javljalniki požarapovezani s centralo za javljanje požara, protivlom-ni pa s protivlomno centralo. Lahko pa se zgodi,da teh elementov zaradi različnih vzrokov nemoremo povezati med seboj z električnimi vodniki.Take so na primer zahteve institucij za varstvo kul-turne dediščine (npr. Zavod za spomeniško varstvoRS), kjer ne pustijo gradbenih posegov,nadometne instalacije pa niso dopustne, saj biskazile izgled objekta. Takšni objekti so cerkve,gradovi, muzeji, galerije, opere in podobno, kjer sona stenah in stropih freske in druge poslikave terstropi, izdelani z arkadami in velbi.

Po drugi strani so pogosto tudi naročniki tisti, ki sehočejo izogniti gradbenim posegom in tudinadometnim instalacijam, ki kazijo lepo urejeneprostore. V takih primerih je torej edina rešitevizvedba tehničnega varovanja z brezžičnimi jav-ljalniki.

ZAKAJ BREZŽIČNI JAVLJALNIKI?

Brezžični javljalniki, kot pove že ime, so povezani scentralo brez ožičenja, z brezžično komunikacijooziroma elektromagnetnimi valovi. Še posebej sobrezžični javljalniki primerni za objekte, kjer delo ženemoteno poteka, vendar je potrebno tudi tehničnovarovanje objekta, a bi se naročnik rad izognil grad-benim posegom in nadometni instalaciji.

Prednosti brezžičnih sistemov so: izognemo se grad-benim posegom, objekt lahko v času montaženaročnik povsem nemoteno uporablja, saj gre za t. i.suho montažo, brezžično instalacijo izvedemo hitrejekot podometno ali nadometno.

KATERE BREZŽIČNE SISTEMEUPORABLJA SINTAL?

V Sintalu uporabljamo tako žične kot tudi brezžičneprotivlomne in manjše protipožarne sisteme ADEM-CO. Ameriški koncern ADEMCO je eden vodilnihproizvajalcev opreme sistemov tehničnega varovanjana svetu. Protivlomno - protipožarne centrale ADEM-CO omogočajo priključitev tako žičnih kot brezžičnihjavljalnikov ali kombinacijo obeh, kar je vsekakor pred-nost, saj lahko sisteme tehničnega varovanja poljub-no sestavljamo glede na želje naročnika. ADEMCOima v svojem programu serijo različnih brezžičnih jav-ljalnikov, ki omogočajo varovanje še tako zapletenegaobjekta.

KAKO DELUJE BREZŽIČNI SISTEMADEMCO?

Brezžični sistem sestavljajo radijski sprejemnik inbrezžični javljalniki. Sprejemnik je žično povezan scentralo in ima dve anteni, ki omogočata sprejemsignalov, ki mu jih pošiljajo brezžični javljalniki -oddajniki pri kodirani radijski frekvenci. Oddajnik jetorej brezžični javljalnik.

Na voljo imamo javljalnik požara, protivlomni IR sen-zor, magnetno stikalo itd. Upoštevati moramo, da raz-dalja med sprejemnikom in javljalnikom ni večja od 60metrov, oziroma je odvisna tudi od debeline zidov aliželezne armature v njih. ADEMCO ima tri vrste spre-jemnikov, ki omogočajo sprejem signalov 8, 16 in 86brezžičnih javljalnikov. Sprejemniki sprejemajo od jav-ljalnikov naslednja stanja: test, alarm, napaka, nizkamoč baterije. Te informacije posredujejo centrali.

Življenjska doba litijevih baterij v normalnih pogojih jeod 4 do 7 let. Ko dobimo prvi znak o slabo napolnjenibateriji, je treba baterijo zamenjati v 30 dneh. Polegtega pošlje vsak javljanik do sprejemnika testni signalvsakih 70 do 90 minut, medtem ko centrala preverjapovezavo s sprejemnikom vsakih 45 sekund. Javljalni-ki imajo vgrajeno tudi sabotažno zaščito v primerunepooblaščenega odpiranja senzorjev.

Sestavni del sistemov tehničnega varovanja je tudi ožičenje, ki povezuje elemente v sis-

tem. Pri novogradnjah je ožičenje praviloma izvedeno pod ometom, torej električni kabli

niso vidni, saj so vgrajeni v zid. Če pa varnostni sistem pri gradnji objekta ni bil predviden,

je potrebno instalacije izvesti nadometno in so zato vidne. Vendar pa se pogosto sreču-

jemo z zahtevami, da instalacije niso vidne ali pa je njihova izvedba predraga. Tedaj je

edina možna rešitev - brezžična tehnologija.

Prednosti brezžičnih

sistemov so, da se

izognemo gradbenim

posegom, objekt lahko v

času montaže naročnik

povsem nemoteno

uporablja, saj gre za t. i.

suho montažo, brezžično

instalacijo izvedemo

hitreje kot podometno ali

nadometno. Vsi

javljalniki so certificirani

v skladu z veljavnimi

standardi na Fakulteti za

elektrotehniko.

Tehnične novosti KONCERN

DOSEDANJE IZKUŠNJE

Z brezžičnimi sistemi ADEMCO varujemo v Sloveniji ženekaj sto objektov. Sistemi delujejo zelo dobro in kljubtemu, da smo nekatere vgradili že pred več kot predosmimi leti, ne beležimo okvar. Tudi napake uporabnikovali vlomi ter požari dokazujejo njihovo zanesljivost. Zlastise zanje odločijo naši naročniki v zaščitenih zgradbah inobjektih, kjer nočejo dodatnih gradbenih posegov.Izkušnje kažejo, da smo do danes na ta način s kombi-nacijo anten zagotovili varnost v še tako zahtevni zgrad-bi kljub njeni prostorski razsežnosti in debelini zidov.

CERTIFIKATI ?

V skladu s standardi smo v Sintalu tako kakor žičnetudi vse brezžične elemente certificirali na Fakulteti

15

za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani. Takolahko v skladu s predpisi pridobimo potrdilo obrezhibnem delovanju protipožarnega sistema tudiza brezžični požarni sistem. Potrdilo je potrebno zapridobitev uporabnega dovoljenja.

Če želite v svojih objektih zagotoviti varnost, a ste dodanes oklevali zaradi gradbenega posega, imamotorej rešitev za vas. Pokličite nas in naši strokovnjakivam bodo svetovali pri izdelavi optimalnega sistema,ki ga lahko vgradimo v nekaj urah.

Igor ROT, dipl. inž. el. vodja sektorja projektiva

Z brezžičnimi sistemi

ADEMCO varujemo v

Sloveniji že nekaj sto

objektov. Sistemi delujejo

zelo dobro in kljub temu,

da smo nekatere vgradili

že pred več kot osmimi

leti, ne beležimo okvar.

