14. november svetovni dan sladkorne...

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 b o l e z e n

Številka 92•december 2011Cena 1,54 €

www.diabetes-zveza.si

14. november

Svetovni dan sladkorne boleznipo Sloveniji

Referenčne ambulanteBolečine v nogah

14. november

Svetovni dan sladkorne boleznipo Sloveniji

Referenčne ambulanteBolečine v nogah

Sladkorna bolezen 3DECEMBER 2011

Naj nam ne zmanjka optimizma tudi v letu 2012

Leto 2011 se počasi izteka. Poleg vsakdanjih skrbi in odgovornosti si bomov tem mesecu vzeli nekaj časa tudi za to, da se pripravimo na praznovanjebožičnih praznikov in novega leta. Prijateljem in našim poslovnim partner-jem bomo napisali novoletne čestitke. Skratka, poskrbeli bomo, da bo ko-nec leta čim bolj prijeten kljub morebitnim težavam in nevšečnostim, kismo jih nekateri več, drugi manj, doživljali med letom. Razlogov, da smozaskrbljeni za našo prihodnost, je še vedno zelo veliko.

Ob koncu leta je navada, da ocenimo, kako uspešni smo bili pri izpolnje-vanju ciljev, ki smo si jih zastavili v začetku leta. Osebno menim, da je biloleto, ki se izteka, uspešno. Tudi v naših društvih se lahko pohvalijo z dobri-mi rezultati.

Letošnje leto je bilo v znamenju 55-letnice našega organiziranega dela. Obtej častitljivi obletnici smo v posebni številki našega glasila predstavili pre-hojeno pot od leta 1956 do danes. Humanitarnih organizacij posebnegadružbenega pomena s tako pomembno obletnico v Sloveniji ni veliko. Zatovelja zahvala vsem, ki so s svojim delom, znanjem in izkušnjami pomem-bno pripomogli k temu, da smo odgovoren partner pri načrtovanju in izva-janju vseh tistih aktivnosti, ki so zapisane v že sprejetem Nacionalnem pro-gramu za obvladovanje sladkorne bolezni.

Tudi iz poslanic, ki so nam jih poslali: predsednik RS, predsednik Držav-nega zbora in minister za zdravje, je mogoče razbrati pomembno priznanjenašemu dosedanjemu delu. Ta priznanja nas zavezujejo, da si bomo tudi vprihodnje v okviru danih možnosti prizadevali za izpolnjevanje naših ciljev,še zlasti tistih, ki so povezani tudi z našo lastno odgovornostjo za zdravje.

Tako kot v preteklih desetletjih bo tudi v prihodnje delo naše zveze in dru-štev usmerjeno predvsem v:

– ozaveščanje ljudi, ki živijo z dejavniki tveganja

– promocijo zdravega načina življenja

– izobraževanje, še posebej mladih, v znanju o sladkorni bolezni

– izdajanje publikacij za informiranje in izobraževanje članov in drugih pre-bivalcev

– organizacijo in spodbujanje športnih aktivnosti in še vrsto drugih nalog.

Letošnji poziv, ki ga je sprejela Svetovna federacija sladkornih bolnikov (IDF),se glasi: »Sladkorna bolezen ubije eno osebo vsakih osem sekund. Prevze-mite nadzor nad sladkorno boleznijo. Ukrepajte takoj!« To sporočilo nas zno-va opozarja, da ne podcenjujmo svoje sladkorne bolezni. Prav v naših dru-štvih je veliko možnosti, da si pridobimo potrebna znanja in v krogu prija-teljev tudi ustrezno sprostitev in dobro voljo.

Ob koncu leta bi se še enkrat rad zahvalil vsem predsednicam in predsed-nikom naših društev in vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki nam že vrstolet pomagajo pri uresničevanju naših nalog. Zahvala velja tudi Ministrstvuza zdravje, Diabetološkemu združenju Slovenije, Fundaciji za financiranjeinvalidskih in humanitarnih organizacij in vsem sponzorjem, še posebej na-šemu generalnemu sponzorju Novo Nordisku. Vsem našim bralkam in bral-cem želim vesele in prijetne praznike, srečno novo leto, še posebej pa velikozdravja.

UV

OD

NIK

® Janko Kušar, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije

4 Sladkorna bolezen DECEMBER 2011

VSEBINA

OSREDNJA TEMA: Svetovni dan sladkorne bolezni

6 Nacionalna konferenca ob 14. novembru

7 Preventivna akcija v Zdravstvenem domu Ljubljana

8 Aktivnosti po Sloveniji

10 Poročilo s srečanja Mednarodne diabetične zveze v Dubaju

11 Obisk pri predsedniku države

12 Mednarodna raziskava pri otrocih v Sloveniji

14 Državno tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni

AKTUALNO

16 Medicinske sestre edukatorke

18 Referenčne ambulante

20 Depresija med prazniki

22 Samota med prazniki

23 Patronažna sestra v Poljanski dolini

ZA NAŠE ZDRAVJE

24 Težave s krčnimi žilami

26 Oskrba diabetičnega stopala

28 Bolečine v nogah - težave z arterijami

30 Diabetična retinopatija

32 Pnevmokokne okužbe pri starejših

34 Pomen ustnega higienika

OSEBNA ZGODBA

37 Rafel Zupan – maratonski tekač

ZDRAVJE NA KROŽNIKU

38 Intervju s Kristino Zidar, nutricionistko

GIBANJE

36 Pilates pri starejših

8

11

14

38

28

37

23

20


Novoletne zaobljube

V zadnjih decembrskih dneh, ko se začnemo ozirati v dni, ki so zanami, se rodijo novoletne zaobljube. Vsakdo od nas si je ob prihodunovega leta prav gotovo kdaj zaželel, da bi začel drugače, znova, da bopostoril vse stvari, ki jih v prejšnjem letu ni.

In kakšne so novoletne zaobljube? Načrti so pri mnogih usmerjeni vosebne spremembe. Večinoma se sučejo okoli diete, prenehanja kajenjaali pitja alkohola, trdno sklenemo, da se bomo redno rekreirali, nekaterisi prisežejo, da bodo končno poiskali novo službo ali prekinili neuspešnopartnersko zvezo.

Novoletne zaobljube so kot zapeljivi medenjaki, sladki in hranljivi,popeljejo nas v svet, ki prihaja. V tistem trenutku verjamemo, da smo napravi poti, dovolj močni, da se bodo naše želje tudi uresničile. Realnost,ki z januarjem udari v nas, pa je kruta. Kar štirideset odstotkov ljudi žetakoj po novem letu krene v stare tirnice, do konca svoje novoletnezaobljube izpolni le deset odstotkov ljudi. Zaobljube se spremenijo vmoro, slabo vest, ki nas pekli na vsakem koraku. Pričakovanja postanejohišica iz kart, marsikdo se s tem sprijazni, in to že po nekaj tednih vnovem letu, takrat ko mine tudi slaba vest.

Kljub temu napake radi ponavljamo. Namesto da bi uživali vprazničnih trenutkih, mnogi od nas že načrtujejo za prihodnje leto. Velikeželje in pričakovanja so usmerjeni vase.

Ste kdaj razmišljali, kako bi bilo na Zemlji, če bi vsakdo od nas sprejelle eno zaobljubo, da bo ravno toliko kot sebi pomagal tudi drugim? Da bibili vsaj bolj prijazni drug do drugega, če nam že več kot to ne uspe.

Priložnosti za izpolnitev te novoletne zaobljube je na vsakem korakudovolj. Številni starostniki jesen svojega življenja preživljajo sami in tuditisti, ki imajo svojce, večji del dneva nimajo ustrezne oskrbe in nadzora.V teh primerih je sosedska pomoč neprecenljiva. Med diabetiki je čedaljeveč takih, ki nimajo denarja za zdravljenje, samovodenje in pravilnoprehrano. Veliko je takih, ki se borijo z depresijo. Glede na ocene o njenipojavnosti se z njo srečuje najmanj štirideset tisoč sladkornih bolnikov.

Namesto da se ubadamo s svojimi težavami, pomagajmo sočloveku.Morda pa bi to moral biti namen novoletne zaobljube. Morda pa jezaobljuba enoletno darilo in ne slaba vest, ki z notranjim prstom kaže nanašo šibkost. Ko prinesemo veselje drugim, se to veselje oglasi tudi prinas.

Kakšna pa bo obljuba uredništva revije Sladkorna? Potrudili se bomo,da bo vsebina kakovostna, članki berljivi in čedalje boljši. Sami pa bostenajbolje ocenili, ali nam bo to v letu 2012 uspelo.

Srečno in mirno leto vam želimo.

BE

SE

DA

U

RE

DN

ICE

® Živa Janež, urednica

Izdaja:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

telefon: (01) 430 54 44,faks: (01) 430 54 54,

e-pošta: [email protected],e-pošta uredništva:

[email protected],na spletu: www.diabetes-zveza.si

Izdajateljski svet:Jan ko Ku šar (pred se dnik),

Maruša Pavčič, Dominik Soban, Val ne a Ju re čič (čla ni)

Uredniški odbor:Živa Janež

(glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),

Milojka Mansoor (lek to ri ca), Tomo Šajn, Aleš Skvarča, dr. med.,Ksenija Šperanda Vidoševič (čla ni),

Špel ca Ru dolf (taj ni ca in trženje oglasnega prostora)

Grafična priprava:BomArt, d.o.o., Rakek

Tisk: Tiskarna Pleško, d.o.o., Medvode

Natisnjenih 17.850 izvodov

Re vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na v raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo za

kul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.Projekt glasilo Slad kor na bo le zen

je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo

zdravja v letih 2011 in 2012 finančnopodprl Zavod za zdravstveno zavarovanje

SlovenijeIzdajo Sladkorne bolezeni je omogočila

FIHO – Fundacija za financiranjeinvalidskih in humanitarnih organizacij

Novo Nordisk, d.o.o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Foto:Brane Bombač

V Sloveniji je, kot ocenjujejo glede naprimerljive podatke iz tujine, približno136 tisoč bolnikov s sladkorno bolezni-jo, kar je 6,6 odstotka prebivalstva. Pri-bližno 20 odstotkov oziroma 27 tisočsladkornih bolnikov je neodkritih. Kotje poudarila Sonja Paulin z IVZ, nas oce-njena prevalenca uvršča v zgornje ob-močje evropskih držav, saj se pogost-nost sladkorne bolezni v Evropi gibljemed tremi in sedmimi odstotki.

Desetina sredstev v javnem zdravstvu

Neposredni stroški zdravljenja slad-korne bolezni in njenih posledic dose-gajo na letni ravni približno 105 milijo-nov evrov. Lani so stroški za pripomoč-ke pri zdravljenju sladkorne bolezni zna-šali več kot 34 milijonov evrov, kar je sko-raj 33 odstotkov vseh stroškov za medi-cinsko-tehnične pripomočke. Kot je še iz-razil oceno ZZZS Boris Kramberger, sose stroški s tistimi, ki zajemajo tudiobravnavo poznih zapletov sladkornebolezni, povzpeli na 300 do 400 milijo-nov evrov, »kar je izjemno breme za ja-vni sistem zdravstva. To je namreč pri-bližno 10 odstotkov vseh stroškov v jav-nem zdravstvu«.

Znani natančnejši podatki Mojca Gobec je med ključne novosti,

ki jih je prinesel nacionalni program zakcijskim načrtom, uvrstila pripravo no-vih smernic za klinično obravnavo slad-korne bolezni tipa 2 pri odraslih, nose-čnicah in otrocih (nove smernice zaobravnavo sladkorne bolezni tipa 1 so šev pripravi), izboljšan način iskanja inpriprave podatkov o pojavnosti te bole-zni pri nas ter tudi izboljšanje izračunastroškov. Posebej je poudarila začetekprojekta obnovljivih receptov in uvedbo

referenčnih ambulant z dipl. med. sestra-mi. S temi želi stroka izboljšati oskrbože diagnosticiranih bolnikov in omogo-čiti boljše odkrivanje, je na novinarskikonferenci v okviru dogodka poudarilapredsednica Diabetološkega združenjaSlovenije in namestnica predsednice ko-ordinativne skupine, internistka diabe-tologinja dr. Jelka Zaletel, dr. med.

Najprej ustrezna komunikacijaLetošnja pomembna novost tudi za

sladkorne bolnike je uvedba obnovljivihreceptov. V. d. predsednika Lekarniškezbornice Slovenije doc. dr. Aleš Mlina-rič, mag. farm., je ob tem opozoril na ko-munikacijo znotraj zdravstvenega tima,ki obravnava sladkornega bolnika in prikateri je z obnovljivim receptom še tes-neje dejaven lekarniški farmacevt. »Mednami, torej bolnikom, zdravnikom infarmacevtom, mora obstajati visoka stop-nja zaupanja, da bi bila uporaba obno-vljivih receptov lahko varna,« je pouda-ril in hkrati glede na izjemen obseg obo-

Nacionalna konferenca

»Danes lahko z veseljem ugotovimo, da smo bili v dveh letih po sprejetju Nacionalnega programa za obvladovanjesladkorne bolezni 2010–2020 na tem področju zelo uspešni. To pa še ne pomeni, da smo z doseženim lahkozadovoljni, saj je pred nami še veliko skupnega dela,« je ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni delokoordinativne skupine omenjenega programa ocenila generalna direktorica Direktorata za javno zdravjeministrstva za zdravje Mojca Gobec, dr. med. »Preprosti, primitivni in slabo vodeni narodi se še vedno redijo. Med njimi je tudi Slovenija,« pa je še en vidik razmer pri nas na področju soočanja s sladkorno boleznijo, ki ga je na nacionalni konferenci ob 14. novembru predstavil eden izmed govornikov, prof. dr. Tadej Battelino s Pediatrične klinike Ljubljana.

