14.01.2019 zadeva: dopolnitev vloge za ... ovs...letna poraba tehničnega glifosata 10.913 ton, kar...

Firma in sedež podjetja: EKOSFERA, intelektualne storitve, d.o.o., Lož, Smelijevo naselje 34, 1386 Stari trg pri Ložu / Tel: 00386 31 657 965 / E-naslov: [email protected] / ID DDV: SI49474839 / IBAN SI56 0202 8026 0044 832 (NLB d.d.) / Podjetje je vpisano

pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, št. vpisa 2012/34257, št. spr. vpisa 2012/39198 ter v poslovni register RS pod matično št. 6208673000, in z gl. šifro dejavnosti M74.900. Znesek ustanovnega kapitala je 7.500,00 EUR; znesek še nevplačanih vložkov je 0,00 EUR.

Agencija RS za okolje mag. Irena Lapuh

Vojkova 1 b

1000 Ljubljana

Št. zadeve: 35402-32/2017

Lož, 14.01.2019

ZADEVA: DOPOLNITEV VLOGE ZA PRIDOBITEV OKOLJEVARSTVENEGA SOGLASJA ZA PODJETJE Albaugh TKI d.o.o., Grajski trg 21, 2327 Rače

Spoštovani!

Vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za podjetje Albaugh TKI d.o.o., Grajski trg 21,

2327 Rače, ki se pri naslovnem organu vodi pod št. zadeve 35402-32/2017, dopolnjujemo

skladno s pozivom št. 35402-32/2017-27, z dne 27.11.2018 (v nadaljevanju: poziv), kot sledi v

nadaljevanju:

l.

TOČKA 1. iz poziva:

ODGOVOR:

Kazalo smo uskladili z vsebino poročila o vplivih na okolje, ki jo kot dopolnjeno verzijo vlagamo v

spis, skupaj s pojasnili odgovora na poziv.


mailto:[email protected]

2

ODGOVOR:

V povezavi z navedbo iz poziva, da naslovni organ meni, da so fizikalni postopki pri proizvodnji

FFS tudi poseg, kljub temu, da ne zapadejo pod določila Uredbe o posegih v okolje, za katere je

treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15 in 26/17) – v nadaljevanju

3

PVO Uredba, navajamo, da mnenje naslovnega organa, ki ni utemeljeno na pravni podlagi, ni

zakonito, pač pa predstavlja le mnenje, ki ne more predstavljati pravne podlage za razširitev

posega na dodatne tehnološke operacije.

Ob tem navajamo (ker se zdi, da naslovni organ v pozivu sledi načinu obravnave posega Uredbi

o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni

list RS, št. 57/15), namesto PVO Uredbi), da sicer drži, da se skladno z Uredbo o vrsti dejavnosti

in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 57/15),

tehnično povezane dejavnosti (kamor bi lahko šteli predmetne fizikalne postopke) k IED

dejavnosti štejejo kot ena IED naprava, vendar pa poudarjamo, da predmetni upravni postopek

ni voden na podlagi 68. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) in Uredbe o vrsti

dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS,

št. 57/15), pač pa gre za upravni postopek iz 50. člena ZVO-1 ter PVO Uredbe.

Ob tem dodatno navajamo, da so v Poročilu podani opisi ne le za poseg, pač pa tudi za fizikalne

postopke proizvodnje FFS – in sicer tako tiste, ki bodo posledica posega (formulacija tekočih

herbicidov na glifosatni osnovi), kot tudi za tiste, ki ne bodo povezani s posegom, saj bodo

obratovali povsem neodvisno od posega, in tudi opis že dovoljenega posega - naprave za

odstranjevanje nevarnih odpadkov s toplotnimi postopki, prav tako pa so tudi v oceno vplivov

vključeni pričakovani vplivi ne le posega samega, pač pa tudi vplivi, ki so posledica s posegom

povezanih aktivnosti in že omenjenega dovoljenega posega v okolje.

V povezavi z navedbo iz poziva, da zmogljivosti naprav na lokaciji posega niso jasno navedene,

smo izračune zmogljivosti po posameznih napravah posega vključili v Poročilo v točki 1.1.1. v

opombah pod tabelama 1a in 1b ter v točki 2.1.1. Za druge aktivnosti, ki bodo predvidoma

posledica posega ter že dovoljenih posegov smo zmogljivosti podali v točki 2.1.1. in sicer smo

pri sežigalnici (dopisano je v vijolični barvi), za katero je že podana zmogljivost 550 kg/h, ta

podatek še pomnožili s 24 urami ter podali zmogljivost na dan in leto, za ostale aktivnosti (za

fizikalne formulacijske postopke) pa smo podatke dopisali (dopisano je v vijolični barvi),

V okviru Poročila prilagamo dve situaciji (Prilogi 7 in 8 Poročila) – z vrisanimi vsemi objekti,

napravami, tehnološkimi enotami z vključeno legendo za obstoječe stanje ter za stanje po

začetku izvajanja posega, pri čemer so uporabljene oznake iz Tabele 2b poročila o vplivih na

okolje.


ODGOVOR:

V povezavi z zahtevo po dopolnitvi tabel 1a in 1b iz poročila o vplivih na okolje (– v nadaljevanju

Poročilo), smo v dopolnjenem Poročilu enoto (ton), ki je navedena v omenjenih tabelah poleg

besede zmogljivost, dopolnili tako, da je dodano še leto (ton/leto).

4


ODGOVOR:

V Tabeli 1b Poročila smo naredili popravek (besedici »ne« smo popravili v »da«), saj je dejansko

prišlo do napačne navedbe.


ODGOVOR:

Besedilo iz Poročila na strani 8 smo dodatno pojasnili na naslednji način (ki je vključen tudi v

Poročilo):

Nov bo tudi postopek proizvodnje herbicidnih surovin s kemično reakcijo nevtralizacije (21.600

ton/leto), v kateri je kot eden od reaktantov vključena aktivna snov. Gre za enostavno kemično

reakcijo, ki se bo izvajala v enem reaktorju, ki ne bo fizično in tehnično povezan z nobenim

drugim kemičnim procesom.