TTIIPPKKOOVVNNIICCAA -- AADDEEMMCCOO 55882277BBDDbrezžična dvosmerna tipkovnica z zaponko, s piezopiskačem za rokovanje in alarmiranje, z 9-voltnoalkalno baterijo

TTIIPPKKOOVVNNIICCAA -- AADDEEMMCCOO 55880044BBDDbrezžična dvosmerna tipkovnica mini izvedbe zzaponko, vizualni in zvočni prikaz stanja sistema,upravljanje s pritiskom na samo eno tipko, 4 popolno-ma programabilne tipke, oddaljeno prižiganje luči

PPRROOTTIIVVLLOOMMNNII IINNFFRRAARRDDEEČČII JJAAVVLLJJAALLNNIIKK -- AADDEEMMCCOO 55889900brezžični dvojni pasivni infrardeči javljalnik gibanjaz vgrajenim oddajnikom, zaznavanje sabotaže,slabe baterije in izpad komunikacije, z dvema 3-volt-no litijevima baterijama, s širokokotno lečo 12m x17m (opcijsko 18m x 1,8 m - ozkokotna leča in maleživali)

JJAAVVLLJJAALLNNIIKK LLOOMMAA SSTTEEKKLLAA -- AADDEEMMCCOO55884499brezžični dvojni javljalnik loma stekla, audio + shockz vgrajenim oddajnikom, zaznavanje sabotaže, slabebaterije in izpad komunikacije, z dvema 3-voltnimalitijevima baterijama, domet 6 metrov

MMAAGGNNEETTNNOO SSTTIIKKAALLOO -- AADDEEMMCCOO55881188brezžično magnetno stikalo za vgradnjo v lesene okvireoken ali vrat z vgrajenim nadzorovanim oddajnikom,zaznavanje sabotaže, s 3-voltno litijevo baterijo

DDIIMMNNII JJAAVVLLJJAALLNNIIKK PPOOŽŽAARRAA -- AADDEEMMCCOO 55880066brezžični optični dimni javljalnik požara, nizek profil, zvgrajenim oddajnikom, zaznavanje sabotaže, slabebaterije in izpad komunikacije, prilagajanje glede nazaprašenost, z dvema 3-voltnima litijevima baterijama

KKOOMMBBIINNIIRRAANNII JJAAVVLLJJAALLNNIIKK PPOOŽŽAARRAA -- AADDEEMMCCOO 55880088LLSSTTbrezžični kombinirani optični dimni javljalnik požara intermični javljalnik požara, nizek profil, z vgrajenimoddajnikom, zaznavanje sabotaže, slabe baterije inizpad komunikacije, prilagajanje glede na zapraše-nost, z dvema 3-voltnima litijevima baterijama

TTEERRMMIIČČNNII JJAAVVLLJJAALLNNIIKK PPOOŽŽAARRAA -- AADDEEMMCCOO 55880099brezžični termodiferencialni - termomaksimalni jav-ljalnik, nizek profil, z vgrajenim oddajnikom, zazna-vanje sabotaže, slabe baterije in izpad komunikacije,prilagajanje glede na zaprašenost, z dvema 3-voltni-ma litijevima baterijama

KATERE VRSTE BREZŽIČNIH ELEMENTOV NUDI ADEMCO?

Tehnične novostiKONCERN

16

Zaščita steklenih površin

Za vlomilce so tudi privlačne izložbe, kjer lahkohitro pridejo do uporabnih predmetov oziromasvojega plena. Steklene površine so kot šibketočke stavb izpostavljene ne samo vlomilcem,tudi naravnim pojavom, kot je toča, ali pa igriotrok na primer z žogo. Pogosto pa nekdo razbijesteklene površine iz objestnosti. Zato je zaščitasteklenih površin izredno pomembna.

MOŽNI NAČINI VAROVANJA

Steklene površine lahko varujemo na več nači-nov, predvsem pa mehansko. Lahko jih sicerzaščitimo z tehničnimi sredstvi, ki nas opozorijo(alarmirajo), da je prišlo do neupravičenegavstopa v objekt. Pomembno pa je, da nepreprečijo oziroma ne podaljšajo časa zaneupravičen vstop v objekt. Da bi preprečili alipodaljšali čas za nepravičen vstop v prostor, jepotrebno dodatno zaščititi možne dostope v pro-store. To so predvsem steklene površine oken,vrat in izložb, kjer je najlažje in najhitrejemogoče vstopiti v prostor.

Za tovrstno zaščito obstaja več možnosti. Vhodnavrata je možno bolje zaščititi z dodatno ključavni-co, prečno zaporo, varnostnim ščitom, varnostnokljuko, večtočkovnimi zapahi, varovalom protidvigu vrat. Lahko pa namestimo močnejša(varnostna) vrata, ki imajo že vgrajeno omenjenoopremo. Za steklene površine lahko uporabimovarnostno folijo, ki jo pritrdimo na notranjo stranokna, da poveča trdoto okenskega stekla,varnostnih rešetk in rolojev. Za okna pa lahkouporabimo tudi varnostno okovje in ključavnice.

VARNOSTNA PROTIVLOMNA FOLIJA

Protivlomna varnostna folija nam omogočaustrezno zaščito, ker ima lastnost, da se steklo, ki jeprekrito s folijo, ne razleti pod določeno težo udarca.Ob razbitju stekla folija veže delce razbitega steklain preprečuje, da bi se steklo razletelo. V domovevnaša varnost, odžene neželene obiskovalce in lahkozmanjša morebitno škodo, ki bi nastala ob eksplozi-ji. Folija izboljšuje kakovost že obstoječih gladkih

steklenih površin in ustreza vsem evropskim indomačim zdravstvenim in varnostnim predpisom.

V uporabi je več vrst varnostnih protivlomnih folijin sicer od prozornih do barvnih. Te imajo različnelastnosti glede na:- prepustnost za energijo sončnega sevanja (17-odstotna, 45-odstotna, 84-odstotna)

- koeficient prepustnosti za vidno svetlobo (0,33,0,66, 0,99)

- refleksijo (9-odstotna, 26-odstotna, 60-odstotna)- prepustnost UV žarkov (1-odstotna) - sončna odbojnost (14-odstotna, 42-odstotna, 71-odstotna).

Folija, ki je bila nalepljena na 4-milimetrskem stek-lu, je prestala poizkus razbitja z nihalom, ki je bilotežko 45 kilogramov z višine 457 mm in z višine1217mm pa 175 micronska folija.

Kombinirana termoreflektivna-varnostna folija imapoleg varnostne zaščite tudi nalogo, da ščiti predprodorom toplote v prostor poleti, pozimi pa zmanjšujeizgubo toplote iz prostora. Lastnosti: prepustnost zaenergijo sončnega sevanja (12-odstotna, 22-odstotna,33-odstotna,); koeficient prepustnosti za vidno svetlobo(0,24, 0,36, 0,80); refleksijo (9 odstotkov, 44 odstotkov,60 odstotkov); prepustnost UV žarkov (1-odstotna);sončna odbojnost (54-odstotna, 68-odstotna, 79-odstotna). Glede odpornosti pri poizkusu razbitja pa soenako odporne kot varnostne folije. Vse vrste varnost-nih folij so tudi zaščitene proti praskanju. Z učinkomogledala pa zagotavlja zasebnost v prostoru, kerpreprečuje pogled v notranjost prostora. Tako so folijepoleg varnostne uporabnosti tudi uporabne za spre-membo zunanjega videza objekta, ki postane prijet-nejši in opaznejši.