OSREDNJA TEMA Posvet ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni


® Tina Kralj

Mojce Gobec, dr. med., generalnadirektorica Direktorata za javno zdravje

Ministrstva za zdravje RS

foto

: FRA

NC

čA

S

»Nemški, švicarski, severnoitalijanski inšvedski otroci so že kilogram lažji. Naši pa

še kar pridobivajo na telesni teži. Poglavitenrazlog za to je katastrofalna zakonodaja, ki

je še vedno nismo uspeli pomembnospremeniti. In tako tudi danes po televiziji indrugih medijih poslušamo in gledamo laži,

kaj vse da je dobro za otroke. Nobenasladkarija ni dobra za otroke!« je bil tudi

letos oster prof. dr. Tadej Battelino.

»Pred 55 leti, ko so v Ljubljani ustanavljaliprvo društvo sladkornih bolnikov, so kmedsebojnem povezovanju diabetikov

spodbujali prav diabetologi. Že takrat so namsporočali, da ni dovolj le jemanje zdravil,

ampak je treba pri sladkorni bolezni storitiveliko več. In že takrat je bilo čutiti strah, dase bodo razmere na tem področju slabšale.

Bolniki moramo prevzeti odgovornost zasvoje zdravje, bolj ogroženi pa za boljšo

kakovost življenja, ki lahko prepreči ali vsajodloži razvoj bolezni. Ozaveščenost tistih, kiso vključeni v dogajanje znotraj društev, jeboljša. Danes jih po vsej Sloveniji deluje 40,

vanje je vključenih več kot 18 tisoč članov, karpa je glede na celotno število bolnikov

premalo,« je tudi letos k še intenzivnejšemupovezovanju bolnikov pozval predsednikZveze društev diabetikov Slovenije Janko

Kušar ter opozoril na izjemen pomensodelovanja stroke in bolnikov. »Veseli nas, danacionalni program ni obležal napisan nekjev predalu. Tako vendarle lahko upamo, da bo

naraščanje števila obolelih za sladkornoboleznijo tipa 2 zastalo.«

foto

: BRA

NE

BOM

BAč

foto

: BRA

NE

BOM

BAč


V zdravstvenovzgojnih kotičkih so obi-skovalcem spregovorile o sladkorni bo-lezni in o morebitnih zapletih ob njej, po-membnosti pravilne prehrane in samo-kontrole, izvedle pa so tudi skoraj šeststobrezplačnih meritev vrednosti sladkor-ja. Obiskovalci so pokazali zanimanjeza različne teme ne glede na to, ali sosladkorni bolniki ali ne, še posebno pasta jih zanimali samokontrola in zdravaprehrana.

Čakalnih vrst za diabetikemenda ni

Dogodka se je udeležil tudi direktorZdravstvenega doma Ljubljana Rudi Dol-šak, mag. posl. ved, MBA, ki je za agen-cijo Morel povedal, da je za sladkorne

bolnike z območja Ljubljane in tudi šir-še dobro poskrbljeno. Čakalnih dob zabolnike z diabetesom sploh ni: »Imamopregled nad vsemi bolniki, tako da jih vdogovoru s predstojniki poizkušamopreusmerjati, če bi bila v določeni eno-ti zdravstvenega doma prevelika obreme-nitev.«

Pristop do bolnika razdeljen na tri dele

Za bolnike iz Ljubljane in okolice skrbi-jo edukatorke, zdravniki, diplomirane

medicinske sestre, srednje medicinskesestre in seveda tehniki oz. laboranti, jepoudaril Rudi Dolšak. »V Zdravstvenemdomu Ljubljana imamo pristop do slad-kornih bolnikov razdeljen na tri dele:preventiva, preprečevanje in nega oz.skrb za bolnika. Tako skušamo ohranja-ti stik z evropskimi usmeritvami, pa tudisicer z zdravljenjem diabetesa in doktri-no, vezano na diabetične bolnike.«

Z izobraževanjem do rezultatov Zdravstveni dom Ljubljana ima medi-

cinsko sestro edukatorko v vsaki od svo-jih sedmih enot. Sladkorni bolniki obrednih kontrolah spoznajo osnove slad-korne bolezni in zdrave prehrane, zaple-te sladkorne bolezni, nego nog, samo-

kontrolo, hipoglikemijo, jemanje in apli-kacijo zdravil, ki pomagajo urejati povi-šani krvni sladkor in življenje s sladkor-no boleznijo. V proces dela so vključe-ni bolniki, njihovi svojci in zdravstvenoosebje, ki skrbi za bolnika. Z dobrim iz-obraževanjem doseže bolnik primernerezultate in pridobi občutek samostojno-sti, varnosti in samozavesti, kar mu iz-boljša kakovost življenja. Sprejme bole-zen kot realnost svojega življenja, spo-zna dejstva o bolezni in si pridobi potreb-ne veščine, da jo uspešno obvladuje.

Šeststo brezplačnih meritev krvnega sladkorja

Edukatorke Zdravstvenega doma Ljubljana so ob svetovnem dnevusladkorne bolezni izvedle preventivno akcijo ter širši javnosti uspešnopredstavile pomen preventive in izobraževanja o sladkorni bolezni.

® Maja Janežič

OSREDNJA TEMA Svetovni dan sladkorne bolezni v Ljubljani

Tudi Rudi Dolšak,

direktorzdravstvenega

doma, je preveril svojsladkor v krvi

lele populacije opozoril na potrebo posubspecializaciji lekarniškega farma-cevta za področje diabetesa. Družin-ski zdravnik ali diabetolog lahko ob-novljiv recept napiše le sladkorne-mu bolniku, ki dosega cilje zdravlje-nja. Recept velja eno leto, bolnik pazdravila lahko prejme le v vedno istilekarni – tam, kjer je pustil recept.

Kdo je pomembnejši?To je vprašanje, ki je tlelo iz števil-

nih predstavitev. Tim, ki vzgaja opol-nomočenega sladkornega bolnika, senamreč z nacionalnim programom innovimi smernicami širi. »Posebna je vnjem vloga sestre edukatorke, ki bimorala obstajati in dejavno pomagatibolj ogroženim že na primarni ravni,«je poudarila viš. med. sestra MilenkaPoljanec Bohnec, predstavnica sekci-je medicinskih sester v endokrinolo-giji Zbornice zdravstvene nege. Zago-tovo so bolj ogroženi slovenski otrociin mladostniki, ki, kot je opozorila dr.Katja Povhe Jemec, univ. dipl. inž., zMinistrstva za zdravje, popijejo prema-lo tekočine, kljub temu pa vnos pijačz dodanim sladkorjem pri dekletih po-meni 51 odstotkov, pri fantih pa kar 69odstotkov zaužite tekočine. V okvirukonference je predstavila proces pri-prave Nacionalnega programa pre-hranske politike za obdobje 2012–2021,s katerim želijo omogočiti, »da bi boljzdrava izbira postala tudi lažja izbira«.Sladke pijače so neposreden vzrok zarazvoj debelosti in sladkorne boleznitipa 2, zato snovalci ukrepov, kot je šepoudarila, aktivno iščejo načine, kakozmanjšati porabo zdravju škodljivih iz-delkov.

Sladkorni bolniki – poklicni vozniki

Med letošnjimi novostmi za slad-korne bolnike je tudi sprememba za-kona o voznikih. Sposobnost za vož-njo se odslej ocenjuje glede na bol-nikovo obvladanje tveganja za hipo-glikemijo in ne na podlagi vrste zdra-vil. Zdravljenje z inzulinom samo posebi torej ni več ovira za pridobitevvozniškega dovoljenja za opravlja-nje poklica. »In pri pripravi zakona jeprvič sodeloval predstavnik bolni-kov,« je ob tem še poudarila gostite-ljica letošnje nacionalne konferencedr. Jelka Zaletel.

Štirinajstega novembra 1891 se je rodil kanadski znanstvenik in nobelovec Frederick Grant Banting, ki se mu jeleta 1920, ko je prebral neki strokovni članek, utrnila misel, kako bi lahko izolirali inzulin. Trenutek, ki je spremenilživljenje sladkornih bolnikov.

OSREDNJA TEMA Svetovni dan sladkorne bolezni po Sloveniji


Meritve v državnem zboruOb svetovnem dnevu sladkorne bolezni so brez-

plačne meritve sladkorja v krvi tudi letos potekalev državnem zboru. Raven krvnega sladkorja si je medprvimi izmeril predsednik državnega zbora LjuboGermič. Meritev se je udeležilo veliko poslancev inuslužbencev državnega zbora. Akcija je bila zelo do-bro sprejeta.

Radioamaterji že trinajstič na valovih»Zaradi sladkorne bolezni na vsakih osem sekund umre en člo-

vek. Prevzemite nadzor nad sladkorno boleznijo. Ukrepajte takoj!«To letošnje geslo Mednarodne diabetične federacije je le eno od spo-ročil, ki so jih radioamaterji iz Radomelj in Moravč v zadnjih letihoddajali v “eter”. Radioamaterji so tudi letos ob svetovnem dnevu dia-betikov sporočali vsakoletna gesla Mednarodne zveze diabetikov(IDF) ter širili vedenje in znanje o diabetesu po radijskih valovih povsem svetu. Po radijskih valovih so posredovali 30 tisoč gesel o ne-varnosti diabetesa. Zveza radioamaterjev Slovenije je leta 1999 na po-budo tedanjega predsednika SLODA Jožeta Snoja, radomeljskegaradioamaterja, začela tovrstno dejavnost. V zadnjih letih je sloven-ska radioamaterska pozivna znaka S55T in S50G za sporočanje ge-sel uporabilo skupaj že več kot 70 članov različnih slovenskih radio-klubov, udeležencev akcije.

Letos so bili pri delu še posebno uspešni naši mladi radioamater-ji Vito Kregar, Nejc Šircelj in Simon-Luka Vrečar, ki so pripomogli koddaji več kot 2500 sporočil. Med 200 združenji članic Mednarod-ne zveze za sladkorno bolezen, ki aktivno deluje v več kot 160 drža-vah, je Slovenija edina, ki proslavlja ta dan tudi na radioamater-skih valovih. Zveza in radioamaterji so za svoje delo prejeli pri-znanje IDF za edinstveno zamisel.

Modri krog predstavlja skup-no identiteto sladkornih bolni-kov. Simbolizira povezanost sve-ta. Leta 2009 je bilo osvetljenihveč kot tisoč pomembnih objek-tov po vsem svetu, ki ponazar-jajo svetilnik upanja diabetikomsveta. Modro pa smo ob svetov-

nem dnevu obarvali tudi dvanajst stavb v Sloveniji.Vse si lahko pogledate na spletu organizacije IDF:http://www.idf.org/worlddiabetesday/activities/monument-challenge.

Modro po

Sloveniji

Prireditev STOP DIABETES

Podjetji MSD in Johnson &Johnson sta ob svetovnemdnevu organizirali brezpla-čno merjenje krvnega slad-korja in tlaka na Kongresnemtrgu v Ljubljani. V treh urahse je meritev udeležilo 250posameznikov. Ob tej prilož-nosti so z baloni simboličnosklenili modri krog, obisko-valce pa so zabavale tudi ma-žoretke.

foto

: BRA

NE

BOM

BAč

foto

: MA

NC

AJE

VŠč

EK


n Društvo diabetikov Velenje

Proslava ob svetovnemdnevu

Zveza društev diabetikov Slovenije nam jezaupala organizacijo državne proslave obsvoji 55-letnici in Svetovnem dnevu sladkor-ne bolezni. Prireditev je bila 11. novembrav lepo z modrimi krogi okrašeni dvoraniDoma kulture, ki je bila polna skoraj dozadnjega kotička.

Državno in velenjsko himno je zapela Vik-torija Maze. Sledil je duet harmonik UrškeŠehić in Maše Blažek ter Vitomirja Seliča inGregorja Franca Sevčnikarja. Nastopil jetudi kvartet saksofonov Grega Skaza, Ti-motej Vesel, Rok Kotnik in Luka Benko. Vsimladi nastopajoči so učenci Glasbene šoleFran Korun Koželjski Velenje.

Uvodne besedeUdeležence proslave so po-zdravili Romana Praprotnik,predsednica Društva diabeti-kov Velenje, Bojan Kontič, žu-pan Mestne občine Velenje,Janko Kušar, predsednik zve-ze, in Mojca Gobec, dr. med.,direktorica Direktorata za javnozdravje.