Proizvedene herbicidne surovine bo nosilec posega uporabil za lastno uporabo v fizikalnih

formulacijskih postopkih, deloma pa jih bo lahko prodal tudi na trgu drugim proizvajalcem

fitofarmacevtskih sredstev in sicer v količini do 7.100 ton letno od skupne možne proizvedene

letne količine, ki bo 21.600 ton.

V kolikor bo na trgu surovin povpraševanje po predmetnih herbicidnih surovinah, jih bo nosilec

posega torej proizvedel v količini do največ 7.100 ton letno, v kolikor pa tega povpraševanja po

herbicidnih surovinah ne bo, bo obratoval z manjšo kapaciteto proizvodnje herbicidnih surovin s

kemično reakcijo nevtralizacije, ki bo zgolj za lastne potrebo in bo posledično letno proizvedel le

do 14.500 ton predmetnih herbicidnih surovin.


5

ODGOVOR:

V Dodatku za varovana območja, dopolnjenem z dne 18. 6. 2018, je podana ista navedba kot v

Poročilu (iz 5.000 ton na 23.470 ton) in sicer na straneh Dodatka 1 in 5, količina 30.570 ton letno

pa v navedenem Dodatku ni omenjena, zaradi česar navedba naslovnega organa, da gre za

neskladje navedb glede količin med Poročilom in Dodatkom, ne drži. Zato popravek v Dodatku ni

potreben.


ODGOVOR:

Slika 1 z naslovom »Prikaz obstoječih in novih aktivnosti na lokaciji posega, brez prikaza

aktivnosti, ki se s posegom ukinjajo«, ki je na strani 12 Poročila, je bila vključena v Poročilo z

namenom lažjega razumevanja besedila iz točke 1.1.3. Poročila – to je poglavje »Uvrstitev

posega po uredbi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje«, kjer se

Slika 1 tudi nahaja. Njen namen zato ni prikaz proizvodnih zmogljivosti, zaradi česar Slike 1 ne

dopolnjujemo.

Tri aktivnosti (proizvodnja glifosatnih herbicidnih surovin, sinteza emulgatorja, in proizvodnja

enkapsuliranega herbicida), ki so obrobljene z rdečo črtkano črto, predstavljajo posega iz

skupine C.III. iz Priloge 1 PVO Uredbe, saj gre za kemične postopke.

Aktivnosti, ki so na Sliki 1 prikazane izven rdeče obrobljenega območja ter znotraj območja, ki je

obrobljeno z modro črtkano črto, ne predstavljajo posega oz. dveh posegov iz skupine C.III. iz

Priloge 1 PVO Uredbe, pač pa gre za druge aktivnosti, skladno z določili 3. alineje 1. točke 1.

odstavka 5.člena Uredbe o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu

njegove priprave (Uradni list RS, št. 36/09), ki bodo predvidoma posledica posega;

(opomba: načeloma bi lahko v bodočnosti poseg obratoval tudi sam oz. brez drugih aktivnosti, ki

so lahko posledica posega - kot na primer brez proizvodnje FFS s fizikalnimi postopki, ali pa

obratno – obratovali bi samo fizikalni postopki, kot je to na primer pri drugem slovenskem

proizvajalcu FFS, ki ravno zaradi izvajanja zgolj fizikalnih postopkov ne potrebuje ne presoje

vplivov na okolje ne okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi 68. člena ZVO-1).

V povezavi z našim odgovorom na točko 2 poziva, drugih aktivnosti, ki bodo predvidoma

posledica posega, ne dodajamo v rdeče črtkano območje, saj kot navedeno – gre za fizikalne

postopke, ki niso predmet Priloge 1 PVO Uredbe.

6

V povezavi z navedbo v pozivu, da je potrebno podati podatek, koliko bo na trgu kupljenega

glifosata, navajamo, da je ta podatek podan v Tabeli 3 Poročila, kjer je navedeno, da bo največja

letna poraba tehničnega glifosata 10.913 ton, kar preračunano na 100% glifosat pomeni največjo

letno količino 10.368 ton. Glede na to, da proizvodnje glifosata na lokaciji posega več ne bo, to

seveda pomeni, da bo celotno količino potrebno kupiti na trgu.


ODGOVOR:

Slike na straneh 19. in 20. Poročila smo dopolnili s prikazom drugih aktivnosti, ki bodo

predvidoma posledica posega in s prikazom obstoječih posegov na območju, skladno z določili

3. alineja 1. točke 1. odstavka 5.člena Uredbe o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega

na okolje in načinu njegove priprave (Uradni list RS, št. 36/09).


ODGOVOR:

Tabela 2b je dopolnjena skladno s pozivom.


ODGOVOR:

V Tabeli 2b Poročila smo dodali podatke o novi in rabljeni opremi.


ODGOVOR:

7

Gre za tehnološke enote, ki so bile v lasti podjetja BIO GORIVA d.o.o. in jih je podjetje

nameravalo uporabiti za svoje potrebe in vključiti v svoje okoljevarstveno dovoljenje, vendar

zaradi hitrega stečaja do tega ni prišlo. Navedena oprema je izdelana iz visoko kakovostnega

nerjavečega jekla in je primerna za različne proizvodne postopke, ki lahko potekajo v kemični

industriji (reaktor z mešalom in nivojskimi stikali)

Odkup od podjetja BIO GORIVA d.o.o. – v stečaju obsega:

tehnološko enoto za poseg: N26 - Reaktor za proizvodnjo herbicidnih surovin 2 – to

tehnološko enoto se bo v celoti uporabilo za nov tehnološki proces;

tehnološko enoto za s posegom povezane aktivnosti: N27 - Formulacijska linija tekočih

herbicidov 1 (SL-vodna raztopina), N28 - Formulacijska linija tekočih herbicidov 2 (SL-

vodna raztopina) – obe tehnološki enoti se bo v celoti uporabilo za obstoječi tehnološki

proces fizikalne formulacije.


ODGOVOR:

Za čiščenje se uporablja industrijski vakuumski sesalnik, katerega vsebina se izprazni

neposredno nazaj v tehnološki proces. Sesalnik ima poliestrsko filter vrečo, ki zajame do cca. 6

kg prašnih delcev.