Proizvajalec daje tudi šestletno garancijo protiodstopanju in gubanju seveda pri strokovnimontaži folij.

VARNOSTNA STEKLA

Z uporabo varnostnih stekel občutno izboljšamovarnost objektov. Vse več se uporablja v grad-

V zadnjem obdobju je vse več kriminalnih dejanj, predvsem vlomov v trgovine, šole in

druge ustanove ter hiše. Vedno več je trgovin, trgovskih centrov, gostinskih in drugih

lokalov ter poslovnih prostorov, ki razkazujejo svojo lepo urejeno notranjost skozi

velike steklene površine. Zato ni nič čudnega, da se v večini primerov storilci kaznivih

dejanj odločijo za vlom tako, da razbijejo steklene elemente in steklene površine.

Steklene površine lahko

dodatno zaščitimo

mehansko, z namestitvijo

varnostne protivlomne

folije, rolojev in rešetk.

Neprebojno steklo nas lahko reši prednajhujšim

Tehnične novosti KONCERN

17

Z namestitvijo sredstev

za dodatno zaščito

steklenih površin bomo

zagotovo preprečili dostop

vsiljivcem. Zavedati se

moramo, da je postala

varnost dobrina, za

katero moramo sami

poskrbeti.

beništvu in pohištveni industriji. Proizvajajo ga vvarnostnih razredih A, B, C in D po evropskih stan-dardih. Zagotavlja nam varnost pred vrženimi pred-meti, vlomi, streli in eksplozijami ter pred UV žarki. Jetermično obdelano steklo, ki izpolnjuje zahteve poizboljšanju mehanskih in toplotnih karakteristik. Ssodobnimi obdelovalnimi stroji so možne različneoblike brušenja, izvrtin in izrezov, tako za potrebeserijske proizvodnje kot zadovoljitev individualnihželja posameznika.

Pri protivlomni zaščiti so zelo pomembne zasteklitve,ki preprečujejo preboj vrženih predmetov in zaščitočloveka pred strelnim orožjem. Zasteklitve za zaščitopred prebojem vrženega predmeta so lahko večslojnastekla, ki jih ne prebije trikratni prosti pad jeklenekrogle, ki je težka 4 kilograme z višine 6,5 metra.Zaščito pred vlomom zagotovimo z večslojnimi stekli,pri katerih je potrebno veliko število udarcev z dvoki-logramsko sekiro, da v steklu nastane odprtina.Zasteklitev za zaščito pred strelnim orožjem se raz-likuje glede na začetno hitrost izstrelka. Razdeljena jev pet razredov, pri čemer vsak razred pozna dve izved-bi, in sicer z ali brez odstopljenih drobcev na zadnjipovršini. V kombinaciji lahko dobimo tako specialnastekla kot stekla s toplotno in zvočno izolacijo tersončno odbojnostjo.

ROLOJI IN REŠETKE

Neupravičen vstop v prostore preprečimo tudi zroloji različnih oblik (cevasta, mreža, satovje...) invelikosti. Cevasti roloji so izdelani iz cinkane jeklenepločevine z veznimi členi, mrežasti pa iz kovinskihpalic, ki so lahko ojačane.

Roloji za industrijo in trgovino so izdelani iz cinkanejeklene pločevine debeline 12/10 za dosego večjetrajnosti in trdnosti. Možna je kombinirana izvedbahorizontalne rolete z vložki cevaste rolete. Ti rolojiso posebej primerni za trgovinske centre, kjer jevečje število lokalov. Roloji so izdelani po meri in jihdobavijo v kompletu z vodili, nosilci vodil, osovino zvzmetmi, sidri za vzidavo ter centralno ali bočnoključavnico. Odpiranje roloja lahko poteka ročno aliz elektromotorjem.

Centralni elektropogon je predvsem primeren za ce-vaste in horizontalne roloje. Avtomatika je sestavlje-na iz enofaznega elektromotorja (220 V, 50 Hz), ki jezaščiten s termično sondo. Možen je tudi trofaznielektromotor (220/380 V, 50 Hz), zaščiten z dvemasondama. Bočni elektroreduktor (enofazni ali tro-fazni) je primeren za roloje večjih dimenzij (nad 25metri). Opremljen je z napravo za mikrometričnonastavitev skrajnih točk in protispustnim varovanjem.Če pride do izpada električne napetosti, lahko roloročno premikamo.

Dodatno lahko vgradimo tudi daljinsko upravljanje zelektronsko centralo, radijski oddajnik, fotocelice,utripajočo luč, elektrozavoro, ki v primeru izpadaelektrične napetosti omogoči ročno deblokado rolo-

ja. Lahko namestimo tudi zunanjo elektroključavnicoin notranje stikalo za dvig in spust.

Horizontalni roloji so sestavljeni iz posebej obliko-vanih kovinskih lamel za dosego večje trdnosti, vtreh debelinah in sicer 8/10, 10/10 in 12/10 mm.Vertikalni drsni rolo je sestavljen iz lamel cinkanejeklene pločevine debelin 8/10 in 10/10 mm indveh položajev tekalnih koles (spodaj ali zgoraj).Kovinska varnostna roleta je izdelana iz cinkanejeklene pločevine debeline 7/10 mm.

Dobavljajo se v kompletu z vodili, ležaji, sidri zavgradnjo, vgrajenim ročajem in ključavnico. Tudi tiroloji so izdelani po meri. Možne so vse barve.Stisljiva rešetka je v celoti izdelana iz pocinkane jek-lene pločevine. V kompletu je z vodili, ključavnico insidri za vgradnjo.

Uporaba opisanih sredstev omogoča dodatnovarnost premoženja, poleg tega pa je tudi prijetna napogled. Je tudi močan element odvračanja možnihstorilcev kaznivih dejanj, saj predstavlja dodatnooviro, ki vzame storilcu preveč časa. Poleg tega pa jeobičajno v soseščini še vedno dovolj nezaščitenihobjektov, ki storilcu ne predstavljajo neke posebneovire. Še vedno je veliko takšnih, ki pravijo “meni se tone more zgoditi”. Premalo je še razvita zavest, da jepostala varnost dobrina, ki jo je potrebno plačatioziroma da je treba zanjo poskrbeti.

Urban DOBOVŠEK,direktor Sintal Dolenjska d.d.

Vlomilcem lahko vstop v prostor preprečimo z rolojem in močnejšo zasteklitvijo

Iz tujega tiskaKONCERN

18

Kaj se dogaja čez lužoLAŽNI ALARMI

V ZDA strokovnjake na področju izvajanjazakona in varovanja že leta skrbi velik deležlažnih alarmov. Samo v letu 1998 se je policijaodzvala na okoli 38 milijonov alarmnih obvestil,od katerih pa je bila večina lažnih. Skupaj so zaposredovanja porabili približno 1,5 milijardeameriških dolarjev, kar pomeni povprečno 39,5dolarja na intervencijo.

Da bi zmanjšali delež lažnih alarmov, so pred-stavniki ameriškega ministrstva za notranjezadeve izdali brošuro, v kateri skušajo pristojnimpokazati na najpogostejše povzročitelje, ki poveču-jejo možnosti za sprožitev lažnih alarmov. Lokalniuradniki morajo tako najti odgovore na vprašanja,kot so: “Koliko alarmnih sistemov je nameščenihna območju, kakšna je predvidena rast številanameščenih alarmnih sistemov?” in “Obstajajospoznavni vzorci alarmnih klicev, kot na primerodpiralni/zapiralni časi trgovin, med počitnicami?”