Podelitev priznanj in zahvalKulturni program je zaokroži-la Plesna skupina Nine Ma-vec Krenker iz Velenja. Zvezaje ob svojem jubileju podelila

več kot trideset priznanj in zahval, med njimitudi tri listine o častnem članstvu. Častni član jemed drugimi postal tudi dolgoletni predsednik zve-ze Janko Kušar.

Izdatno so pri organizaciji pomagale Terme Krka.Prijetno druženje smo sklenili ob klepetu in iz-vrstni pogostitvi. Upamo, da se bodo udeležen-ci proslave odzvali vabilu našega župana in šekdaj obiskali Velenje.

Ingeborg Čas, fotografije: Franc Čas

Udeleženci proslave Listino o častnem članstvu so prejeli Janko Kušar, Ivan Živič in prim. MihaKoselj

Častni član Zveze društev diabetikov Slovenije

Na državni proslavi, je bil za častnega člana zveze imeno-van Ivan Živič, dolgoletni predsednik Društva diabetikov Po-savje - Brežice. Zaradi zdravstvenih težav se ni mogel ude-ležiti prireditve in prevzeti plakete, zato jo je zanj prevzelaDarja Mandžuka, predsednica omenjenega društva. Delega-cija članov izvršnega in nadzornega društva, direktor Splo-šne bolnišnice Brežice in predsednica društva so mu plake-to slovesno izročili na njegovem domu v Globokem. Člani dru-štva smo prepričani, da je šlo priznanje v prave roke. Dolgo-letni predsednik društva Ivan Živič je opravljal svoje delo znajvečjo odgovornostjo in zavzetostjo. Čestitamo mu in muželimo vse dobro. Darja Mandžuka

Ivan Živič, častni član Zveze dru-štev diabetikov Slovenije

Ob 55-letnici zveze je bilo podeljenih tudi 15 posebnih priznanj

Mojca Gobec, dr. med., direktoricaDirektorata za javno zdravje na Mi-nistrstvu za zdravje

OSREDNJA TEMA Svetovni dan sladkorne bolezni v Velenju


Svetovnega kongresa smo se tokratudeležili Romana Praprotnik ter Špelcain Alojz Rudolf. Na pregledu ob vstopuv državo je piskala inzulinska črpalka,pa ni bilo hudega, so jih cariniki prepo-znali. V torbi je bil inzulin, igle in pen,pa niso niti reagirali. Najbolj jih je zmo-tila plastična drobižnica, saj so mislili,da so naboji za orožje, in po pregledu sosi oddahnili in se nasmejali. Še istega dnesmo se ob udeležili skupščine Evropskeregije diabetikov (IDF Europe). Ta sesta-vlja 64 organizacij iz 46 držav. Sprejelismo poročila o delu in finančno poroči-lo ter plan 2012, ki sem ga predstavilzbranim delegatom. Projekti, ki jih jeIDF Europe izpeljala v letu 2011, so bili:promocija sladkorne bolezni, sodelova-nje z evropskim parlamentom in spon-zorji, izdajanje novic, najpomembnejšatretja izdaja Policy Puzzle (publikacije,v kateri jes zajeto zdravljenje sladkornebolezni v vsej Evropi) in program novopriključenih članic Evropske unije ime-novan DEPAC (The Diabetes Experts Pa-nel from Accessing Countries). Prvič vzgodovini je bil izpeljan kamp za mla-de diabetike tipa 1 iz Evrope pri nas naRogli, ocenili so ga za uspešnega in sebo še nadaljeval. Prav tako smo spreje-li tudi načrte in programe, ki se bodo na-daljevali v prihodnjem letu.

Pomen preventivnih programovPopoldne smo se udeležili delavnic

IDF, kjer smo po regijah ugotavljali, kajpričakujemo od regij, kaj je naloga IDFin kakšno je naše sporočilo. Ugotovilismo, da mora regija delati preventivne

programe, jih širiti po državah in jihspodbujati pri delu, pomagati pri pri-pravah nacionalnih programov, zbirati

podatke iz držav v regiji o sladkorni bo-lezni in drugo. Naloga Mednarodne dia-betične zveze je globalno ozaveščati po-litike o sladkorni bolezni, zdravljenju,problemih, pomanjkanju zdravil, pri-pravljati promocijsko gradivo, plakate,podpirati raziskave, sodelovati z Orga-nizacijo združenih narodov in drugimisvetovnimi nevladnimi organizacijami.Nato se je predstavilo sto mladih diabe-tikov tipa 1 iz vsega sveta, ki so bili po-vabljeni na kongres kot prihodnji vodjezvez v svojih državah. Zanje so bili pri-pravljeni tudi poseben izobraževalniprogram in delavnice.

Skupščina Mednarodne diabetične zveze

Naslednji dan smo imeli celodnevnoskupščino IDF. Ta vključuje 220 združenjiz 160 držav, v te pa je vključenih več kotdva milijona lokalnih društev diabeti-kov. Sprejemali smo poročila in načrte.Izvolili smo novega bodočega predsed-nika, ki je Shaukat Sadikot iz Indije.Mandat bodočega predsednika bo takonastopil leta 2013 za prihodnja tri leta.Predstavili so podatke o številu oseb ssladkorno boleznijo in zdaj nas je 366milijonov diabetikov. V prihodnjih letihbo številka narasla na 550 milijonov.Dvesto osemdeset milijonov ljudi spadav rizično skupino, torej lahko zbolijo zasladkorno boleznijo.

Sporočilo predsednika IDF»Ne sramujmo se povedati, da imamo

sladkorno bolezen, o njej govorimo, z njoživimo, saj nam je spremenila življenje,

Srečanje Mednarodne diabetične zveze (IDF)tokrat v Dubaju

Dubaj je mesto bogastva in blišča. Stolpnice so tu vsteklu in zlatu, ena najvišjih zgradb, Burj Khalifa, jevisoka 828 metrov, tukaj je tudi edini hotel na svetu,imenuje se Burj Al Arab, s sedmimi zvezdicami. Imajoklimatizirane postaje za vlak in avtobus ter bleščeča,velika nakupovalna središča, kjer najdeš vse, kar ti srcepoželi. Sodobno mesto obkrožajo urejene zelenice stalnim zalivanjem, a ko pogledaš naokoli, vidiš, da je vsenastalo na pesku. Dubaj je na prvi pogled sanjskomesto sredi puščave.

AKTUALNO Svetovni kongres

® Alojz Rudolf

Alojz Rudolf z bodočim predsednikom IDFShaukatom Sadikotom

Špelca in Alojz Rudolf ter Romana Praprotnik na skupščini IDF

Špelca Rudolf z zdajšnjim predsednikom IDFJean-Claudom Mbanyo


V pogovoru, ki je trajal nekaj manj koturo, smo predsedniku, prisoten je biltudi svetovalec predsednika mag. FrancHočevar, predstavili naše delo in cilje, kismo jih skupaj z drugimi akterji zapisa-li v Nacionalni program za obvladovanjesladkorne bolezni 2010–2020, ki ga jesprejela Vlada Republike Slovenije. Izvprašanj, ki nam jih je v zelo sproščenempogovoru postavil predsednik, je mogo-če sklepati, da dobro pozna težave, s ka-terimi se že več let ubada naše zdravstvo.

Preventiva je pomembnaŠe posebej ga je zanimalo, kaj name-

ravamo storiti na področju preventivein zdravega načina življenja glede na ve-liko rast števila sladkornih bolnikov. Iz-rekel je tudi pripravljenost za pomoč insodelovanje v okviru njegovih možnostiin pristojnosti. Predsedniku smo se za-hvalili za poslanico, ki nam jo je poslalob naši 55-letnici in ki je bila objavljenav reviji Sladkorna bolezen.

Zahvaljujem se vam za delo,ki ste ga opravili v preteklihletih

Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni in 55-letnici našega organiziranegadela je predstavnike zveze in društev sladkornih bolnikov sprejel predsednikRepublike Slovenije dr. Danilo Türk.

OSREDNJA TEMA Sprejem pri predsedniku države ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni

® Janko Kušar

Sprejema pri predsedniku republike dr. Danilu Türku 11. novembra 2011 so se udeležili:Janko Kušar, predsednik zveze, prim. Miha Koselj, dr. med., dolgoletni član izvršnega odborazveze, Silva Žontar, predsednica Društva diabetikov Škofja Loka in predsednica nadzornega

odbora zveze in Špelca Rudolf, sekretarka zveze

nas opozorila, da moramo postati boljpozorni na zdrav način življenja, mo-ramo se redno in zdravo prehranjeva-ti, prav tako redno gibati in upošte-vati navodila za zdravljenje. Prej kobomo sladkorno bolezen vzeli za svo-jo, prej bomo svobodno in polno za-živeli,» je dejal Jean Claude Mbanya.

Diabetes na svetovnemzemljevidu zdravja

Slovesnosti ob odprtju kongresa seje udeležil tudi šejk Dubaja Hamdanbin Mohamed bin Rašid Al Maktoum.To je bil največji svetovni diabetičnikongres v zgodovini IDF, saj se jezbralo 14 tisoč udeležencev. Prejšnjisvetovni kongres je bil leta 2009 vMontrealu in je privabil 12.500 ude-ležencev. Prisotni so bili zdravniki,znanstveniki, medicinske sestre, uči-telji in drugi zdravstveni delavci, kottudi predstavniki vlade, oblikovalcipolitik, ljudje s sladkorno boleznijo,predstavniki članic zveze IDF in pred-stavniki medijev. Večje število udele-žencev je dokaz, da je diabetes daneszapisan na svetovnem zemljeviduzdravja. Svetovni kongres sladkornebolezni je eden največjih svetovnihmednarodnih zdravstvenih kongre-sov. Ponuja priložnost za razpravo oštevilnih vprašanjih na področju dia-betesa, ponuja informacije o najnovej-ših znanstvenih raziskavah, o oskrbisladkorne bolezni, dostopu do pravnepomoči, zdravstvene politike in ži-vljenja s sladkorno boleznijo.

Naše aktivnosti na kongresu Zvezo društev diabetikov Slovenije

smo predstavili v paviljonu, kjer smorazobesili slike z naših aktivnosti, tek-movanja šol in svetovnega dneva. Pro-movirali smo Slovenijo in naše pro-grame, predvsem tekmovanje, preven-tivo in radioamatersko akcijo. Vse tosmo imeli tudi na ključkih USB, ki smojih obiskovalcem razdelili. Veliko obi-skovalcev je zanimalo, kakšne progra-me imamo, kako pridobivamo sred-stva in koliko lokalnih društev ima-mo. Lepo je bilo delati na takem kon-gresu in si ogledati nekaj tako lepega,kot je Dubaj, a vrnitve domov smo sezelo veselili, saj je zelena Slovenija ne-kaj čisto drugega kot velemesto. Sre-čni smo, za vse informacije, ki smojih prejeli in jih bomo delili z vami.

foto

: BRA

NE

BOM

BAč

Tej želji nasproti prihajajo strokov-njaki. Na univerzi v Tel Avivu so podvodstvom prof. Moscheja Phillipeja raz-vili sistem tako imenovane zaprte zan-ke ali po domače računalniško vodene-ga sistema, ki ves čas meri vrednost glu-koze ter obenem na podlagi dobljenihvrednosti izračunava tudi potrebne od-merke inzulina, ki ga prek inzulinskečrpalke bolnik dobi v telo. Ta sistempomeni korak naprej od inzulinskečrpalke, pri kateri se na podlagi izmer-jene vrednosti krvnega sladkorja bodi-si otrok bodisi njegovi starši ali skrbni-ki odločajo za ustrezen odmerek inzu-lina. V sistemu zaprte zanke odmerekizračuna računalnik, ki se zanj odloči napodlagi dobljenih vrednosti, ki jih izme-ri senzor.

Trenutno v fazi raziskavSistem zaprte zanke zelo veliko obe-

ta, vendar pa ga je treba še dobro preiz-kusiti, predvsem z vidika njegove varno-sti. Zelo razveseljivo je, da z izraelskimistrokovnjaki sodelujejo tudi vodilni dia-

betologi Kliničnega oddelka za endokri-nologijo, diabetes in bolezni presnove Pe-diatrične klinike UKC Ljubljana, ki sotudi organizirali klinično raziskavo zu-naj bolnišničnega okolja, in sicer na De-belem Rtiču zadnji vikend v novembru.V evropskem merilu je bila to prva razi-skava dovajanja inzulina z zaprto zan-ko zunaj bolnišnice.

Preprost, a zapleten sistemSistem zaprte zanke je sestavljen iz

elektronskega senzorja, črpalke in ra-diofrekvenčnega sprejemnika, ki sen-zor in črpalko upravlja, priključen pa jena računalnik. Ta med raziskavo brez-žično spremlja senzor. Računalnik imaprogram, ki vodi odmerjanje inzulina.Vsakega otroka, ki je sodeloval v raziska-vi, je spremljal svoj računalnik, ki so gaupravljali in spremljali iz enotnega nad-zornega centra. Če je šlo v sistemu karkoli narobe, se je takoj sprožil alarm.Če so šle vrednosti sladkorja v napačnosmer, se je na računalniškem zaslonu po-javilo opozorilo. Velika prednost tegasistema je, da je na medmrežju, zatoomogoča upravljanje in nadzor tudi s

številnih drugih sodobnih digitalnih na-prav, tudi najbolj razširjenega – pamet-nega mobilnega telefona. To je zelo po-membno, ker omogoča hitro ukrepanjein pomoč tudi na daljavo, saj se bolnikali njegovi starši lahko povežejo z zdrav-nikom ravno po telefonu, denimo. Naenak način lahko otroka spremljajo tudistarši, medtem ko je otrok v vrtcu ališoli. Sistem sledenja je zasnovan zelo do-bro.