ODGOVOR:

Poseg iz Priloge 1 PVO Uredbe – z oznako E.I.1 - Naprava za odstranjevanje ali predelavo

odpadkov s toplotnimi postopki, ko gre za nevarne odpadke, je definiran z vrsto postopka

obdelave (v obravnavanem primeru gre za toplotni postopek) ter s količino in vrsto odpadkov, ki

se v tej napravi obdelujejo, kar pa se v okviru predmetnega pesticidnega posega v ničemer ne

spreminja, saj ostajajo količine, vrste in način obdelave odpadkov identični in nespremenjeni.

Sprememb v delovanju sežigalnice ne bo (!), ta bo še naprej obratovala v okviru in obsegu, kot

dopusten z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem št. 35407-114/2006-38 z dne 19. 5. 2010. (v

nadaljevanju OVD).

Ker bodo zaradi ukinitve nastajanja in odvajanja vseh odpadnih vod iz vseh tehnoloških

procesov podjetja ukinjene tudi odpadne industrijske vode iz sežigalnice, tako da le-te ne bodo

več nastajale in posledično se seveda ne bodo več odvajale v vode ali javno kanalizacijo, pač pa

8

bodo nastajali le še odpadki, naprava KČN ne bo naprava za odvajanje odpadnih vod in s tem

tudi ne bo del sežigalnice, kot je le-ta definirana v 14.točki tretjega člena Uredbe o sežigalnicah

odpadkov in napravah za sosežig odpadkov (Uradni list RS, št. 8/16), odebeljen del besedila, ki

navaja:

Sežigalnica je kakršna koli naprava, ki je nepremična ali premična tehnološka enota in oprema, namenjena termični obdelavi odpadkov z izkoriščanjem pridobljene zgorevalne toplote ali brez nje, s sežigom z oksidacijo odpadkov in drugimi postopki toplotne obdelave, kot so piroliza, uplinjanje ali obdelava v plazmi, če se snovi, ki nastanejo pri obdelavi, naknadno sežgejo. Sežigalnica vključuje vse linije za sežiganje, sprejem odpadkov, skladiščenje, naprave za predobdelavo na kraju samem, sisteme za oskrbo z odpadki, gorivom in zrakom, kotle, naprave za čiščenje odpadnih plinov, naprave za obdelavo ostankov in odpadne vode na kraju samem, rezervoarje za odpadno vodo, odvodnike, naprave in sisteme za nadziranje postopkov sežiganja, zapisovanje in spremljanje pogojev sežiganja. Če se za toplotno obdelavo odpadkov uporabijo postopki, različni od oksidacije, kot so piroliza, uplinjanje ali obdelava v plazmi, so v sklop sežigalnice vključeni tudi postopki in sistemi toplotne obdelave in naknadnega sežiga.

Omenimo pa tudi, da je sežigalnica kot že dovoljeni poseg do leta 2016 obratovala brez čiščenja

njenih odpadnih industrijskih vod. Čiščenje teh vod v tem trenutku predstavlja zgolj Hg-lovilnik,

vgrajen leta 2016 na podlagi zahteve pristojne okoljske inšpekcije. Zaradi navedenega, glede na

dovoljeno stanje sežigalnice iz OVD, načrtovano zaprtje iztoka in prenehanje odvajanja

odpadnih industrijskih vod iz sežigalnice, ne pomeni spremembe, saj je bila sežigalnica kot

poseg dovoljena brez industrijske čistilne naprave za čiščenje odpadnih industrijskih vod, kot

navedeno pa je v okviru predmetnega pesticidnega posega prav tako ne bo imela (ker zanjo ne

bo potrebe, saj kot že navedeno, odpadne industrijske vode iz sežigalnice ne bodo več nastajale

in posledično se seveda ne bodo več odvajale v vode ali javno kanalizacijo).

Dejstvo, ki ga omenja naslovni organ, da je sežigalnica povezana s posegom (ker se bodo v

sežigalnici sežigali odpadki, nastali pri izvajanju posega, ter za potrebe posega uporabljala v

sežigalnici proizvedena toplotna energija), še ne pomeni, da je zato tudi ona sama nameravani

poseg, ki je predmet obravnave v tem postopku. Sežigalnica, skladno z določili 4. alineje 1.

točke 1. odstavka 5. člena Uredbe o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje

in načinu njegove priprave (Uradni list RS, št. 36/09), predstavlja že dovoljeni poseg, povezan z

nameravanim posegom. Kot pa že predhodno navedeno, pa se sam omenjeni že dovoljeni

poseg – sežigalnica, v ničemer ne spreminja.


ODGOVOR:

CWW BAT zaključki, s celotnim imenom IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/902 z dne

30. maja 2016 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) v skladu z

9

Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta za čiščenje odpadnih voda in plinov ter

ravnanje z njimi v kemični industriji, se, kot že izhaja iz njihovega imena, nanašajo le na

odpadne vode in odpadne pline ter njihovo čiščenje oziroma ravnanje z njimi. Ker v okviru

posega ne bo nikakršnih odpadnih vod (obširno pojasnilo o odsotnosti odpadnih voda je v

odgovoru na točko 26. tega poziva), tako ne iz kemične industrije, za katero veljajo CWW BAT

zaključki, kot tudi ne iz sežigalnice odpadkov, določbe iz CWW BAT zaključkov, ki se nanašajo

na odpadne vode, njihovo čiščenje in ravnanje z njimi, za naš poseg niso relevantne.

Da pri razumevanju KČN in posega v povezavi z odpadno vodo ne bo dvomov, smo v

dopolnjenem Poročilu pri opisovanju KČN v točki 2.1.1. Poročila ter v ostalih delih Poročila

izbrisali neustrezni termin odpadna voda, saj le-ta ne bo nastajala. Navedeni termin za

obravnavani primer dejansko ni ustrezen in morda lahko vzbuja dvom kljub sicer nedvoumnim

navedbam, da odvajanja odpadnih industrijskih vod iz procesov lokacije nosilca posega ne bo.

Skladno z definicijo iz 37. točke četrtega člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju

odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) je namreč

odpadna voda tista voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v javno

kanalizacijo ali vode, pri čemer je odpadna voda lahko komunalna, industrijska ali padavinska

odpadna voda.

Voda, ki se bo čistila na bodoči KČN, ne bo izpolnjevala osnovnega pogoja odvajanja te

vode v sprejemnik, ki je lahko javna kanalizacija ali vode, zato je ni mogoče obravnavati kot

odpadno vodo, s tem pa so zanjo nerelevantne vse zakonodajne zahteve, ki se nanašajo na

odpadno vodo (vključno z BAT zaključki, ki prav tako predstavljajo zakonodajo).