BIOMETRIJA V POLICIJSKIHAVTOMOBILIH ...

Biometrija postaja narazličnih področjih zago-tavljanja varnosti vednobolj pomembna. Okto-bra lani je policija v Onta-riu v ZDA začela uporabljati mobilni identifikacijski sis-tem IBIS ameriškega proizvajalca Visionics.

Ročna prenosna naprava, s katero lahko pos-namejo fotografije, slike prstnih odtisov inpodatke z magnetnih kartic, nato prekobrezžične povezave posreduje podatke naprenosni računalnik v policijskem avtomobilu, odtu pa gredo preko radijske zveze v osrednjistrežnik. Poslane podatke primerjajo s podatki vbazi in v primeru skladnosti izvedejo tudi identi-fikacijo osebe. V prvih dveh mesecih uporabe soopravili 490 zahtev za primerjavo in identificirali15 ubežnikov, povprečni odzivni čas pa je bil dveminuti in pol. Več si lahko preberete na spletnistrani www.visionics.com.

Tudi v Veliki Britaniji, natančneje v Essexu, polici-ja preizkuša sistem za prepoznavanje obraza.Njihov sistem avtomatizira postopek primerjanjaslik, neposredno posnetih s kamero, pa tudi nari-sanih skic in fotorobotov z bazo podatkov, vkateri je več kot 160.000 slik. Sistem angleškegaproizvajalca Securicor Information Systems

temelji na programskem orodju FaceIt že omen-jenega ameriškega podjetja Visionics, ki se takovse uspešneje uveljavlja na področju boja protizločinom.

... IN V PRISTOPNI KONTROLI

Na trgu je poplava sis-temov biometrične pri-stopne kontrole. Podatkio uporabnikih so običaj-no shranjeni v enotahpristopne kontrole. Ame-riški proizvajalec LenelSystems International pa je v svojem novemizdelku, imenovanem OnGuard Biocentric,združil izsledke biometrije s tehnologijo pametnekartice (ang. Smart Card). Biometrični podatki, kiso edinstveni za vsakega posameznika (npr. prst-ni odtis), so shranjeni kar na kartici. Za dostopmora položiti imetnik kartice svoj prst na čitalec,ki preveri, ali se prstni odtis ujema s podatki nakartici.

Ker so podatki shranjeni tako na kartici kot tudi vcentralni podatkovni bazi, lahko sistem pristopnekontrole nemoteno deluje, tudi če ali ko čitalecprstnih odtisov nima povezave s centralnopodatkovno bazo.

FBI NA INTERNETU

Ameriški urad zapreiskovanje (FBI) sku-ša svoje delo približatidržavljanom, da bi tilahko po svojih močehpomagali pri iskanjupogrešanih oseb in sto-rilcev kaznivih dejanj.Na njihovih spletnihstraneh med drugimlahko najdemo slike in kratke biografije ubežnihroparjev, morilcev, teroristov, ugrabiteljev, ugra-biteljev lastnih otrok..., pa tudi slike neznanih sto-rilcev, ki so jih pri zločinu zalotile kamere. Vsakmesec objavijo nove izginule osebe, noveubežnike in lestvico desetih najbolj iskanih krimi-nalcev. Pri tistih, ki jih iščejo že dalj časa, objavijotudi “postarano sliko”, ki jo izdela računalnik naosnovi različnih podatkov in predvidevanj.

Iz majhnega raste veliko, pravijo, zato so name-nili nekaj zanimivih strani tudi otrokom različnihstarosti. Tako najmlajšim mali kuža pojasnjuje,

kakšno službo bo imelkot iskalec droge, malostarejši otroci pa selahko seznanijo z vohun-skimi triki in celopreizkusijo svoje sposob-nosti maskiranja vzabavni igrici. Na stranihttp://www.fbi.gov lahko preverite, kako inova-tivni ste, pa tudi, če se nemara kakšen od iskanihnepridipravov ne sprehaja celo po naših ulicah.

HEKERJI ODKRIVAJO SVETMOBILNE TELEFONIJE

Vse kaže, da tuditisti, ki brskajo pointernetu s pomočjomobilnih telefonov,niso več varni predvirusi. Pred pisci računalniških virusov je namrečnov izziv: napad na mobilno telefonijo. Telefonskivirus lahko pripravi naš telefon, da bo počelnenavadne reči, na primer zbrisal podatke iz oseb-nega imenika ali jih poslal na kakšen drug naslov.Če zlonameren del programske kode pride v naštelefon, lahko z njim počne iste stvari kot mi sami.

Najbolj na udaru je nova generacija mobilnih tele-fonov, ki so že pravi računalniki v malem. Z njimilahko brskamo po spletu, pošiljamo elektronskasporočila, nalagamo nove programe, igrice...Kadar so priključeni na internet, so prav takoizpostavljeni nevarnostim kot računalniki. Razvojnaorodja so na voljo snovalcem različnih programov,igric ipd., obenem pa tudi piscem virusov.

Na Japonskem se je razširilo zavajajoče elektron-sko sporočilo s spletno povezavo. Ob kliku nanjo sesproži virus, ki povzroči samodejno in ponavljajočese klicanje številke za nujno pomoč. Mobilni opera-ter je moral zaustaviti vse klice v sili, dokler napakeniso odpravili. Na naši celini pa so se pojavila SMSsporočila, ki povzročajo, da se telefon ugaša, dok-ler uporabnik ne odstrani baterije in nato sistemponovno zažene, v še bolj zlovešči verziji pa se sis-tem ruši, dokler SMS sporočila ne odstranijo zoperaterjevega strežnika.

Napadi na telefonijo seveda niso nič novega. Žev 70-tih letih prejšnjega stoletja so telefonski“hekerji” ugotovili, da s piskanjem določenihtonov v slušalko s pomočjo navadne plastičnepiščalke iz škatle kosmičev lahko nadzirajo celot-no mrežo in prevzamejo vlogo operaterja.

Iz tujega tiska KONCERN

19

LETO VIRUSOV

Lansko leto je po poročilih britanskega protivirusne-ga podjetja MessageLabs eno elektronsko sporočilona 370 vsebovalo virus. To je skoraj dvakrat več kot vletu 2000 in štirikrat več kot leta 1999. Najpogostejšivirusi so vsebovali Sircam (ki pregleda datoteke in jihpošlje na naključno izbrani naslov) in BadTrans.B (črv,ki namesti trojanskega konja za prijavo).

KRAJE RADIOAKTIVNEGA MATERIALAV ZDA NEKAJ VSAKDANJEGA

Oktobra lani so v Filadelfiji iz dostavnega vozilaukradli zapečatena vira radioaktivnega materi-ala, čeprav sta bila priklenjena in zaklenjena vskladu s predpisi. Žal pa ta zastrašujoč incidentnikakor ne osamljen. V ZDA so izdali približno150 tisoč licenc za radioaktivni material, uporab-ljajo pa okoli dva milijona naprav, ki vsebujejoradioaktivni material. Od tega vsako leto prijavijopovprečno 375 kraj materiala ali naprav, kar vgrobem pomeni eno na dan.