Varnost največji izzivGlavni izziv za raziskovalce je v tem

trenutku varnost celotnega sistema. Kotpravi prof. dr. Tadej Battelino, eden glav-nih protagonistov raziskave, vedo, dasistem deluje, da je dober in učinkovit,z vsemi potrebnimi dokazi morajo pod-preti še najbolj ključno, torej da je varenv vseh pogledih in razmerah. Nihanjekrvnega sladkorja je največje, kadar sootroci telesno dejavni. Tudi to je eden odrazlogov, zakaj so raziskavo izvedli naDebelem Rtiču, kjer so otrokom organi-zirali številne telesne dejavnosti in veli-ko gibanja, kar je omogočalo dober vpo-gled v to, kako se sistem obnaša v takš-nih okoliščinah. Posebno pozornost sousmerili tudi v spremljanje vrednostikrvnega sladkorja ponoči, ko je tudimožnost hipoglikemije večja. Naj pove-mo, da so vsi otroci, ki so sodelovali vraziskavi, prvo noč preživeli brez težav.

Senzor šibka točkaRačunalniški čip, ki bo, ko ga bodo za-

čeli izdelovati standardno in serijsko,

Zaprta zanka

V Sloveniji je za otroke s sladkorno boleznijo dobroposkrbljeno. Dobro organizirana diabetološka služba,šola diabetesa, sistem edukatorstva, inzulinskačrpalka ali mehanski injektorji ter inzulinski analogiomogočajo kakovostno življenje. Zlasti inzulinskačrpalka otrokom močno olajša vsakdanjik z boleznijo,kljub temu pa ostaja želja, da bi lahko vsaj en dan alieno noč preživeli, ne da bi jim bilo treba razmišljati otrenutnih vrednostih sladkorja in ob tem računati,koliko inzulina potrebujejo in si ga morajo odmeriti.To je pri bolezni, ki zahteva nenehen razmislek in ki jebolnik tako rekoč ne sme spustiti iz svojih misli, zelovelik korak naprej.

OSREDNJA TEMA Svetovni dan sladkorne bolezni pri otrocih


® Maja Južnič Sotlar

Na Debelem Rtiču je raziskavo nadzira-la številna ekipa strokovnjakov različnihstrok in profilov. Poleg nosilcev projek-ta, prof. dr. Tadeja Battelina in prof.Moscheja Phillipeja, so bili tam tudi dvaizraelska inženirja in zdravnica, štirič-lanska zdravniško-sestrska skupina izSlovenije ter zdravnika iz Hannovra, kista tja prišla zato, da se naučita proto-kola pri raziskavi, ki jo bodo konec ja-nuarja izpeljali tudi v Nemčiji.

Sistem zaprte zanke je v raziskovalnifazi. Cilj in želja raziskovalcev je, da po-stane nekega dne serijski izdelek, ki gabodo varno uporabljali vsi diabetiki. Dotja pa je pot še zelo dolga, je stvarenprof. dr. Battelino. Preden jo bodo začeliizdelovati, so potrebni še zelo natančniizračuni in zanesljivi rezultati raziskave.

vsekakor pomenil velik korak naprej vobravnavi in vodenju sladkorne bole-zni. V tem trenutku je po besedah prof.dr. Battelina ključno vprašanje njegovavarnost. Najšibkejša točka ta hip (in va-njo raziskovalna ekipa usmerja vso svo-

jo pozornost) je morebitna napaka sen-zorja. Če bi se to zgodilo in bi torej sen-zor sporočil napačno vrednost krvnegasladkorja, bi računalniški čip seveda po-sledično določil napačen odmerek in-zulina. Zato v tej fazi raziskave želijo

ugotoviti, v kakšnih okvirih se dogajajote zmote in kaj te napake pomenijo zabolnike. Senzor bodo vsekakor izboljše-vali. Morda, je še povedal sogovornik,bodo morali vgraditi dva ali celo večsenzorjev kot varovalko in zadostno na-tančnost in zanesljivost, ki bo ponujalapotrebno varnost.

Primeren za oba tipa bolezniSistem zaprte zanke bo primeren pri

zdravljenju obeh tipov bolezni, tipov 1in 2. Gre za sistem, ki pri obeh tipih bo-lezni opravlja popolnoma enako nalogo.Kot je povedal prof. dr. Battelino, bodoračunalniški čip, ki bo nadziral meritvekrvnega sladkorja in odmerjal ustrezneodmerke inzulina, najverjetneje vgraje-vali v inzulinsko črpalko, ki bo sčasomapostala povsem vsakdanji del te opreme,uporabnik črpalke pa se bo sam odločal,ali bo sistem zaprte zanke uporabljal alipa se bo še naprej zanašal na lastno pre-sojo pri odmerjanju inzulina. Čip bo mo-ral zadoščati vsem varnostnim standar-dom, ki so zahtevani za medicinsko teh-nologijo, uporabljeno na ljudeh.

Katjina zgodbaKatja je zbolela pri dvanajstih letih, diagnozo pa so ji postavili potem, ko je brez ra-zloga shujšala za pet kilogramov, veliko pila in odvajala vodo ter nazadnje povsemoslabela pristala v mariborskem kliničnem centru. V ljubljanskem kliničnem centru,kamor so jo kmalu premestili, so jo naučili vse o sladkorni bolezni in ustreznem rav-nanju. Sprva je bilo težko, se spominja, vendar je s pomočjo medicinskega osebja instaršev začetno stisko premagala in bolezen ter vse, kar ta prinaša, kmalu sprejelaza svojo in se ji prilagodila. Ugotovila je namreč, da z boleznijo laže živiš, če josprejmeš. Sebe ocenjuje kot disciplinirano bolnico, ki ve, zakaj se mora držati dolo-čenih dietnih omejitev in zakaj si ne more privoščiti prav vsega, kar bi si morda žele-la. Vseeno živi povsem normalno, tako kot njeni vrstniki. Pri inzulinski terapiji ji po-maga inzulinska črpalka, na katero se je povsem navadila. A ko je aprila slišala, daslovenski strokovnjaki skupaj z izraelskimi pripravljajo raziskavo, v kateri bodo preiz-kušali računalniški sistem, ki bo bedel nad merjenjem krvnega sladkorja in določalodmerke inzulina, se ji je to zdelo izjemno zanimivo. Največjo prednost sistema za-prte zanke vidi v psihični razbremenitvi, saj ji v tem primeru ne bi bilo treba več raz-mišljati, ali bo ponoči morda nastopila hipoglikemija, odpadel pa bi tudi strah, kiga zdaj vedno čuti, če gre od doma in bo med ljudmi, ki niso vešči ustrezne pomočidiabetiku v težavah. Z računalniškim čipom v inzulinski črpalki bi ta strah postal po-vsem odvečen.

Učenci in dijaki, ki se udeležijo tekmo-vanj o znanju sladkorne bolezni, si takopridobijo znanje o pravilni prehrani indiabetesu. S to popotnico se bodo zna-li izogniti bolezni, ki nastane zaradi ne-pravilnega načina življenja. Veseli nas,da je tekmovalcev vsako leto več.

Izobraževanje tudi za učiteljeZa učitelje in mentorje, ki pripravlja-

jo tekmovalce na preizkus znanja, smoseptembra organizirali seminar na totemo. Udeležilo se ga je 45 učiteljev izvse Slovenije. Poslušali so sedem stro-kovnih predavanj o sladkorni bolezni, za-pletih in prehrani. Predstavitev dela inorganiziranosti zveze društev diabeti-kov je predstavil predsednik Janko Ku-šar. Ob tej priložnosti je asist. Dražen-ka Pongrac Barlovič, dr. med., predsta-vila sladkorno bolezen kot epidemijomoderne dobe ter pojasnila vzroke na-stanka. O pomenu telesne aktivnosti jespregovoril asist. Aleš Skvarča, dr. med.,o sladkorni bolezni v otroštvu in mlados-tniških letih pa doc. dr. Nataša Bratina,dr. med.

Prisluhnili smo tudi osebni izpovedimlade študentke, ki je zbolela za diabe-tesom tipa 1. Učitelji so se poučili tudi o

pomenu štetja ogljikovih hidratov priprehrani s pomočjo Andreje Širca Čam-pa, univ. dipl. ing. živil. teh. S podrob-nejšimi informacijami o letošnjem tekmo-vanju pa je srečanje zaključila vodja tek-movanja Ksenija Šperanda Vidoševič.

Šolsko in državno tekmovanjeŠolskega tekmovanja se je letos ude-

ležilo 361 šol, tekmovalo je 10.373 učen-cev in dijakov. Na šolski ravni je bilo do-

seženih 3094 bronastihpriznanj. Na državnotekmovanje se je uvr-stilo 310 šol z 801 tek-movalcem.

Tekmovanje nadržavni ravni jepotekalo na trehlokacijah

Na ŠC Celje, Gimna-ziji Lava, je tekmovalo324 tekmovalcev iz 127šol; na srednji šoli GrmNovo mesto je tekmo-valo 268 tekmovalceviz 106 šol in na OŠ Iva-

na Groharja je tekmovalo 191 tekmoval-cev iz 76 šol. Učencem in dijakom nadržavnem tekmovanju smo podelili 409srebrnih in 124 zlatih priznaj.

Prihodnost sladkorne boleznise spreminja!

Zveza se je z izvajanjem tekmovanjapravilno odločila, da mladim ponudinov izziv in popestritev šolskega vsakda-njika, ki sta sočasno najboljša naložbav znanje o sladkorni bolezni za prihod-nje rodove. V Sloveniji imamo 79.268udeležencev tekmovanj, ki bodo s prid-obljenim znanjem znali zdravo živetiin predajati nauk svojcem, družini in pri-jateljem. Čestitamo vsem učencem in di-jakom, ki so se udeležili 13. tekmova-nja. Zahvaljujemo se vsem sodelujočimpri izvedbi tekmovanja, predavatelji-cam in predavateljem, mentoricam inmentorjem, kolektivom na šolah, čla-nom društev diabetikov, komisijam našolah in članom komisij na državnemtekmovanju, saj so svoje delo opraviliodlično. Prav tako se zahvaljujemo vsemsponzorjem, ki so podprli in omogoči-li tekmovanje.

Popotnica za zdravo življenje

Novembra smo uspešno končali 13. državno tekmovanje učencev in dijakov v znanju o sladkorni bolezni. Zvezadruštev diabetikov Slovenije od leta 1999 organizira tekmovanje vsako leto in s tem poskrbi, da mladi pridobijoznanje o sladkorni bolezni. Danes vemo, da je kakovostno življenje s sladkorno boleznijo odvisno od pravilnegazdravljenja, samokontrole in samovodenja bolezni, rednega gibanja in izbranega prehranjevanja.

OSREDNJA TEMA Svetovni dan sladkorne bolezni v šolah


® Špelca Rudolf in Ksenija Šperanda Vidoševič

Število učencev, ki tekmujejo v preverjanju znanja, vsako letonarašča. Letos se je tekmovanja udeležilo že 10.373 učencev

Število tekmujočih učencev in dijakov v letih 1999-2011

S tekmovanja v Novem mestu


Kako so tekmovanje o sladkorni bolezni

doživeli mladi udeleženci?Žan: »Že ko sem bil majhen, mi

je bilo to tekmovanje zelo všeč.Tako sem se o teh podatkihmalo bolj pozanimal in se pri-javil na tekmovanje.«

Eva: »Zdaj vem, da to ni bole-zen zaradi slaščic, da zdravlje-nje ne zahteva samo odreka-nja sladkorju, temveč zdravo,uravnoteženo prehrano in veli-ko gibanja. Že zelo majhni ko-raki so dovolj, da kaj spremeni-mo. Tudi zmanjšanje maščob-ne hrane in sladkorja je korakk lepši prihodnosti.«

Sara: »Zdaj bom bolj pazljivapri hrani in pri gibanju, prepo-znala bom znake sladkornebolezni.«

Alja: »Diabetik mora uživati pol-no življenje in nadzoruje najsladkorno bolezen in naj nedovoli, da bi ona nadzorovalanjega.«

Utrinki z državnih tekmovanj

Celje – Na ŠČ Celje, Gimnazija Lava,nas ni preganjal šolski zvonec, a vsesmo opravili odlično, pravočasno, vmiru in z veseljem.

V uspešni ekipi so sodelovali: prof. Ma-rija Gubenšek Vezočnik, ravnateljica, Slav-ko Brus, predsednik Društva diabetikovCelje, prof. Marija Kresnik, univ. dipl.

biol., in prof. Helena Narin mentorici, inIgor Dosedla, mentor, dijak – voditelj pro-slave, dijaki šolskega ansambla, dijaki-nja pevka z zelo lepim glasom, dežurnidijaki, dežurni gostinci, Bojan Proje, pred-sednik Društva diabetikov Mežiške doli-ne in prikupen fotoreporter dogodka, terKsenija Šperanda Vidoševič.