Te vode pa ni mogoče umestiti niti pod odpadne vode po 3. alineji 10. točke 4. člena Uredbe o

emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS,

št. 64/12, 64/14 in 98/15), kar naslovni organ v svojem pozivu nakazuje, ker v obravnavanem

primeru ne gre za manipulacijo z razsutimi in kosovnimi odpadki (ki bi povzročili

kontaminacijo/onesnaženje površin objektov ali naprav za predhodno skladiščenje, predelavo,

skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov, skladno z že omenjenimi določili 3. alineje 10. točke 4.

člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo

(Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15)), pač pa se manipulacija odpadkov izvaja v tesno

zaprtih embalažnih enotah, ki se sežgejo skupaj z odpadki, prav tako pa ta manipulacija ne bo

potekala na prostem, tako da onesnaženje površin ne bo možno. Navedeno pomeni, da pogoji

citirane uredbe, zaradi katerih bi bilo te vode potrebno umestiti med industrijske odpadne vode

ter jih temu primerno obravnavati v Poročilu, niso izpolnjeni, padavinska voda ne bo prišla v stik

o odpadki.

BAT 3 iz CWW BAT zaključkov, na katere se sklicuje poziv, navaja: »Najboljša razpoložljiva

tehnika za zadevne emisije v vodo, kot so opredeljene v popisu tokov odpadnih voda (glej BAT

2), je monitoring parametrov ključnih procesov (vključno s stalnim monitoringom pretoka, pH in

temperature odpadnih voda) na ključnih lokacijah (npr. na vtoku v predčiščenje in vtoku v

končno čiščenje).«

Iz citiranega BAT 3 je razvidno, da se nanaša na emisije v vodo (iz kemične industrije, za katero

veljajo CWW BAT zaključki), ki pa jih v predmetnem posegu ne bo, prav tako pa jih tudi ne bo iz

10

sežigalnice. Na podlagi tega dejstva je jasno, da je monitoring parametrov ključnih procesov na

ključnih lokacijah za ugotavljanje učinkovitosti čiščenja odpadnih vod za naš primer

nerelevanten, zaradi česar je zahteva naslovnega organa neutemeljena.

Posledično zahtevanih podatkov ne prilagamo, saj gre za obvladovanje procesa, ki ni v ničemer

povezano z odvajanjem odpadnih vod.


ODGOVOR:

Vprašanje, ali bo KČN dovolj zmogljiva za čiščenje dodatnih količin odpadne vode, ni relevantno,

saj odpadne vode ne bodo nastajale in se ne bodo čistile ter odvajale, pač pa bodo nastajale in

se na KČN čistile le procesne vode, ki pa ne bodo odpadne vode, saj se bodo po čiščenju

vračale v proces (obširneje o pojmu odpadne vode za dani primer pri odgovoru na točko 14. in

26. poziva).


ODGOVOR:

Ob menjavi vode krogotočnega sistema KČN se pred njeno oddajo osebam, pooblaščenim za

ravnanje s tem odpadkom, le-ta ne bo nikjer začasno skladiščil, pač pa se bo navedena voda v

celoti izčrpala v avtocisterne prevzemnika odpadka, saj se bo menjava izvajala v času letnega

remonta sežigalnice, torej ko sežigalnica ne bo obratovala. V tem času v KČN ne bo dotoka vod

iz regeneracije ionskih izmenjevalcev za pripravo vode, ne iz protitočnega izpiranja reverzne

osmoze, ne iz kaluženja kotlov sežigalnice in ne iz mokrega pranja plinov. Drugače kot v

remontnem času namreč zamenjava vode ne bo možna. Ob tem navajamo, da je v predhodni

dopolnitvi prišlo do napačne navedbe glede iz odsoljevanja odprtega obtočnega hladilnega

sistema (N20) – le-ta se namreč že v obstoječem stanju ne izvaja oziroma ga ni, ker se za

navedeni hladilni sistem uporablja demineralizirana voda, to je pripravljena voda brez soli,

hladilni sistem pa se s pripravljeno vodo le dopolnjuje zaradi izgub pri izparevanju; posledično

tudi ne bo prispevka iz odsoljevanja v sistem s krogotočno čistilno napravo (KČN) sežigalniških

vod (N31). Ta popravek smo dodali tudi v Poročilo in projekt nameravanega posega.

11


ODGOVOR:

Toplotna energija za vakuumski uparjalnik bo zagotovljena v okviru obstoječe zmogljivosti

proizvodnje toplotne energije sežigalnice. Uparjalnik bo imel moč 150 kW, kar bo možno

zagotavljati v okviru proizvedene energije sežigalnice, ki je 2.160 kW. V obstoječem stanju je za

namen ogrevanja prostorov in zagotovitve potrebne toplotne oskrbe tehnoloških procesov

potrebnih 1.700 kW toplotne moči, kar pomeni, da bo na razpolago dovolj energije tudi za

uparjalnik.

Uparjalnik ne bo imel izpusta, saj bo uparjeno vodo kondenziral in vračal v krogotočni sistem.


ODGOVOR:

Pri navedbi porabe vode za dopolnjevanje sistema za pranje odpadnih plinov iz sežigalnice je v

Poročilu prišlo do napake, ki jo popravljamo. Količina vode za dopolnjevanje bo med 6.500

m3/leto in 12.500 m3/leto.

Podatki o količinah vode, ki bo nastajala pri regeneraciji ionskih izmenjevalcev in iz protitočnega

izpiranja reverzne osmoze, in se bo dodajala v krogotočni sistem, so že podani v Tabeli 5

Poročila. Količina kalužne vode iz kaluženja kotlov je majhna, do 500 l na dan.

Glede vode iz odsoljevanja odprtega obtočnega hladilnega sistema (N20) pa pojasnjujemo, da

se le-ta se že v obstoječem stanju ne izvaja oziroma odsoljevanja ni, ker se za navedeni hladilni

sistem uporablja demineralizirana voda, to je pripravljena voda brez soli, hladilni sistem pa se s

pripravljeno vodo le dopolnjuje zaradi izgub pri izparevanju; posledično tudi ne bo prispevka iz

odsoljevanja v sistem s krogotočno čistilno napravo (KČN) sežigalniških vod (N31). Ta popravek

smo dodali tudi v Poročilo in projekt nameravanega posega.