DVA MILIJONA DOLARJEVZA KAMERE

Do konca letošnjega leta bo v območju Bergen vameriški zvezni državi New Jersey, vseh 804označenih policijskih vozil imelo svojo kamero.Projekt je ocenjen na 2 milijona USD.

Prvo kamero so namestili že leta 1998, potem kosta dva policista streljala na avto, v katerem sobili štirje pripadniki različnih manjšin, in tri od njihranila. Dogodek je sprožil val protestov protinezakonitemu izbiranju voznikov pri opravljanjukontrole prometa glede na rasno pripadnost. Odtakrat so s pomočjo videoposnetkov na sodiščihspodbijali že veliko izjav o slabem ravnanju poli-cistov, kar nekaj voznikov pa je bilo celo obsojenihzaradi podajanja lažnih prijav.

POOSTRILI VARNOSTNE UKREPETUDI V HOTELIH

Ameriški hoteli Sheraton, Westin, St. Regis inHilton po novem od gostov ob prijavi zahtevajopredložitev dokumenta s fotografijo, kar do sedajv ZDA ni bila vsakdanja praksa. Nekateri po-gostejši hotelski gosti pravijo, da je to izgubačasa, saj hoteli nimajo dostopa do vladnihpodatkovnih baz.

V določenih hotelih so omejili vstop v dvigala, kivodijo v nadstropja s sobami. Vstop je možen le zosebnim dokumentom in ključi od sobe.

V verigi hotelov Mariott o prijavi na osnovi oseb-nega dokumenta s sliko še razmišljajo, so pauvedli kar petnajst novih varnostnih ukrepov, meddrugim so povečali število obhodov varnostnikovin začeli izdajati parkirne kartice ob prijavi gostov.

Vrednost v USD Odstotekpovrnjene

Tip lastnine Ukradeno Povrnjeno vrednosti

Skupaj 11.905.789.142 4.141.042.418 34,8Motorna vozila 5.746.074.858 3.572.319.332 62,2Nakit, dragocene kovine 894.164.680 55.938.661 6,3TV, radio, video naprave ipd. 799.413.419 32.700.712 4,1Denar, vrednostni papirji 785.032.155 43.751.660 5,6Pisarniška oprema 413.338.013 22.114.063 5,4Oblačila, krzno 210.943.777 28.375.547 13,5Gospodinjski aparati 197.503.939 10.796.021 5,5Živila 98.035.074 12.710.464 13,0Orožje 80.496.218 7.447.121 9,3Živina 32.086.625 1.871.155 5,8Drugo 2.648.700.384 353.017.682 13,3

STATISTIKA KRIMINALNIH DEJANJ V ZDA

NASILJE NA DELOVNEM MESTU

V ameriškem Zveznem uradu za statistiko dela so vletu 2000 zabeležili 5.915 nesreč pri delu s smrtnimizidom, kar je za dva odstotka manj kot v letu prej(6.054). Najbolj pogosti vzroki ostajajo prometnenesreče (1.363 žrtev), stik s predmeti in opremo, naprimer udarec padajočega predmeta, ukleščenje inpodobno (1.005) in različni padci (734). Med žrtva-mi je bilo več kot 92 odstotkov moških.

V poročilu navajajo, da je v letu 2000 prvič pošestih letih naraslo število žrtev umorov,povezanih z delom, pri tem pa umori še vednoostajajo na četrtem mestu vzrokov smrtnih nesrečpri delu. Število žrtev je s 651 v letu 1999 naraslona 677 v letu 2000, kar pa je še vedno bistvenomanj kot leta 1994, ko je bilo na delovnem mestuubitih kar 1.080 ljudi. Več kot polovico nasilnihdejanj s smrtnim izidom so storilci kaznivih dejanjzakrivili v zveznih državah Kalifornija (111), Teksas(103), New York (68) in Florida (66).

Nekateri poklici so zaradi nenehnega stika s poten-cialnimi nasilneži in celo morilci izredno izpostav-ljeni. Tako ni presenetljivo, da je bil v ZDA umor naprvem mestu med vzroki smrti med blagajniki (82odstotkov, to je 56 oseb, vseh žrtev med blagajnikije bilo umorjenih), upravitelji in lastniki restavracijin hotelov (67 odstotkov vseh žrtev v tej skupini, toje 115 oseb) ter taksisti in poklicnimi šoferji (60odstotkov ali 42 oseb). Pri opravljanju svojega delaje bilo ubitih 50 policistov in 33 varnostnikov. Priumorih z ugotovljenim in potrjenim motivom je bilvodilni motiv rop, ki je zahteval 291 žrtev.

KAKO NARKOMANI PRETENTAJO TEST

Tudi narkomani so čedalje bolj premeteni, ko greza goljufanje pri testiranju prisotnosti droge v tele-su. Na trgu agresivno promovirajo pripomočke, kotso posebni šamponi in nadomestki urina, zaposle-nim, ki želijo skriti, da uporabljajo mamila. Zato jepresenetljivo, da največji laboratorij za testiranjedroge v ZDA v zadnjem času poroča o dra-matičnem padcu deleža sumljivih vzorcev urina. Vlaboratoriju so ugotovili, da je število primerov odleta 1999 do leta 2000 padlo za 52 odstotkov,čeprav so v letu 2000 testirali 300.000 več ljudi.

Izsledki slonijo na približno 6 milijonov vzorcev vletu 1999 in 6,3 milijona v letu 2000. Poročajo, daje odstotek testiranih, ki so uporabili kakšnega odoksidirajočih nadomestkov (ena glavnih metod go-ljufanja), padlo z 0,23 odstotka na 0,1 odstotek, karpomeni s 14.000 testiranih ljudi na 6.500. Podobnoje upadlo tudi število primerov, ko je testiranaoseba uporabila urin druge osebe ali urin, ki ni bilodvzet ob zahtevanem času, in sicer z 0,04 odstot-ka na 0,03 odstotka, kar pomeni 500 testiranih.

Strokovnjaki pravijo, da je zmanjšanje po enistrani rezultat svaril, po drugi pa so zaposleniizboljšali svoje sisteme goljufanja. Poudarjajo, daneprepoznavni nadomestki urina večinomapovzročijo neveljaven izvid in negativen rezultat,število neveljavnih izvidov pa ni naraslo.Razmišljajo, da je povečano število testiranj pre-plašilo zaposlene in jih odvrača od goljufanja,čeprav dopuščajo možnost, da se nekateri najbržvseeno izmaknejo.

Ameriški Urad za statistiko kriminala v zadnjihletih beleži zmanjšanje števila kriminalnih dejanj,kot so vlomi, tatvine, kraje vozil in kriminalnadejanja, ki so povezana z nepremičninami.

V analizi podatkov od leta 1980 do 2000 so ugo-tovili, da je število vlomov vztrajno upadalo, v

dvajsetih letih pa se je več kot prepolovilo (leta1980 so storilci kaznivih dejanj izvedli na 100.000prebivalcev 1.684 vlomov, leta 2000 pa 728).