Novo mesto – Tekmovanja se je udeležilo 268 učencev os-novnih in dijakov srednjih šol, ki so bili na šolskih tek-movanjih oktobra letos najboljši na posameznih šolah inso dosegli najmanj 34 točk. Spremljalo jih je še 106 men-torjev.

Mlade tekmovalce sta poleg ravnateljice Vide Hlebec in žu-pana mestne občine Novo mesto Alojzija Muhiča pozdravilatudi Alojz Rudolf, član izvršnega odbora zveze in član IDF Ev-rope, in Peter Miklavčič, predsednik Društva diabetikov Novomesto.

Prisotno je bilo tudi naše društvo. Člani izvršilnega od-bora so na stojnici razstavili ter delili zloženke in drugo gra-divo o delu društva, o sladkorni bolezni, raznih pripomoč-kih, ki se uporabljajo pri zdravljenju, pa tudi priporočila o zdra-vi prehrani. Po tekmovanju so v jedilnici šole postregli s ko-silom. Polni novih izkušenj smo vsi skupaj odšli na svoje do-

move in ponesli s seboj lepo doživetje s Kmetijske šole Novomesto –Bajnofa. Rezultati tekmovanja so objavljeni na sple-tni strani zveze. Stanislava Hude in Jožica Mikec

Škofja Loka – Državno tekmova-nje na Osnovni šoliIvana Groharja vŠkofji Loki je pote-kalo uspešno in vzadovoljstvo vsehudeležencev. Tek-movalo je 194 učen-cev in dijakov s 76šol.

Državno komisijoso sestavljali: SilvaŽontar, predsednicaDruštva diabetikovŠkofja Loka, diabe-tolog Tomaž Cam-lek, Janko Kušar,predsednik zveze,Zlatko Košič, ravna-telj, in prof. TinaOsterman, mentori-ca na šoli OŠ IvanaGroharja.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagalipri organizaciji tekmovanja in s svojim tru-dom prispevali svoj delež k izobraževanju

mladih. Vsem zapo-slenim na Osnovnišoli Ivana Groharja,ki ste sodelovali pritekmovanju, se zavaše plemenito deloiskreno zahvaljuje-mo. Dobitnikom pri-

znanj za znanje o sladkorni bolezni izvršniodbor Društva diabetikov Škofja Loka iskre-no čestita. Silva Žontar

»V novih smernicah za klinično obrav-navo sladkorne bolezni tipa 2 pri odra-slih poudarjamo, naj bo edukacija ved-no dostopna bolnikom in svojcem, ka-dar bi se ti želeli posvetovati,« poudar-ja naša sogovornica. To možnost pa bol-niki premalo uporabljajo. »V zadnjih le-tih si prizadevamo oblikovati strukturi-rano edukacijo. To pomeni, da bolnik vdoločenem trenutku zdravljenja dobiustrezno znanje, pri čemer bi moral bitiosip majhen. V manjših ambulantah jelik medicinske sestre edukatorke mordabolj znan, ambulanto obiskujejo isti bol-niki daljši čas. V našo ambulanto je na-potenih veliko bolnikov, ob prvem pre-gledu pri zdravniku se vsak sreča tudi zedukatorko. Žal je eno samo srečanje zedukatorko ob odkritju (ali poslabša-nju) sladkorne bolezni premalo.«

Ne le posvetEdukacija je ključni dejavnik pri obrav-

navi vse od postavitve diagnoze pa sko-zi celoten potek življenja bolnika s slad-korno boleznijo. Ne gre le za svetovanjev ozkem pomenu besede. EdukatorkaJana Klavs: »Edukacija ni samo poučeva-nje, ampak vključuje velikanski deležpsihološko-socialne pomoči, je tudi mo-tivacija in trening pri prilagajanju terapi-je in uvajanju nove.« Tak tip zdravstve-ne vzgoje lahko izvaja le medicinska se-stra z (najmanj) diplomo. »Ocenjujem,da smo med najbolj izobraženimi zdrav-stvenimi kadri,« dodaja Jana Klavs, ki seje ob študiju zdravstvene nege dodatnoizobraževala na ljubljanski filozofski fa-kulteti iz andragogike in pedagogike.

Znanje je ključEdukacija bolnikov s sladkorno bolez-

nijo, ki pridejo v obravnavo v diabetolo-ško ambulanto na polikliniko oziroma kli-nični oddelek v ljubljanskem UKC, jedelno strukturirana in delno na voljo gle-de na potrebe posameznih bolnikov. Se-stra Jana Klavs: »Vsak, ki pride k nam napregled, opravi skupinsko edukacijo otem, kaj je sladkorna bolezen, in o ustre-zni prehrani. Tiste, ki jim glikemijo ure-dimo ambulantno, nato vrnemo v obrav-navo na primarno raven. Pri nas ostane-jo bolniki, ki potrebujejo bolj komplek-sno zdravljenje. Ti dobijo edukacijo popotrebi.« Vseh vsebin skupaj je pribli-žno 40. »O prehrani izvajamo pet razli-čnih učnih vsebin, ki jih prilagajamozmožnostim bolnika. Največ znanja mo-rajo imeti bolniki z inzulinsko črpalko,prav pri vsakem bolniku pa cilje vednodoločimo skupaj z njim in individual-no.« Kot je prepričana sogovornica, bimoral vsak sladkorni bolnik že ob začet-ku bolezni slišati edukacijo o diabeti-čnem stopalu in drugih poznih zapletihsladkorne bolezni. Za bolnike z inzulin-skim zdravljenjem je na voljo veriga učnihvsebin, ki se nanašajo na opolnomoče-nje za izvajanje ter nadaljnje nadzorova-nje in vodenje svoje sladkorne bolezni.»Poseben pomen ima edukacija svojcev.Neredko predvsem starejši moški nima-jo nikakršnega pregleda nad tem, kajjedo. Takrat je pomembna edukacija nji-hove partnerke.«

Odkrit pogovor Timski pristop pri obravnavi sladkor-

ne bolezni pomeni sodelovanje najmanjtreh, torej bolnika, zdravnika in eduka-torja. Zdravnik uvede terapijo, šele medšolo uvajanja inzulina pa se izkaže, alije bila ta ustrezno zastavljena. »Bolnik

»Z bolnikom želimo razviti tako dober dialog,da nam bo zaupal«

Slovenski bolniki s sladkorno boleznijo premalo poznajo pomen in vlogo medicinske sestre edukatorke v diabetološki ambulanti. »Še več. Mnogi si napačno predstavljajo, da naj bi bili zdravniki diabetologi ves čas na voljo tudi za posvet. A to ni njihova naloga. Za to smo tukaj me,« poudarja višja medicinska sestra edukatorkaJana Klavs s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC in iz diabetološkeambulante Poliklinike v Ljubljani.

AKTUALNO Medicinske sestre edukatorke


® Tina Kralj

Edukatorka Jana Klavs: Medicinske sestereedukatorke so sodelovale pri pripravi

najnovejših smernic za klinično obravnavosladkorne bolezni tipa 2 pri odraslih zmislimi, da bi bolniku čim bolj približali

edukacijo. V tujini je vloga edukatorja zasladkorno bolezen že desetletja dobro

uveljavljena. Bolnikom pripada določenakvota posvetov z edukatorjem, ki jih vestnoizkoristijo. Pri nas se še vedno dogaja, da

bolnik edukacije ne prepozna kot delterapije.

»Ko bolniki spoznajo našo vlogo, se med nami razvije zelo lep dialog. Doklerpa imajo občutek, da so k nam poslani »kazensko«, sodelovanje ne more bitine dobro ne učinkovito.«

foto

: BRA

NE

BOM

BAč


se mora v tem procesu nekako razkritiin neredko šele nam zaupa, da morda nezmore izvajati zastavljenega načrta hra-njenja. Edukatorka vse podatke, ki jihdiabetolog pri predpisovanju inzulin-skih odmerkov morda ni imel, takoj po-sreduje naprej in zdravnik terapijo po po-trebi prilagodi. Redni timski posveti prinas glede na velikost ambulante nisomogoči (vsak dan obravnavajo pribli-žno 200 bolnikov), a pogovore izvajamoglede na potrebe. Naše delo se dopolnju-je. Pomembna razlika je morda v pristo-pu, izrazoslovju in času, ki ga edukator-ka lahko nameni bolniku.« Odkrit pogo-vor je že sam po sebi terapevtski proces,ki ga kronični bolniki še zlasti potrebu-jejo. »Topla beseda edukatorke bolnikaopogumlja in motivira. Vsakomur damovedeti, da ga spoštujemo. Tega le z ne-kakšnim mrmranjem »saj bo« seveda nebi mogle. Medicinska sestra edukatorkamora biti značajsko primerna za svojedelo.«

Konkretna vprašanja, ne teoretiziranje

»Bolnik, ki pride k nam po nasvet, nepričakuje splošnih odgovorov. Po nava-di nas kar konkretno vpraša – na pri-mer, kaj naj počne od šestih do osmihzvečer, ko ima čas. In pričakuje zelokonkretne odgovore.« Poleg iznajdljivo-sti se morajo tudi znati prilagajati na ra-zlične načine. In se: »Vsak dan smo na-šim bolnikom na voljo po svetovalnemtelefonu. Znotraj delovnika se vedno pri-lagodimo in tako ne damo nikomur ra-zloga, da ne bi prišel, češ »da ni mogelnajti ustreznega termina«. Razumemo

tudi, da nihče ni vsak dan razpoložen zaučenje. Predvsem pa naše bolnike snu-bimo z majhnimi koraki.« Bolnike je nazačetku praviloma zelo strah, da jimbodo prepovedali vse, kar imajo radi vživljenju. Jana Klavs: »In te strahove hi-tro ovržemo. Pravzaprav ničesar ne pre-povedujemo. A bolnik se mora zaveda-ti, da je ob današnji ponudbi hrane nje-gova naloga, izbrati ven tisto dobro. Do-bro zanj. In potem znova pridejo na vrstozelo konkretna vprašanja!«

Pojdite ven!Sladkorna bolezen ni razlog, da bi se

zaprli med štiri stene. »Res gre za bo-lezen, na katero preprosto ne smeš po-

zabiti, saj že samokontrola zahteva stal-no ozaveščenost. A vendar je pri samo-zdravljenju veliko možnosti in tudi ci-lje lahko zastavljamo zelo različno. Se-veda je na prvem mestu urejena glike-mija, ne smemo pa pozabiti na kakovostživljenja. Gibanje in druženje pomem-bno sopripomoreta k njej. Sladkornibolnik gre prav tako lahko ven, medljudi. V toplejših mesecih je to lažje,pozimi pa se je treba bolj potruditi.«Kaj pa v prazničnem času, ki je še po-sebej vabljiv z vsemi vrstami “grehov”?Edukatorka Jana Klavs: »V prazničnemčasu resnično opažamo več slabe vestiin motenj razpoloženja. Pa vendar takorekoč vsakdo lahko poje kakšen koščekpotice, le pravilno jo mora umestiti v je-dilnik. Kako? To pa lahko svetujemoedukatorke.«

Res nikoli ni prepozno?Snovalce in ključne akterje zdravstve-

ne politike pri nas tudi pri obvladovanjusladkorne bolezni čaka še veliko dela.Opozorimo le na drugega od štirih krov-nih ciljev nacionalnega programa, to je»preprečiti oziroma odložiti sladkornobolezen tipa 2 pri osebah z velikim tve-ganjem«. Prav v tej skupini (ostanimo priodraslih) bi bila obvezna edukacija onujnih spremembah življenjskega slogabržkone najučinkovitejša oziroma bi za-gotovo spadala v predlagano »strukturi-rano obravnavo oseb z velikim tvega-njem za sladkorno bolezen tipa 2«. Re-ferenčne ambulante (s prvimi 30 zaobravnavo sladkornih bolnikov ustre-zno izobraženimi medicinskimi sestra-mi) seveda ne zadostujejo.

Iz smernic za klinično obravnavosladkorne bolezni tipa 2 pri odraslih osebah (2011): 1. Edukacija je pomemben sestavni del

oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijoin je vseživljenjski proces. Njen cilj jebolnika opolnomočiti za odgovornosprejemanje odločitev glede samoo-skrbe svoje bolezni in s tem izboljšatipresnovno urejenost in zmanjšati tve-ganje za akutne in kronične zapletesladkorne bolezni.

2. Edukacija naj bo dostopna vsem ose-bam z visokim tveganjem za nasta-nek sladkorne bolezni in bolnikom ssladkorno boleznijo ves čas zdravlje-nja, obvezno pa:

• ob postavitvi diagnoze; • ob spremembi načina zdravljenja; • vsaj enkrat na leto; • na željo bolnika oziroma svojca.