V povezavi z navedbo iz poziva, da je potrebno pri odgovoru upoštevati tudi BAT 3 in BAT 7 iz

CWW BAT Zaključkov, ponovno navajamo, da le-ta velja pri obravnavanem primeru le za

segment emisij snovi v zrak. Za emisije v vode pa ne velja, saj jih ne bo.

12

Ob tem tudi citiramo tudi določbe glede veljavnosti CWW BAT Zaključkov:

»PODROČJE UPORABE

Ti zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (best available techniques, BAT) se nanašajo na

dejavnosti, navedene v oddelkih 4 in 6.11 Priloge I k Direktivi 2010/75/EU, torej na:

—oddelek 4: kemijska industrija

—oddelek 6.11: neodvisna obdelava odpadne vode, ki je ne ureja Direktiva Sveta 91/271/EGS,

ki jo odvaja obrat, ki izvaja dejavnosti iz oddelka 4 Priloge I k Direktivi 2010/75/EU.

Ti zaključki o BAT zajemajo tudi skupno čiščenje odpadnih voda različnega izvora, če glavna

obremenitev z onesnaževali izhaja iz dejavnosti iz oddelka 4 Priloge I k Direktivi 2010/75/EU.«

Iz navedenega je razvidno, da se CWW BAT Zaključki uporabljajo za kemično industrijo, kar pa

v obravnavanem primeru ni relevantno, saj se bodo vse odpadne tekočine iz FFS dejavnosti

oddajale kot odpadek zunanjim pooblaščenim za ravnanje s temi odpadki. Ker odvajanja

odpadnih vod iz dejavnosti kemične industrije ne bo, CWW BAT Zaključki za obravnavani primer

v poglavju o vodah niso relevantni.

Prav tako v obravnavanem primeru ne gre za neodvisno čiščenje odpadnih industrijskih vod, saj

podjetje ne izvaja čiščenja vod od drugih industrijskih subjektov.

Prav tako ne gre za primer, ko bi bilo potrebno upoštevati skupno čiščenje odpadnih voda

različnega izvora, saj odvajanja odpadnih voda ne bo.

Pa tudi če bi zanemarili dejstvo, da odvajanja odpadnih vod ne bo in bi zgolj hipotetično

ugotavljali obremenitev, bi ugotovili, da glavna obremenitev z onesnaževali ne bi mogla izhajati

iz dejavnosti iz oddelka 4 Priloge, torej iz kemične industrije, saj iz nje ne bo nikakršnih

obremenitev, posledično pa ta obremenitev, ki je ne bo, tudi ne more predstavljati glavnine

obremenitve; obremenitve vode iz sežigalnice, priprave vode in hlajenja torej sploh ne bi mogli

primerjati z vodami iz kemične industrije, ker jih ne bo.

Na podlagi podanih pojasnil navajamo, da ne upoštevamo BAT 3 in BAT 7 iz CWW BAT

Zaključkov, in da se do njih ne opredeljujemo, saj le-ta nista relevantna.


ODGOVOR:

13

Za pranje notranjosti opreme za CS formulacijo enkapsuliranega herbicida bo vgrajen pralni

sistem, sestavljen iz dovoda vode, rotacijske pralne šobe, odvoda ter pripadajočih ventilov.

Odvod oz. odvodna cev bo povezana z IBC vsebnikom prostornine 1 m3, v katerega se bo po

cevovodu dovajalo pralno vodo, ki se jo bo nato oddajalo kot odpadek pooblaščenim za ravnanje

s tem odpadkom.

Voda iz pranja prostorov se bo zbirala v zaprtih talnih jaških, s katerimi so opremljeni vsi

prostori. Vsebina iz talnih jaškov se bo s potopno črpalko prečrpala v IBC vsebnike prostornine 1

m3.

Voda iz pranja druge opreme (oz. druga pralna voda iz pranja opreme SC formulacije

(suspenzija)), ki se bo ravno tako oddajala kot odpadek, se bo zbirala v IBC vsebnikih

prostornine 1 m3, pri čemer se črpanje odpadka v IBC vsebnike ne bo izvajalo po zaprtem

sistemu, kot je to opisano za CS formulacijo, pač pa se bo tekočina samo izpustila iz opreme v

IBC vsebnik.

Začasno skladiščenje za vse navedene odpadne pralne tekočine bo urejeno v stavbi KČN, v

prostoru brez talnega odtoka, pri čemer se bo začasno skladiščilo okvirno do največ 20 - 25 IBC

vsebnikov.


ODGOVOR:

Vsak proizvodni prostor je izveden s talnim nagibom prosti zaprtemu lovilnemu bazenu

prostornine 2 m3. V normalnih obratovalnih razmerah ti zaprti lovilni bazeni prostornine 2 m3

opravljajo funkcijo zbiranja slučajnih razlitij ter pralnih tekočin in iz vode pip za prvo umivanje

rok, ki so v teh prostorih.

V primeru požara pa bi se ti zaprti sistemi napolnili s požarno vodo, ker pa so prostori izvedeni z

nagibi, so poleg omenjenih 2 m3, tudi sami prostori zmožni zadržati še po dodatnih 8 m3. Skupaj

torej po 10 m3.


ODGOVOR:

14

Kot že navedeno v odgovoru na predhodno vprašanje, se voda iz prvega pranja rok zaposlenih

zbira v talnih zaprtih bazenih, v katere je povezan iztok iz umivalnikov v proizvodnem prostoru.

Omenjeno pranje se sicer izvaja poredkeje, saj morajo zaposleni pri delu obvezno uporabljati

zaščitne rokavice.

Vsak zaposleni, ki dela v proizvodnih procesih, ima tri med seboj ločene garderobne omarice. V

prvi omarici shranjuje svoja osebna oblačila, v drugi ima čiste delovne obleke, v tretji omarici pa

hrani že uporabljeno delovno obleko. Zaščitna delovna sredstva, npr. rokavice in maske, pa so

za enkratno uporabo in se zbirajo kot odpadek. Za pranje delovne obleke se izbira zunanje

ponudnike in sicer pralnice, ki imajo certifikat, da smejo prati takšne onesnažene delovne

obleke.