Objavili so tudi tabelo s podatki o vrednostiukradene lastnine in koliko so je zakonitim last-nikom tudi uspeli vrniti.

Znanje za razvojKONCERN

20

Snemalna naprava za trgovske hiše

KAKO SMO DELO BLAGAJNIČARKLAHKO SPREMLJALI DO SEDAJ

Nad vsako blagajno smo lahko namestili videokamero, ki je spremljala delo blagajničarke.Vendar pa iz posnetka ni bilo mogoče videti, ali jeblagajničarka zaračunala kupcu blago v celotioziroma po njegovi dejanski vrednosti.

RAZVILI SISTEM VIDEO BLAGAJNA

Sistem video blagajna predstavlja tehnološkoizpopolnjeno nadziranje izdajanja računov naposameznih blagajniških mestih. Omogočilo bouporabniku nadzor nad blagajniškimi mesti,hkrati pa tudi popolno izdajo celotnega poročilao delovanju posameznega blagajniškega mesta.Sistem video blagajna je integriran kot dodatnimodul (strojni in programski) v video snemalnihnapravah GoldenEye (16- in 8-kanalni).

KAKO DELUJE

Sistem omogoča, da na monitorju spremljamo količi-no in vrednost zaračunanega blaga. Vsi dogodki sotudi shranjeni in jih lahko pregledujemo za nazaj.

Imamo tudi možnost določanja izjem (nenavadnonizek račun za tehnično trgovino ali podobno, računpod 1.000 tolarji...), ki lahko sprožijo alarm privarnostniku. Ob vsaki izjemi lahko določimo tudi tipalarma (zvočno, svetlobno opozorilo). Vsak izpisanračun vidimo lahko na kontrolni enoti kot dodatno“nalepko” na sliki s kamere, ki pokriva to blagajniškomesto, in sicer v desnem zgornjem kotu.

Uporaba sistema ne vpliva na delovanje blagaj-niških terminalov niti ne posega v njihovo strojnoopremo. Sistem uporablja način “wait and listen”kar pomeni, da je sistem definiran kot zajedalec, ki“posluša” komunikacijo med perifernimi enotamiblagajniškega terminala. Ob izdaji računa sistemprebere račun in ga prikaže na monitorju v obliki,ki je bila izdana. Poleg računa lahko uporabnik pre-gleda tudi razliko med številom artiklov v košari inštevilom obračunanih. Uporabnik pa ima ob sebitudi tiskalnik, ki mu na njegovo željo omogočasprotno tiskanje izdanih računov.

Velika prednost video blagajne pred klasičnimnadzorom je dodatek, ki omogoča, da uporabnikpoleg slike vidi tudi znesek in specifikacijo računa.Gre torej za korak, ki ne potrebuje nobenih modi-fikacij na že obstoječih blagajniških terminalih.

Sistem je popolnoma združljiv z vsemi blagaj-niškimi terminali. Vsak račun zapišemo v bazotudi v tekstovni obliki, kar pomeni, da v bazilahko naredimo poizvedbe po posameznihizdelkih (na primer, če nas zanima, na katerihblagajniških mestih so v obdobju od 1. 1. 2001do 1. 2. 2002 prodali avto radio Blaupunkt.) Obtaki poizvedbi program izpiše, na katerih blagaj-niških mestih in ob kateri uri so obračunali želeniizdelek.

Če želi, lahko uporabnik nadaljuje iskanje s klikomna bolj podroben pregled. V tem primeru bo pre-gled artikla opremljen tudi s posnetkom, nakaterem bo razviden potek izdaje računa. Če popregledu posnetka ugotovite, da je bilo izdanih večartiklov, kot je bilo zaračunanih, lahko obremenju-joči posnetek stiskate na tiskalniku, ga shranite kotsliko ali kreirate kratek AVI film, katerega lahko pre-gledate na vsakem računalniku.

ZAŠČITA PREGLEDOVANJAPOSNETKOV

Programski elementi so zaščiteni z gesli, njihovauporaba pa je odvisna od pravice, ki jo uporab-niško geslo ima. Programska oprema ima številnefunkcije, ki omogočajo kreiranje t.i. prestopnihračunov, ki lahko sprožijo določeno alarmno akci-jo, definiranje časovnih intervalov, opremljanjeblagajniških mest z napisi, določanje pravic itd.Program ima uporabniku prijazno masko, karomogoča tudi neveščim popolno obvladovanjesistema v zelo kratkem času.

Značilnosti:- skupaj z video posnetki se shranjujejo tudi izdaniračuni za posamezno blagajno

- definiramo lahko izjeme in možnosti oblikovanjaporočil

- nadzorujemo lahko do 96 blagajn - nadzorujemo celotni blagajniški promet- oddaljeno diagnosticiranje preko modema.

Inventurni manjki predstavljajo veliko težavo za vodstvo in lastnike trgovin. Do inventurnih manjkov prihaja tako zaradi tatvin - zunanjih

kraj, kot tudi zaradi kraj in goljufij zaposlenih, torej zaradi notranjih kraj in napak pri knjiženju. Raziskave kažejo, da v trgovinah, ki niso

varovane, s časom naraščajo tako ene kot druge, zato so trgovci v večini primerov prisiljeni zagotoviti primerno zaščito. Zaposleni pa lahko

goljufajo tudi tako, da blaga ne zaračunajo. V ta namen so strokovnjaki s področja varovanja razvili sistem, ki tovrstna dejanja beleži.

GoldenEye video blagajna

Trgovci lahko z nadgradnjo

nadzornega sistema blagajniških

mest preprečijo, da bi iz trgovine

odnašali neplačane izdelke ali

izdelke, ki niso plačani v celoti.

Na voljo je namreč sistem

video blagajna, ki zagotavlja

tehnološko izpopolnjeno

nadziranje izdajanja računov

na posameznih blagajniških

mestih.

Podjetje smo ljudje KONCERN

21

V prejšnji številki smo zapisali nekaj osnovnihpravil lepega vedenja v službi, načeli pa smo tuditemo o urejenosti in negovanosti. V tokratnemprispevku zaključujemo omenjeno temo, nanizalipa smo tudi nekaj smernic za oblačenje.

Zobje: Urejeni zobje so v ponos vsakomur,medtem ko neurejeni dajejo vtis malomarnostisicer še tako urejenemu človeku.

Roke: Negovan videz dajejo rokam v prvi vrstiprirezani, spiljeni in čisti nohti.

Ličenje: Lepo urejena ženska se naliči diskretno intako, da pri tem poudari zanimive poteze svojegaobraza. Močno, izrazito ličenje učinkuje neestetsko.

OObbllaaččeennjjeeObleka in zunanja urejenost sta prvi stvari, pokaterih ocenjujemo človeka in sodimo o njegovemvedenju v javnosti. Ameriška raziskava, ki jezajela sto poslovodij uglednih podjetij, je pokaza-la, da ima sodelavec, ki je urejen in ve, kako najse oblači, boljše možnosti za napredovanje (97odstotkov), kar 84 odstotkov pa jih je odkloniloneprimerno oblečene interesente za službo.