Zbiranje starih pripomočkov za muzejsko zbirko o sladkorni bolezni Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega klinične-ga centra Ljubljana se namerava prihodnje leto seliti. Nova ambulanta bo v nekdanji pe-diatrični bolnišnici na Vrazovem trgu v Ljubljani. Vse strokovno osebje si prizadeva, da bibili novi prostori diabetiku čim bolj prijazni. Odločili so se, da bodo uredili tudi spominskozbirko, kjer se bomo lahko sprehodili skozi čas zdravljenja sladkorne bolezni v Sloveniji.

če imate morda doma kakšen star predmet, ki ste ga uporabljali pri zdravljenju, mordaglukometer, star peresnik, dnevnik samokontrole ali staro inzulinsko iglo oziroma karkoli nasbo popeljalo v preteklost zdravljenja diabetesa, vas vljudno prosijo, da sodelujete pri ustvar-janju zgodovinske zbirke in izdelek diabetološkemu oddelku podarite.

Hvaležni vam bodo, če boste pobrskali po predalih ali podstrešju.

Podarjene predmete s svojimi kontaktnimi podatki lahko pošljete na: Evelina Oltra, Diabetološke ambulante, Poliklinika, Njegoševa 4, 1525 Ljubljana.

Za dodatna vprašanja pa lahko pokličete na: 01 522 35 64.

Kot je bilo načrtovano, v prvi fazi uva-janja teh ambulant v njih vodijo bolni-ke z astmo, kronično obstruktivno plju-čno boleznijo (KOPB) in sladkorno bo-leznijo. Preventiva, ki je tudi zelo po-memben del delovanja teh ambulant,pa zajema širši spekter kroničnih bole-zni: depresijo, zvišan krvni tlak, srčno-žilne bolezni, astmo, sladkorno bole-zen in KOPB.

Pomembna dopolnitevstrokovnega tima: diplomiranamedicinska sestra

Referenčne ambulante so prinesle šeeno pomembno novost. Zdravstvenemutimu se je namreč prvič pridružila diplo-mirana medicinska sestra. Do zdaj jebila na primarni ravni poleg zdravnikav timu zdravstvenega varstva za odraslesrednja medicinska sestra, zdaj ga jeobogatila še diplomirana medicinska se-stra. Referenčne ambulante so zaživelepo vsej državi, za zdaj jih je štirideset,med drugim tudi v Zdravstvenem domuLjubljana Šentvid. V njem sta v referen-čni ambulanti dve diplomirani medicin-ski sestri, Marta Peklar in Petra Globoč-nik, ki izvrstno sodelujeta in se dopol-njujeta. Z njima smo se pogovarjali, kernas je zanimalo, kako projekt referenčnihambulant deluje tudi v praksi.

Prvi vtisi pozitivniKot pravita sogovornici, so prvi vtisi o

delu v referenčni ambulanti zelo pozi-tivni. V praksi njuno delo poteka v tes-nem sodelovanju z zdravnico in zdrav-nikom. Bolnike, ki pridejo na pregled, po-vabita še na obisk referenčne ambulan-te in večina njuno povabilo sprejme. Kerse je delo v ambulantah šele dobro za-čelo, »svoje« bolnike šele spoznavata. Spomočjo zdravstvenih kartonov in ko-munikacije z ljudmi poskušata ugotovi-ti, ali je človek, ki je prišel v njuno am-

bulanto, zdrav ali ima katero od kroni-čnih bolezni. Če je zdrav, mu najprejponudita vprašalnik, s katerim ugotovi-ta, ali ima morda izražene dejavnike tve-ganja za razvoj kroničnih bolezni, zla-sti previsoko telesno težo in kajenje.Skozi vprašalnik dobita tudi dober vpo-gled v človekov način življenja, ki je do-bra podlaga za svetovanje in zdravstve-no vzgojo.

Na prvem srečanju oziroma pregle-du vsakega posameznika tudi stehtata,izmerita njegovo višino in obseg pasu,določita indeks telesne mase, preveri-ta krvni tlak in določita vrednost krvne-ga sladkorja in holesterola, kadilci poštiridesetem letu pa opravijo še spiro-metrijo.

Spremljanje kroničnih bolnikovČe imata pred seboj človeka, ki ima

kronično bolezen, recimo astmo ali slad-korno bolezen, skušata ugotoviti, kakoje njegova bolezen vodena, kako se člo-vek počuti, ali ima kakšne težave, alijemlje zdravila, ali jih jemlje redno in pra-vilno. Sogovornici sta povedali, da ima-ta tudi poseben vprašalnik, s katerimugotavljata urejenost astme. Če je bole-zen pod ustreznim nadzorom in dobrovodena, bolnika naročita na vnovičenobisk v referenčni ambulanti ob sočas-nem pregledu pri zdravnici.

Prvi odzivi bolnikovLjudje so se na referenčne ambulante

odzvali zelo pozitivno. Večina jih z ve-seljem sprejme povabilo še k diplomira-ni medicinski sestri, odklonilni so red-ki posamezniki. Zanimivo je, da so nadnovostjo navdušeni tudi mlajši ljudje,ki praviloma še nimajo kroničnih bole-zni, a so zelo dovzetni za pogovore ozdravem načinu življenja.

V referenčni ambulanti so, kot rečeno,osredinjeni na kronične bolezni, pred-

vsem na KOPB, astmo in sladkorno bo-lezen. Marta Peklar pravi, da sta s kole-gico odkrili tudi že nekaj novih sladkor-nih bolnikov, vse starejše od štiridesetlet, torej v letih, ko se tipično začne zbo-levanje za to boleznijo tipa 2. Kot pravisogovornica, so jo presenetile izredno vi-soke vrednosti krvnega sladkorja (tudičez deset), ki so jih imeli nekateri teh bol-nikov, obenem pa niso imeli izraženihsimptomov bolezni.

Sicer pa Marta Peklar vse sladkornebolnike iz ZD Šentvid pozna že iz tam-kajšnje diabetološke ambulante, v kate-ri tudi dela. Ko pridejo k njej v referen-čno ambulanto, se pogovorijo o terapi-ji in morebitnih težavah pri njej, vprašajih, kako jemljejo zdravila, kako se pre-hranjujejo, preveri tudi njihov krvni tlakin vrednost krvnega sladkorja. Velikoprednost vidi v tem, ker se z njimi že po-zna, dodatni obiski poleg diabetološkeambulante se ji zdijo pozitivna in doda-na vrednost že siceršnji skrbi za sladkor-ne bolnike. Občutek ima, da tudi bolni-ki gledajo na referenčne ambulante spodobnega stališča.

Svetovanje drugačnega načinaživljenja

V referenčni ambulanti medicinskesestre svetujejo ljudem, kako naj živijo,da bodo čim dlje ostali zdravi oziromada bo njihova bolezen povzročala čimmanj težav. V kolikšni meri pa so ljudjedojemljivi za nasvete in predlagane spre-membe življenjskega sloga? Zelo razli-čno, pojasnjuje Marta Peklar. Po njenihizkušnjah je najtežja sprememba opusti-tev kajenja. Strastni kadilci najbolj ne-radi slišijo, da bi morali kaj spremenitiv svojem življenju. A sogovornica niobupala, ravno nasprotno; prepričati ka-dilce, naj opustijo kajenje, si je vzela zaosebni in strokovni izziv. O posledicahdolgoletnega kajenja se je namreč lah-

Zdaj so zaživele!

Letošnjega aprila se je v primarnem zdravstvu začela pomembna novost v načinu dela. Svoja vrata so odprle tako imenovane referenčne ambulante, za katere so dali pobudo zdravniki družinske medicine. Program zanje sopripravili v sodelovanju z zdravniki iz sekundarnega zdravstva. Referenčne ambulante so s svojim delovanjemnajvečje spremembe vnesle na področje obravnave kroničnih bolezni: pri njihovem odkrivanju, presejanju, vodenjuin svetovanju.

AKTUALNO Referenčne ambulante




ko na lastne oči prepričala, ko je predkratkim opravljala dodatno izobraževa-nje na Golniku.

Sodelovanje kolegov inreferenčnih ambulant

Referenčne ambulante so za vse, kidelajo v njih, novost, zato je za čim boljgladko delo pomembno tesno sodelo-vanje. Sogovornici poudarjata, da med

seboj tesno sodelujeta, v veliko in dobro-došlo pomoč pa je tudi delo v skupinah,v katerih so medicinske sestre iz razli-čnih zdravstvenih domov. Med seboj seveliko pogovarjajo o povsem praktičnihvidikih svojega dela, izmenjujejo izkuš-nje in primere dobre prakse. Opažata, daimajo vsi zelo podobne izkušnje, ki sopredvsem pozitivne, zagotovo tudi zato,ker vse sestre v referenčnih ambulantah

svoje delo opravljajo z veliko zavzetost-jo in veseljem. Ob tem pa seveda skrbi-jo tudi za svoje znanje, ki ga bodo red-no dopolnjevale. Predvideno redno šo-lanje zajema sklop desetih modulov, vkaterih bodo poglobile znanje o vsehkroničnih obolenjih, obenem pa bodopridobile tudi smernice in protokole,kako z bolniki s posamičnimi kronični-mi boleznimi pravilno ravnati.

Celje

ŽERJAV Katja, ZASEBNA AMBULANTA DRUŽINSKE MEDICINE, Gregorčičeva 4, CELJEBERGINC Marjan, ZASEBNA AMBULANTA SPLOŠNE MEDICINE, Mestni trg 17, SLOVENSKE KONJICEPUGELJ Mihaela, ZD SLOVENSKE KONJICE, Mestni trg 17, SLOVENSKE KONJICEKUS SOTOŠEK Ingrid, ZD RADEČE, Ulica OF 8, RADEČEZLATEČAN Melita, ZD LAŠKO, Kidričeva ulica 5b, LAŠKOBOŽIČEK Franc, ZASEBNA AMBULANTA DRUŽINSKE MEDICINE, Bistrica ob Sotli 7d, BISTRICA OB SOTLIGOVC ERŽEN Jana, ZD CELJE (Zp Vojnik), Keršova 1, VOJNIKKRAVOS Andrej, ZASEBNA AMBULANTA SPLOŠNE MEDICINE, Prešernova ulica 6, ŽALECTASIĆ ILIĆ Melita, ZD ŠENTJUR, Cesta Leona Dobrotinška 3b, ŠENTJUR.PRAZNIK Igor, ZASEBNA ZDRAVNIŠKA ORDINACIJA, Keršova 2, VOJNIK

Koper

CVETKO Tatjana, ZD KOPER, Dellavallejeva ulica 3, KOPERANDERLUH Radojka, ZD KOPER, Dellavallejeva ulica 3, KOPERKOLANDER BIZJAK Ljubica, ZD KOPER, Dellavallejeva ulica 3, KOPERKISELIĆ LOVRIĆ Sonja, ZD ILIRSKA BISTRICA, Gregorčičeva cesta 8, ILIRSKA BISTRICAVATOVEC PROGAR Irena, ZD POSTOJNA, Prečna ulica 2, POSTOJNAPAHOR Karmen, ZASEBNA ABMULANTA SPLOŠNE MEDICINE, Prečna ulica 2, POSTOJNAPOGAČNIK GODNIČ Tadeja, ZD SEŽANA, Partizanska cesta 24, SEŽANASTEGEL Nardo, FEBRIS D.O.O., Kolodvorska 24, PIVKAČEHOVIN Tanja , ZD POSTOJNA, Prečna ulica 2, POSTOJNA

Kranj

PINTAR Romana, ZAVOD RR, Stara cesta 10, ŠKOFJA LOKAŠUBIC Andrej, AMBULANTA ŠUBIC D.O.O., Stara cesta 10, ŠKOFJA LOKANOVAK MEDIČ Milena, MEDIM D.O.O., Stara cesta 10, ŠKOFJA LOKAKOŠIR Branko, AMBULANTA KOŠIR D.O.O., Podlubnik 307, ŠKOFJA LOKA/ŽELEZNIKILESKOVAR Tanja, OZG KRANJ (OE RADOVLJICA), Kopališka 7, RADOVLJICAPOTOČNIK Nuša, OZG KRANJ (OE RADOVLJICA), Kopališka 7, RADOVLJICAPIRIH Damjana, SINOPSIS D.O.O., Kopališka 7, RADOVLJICA PODLESNIK Pavel, P&TH, ZASEBNA SPLOŠNA AMBULANTA, Kopališka 7, RADOVLJICASTEPANOVIĆ Aleksander, OZG KRANJ (OE KRANJ), Gosposvetska c. 10, KRANJPRIMOŽIČ Tatjana, OZG KRANJ (OE KRANJ), Gosposvetska c. 10, KRANJKRALJ ODAR Alenka, OZG KRANJ (OE JESENICE), Cesta Maršala Tita78, JESENICEKERSNIK Janko, OZG KRANJ (OE KRANJSKA GORA), Koroška 2, KRANJSKA GORAZONIK Lepold, OZG KRANJ (OE BLED), Gosposvetska ulica 9, BLED TOMAZIN Iztok, OZG KRANJ (OE TRŽIČ), Blejska cesta 10, TRŽIČ HABJAN Gregor , AM HABJAN D.O.O., Racovnik 29, ŽELEZNIKIPOGAČNIK PETERNEL Damijana, ZASEBNA AMBULANTA SP. MEDICINE, Gosposvetska ulica 10A, KRANJ

Krško

MARINČEK Zdenka, ZD BREŽICE, Černelčeva cesta 8, BREŽICEILJAŽ Rade, ZASEBNA AMBULANTA SPLOŠNE MEDICINE, Černelčeva cesta 8, BREŽICEZORKO KURINČIČ Janja, ZD KRŠKO (ZP SENOVO), Cesta krških žrtev 132c, SENOVO.