ODGOVOR:

Smo popravili.


ODGOVOR:

Se strinjamo, gre za napako, smo popravili.


ODGOVOR:

Navedba glede uvrstitve med obrate tveganja in spremembo v Poročilu je izhajala iz nove

Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list št. 22/16),

15

kjer definicije pojma obstoječega obrata ni več. V povezavi z navedbo naslovnega organa glede

zavrnilne odločbe pa pojasnjujemo, da je bila zavrnilna odločba št. 35492-1/2017-8 izdana zgolj

na podlagi tega, ker naslovni organ ni odobril vloge upravljavca za podaljšanje roka za

dopolnitev vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obrat tveganja, saj v roku, ki je bil

določen s strani naslovnega organa, stranka ni uspela pripraviti zahtevanih dopolnitev. Ker jih ni

uspela pripraviti, seveda niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, zato je

bila izdana zavrnilna odločba. Upravljavec pa je ponovno začel postopek pridobitve

okoljevarstvenega dovoljenja, tako da je postopek spet v teku.

Navedeno vsebino glede okoljevarstvenega dovoljenja smo v Poročilu ustrezno popravili.


ODGOVOR:

Predpise smo uskladili in dopolnili z zadnjimi spremembami. Uredbe o vsebini poročila o vplivih

nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (Ur. l .RS, št. 36/09) nismo dopolnili

z navedbo njene spremembe, objavljene v Uradnem listu RS št. 40/17, saj se skladno s 14.

členom prehodnih določb navedena sprememba uredbe ne uporablja za pripravo poročila v

postopkih za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, ki so se začeli pred njeno uveljavitvijo.


http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2017-01-2058

17

ODGOVOR:

V povezavi z navedbo naslovnega organa, da se bo padavinska voda, ki bo padala na

manipulativne površine, po katerih naj bi potekala manipulacija z odpadki, štela za industrijsko

odpadno vodo, če bi lahko zaradi te manipulacijo prišlo do onesnaženja površin, pojasnjujemo,

da smo obravnavali padavinsko odpadno vodo zgolj kot tako iz tega razloga, ker v

obravnavanem primeru ne gre za manipulacijo z razsutimi in kosovnimi odpadki, pač pa se

manipulacija odpadkov izvaja v tesno zaprtih embalažnih enotah, ki se sežgejo skupaj z

odpadki, tako da onesnaženje površin ni možno.

Zaradi navedenega smo v Poročilo (v točki 5.2.3.1 in 2.3.5) dodali bolj natančno pojasnilo, kot

sledi:

Padavinske vode iz manipulacijskih površin, na katerih poteka manipulacija s surovinami in

proizvodi v povezavi s pesticidno proizvodnjo, se zbirajo in čistijo v usedalniku za čiščenje

padavinske vode ter po čiščenju odvajajo v javno kanalizacijo kraja Rače, ki se zaključuje s

komunalno čistilno napravo KČN Rače.

Manipulacijo z odpadki za potrebe objekta za ravnanje obsegajo: raztovarjanje dospelih

odpadkov in eventualno natovarjanje v primeru zavrnitve odpadkov (kar se bo izvajalo za

premične embalažne enote pod membranskim sistemom, za avtocisterne pa znotraj obstoječega

nadstrešenega pretakališča za rezervoarje), in odvoza skladiščenih odpadkov do sežigalnice

(tekoči, dospeli v avtocisternah, se ne razvažajo, pač pa grejo v sežigalnico po cevnih

instalacijah).

Manipulacije z odpadki v povezavi s sežigalnico odpadkov na funkcionalnih prometnih površinah

znotraj območja posega ne bo, saj se bo edina obstoječa manipulacijska trasa med skladiščem

odpadkov za obdelavo in sežigalnico prekrila z membranskim prekrivanjem. Ker bo vsa

manipulacija z odpadki potekala pod membransko zaščitno streho, pri manipulaciji z odpadki ne

bo prihajalo do stika odpadkov (v sicer tesno zaprtih embalažnih enotah) s padavinsko vodo.

Na podlagi navedenih pojasnil ne podajamo podatkov o merilnem mestu, na katerem naj bi se

zagotavljalo monitoring odpadne industrijske vode, ki naj bi nastajala kot posledica padavin, ki

naj bi padale na manipulativne površine, pred njihovim odvajanjem v javno kanalizacijo, saj

tovrstnih odpadnih industrijskih vod ne bo.

Glede na to, da odpadnih industrijskih vod, nastalih kot posledica padavin, ki bi padale po

manipulativnih površinah za mnipulacijo z odpadki, na katerih bi lahko prihajajo do onesnaženja,

ne bo, je usedalnih ustrezna in zadostna tehnika čiščenja odpadne padavinske vode.

V povezavi z določbo iz 10. člena Uredba o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig

odpadkov (Uradni list RS, št. 8/16), navajamo, da navedena uredba ne vključuje definicije

onesnažene padavinske vode, pač pa se glede te in drugih definicij (ki jih ona ne definira)

sklicuje na Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno

kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).

Navedena Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno

kanalizacijo pa v 41. točki 4. člena navaja, da je »padavinska odpadna voda tista odpadna voda,

ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim

materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo, razen če gre za površine iz

tretje alineje 10. točke tega člena«. Tretja alineja 10. točke 4. člena navedene Uredbe o emisiji

snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo pa vsebuje določbe

glede obratov in naprav za ravnanje z odpadki, pri katerih se izvaja manipulacija na takšen

18

način, da lahko pride do onesnaženja površin – gre torej za primer, ko se takšna onesnažena

padavinska voda šteje kot odpadna industrijska.

Glede na to, da smo v tej dopolnitvi natančneje pojasnili, da takšne manipulacije z odpadki, ki bi

lahko povzročila onesnaženje površin, ne bo, ter smo tudi dopolnili Poročilo s podatkom, da bo

manipulacijska trasa za manipulacijo z odpadki izvedena tako, da v nobenem primeru ne bo

moglo priti do onesnaženja površin, nastajanja onesnažene padavinske vode iz 2. odstavka 10.

člena Uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov, ne bo.