Z načinom oblačenja posameznik ali podjetje, čegre za uniformo, razkriva del lastne identitete. Pritem se mora zavedati, da obleka zelo vpliva napodobo človeka - lahko ga tudi skazi, če ne najdeprave mere in se spozabi nad dobrim okusom.

Uniforma: Uniforme imajo poleg praktične veljavetudi simbolično. Zgovorno sporočajo, kaj zna in

sme uniformirana oseba, odpravljajo nepotrebnopreverjanje, zmanjšujejo občutek tveganja inpovečujejo zaupanje. So pomembna sestavinapodobe podjetja ali druge organizacije v javnosti,zato je njihov izgled še toliko bolj pomemben.

Poleg samega kroja na izgled obleke v veliki merivpliva tudi njeno vzdrževanje, na prvem mestu jebrezhibna čistoča. Le redko kdo ne bo opazilraztrgane ali umazane obleke, zmečkane srajce,ponošenih čevljev z obhojenimi petami, odtr-ganih, malomarno zavezanih vezalk... Vsakuslužbenec pa mora biti tudi urejen in negovan, očemer smo govorili že v prejšnjem poglavju.

Pri izbiri oblek za službo smo pogosto postavljenipred dilemo, ali se obleči bolj ali manj formalno,uniformirano, utesnjeno, primerno položaju invtisu, ki ga želimo napraviti, ali kolikor se dasproščeno in nekonvencionalno.

VV ppoommoočč ssoo nnaamm llaahhkkoo nnaasslleeddnnjjaa ssppllooššnnaa pprraavviillaaoobbllaaččeennjjaa::Slog oblačenja: Najprimernejši slog oblačenja jenevsiljiv in sproščen. Klasična moška obleka inženski kostim imata prednost pred modniminovostmi. “Seksi” oblačenje ne sodi v službo.

Skladnost posameznih delov oblačil: Barveobleke, srajce in kravate naj se ujemajo. Barvnoujemanje seveda velja tudi za ženska oblačila.Skladne so zlasti komplementarne barve; rjava sesklada z zeleno, rdeča z belo in modro itd. Pazimotudi na ujemanje materialov. Bele športne noga-vice ne sodijo k uniformi varnostnika, umirjen

klasični suknjič in vzorčaste športne hlače inpodobne kombinacije so nedopustne.

Žepi: Stvari lahko nosimo le v notranjih žepih, paše v teh ne kaj večjega. Praviloma pisala in glavni-ki ne spadajo v naprsne žepe. Po drži z rokami vžepu prepoznamo malomarnega človeka, izred-no neolikano pa je, če se z nekom rokujemo in pritem ne potegnemo druge roke iz žepa.

Ženska obleka: Med žensko garderobo za službone sodijo mini krila, poudarjeni izrezi, zelo oprije-ta krila ali hlače, predolgi razporki, prevelikiovratniki, naborki na bluzah, koničaste visokepete. Ženske polnejše postave naj se izogibajooprijetim kompletom. Nogavice so zaželene -ponekod celo obvezne - tudi poleti, najbolje mod-nih, svetlih barv, črne običajno nosimo le k črniobleki. Zmernost je priporočljiva tudi pri nakitu.

Moška obleka: Kravata še vedno zavzema vidnomesto v omari lepo oblečenega moškega. Pri izbirikravate glede na obleko in srajco se držimoosnovnih nasvetov: k enobarvni srajci lahko nade-nemo vzorčasto kravato; vzorčaste kravate sodijok enobarvni obleki; s progasto srajco se najboljeujema enobarvna kravata. Nogavice so (tudipoleti!) obvezen del obleke v službi. S temnimi eno-barvnimi nogavicami skoraj ne moremo zgrešiti, stem, da črnih običajno nosimo le k črni obleki.Napačno izbrane nogavice so še bolj opazne, čenosimo prekratke hlače. Nikoli pa se ne sme videtigole kože nad nogavicami, ne glede na to, alimoški stoji ali sedi. K modri, sivi in črni obleki sodi-jo črni čevlji, k ostalim barvam obleke pa rjavi.

Bonton - v službi (5)

Sejad Alilov dela na področju zasebnega varovanjaosem let, šest let je zaposlen v Sintalovi izpostavi naBledu. Na varovanem mestu v Poslovno-trgovskemcentru na Bledu opravlja receptorska dela, skrbi zaodklepanje in zaklepanje trgovin ter drugih poslovnihprostorov v centru, zadolžen je tudi za varovanje turis-tičnih objektov, hotelov in zasebnih hiš. Izvaja tudiintervencijska posredovanja v primeru alarma. Do sedaj je sicer manjša ekipa varnostnikov ininterventov svoje delo na tem območju zelo dosled-no opravljala. Sejad Alilov, ki smo ga zaradipožrtvovalnega dela in samoiniciativnosti izbrali zavarnostnika trimesečja, je poskrbel, da so nedavnov rokah policije končali trije mlajši storilci kaznivihdejanj. Zvečer malo pred pol polnočjo je s pomočjo

kamere zasledil tri fante, ki so si skoraj pol ure ogle-dovali eno od športnih trgovin. Nočno postopanjeso nato nadaljevali do bližnjega hotela, kjer so oddaleč opazovali osebne avtomobile. Sejad je s stre-he spremljal dogajanje. Fantje so nato na osebnemvozilu jugo, s katerim so se pripeljali, zamenjaliregistrske tablice, vendar pa je Sejad uspel zapisatioznake originalne registrske tablice. Takoj je pokli-cal policijo na Bledu. Eden od fantov je ostal v avto-mobilu, dva sta odšla proti igralnici, kjer sta vdrla vosebno vozilo golf in iz njega pobrala nekaj osebnihstvari. Nato sta pobegnila proti svojemu avtomo-bilu in fanti so se odpeljali v smeri proti Ljubljani.Sejad je še enkrat poklical policiste, ki so fante medbegom ustavili.

Varnostnik trimesečja

Križanka in humorKONCERN

22

Rešitve križanke pošljite najkasneje do 10. junija na naslovSINTAL d. d., Zaloška 143, 1000 Ljubljana s pripisom za križanko.Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo poslali pravilne rešitve. Nagrade so: GASILNI APARAT za avtomobil, OSEBNA ALARMNANAPRAVA, CILINDRIČNI VLOŽEK za ključavnico.

Geslo križanke 17. številke Sintalčka je: SS SSIINNTTAALLOOMM VV NNOOVVOO LLEETTOO..

Prispelo je 338 rešitev, pravilnih je bilo 298. Izžrebali smo naslednje nagrajence:

1. Marua Kavšček, Breg 80, 1332 Stara cerkevprejme GASILNI APARAT za avtomobil.

2. Marinka Pipan, Kvedrova 7, 1000 Ljubljanaprejme OSEBNO ALARMNO NAPRAVO.

3. Franc Cvirn, Loka 141, 3223 Loka pri Žusmuprejme CILINDRIČNI VLOŽEK za ključavnico.

PPRREESSTTAAVVEEJanezek je obiskal strica in skupaj sta se z novim avtomobilom odpeljalana ogled mesta. Čez nekaj časa ga Janezek vpraša:“Stric, kaj pa ves čas bezaš z desno roko pod volanom?”“Prestave menjam.”“Kaj jih nisi mogel že doma?”