Maribor

KERT Suzana, ZD MARIBOR, Ulica talcev 9, MARIBORJAKOPIN Ana, ZD MARIBOR, Ulica talcev 9, MARIBORCEROVIČ Metka, ZD MARIBOR, Ulica talcev 9, MARIBORTUŠEK BUNC Ksenija, ZD MARIBOR, Ulica talcev 9, MARIBORPAUL-LOBNIK Petra, ZD MARIBOR, Ulica talcev 9, MARIBORVOBOVNIK GROBELNIK Polonca, GENTEROLOŠKA IN SP. AMBULANTA, Železnikova ulica 4, MARIBOR PETEK-UHAN Metka, ZD PTUJ, Potrčeva 19a, PTUJSIMONIČ Rahela, ZD PTUJ, Potrčeva 19a, PTUJJERKOVIĆ Branko, AMBULANTA JERKOVIĆ, Osojnikova cesta 9, PTUJŠAŠKO Valerija, AMBULANTA ŠAŠKO, Osojnikova cesta 9, PTUJSIMONIČ Alenka, ZD ORMOŽ, Ulica dr. Hrovata 4, ORMOŽVINCEK RANTEŠ Roberta, ZD ORMOŽ, Ulica dr. Hrovata 4, ORMOŽTETIČKOVIČ-RANFL Marta, AMBULANTA SPLOŠNE MEDICINE, Ulica dr. Hrovata 4, ORMOŽREBOL ZADRAVEC Mojca, ZDRAV SLOG D.O.O., Pesnica pri Mariboru 42c, PESNICAANTOLINC KOŠAT Alenka, ZD SLOVENSKA BISTRICA, Partizanska ulica 30, SLOVENSKA BISTRICA.RUPNIK Darinka, ZD SLOVENSKA BISTRICA, Partizanska ulica 30, SLOVENSKA BISTRICAIVETIĆ Vojislav, AMBULANTA DRUŽINSKE MEDICINE SAVA, Cesta k Dravi 8, SPODNJI DUPLEKLASBACHER Miro, NAŠA AMBULANTA, Juršinci 3, JURŠINCI

Murska Sobota

HEBAR KEPE Julijana, ZD LENDAVA, Kidričeva 34, LENDAVAMAKOTER Suzana, ZD LJUTOMER, C. l. slovenskega tabora 2, LJUTOMERDUKIĆ Jasminka, ORDINACIJA SPLOŠNE MEDICINE, Križevci 34a, 9242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERUMUHR Rupert, ZD MURSKA SOBOTA (ZP Martjanci), Martjanci 19, MARTJANCIAVSEC Branko, ZD GORNJA RADGONA, Partizanska cesta 40, GORNJA RADGONAKOVEŠ Dean, AMBULANTA SPLOŠNE MEDICINE “ŽIVA”, Tišina 1, TIŠINA

Nova Gorica

TERBIŽAN RUPNIK Martina, ZD AJDOVŠČINA, Tovarniška cesta 3, AJDOVŠČINAČESNIK Ardea, ZASEBNA SPLOŠNA AMBULANTA, Lokarjev drevored 2, AJDOVŠČINAGABRŠČEK LIPUŽIČ Ljubomira, ZD TOLMIN, Prešernova ulica 6a, TOLMINAHAČIČ-SREDNIK Nika, ZD NOVA GORICA (Šempeter pri Gorici), Rejčeva ulica 4, NOVA GORICAVODOPIVEC JAMŠEK Vlasta, ZD NOVA GORICA (Šempeter pri Gorici), Rejčeva ulica 4, NOVA GORICADEMŠAR Mihael, DRUŽINSKA MEDICINA NOVA GORICA, Streliška pot 2, NOVA GORICAŠINIGOJ Damijana, AMBULANTA SPLOŠNE MEDICINE, Rejčeva ulica 4, NOVA GORICA

Novo mesto

KAVŠEK Dušanka, ZD NOVO MESTO, Kandijska cesta 4, NOVO MESTOVEČEK MIJOČ, Nada, ZD NOVO MESTO, Kandijska cesta 4, NOVO MESTO KRANJC Jernej, ZD NOVO MESTO, Kandijska cesta 4, NOVO MESTOPETEK ŠTER Marija, ZD TREBNJE, Golijev trg 3, TREBNJEŠPEC Ljiljana, ZD ČRNOMELJ, Delajevska pot 4, ČRNOMELJ

Ravne na Koroškem

KOŽELJ-REKANOVIČ Zdenka, ZD RAVNE NA KOROŠKEM (ZP PREVALJE), Trg 57, PREVALJEHARTMAN KRNC Darinka, ZD SLOVENJ GRADEC, Partizanska pot 16, SLOVENJ GRADEC

Ljubljana

KLANČAR Darinka, ZAVOD ZA ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI IN SVETOVANJE “EVITA”, Cesta pod slivnico 1,CERKNICA

JUTREŠA PRAH Aleksandra, ZD HRASTNIK, Novi dan 4, HRASTNIKKOKALJ OBLAK Nina, ZD IDRIJA, Ulica Otona Župančiča 3, IDRIJAKLANČAR Anita, ZD IDRIJA, Ulica Otona Župančiča 3, IDRIJAŠTEFANČIČ GAŠPERŠIČ Marija, ORDINACIJA SPLOŠNE MEDICINE, Banija 4, IGZUPANČIČ Janez, ZD IVANČNA GORICA, Cesta 2. grupe odredov 16, IVANČNA GORICAPLEŠNAR-CVIRN Damjana, AMBULANTA SPLOŠNE MEDICINE, Novi trg 26a, KAMNIKAHLIN Dragotin, SPLOŠNA AMBULANTA, Novi trg 26a, KAMNIKPFAJFAR-KRIŽNIČ Nadja , ZD KAMNIK, Novi trg 26, KAMNIKLOČNIŠKAR Lilijana, ZZ REVITA (enota BEŽIGRAD), Peričeva 31, LJUBLJANAKLANČIČ Dean, ZZ REVITA (enota KOMENDA), Glavarjeva 61a, KOMENDAJUTERŠEK Milojka, ZD LITIJA, Partizanska pot 8a, LITIJAMLINAR AGREŽ Monika, ZD LITIJA, Partizanska pot 8a, LITIJASTRGAR HLADNIK Mihaela, ZD LJUBLJANA (enota BEŽIGRAD), Primožičeva ulica 2, LJUBLJANAFRAS Tamara, ZD LJUBLJANA (enota CENTER), Metelkova ulica 9, LJUBLJANATRŠAN Vida, ZD LJUBLJANA (enota CENTER), Metelkova ulica 9, LJUBLJANA JURKOVIČ Gordana, ZD LJUBLJANA (enota CENTER), Metelkova ulica 9, LJUBLJANAKENDA Martin, ZD LJUBLJANA (enota ŠENTVID), Ob Zdravstvenem domu 1, LJUBLJANAŽINKO Gorazd, ZD LJUBLJANA (enota Šiška), Ob Zdravstvenem domu 1, LJUBLJANAREMIC Viljema , ZD LJUBLJANA (enota ŠENTVID), Ob Zdravstvenem domu 1, LJUBLJANASTEGNE IGNJATOVIČ Tea, ZD LJUBLJANA (enota ŠENTVID), Ob Zdravstvenem domu 1, LJUBLJANA TRČEK BREZNIKAR Jarmila, ZD LJUBLJANA (enota ŠENTVID), Ob Zdravstvenem domu 1, LJUBLJANABULC Mateja, ZD LJUBLJANA (enota ŠIŠKA), Derčeva 5, LJUBLJANABORNŠEK REPAR Simona, ZD LJUBLJANA (enota VIČ-RUDNIK), Vnanje Gorice, Nova pot 5, LJUBLJANAKOPČAVER GUČEK Nena, ZD LJUBLJANA (enota VIČ-RUDNIK), Šestova ulica 10, LJUBLJANAŽORŽ Gojmir, AMBULANTA SPLOŠNE MEDICINE , Cesta v mestni log 55, LJUBLJANAPETEK Davorina, ZDRAVSTVENI ZAVOD ZDRAVJE, Smoletova 18, LJUBLJANATURK Katarina, ZD LOGATEC, Notranjska 2, LOGATECHAJDAREVIČ Amira, ZD TRBOVLJE, Rudarska cesta 12, TRBOVLJERUS Peter, ZD RIBNICA, Hrib 203, LOŠKI POTOKRUS Primož, STUDIO R D.O.O., Cesta 6. maja 11, VRHNIKA

Referenčne ambulante po regijah

Prav sladkorni bolniki so zaradi na-rave svoje bolezni, ki zahteva stalennadzor in zdravljenje, v primerjavi zdrugimi bolniki z dolgotrajnimi bolez-nimi še bolj psihično obremenjeni. De-presija se pri njih največkrat razvije vprvem letu po postavitvi diagnoze ali ponastanku poznih zapletov, ne glede natip sladkorne bolezni. Kot svetujejonove smernice za klinično obravnavosladkorne bolezni tipa 2 pri odraslembolniku, naj bi se zdravniki s sladkor-nim bolnikom pogovorili o njegovempsihološkem počutju že takoj po po-stavitvi diagnoze ter tudi pozneje obča-sno ocenili njegovo počutje in psiholo-ško stanje. Pri blagih depresijah je do-volj uvajanje prijetnih telesnih aktiv-nosti. Pri zmernih depresijah bi bilepotrebne skupinske obravnave po na-čelih vedenjsko-kognitivne terapije in popotrebi uvedba sočasnega jemanja an-tidepresivov. Pri prilagoditveni motnji,zmerni depresiji, ki ne kaže tendenceizboljšanja, in pri hudi depresiji pa bibolnika moral obravnavati klinični psi-holog ali psihiater, ki je dobro seznanjentudi s sladkorno boleznijo.

Tip 1 že ima pomoč»Najbolje bi bilo, da bi skupinske

obravnave zmernih depresij pri sladkor-nih bolnikih izvajala klinični psiholog inedukatorka skupaj. To bi bilo mogoče,če bi imeli na KO za endokrinologijo, dia-betes in presnovne bolezni “svojega”psihologa. Za zdaj sem sam celotno In-terno kliniko,« pojasnjuje Dušan Enova,ki pa v prihodnost gleda optimistično.»Na podlagi kliničnih smernic z dokazipodprtih obravnav iz tujine bomo lah-ko na novo zastavili potrebe po klini-čnih psihologih tudi pri nas. Seveda botreba najprej na vseh klinikah ugotovi-ti, koliko bolnišničnih in ambulantnihbolnikov bi v resnici potrebovalo tovrstno

pomoč.« V sedanjih razmerah pa sogo-vornik zagovarja stališče, da bi moralbiti klinični psiholog vključen v stan-dardno edukacijo pri vseh na novo od-kritih bolnikih s sladkorno boleznijotipa 1, kar že velja na bolniškem oddel-ku za sladkorne bolnike v UKCL.

Žalovanje zaradi bolezni Bolnik mora po diagnozi sladkorna

bolezen sprejeti dejstvo, da bo moralsvoje življenje urediti na novo. Pravilo-ma naj bi mu t. i. anksiozno krizo – toje obdobje šoka ob spoznanju, da smozboleli za kronično boleznijo – uspeloodpraviti v nekaj tednih. Včasih se ža-lovanje za izgubo zdravja zavleče do polleta, takrat gre za t. i. prilagoditvenomotnjo. Če se tudi v tem času ne konča,

temveč celo poglobi, praviloma prerastev depresijo. Dušan Enova: »Pri vzposta-vljanju novega reda potrebujemo svojosposobnost načrtovanja in izvrševanjaopravil. Če je opravljanje izvršitvenihfunkcij v možganih moteno, ne moremodobro izvajati niti dveh stvari hkrati, de-nimo gledati poročil po televiziji in sehkrati pogovarjati z gosti. Prav to je zna-čilno za bolnike z zmerno depresijo.«Bolniki v globoki depresiji zaradi ne-nehnih avtomatskih negativnih misli nezmorejo zadovoljivo spremljati niti po-ročil, prav tako si ne zapomnijo skorajničesar iz vsebine.

Bo še kdaj bolje?Vsem bolnikom, ki jih je prizadela de-

presija, ne glede na stopnjo, bi bilo tre-

Tudi pozimi ven in med ljudi!

Glede na ocene o pojavnosti depresije med bolniki s sladkorno boleznijo ima v Sloveniji to razpoloženjsko motnjonajmanj 40 tisoč sladkornih bolnikov. Prepoznana je le pri tretjini. Eden izmed razlogov za slabo prepoznanodepresijo pri sladkornih bolnikih je prekrivanje številnih simptomov obeh bolezni. Kako jim lahko pomaga kliničnipsiholog, smo povprašali Dušana Enovo, specialista klinične psihologije na Interni kliniki UKC Ljubljana.