Posledično je obstoječa tehnika za čiščenje nastalih padavinskih vod ustrezna. Ker razlitja

odpadkov ne bo, podajamo samo pojasnilo glede zadrževalnika za morebitne požarne vode. Za

morebitni primer pojava požarnih vod je na lokaciji v neposredni bližini sežigalnice urejen

zadrževalni sistem ki ga sestavljata dva zadrževalnika, vsak prostornine 250 m3, oziroma

skupno 500 m3. Zadrževalnika sta zaprta z ročnima ventiloma, ki omogočata, da se lahko

izvede preizkušanje navedene požarne vode, ki bi se nato oddala drugim pooblaščenim osebam

za ravnanje s tem odpadkom ter odpeljala iz lokacije kot odpadek. Njeno čiščenje na lokaciji

torej ni predvideno, saj se bo s to vodo ravnalo kot z odpadkom.

Na podlagi zgornjih pojasnil, iz katerih je razvidno, da industrijska odpadna voda kot posledica

padavin ne bo nastajala, niso izpolnjeni pogoji za izvajanje monitoringa odpadne industrijske

vode, zato podatkov o merilnem mestu kot tudi podatkov o parametrih, ki bi se merili, in ostalih

zahtevanih podatkov iz poziva, ne prilagamo.


20

ODGOVOR:

Opredelitev do BAT zaključkov je sestavni del Poročila, zato navedba naslovnega organa, da bi

bilo potrebno v sami opredelitvi posega do BAT zaključkov h kratkim oznakam tehnoloških enot

posega dopisati še njihova opisna imena, ni utemeljena, saj so oznake tehnoloških enot kakor

tudi njihova imena pregledno podana v Tabeli 2b Poročila v poglavju 2.1.1.

V zvezi z navedbo naslovnega organa, da manjka opis procesa, iz katerega je razvidna

skladnost s posameznim BAT zaključkom, navajamo, da je opis procesov posega podan v točki

2.2.1 Poročila, zato ponovni opis procesov v prilogi k Poročilu, v kateri je podana opredelitev do

BAT zaključkov, ni smiselna in ni pravno utemeljena, saj je opredelitev do BAT zaključkov že

podana in razvidna iz same opredelitve do BAT zaključkov, ki je podana na način, da so podana

pojasnila, kako in kje se določeno BAT tehniko uporablja.

V povezavi z zahtevo naslovnega organa, da je treba pri opredelitvi do BAT zaključkov

upoštevati Navodila za prikaz skladnosti z Zaključki o BAT, objavljenimi na spletni strani

naslovnega organa, navajamo, da za zahtevo po uporabi navodil ni pravne podlage, saj je

naslovni organ ta navodila izdal le kot pripomoček za tiste uporabnike, ki ta pripomoček sami

želijo uporabiti. Navedena navodila namreč niso izdana na osnovi nacionalnega zakona ali

podzakonskih aktov, prav tako niso sestavni del obligatorne evropske zakonodaje.

Na podlagi navedenega pojasnjujemo, da smo opredelitev do BAT zaključkov podali brez

upoštevanja navedenih navodil.

V zvezi s sklicem poziva na 2. točko prvega odstavka 5. člena Uredbe o vsebini poročila o

vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (Uradni list RS št. 36/09) v

povezavi z Navodili za prikaz skladnosti z Zaključki o BAT, objavljenimi na spletni strani

naslovnega organa, navajamo, da 2. točka prvega odstavka 5. člena Uredbe o vsebini poročila o

vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave, le-ta zahteva opis, ne pa

slikovni prikaz, ki ga zahteva naslovni organ. Kljub temu je tudi slikovni prikaz sestavni del

predmetne vloge, saj je podan v prilogi 1 projekta nameravanega posega. Prav tako pa, kot smo

že pojasnili predhodno, predmetna Navodila za prikaz skladnosti z Zaključki o BAT niso

merodajna pravna podlaga, ki bi jo bilo potrebno upoštevati pri vsebini Poročila v povezavi z 2.

točko prvega odstavka 5. člena Uredbe o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na

okolje in načinu njegove priprave.

Odgovor na odstavek iz poziva pod 27.a):

V zvezi z navedbo naslovnega organa, da se nismo opredelili do BAT 3, ter da smo podali le

utemeljitev, da se ukinja vsakršno odvajanje odpadnih industrijskih vod, navajamo, da je to že

opredelitev, saj smo navedli, da ta BAT tehnika ni relevantna in pojasnili, zakaj ni relevantna.

CWW BAT 3 navaja: »Najboljša razpoložljiva tehnika za zadevne emisije v vodo, kot so

opredeljene v popisu tokov odpadnih voda (glej BAT 2), je monitoring parametrov ključnih

procesov (vključno s stalnim monitoringom pretoka, pH in temperature odpadnih voda) na

ključnih lokacijah (npr. na vtoku v predčiščenje in vtoku v končno čiščenje).«

21

Kot smo že predhodno pojasnili, se CWW BAT zaključki, s celotnim imenom IZVEDBENI SKLEP

KOMISIJE (EU) 2016/902 z dne 30. maja 2016 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih

tehnikah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta za čiščenje

odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji - kot že izhaja iz njihovega

imena, nanašajo le na odpadne vode in odpadne pline ter njihovo čiščenje oziroma ravnanje z

njimi. Ker v okviru posega ne bo nikakršnih odpadnih vod, tako iz kemične industrije, za katero

veljajo CWW BAT zaključki, kot tudi ne iz sežigalnice odpadkov, določbe iz CWW BAT

zaključkov, ki se nanašajo na odpadne vode, njihovo čiščenje in ravnanje z njimi, za naš poseg

niso relevantne (dodatno oz. preostalo obrazložitev v povezavi s tem vprašanjem smo že podali

v odgovoru na točko poziva I./ 14.).

Naslovni organ torej zahteva monitoring tehnoloških parametrov o obvladovanju, iz katere ne bo

nobenih emisij v vode ali kanalizacijo, kar pa je nedopustno, saj je celotno poglavje 3 iz CWW

BAT zaključkov, ki ima naslov Emisije v vodo in ki zajema tudi BAT 3, BAT 4 in BAT12 iz

poziva, nerelevantno za obravnavani poseg, saj iz njega emisij v vodo ne bo. Zato je zahteva

naslovnega organa po upoštevanju nerelevantnih vsebin BAT zaključkov 3, 4 in 12, v celoti

neutemeljena.