NNEEVVAARREENN PPOOKKLLIICC

Novinar sprašuje cirkuškega akrobata:“Zakaj ste se odločili za ta poklic, v kateremvsak trenutek gledate smrti v oči?”“Kaj hočem, živeti je treba!”

PPAAMMEETTNNII“Zakaj najbolj pametni moški niso dobri zakonski možje?”“Zato, ker se nikoli ne poročijo!”

Podjetje smo ljudje KONCERN

Denis Černjavski je vodja servisa sektorja tehnika,v Sintalu je zaposlen deset let. Je eden najmlajšihvodilnih mož v podjetju, saj je že šest let na čeluservisa, trenutno pa skrbi za nemoteno instrokovno dosledno izpeljano delo tridesetihmladih fantov.

Denis svoje srednješolsko znanje nadgrajuje nafakulteti za kemijsko tehnologijo in matematiko vLjubljani, smer Varnost pri delu - požarnavarnost, kjer bo študij kmalu zaključil z diplom-skim delom. Pri svojem delu ima rad dinamičnost,saj mu urnik določajo nenehne spremembe naterenu in razgibano dogajanje v prostorihservisne službe na Zaloški v Ljubljani. Zadolžen jeza oglede prostorov, kjer naj bi na novo vgradilivarnostne sisteme, ves čas tudi spremlja potekmontažnih del, odgovoren je za primopredajo.

Predvsem pa se veseli vseh novosti, ki jih v Sintaluuvajamo pri vseh varnostnih sistemih, rednospremlja tudi novosti, ki jih predstavljajo tuja pod-jetja. Nova znanja pridobiva iz tuje literature, napredavanjih doma in v tujini ter z obiskovanjemmednarodnih sejmov. Rad dela v mladem kolek-tivu, svoje sodelovanje s fanti, ki z njim delajo v

servisu, sektor tehnika, pa lahko samo pohvali.“Fantje se hitro učijo, hitro odzivajo na delo naterenu, težave dobro rešujemo,” pravi Denis.

Ob študiju pa 30-letni Medvodčan svoj prosti časnajraje nameni avto-moto športu. Pomaga nam-reč relly ekipi, v kateri je voznik njegov brat.Čeprav je hitra vožnja tudi Denisova strast, se stem športom ne bo ukvarjal, saj terja izrednovisoke stroške. Zato pa rad pomaga svojemubratu predvsem pri popravilu motorjev avtomo-bilov in organizaciji najrazličnejših opravil, ki jih jetreba opraviti pred in na samih tekmovanjih.

Herman Žavcer pa je v Sintalu zaposlen v komer-ciali. Kolektivu se je pridružil pred desetimi leti,kjer je kot elektrotehnik-elektronik začel delati kotmontažer in serviser varnostnih sistemov, sedajpa sedmo leto dela kot komercialist. Svoje delo, kije zelo raznoliko tako po ponudbi varnostnih sis-temov kot po delu z ljudmi, rad opravlja. Z novost-mi, ki jih v Sintalu ponujamo na področjuvarovanja praktično iz dneva v dan, se seznanjatako na sejmih v tujini kot s pomočjo strokovneliterature ter med rednim izobraževanjem, ki gapripravljamo v Sintalu. “Pomembno je, da ljudem

23

Naj, naj...Darko Bučevec dela na področju varovanja deset let, pri Sintalu pa je zaposlen slabo leto dni. Kot

varnostnik dela na varovanem mestu STP Kompas v Ljubljani, kjer sta poleg agencije za najem

avtomobilov še servisna delavnica in 24-urna avto pralnica.

Tako skrbi za spremljanje in izdajanje računov strankam, ki pridejo v avto-pralnico, skrbi pa tudi za redne dosledne obhode varovanega območja. Dosedaj kljub temu, da velikokrat dela tudi ponoči, incidentov ni imel, ledvakrat so očitno dobro organizirani nepridipravi z oddaljenega parkiriščaodpeljali osebni avto.

Darko prihaja iz Zagorja, njegova prava ljubezen pa je glasba. V Ljubljanije končal Srednjo glasbeno šolo, kjer se je učil čelo. Ker si po končanemšolanju enostavno ni mogel predstavljati, da bi vse svoje življenje delal vorkestru, v katerem bi igral čelo, šolanja ni nadaljeval na fakulteti, pač pase je odločil, da se bo zaposlil. Najprej je poučeval nauk o glasbi in klavir na

glasbeni šoli v Litiji, nato tudi vglasbeni šoli v Laškem-Rateče,sedaj poučuje v Zagorju. Med drugim ima letos tudi dva učenca, ki sta seodločila za učenje čela. “Glasba ti pride v kri. Od nje si kar nekako odvisen,še najbolj pa sem jo pogrešal, ko sem bil v vojski,” pojasnjuje.

S svojimi učenci je v letih poučevanja dosegel veliko uspehov, najboljponosen pa je zagotovo lahko na pianista Benjamina Gavžeta, ki je pred letipostal tudi Prešernov nagrajenec. Doma Darko največkrat zaigra na piani-no, ki je bil, kot pravi, gramofon 19. stoletja, na čelo, ki je njegov prvi instru-ment in ki mu ga je kupila še mama, pa sedaj igra redkeje.

Njuna stalnica so nenehne spremembe, bi morda lahko zapisali za Denisa Černjavskega in Hermana

Žavcerja, ki sta pred časom praznovala svoj 30. rojstni dan.

Za rundo...

Darko Bučevec

Denis Černjavski in Herman Žavcer

ponujamo čim več novosti za čim boljšo varnost,saj je ta postala dobrina, za katero moramoposkrbeti sami. Svoje delo imam rad tudi zaraditega, ker lahko ljudem pomagam,” pravi Herman,ki opaža, da se je ozaveščenost ljudi na tempodročju zadnja leta izboljšala.

Herman s svojo mlado družino živi v Jaršah vLjubljani, družina pa se bo maja povečala, saj obdve leti in pol stari prvorojenki pričakuje drugegaotroka.

Denisu in Hermanu iz srca čestitamo!

Sistem za satelitsko spremljanje vozil - GPS

k a k o v o s t

I S O 9 0 0 1

Sistem za satelitsko spremljanje vozil - GPS

Sintal vam omogoča spremljanje vaših vozil povsod, kjer deluje signal mobilnega telefona GSM

Za testiranje sistema GPS pokličite na tel.: 01/54 83 051

Sintal vam omogoča spremljanje vaših vozil povsod, kjer deluje signal mobilnega telefona GSM

Za testiranje sistema GPS pokličite na tel.: 01/54 83 051

Sistem za satelitsko spremljanje vozil -GPS Trimble vam omogoča:• realno-živo spremljanje gibanja vozila

prek GSM • shranjevanje prevožene poti v interni

spomin in prenos le-tega na zahtevo• nadzor nad ostalimi deli vozila (vrata,

luč, hladilnik, sirena)• možnost oddaljenega upravljanja

vozila (blokada motorja, zaustavitevdotoka goriva).

Za podporo napravi skrbi najsodobnejšaprogramska oprema, razvita v Sintalu!