Odgovor na odstavek iz poziva pod 27.b):

Opredelitev do BAT tehnik smo dopolnili in popravili.


ODGOVOR:

Pripravljalnih del, kot jih obravnava zakonodaja iz področja graditev (pripravljalna dela pred

gradnjo), ne bo. Nabava, transport in montaža opreme se ne štejejo kot pripravljalna dela, pač

pa gre za izvedbo montažnih del v že zgrajenih objektih, zato vplivov posega na okolje in zdravje

ljudi v poglavju 5. Poročila ne dopolnjujemo z vplivi v času pripravljalnih del, ki so vezana na

dela na gradbišču, saj teh del ne bo.

22


ODGOVOR:

Zakonodajni in dodatni ukrepi v Poročilu so že navedeni ločeno in odslikavajo ostale vsebine

Poročila. Dodali smo nekaj manjkajočih sklicev na zakonodajo, pri čemer pa navajamo, da

pravne podlage za obveznost navajanja pravnih podlag oz. sklicev na zakonske akte v Poročilu

o vplivih na okolje pri določanju omilitvenih ukrepov ni, pač pa mora to pravno podlago navesti

kvečjemu organ v obrazložitvi odločbe.


ODGOVOR:

V povezavi z navedbo v pozivu, da v poglavju 6 niso navedeni vi predvideni ukrepi za

preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov posega, pojasnjujemo, da smo v poglavju

6 navedene ukrepe izbrali na osnovi določb iz 17. člena Uredbe o vsebini poročila o vplivih

nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (Uradni list RS, št. 36/09), ki določa,

da se v povzetku predstavijo glavni podatki iz posameznih poglavij Poročila in ne vsi podatki iz

posameznih poglavij Poročila.

Poglavje 8 Poročila smo dopolnili s sklicem na del poročila, v katerem so grafično podane

prostorske značilnosti posega in njegove umeščenosti v okolje.

Popravki Poročila so smiselno povzeti tudi v poglavju 9.

23


ODGOVOR:

Smo ustrezno dopolnili.


ODGOVOR:

Prilagamo Oceno obremenjenosti okolja s hrupom zaradi povečanja zmogljivosti proizvodnje

fitofarmacevtskih sredstev, Albaugh TKI d.o.o., Grajski trg 21, 2327 Rače, št. CEVO –

479/2018CEVO – 305/2018, izdelovalca IVD Maribor d.o.o., - kot prilogo 1 k Poročilu, s katero

so izkazane navedene zahteve iz poziva.

24

lI.


ODGOVOR:

Dodatek za varovana območja je v poglavju V.2 Zakonodaja dopolnjen z novo sprejetima

Uredbama (Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št.

47/18), Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 47/18). Spremembi Uredb

ne prinašata vsebinskih sprememb, ki bi vplivale na oceno vplivov posega ali druge vsebinske

spremembe Dodatka za varovana območja.


ODGOVOR:

Dodatek je preverjen. Uskladitev glede proizvodnih zmogljivosti ni potrebna, saj so podatki v

Poročilu in Dodatku enaki; v Dodatku, dopolnjenem z dne 18. 6. 2018, je podana ista navedba

kot v Poročilu (iz 5.000 ton na 23.470 ton) in sicer na straneh Dodatka 1 in 5, količina 30.570 ton

letno pa v navedenem Dodatku ni omenjenih, zaradi česar zahtevana uskladitev iz poziva ni

potrebna.

lII.


25

ODGOVOR:

Legenda za barvne oblačke (izpusti in merilna mesta) priloge 1 točke 6 projekta nameravanega

posega, ki prikazuje vire emisij snovi v zrak, čistilne sisteme, izpuste in merilna mesta, je podana

v besedilu pred samim grafičnim shematskim prikazom izpustov emisij snovi v zrak, zato

dopolnitev ni potrebna in je ne podajamo ponovno.

Imena tehnoloških enot, kakor tudi kratke oznake teh tehnoloških enot, so že podane na sami

sliki in sicer v kvadratkih, ki shematsko ponazarjajo tehnološke enote, zato dopolnitev v smislu

dopolnitve shematskega prikaza z imeni tehnoloških enot ni potrebna.

V povezavi z navedbo iz poziva, da je shematski prikaz potrebno dopolniti tudi v obliki

situacijskega načrta z vrisanimi objekti, tehnološkimi enotami in njihovimi oznakami ter legendo,

navajamo, da za to zahtevo ni pravne podlage, saj vsebina projekta nameravanega posega v

zakonodaji ni definirana, poleg tega pa smo ti dve zahtevani situaciji že priložili kot novi prilogi

Poročila, ki ga prilagamo v okviru te dopolnitve.

Po ponovnem pregledu dokumentov, ki smo jih posredovali naslovnemu organu v dopolnitvi

junija 2018, dopolnjeni projekt nameravanega posega vsebuje le eno prilogo in ne dveh, prav

tako je tudi prva verzija navedenega projekta imela le Prilogo 1, ki pa je vsebovala dve shemi (v

zadnji dopolnitvi pa vsebuje eno shemo na eni prilogi). Oznaka priloge kot Priloga 2 v papirni

verziji je popravljena v Prilogo 1, tako da je usklajena z elektronsko verzijo.


ODGOVOR:

Projekt nameravanega posega smo v celoti preverili ter ustrezno dopolnili, tako da naslovnemu

organu posredujemo usklajeno papirno in elektronsko verzijo.

S spoštovanjem,

Vanja Strle

direktorica Ekosfera d.o.o.

Priloge – papirno in na elektronskem nosilcu:

- dopolnjeno Poročilo o vplivih na okolje glede povečanja zmogljivosti proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev, Albaugh TKI d.o.o., Rače, št. 1712, z dne 04.09.2017, dopolnjeno 18.06.2018 in 11.01.2019, Ekosfera d.o.o.

- dopolnjen Projekt nameravanega posega okolje za povečanje zmogljivosti proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev Albaugh TKI d.o.o., Rače, št. 1711, z dne 09.05.2017, dopolnjeno 18.06.2018 in 11.01.2019, Ekosfera d.o.o.

14.01.2019 zadeva: dopolnitev vloge za ... ovs...letna poraba tehničnega glifosata 10.913 ton, kar...

Documents