AKTUALNO Med prazniki


® Tina Kralj

Dušan Enova, spec. klinične psihologije, Interna klinika UKC Ljubljana: Premalo nas je.Kliničnega psihologa nima niti vsaka slovenska bolnišnica. če bi imel KO za diabetes svojega

kliničnega psihologa, bi bilo skoraj idealno. A zdaj sem sam za vso Interno kliniko.

foto

: BRA

NE

BOM

BAč


ba pomagati tudi z uvedbo prijetnih de-javnosti. »Gre za dejavnosti, ki so jihbolniki radi počeli pred nastopom depre-sije in sladkorne bolezni. Za sladkornebolnike je namreč lahko značilen preti-ran strah pred nihanjem sladkorja v krvi,zaradi katerega neredki po diagnozi, šeposebno po uvedbi inzulinske terapije,postanejo fizično neaktivni. Tem je tre-ba pomagati že iz hiše, čeprav so bilimorda pred boleznijo zelo aktivni.« Zadepresijo je značilna t. i. kognitivna tria-da, razlaga sogovornik, ko bolnik izra-zito negativno sprejema tako sebe kotokolico, ne verjame pa niti, da je bilo vpreteklosti oziroma da bo še kdaj v pri-hodnosti bolje. »Disfunkcionalna pre-pričanja nastajajo v obliki avtomatskihmisli. Zato na začetku obravnave išče-mo predvsem te.«

Podpisana pogodba Depresivna oseba ima težave na vseh

področjih: pri mišljenju, čustvovanju invedenju. Vse troje mora urediti. »Čebolniku lahko pomagamo skupaj z do-bro poučenimi svojci, je obravnava ve-liko lažja in učinkovitejša. Tudi prazni-čno obdobje laže preživijo bolniki ssvojci, ki skupaj z njim načrtujejo praz-nične obroke in druge dejavnosti.« Ose-bam z depresijo je mogoče pomagati spovečano aktivnostjo, pri čemer je klju-čen stopenjski pristop. Dušan Enova:»Bolniku pomagamo z majhnimi pre-miki, katerih učinek lahko zazna. Ne-nehno preverjamo, koliko verjame vučinek teh dejavnosti in koliko zado-voljstva čuti. Zato mora voditi tako re-koč urni dnevnik.« Starejši bolniki pra-viloma potrebujejo pomoč svojcev, kipa je ne smejo občutiti kot nekakšen po-licijski nadzor. »Neredko napišemo inpodpišemo posebno pogodbo. S temdoločimo vloge in osebo, ki sproti po-trdi, da so bolniki resnično nekaj na-redili.«

Kaj lahko počnemo pozimi

V poletnih mesecih številne – ne lesladkorne bolnike, ampak tudi drugekronične bolnike in preostale – tako re-koč rešuje delo na vrtu. Tudi sicer je vtoplejših mesecih laže iti ven in se rekrea-tivno družiti. Pozimi je to teže, a statako gibanje kot druženje enako po-membna. V mrzlih mesecih se je pravtako mogoče sprehajati, predvsem pase je mogoče družiti prek obiskov alivključitve v organizirane dejavnosti.

Kako pomagati osebam v primežu de-presije? Dušan Enova: »Treba je naredi-ti seznam dejavnosti, ki so bile za takoosebo včasih prijetne ali spodbudne. Za-tem se skupaj odločimo, kaj bi bolnikznova lahko poskusil. Načrtujemo vsakkorak posebej.« Oseba naj bi izbrano

aktivnost opravljala z ravno dovolj inten-zivnosti, kot je še lahko zmore. »Verjetimora v uspeh. Če mu uspe, bo prihod-njič zmogel več in tudi stopnja zado-voljstva se bo povečala. Vse to lahkorazberemo iz natančno vodenega dnev-nika, ki prav tako deluje terapevtsko.«

Misel je treba zapisatiPrav pisanja dnevnika sladkorni bol-

niki, ki morajo že tako beležiti vsakodne-vno zdravljenje in jedilnik, pravilomane marajo. A naš sogovornik ne popuš-ča: »Pojasnim jim, da za premagovanjedepresije fizična aktivnost ne zadostu-je. Morda pri blagi depresiji, pri drugihoblikah zagotovo ne. Bolnik mora pre-

poznati tudi prej omenjene negativnemisli in se naučiti jih preusmerjati ozi-roma nadomestiti s pozitivnimi. To muuspe tako, da slabo misel zapiše in jonato zamenja.« Na začetku bolnik pozi-tivnim mislim le malo verjame, v proce-su pa čedalje bolj.

Skupinska srečanjaTerapevtski učinek je največji, ko se je

mogoče izpovedati res iz srca. Zato je tre-ba obravnavo depresivnega bolnika zače-ti individualno. Sčasoma ga je mogočepripraviti za skupinsko terapijo. DušanEnova: »Pred leti smo se redno sestajali sskupino sladkornih bolnic z depresijo, kiso se vse tudi pozdravile. Lani sem prekkratkih obvestil v diabetološki ambulan-ti na Polikliniki vabil na predavanja o stre-su in sladkorni bolezni, odzvalo se je večskupin. Nekaj posameznikov se je natozdružilo v manjšo skupino, s katero smose sešli še nekajkrat po predavanjih. Nateh srečanjih je bil večkrat prisoten tudidiabetolog. Še zlasti dober odziv pa soimela srečanja v okviru projekta Pomočz umetnostjo za lažje spoprijemanje zboleznijo. Tudi pri teh srečanjih je bila ve-čina udeležencev sladkornih bolnikov invečina jih je prišla od doma, torej v časusrečanja niso bili hospitalizirani.«

Društvo za pomoč z umetnostjo Lotisa želi prek delavnic in drugihaktivnosti poglobiti zavest posameznikov in družbe za večje udeja-njanje apolonskih vrednot v življenju. Še zlasti bolniki lahko takopridobijo več moči za spoprijemanje z boleznijo in zdravljenjem.Društvo namerava sodelovati s slovenskim združenjem umetnos-tnih terapevtov, ki imajo v Sloveniji premalo veljave in neurejen status, umetnostnoterapijo pa želijo, kot je še pojasnil ustanovitelj društva Lotisa Dušan Enova, pripe-ljati v somatske oddelke slovenskih bolnišnic.

Kako nam lahko pomagadoživljanje lepega

Vsakdo od nas lahko sam izvaja t. i. ve-denjsko-kognitivno preventivo. Vsak dansvojo pozornost za nekaj minut nameni-mo umirjenemu dihanju, med katerim siskušajmo predstavljati umirjeno srečo.Najlaže to storimo s spominjanjem naprijeten dogodek. Na občutke prijazno-sti in lepega se srce odzove z vzorcemenakomernega (koherentnega) ritma.Impulze umirjenosti zatem pošilja v mo-žgane, predvsem v njihov sprednji del,kjer je glavni center sposobnosti načrto-vanja in izvajanja vseh dejavnosti – odnajpreprostejših do zahtevnejših. Pri de-presiji se ta red poruši.

Simptomi depresije se praviloma prepletajo. Pri bolnikih s sladkorno boleznijoso največkrat poudarjeni telesni, ni pa to nujno.(Vir: Sladkorna bolezen in depresija, Ljubljana 2005)

MISLI ČUSTVA VEDENJE TELO

Sem nevreden Žalost Jok BolečineNi prihodnosti Otopelost Umikanje v samoto UtrujenostSem slab Napetost Poležavanje MravljinciNima smisla Tesnoba Opuščanje aktivnosti NemočNi mi pomoči Slaba skrb zase

Nespečnost

Rdeča luč za samoto

Bliža se božični čas in čas obdarovanja. Vsi naj bi se našli v krogu svojihdružin, se veselili novih uspehov, izkušenj, ki smo jih pridobili v tem letu,ali pa zaradi neuspeha pričakovali izboljšanje z jutrišnjim dnem. Vendarni povsod tako. V prazničnih dneh so številni ljudje osamljeni, zapuščeniin nesrečni. Mnogi nimajo sorodnikov, prijateljev, sosedov in znancev, kibi jih lahko obiskali, jim pisali, z njimi poklepetali po telefonu, se naslonilina njihovo ramo ali jih povabili na praznični prigrizek.

Osebna zgodba

® Helena Ošlak, Društvo diabetikov Mežiške dolinePatronažno službo v Poljanskidolini, na skrajnem jugozahodnemrobu Gorenjske, opravlja šestpatronažnih medicinskih sester. V občinah Škofja Loka, Gorenjavas - Poljane in Žiri skrbijo zanosečnice, novorojenčke,otročnice in dojenčke ter bolnike s kroničnimi boleznimi, tudidiabetike. Ena izmed njih je tudivišja medicinska sestra BernardaLukančič. Upokojena patronažnamedicinska sestra, dobitnicasrebrnega znaka 2007, priznanjaDruštva medicinskih sester, babicin zdravstvenih tehnikovGorenjske, se je reaktivirala in ševedno obiskuje in neguje pomočipotrebne Žirovce. Tako je po štirihdesetletjih poklicne poti še vednoprisiljena slediti strokovnimnovostim pri obravnavi diabetika.Pri svojem delu tesno in tvornosodeluje z Diabetološkoambulanto Zdravstvenega domain Društvom diabetikov ŠkofjaLoka.

® Slavka Brajovič Hajdenkumer

Razmišljanje o samoti, zapuščenostiin osamljenosti tik pred zdajci je bole-če in kratkoročno, dolgoročno pa lahkoposamezniku pomaga, da se pravoča-sno pripravi na praznovanje. Pri iskanjusorodne duše in sklepanju prijateljstvaje treba upoštevati, da je za tkanje pri-jateljskih vezi in zbliževanje duš potre-ben čas. Starejši ko je človek, počasne-je mu gredo te stvari od rok, bolj je za-držan v medsebojnih odnosih, čustve-no je bolj zaprt, zahteven, izbirčen inpreviden. Vendar pa ko nekoga sprej-me v svoje srce, to stori odkrito in po-šteno ter za dalj časa, če ne celo za ved-no. Če se boste letos dokončno poslovi-li od praznične ednine, bi bilo dobro, dase ozrete naokoli in ugotovite, kdo sevam zdi dovolj simpatičen, prijeten in za-nimiv, da bi se mu radi približali. Za za-četek so lahko kar prijazni sosedi, naklju-čni znanci, prijatelji vaših otrok, vnuč-kov … Ne pozabite, da se prijetno dru-ženje lahko začne povsod: na cesti, v par-ku, v trgovini, na avtobusu, na čakanjupri zdravniku, predvsem pa na našihsrečanjih, izletih, okrevanjih … Redkopa bo nekdo – željan vaše družbe– samodejno potrkal na vašavrata. Zato se ne zapirajtemed štiri stene. Ne oma-hujte pri odločitvi zaprvi korak, to jenajpomembnej-še, nareditiprvi korak.

Nekje sem prebrala misel, ki se uje-ma z zgoraj napisanem:

»Če osamljen nekje ždiš, velikolepega in veselega zamudiš, če pa greš med ljudi ali jih k sebipovabiš, še na bolezen pozabiš.«

Ko nastopi čarobna polnoč, enkrat-na v letu, ko zagorijo sveče in ognjeme-ti, zažari nebo in se napolnijo čaše zazdravico, ko se odštevajo le še sekun-de, ko … ko …, takrat vemo, da smo ne-kaj končali in bomo začeli znova. Ko-likokrat še in kako? Vedno s spomini napreteklost. Z nostalgijo ali ne?

»A tudi vem, da je vsako življenjesvojstven plamen, s svojo edinstvenosvetlobo, ki se ne bo nikoli več pono-vila. NIKOLI.« Takole pravi Rudi Ker-ševan: »Zato mi bo zadnji košček žer-javice pod pepelom mojega življenjadragocen, kot mi je dragocen plamen,ki ga zdaj živim.«


Patronažna medicinska sestra lah-ko po določilih Zavoda za zdravstve-no zavarovanje Slovenije vsakega va-rovanca preventivno obišče dvakratna leto. Če varovanec potrebujezdravstveno nego, število obiskov inpotrebne postopke ter trajanje le-tehdoloči zdravnik. Patronažna medi-cinska sestra pa poskuša zdravstve-no nego izvajati tako dolgo, da je bol-nik sposoben sam opraviti večinovsakdanjih opravil. Ker pa se prebi-valstvo pospešeno stara, 280 varo-vancev je starejših od 80 let, imajo patudi 31 devetdesetletnikov, je medvarovanci patronažnih medicinskihsester v Poljanski dolini čedalje večsladkornih bolnikov, ki jih vodijo vdiabetološki ambulanti v Škofji Loki.Sladkorna bolezen pa je po navadi leena izmed zdravstvenih težav sta-rostnikov in ti pogosto ne zmorejo večobiskovati dispanzerja. Pri teh varo-


vancih poskušajo patronažne se-stre v sodelovanju z njihovimisvojci preproste preiskave opra-viti v domačem okolju in podat-ke pozneje posredovati v diabe-tološko ambulanto. O obsegupreiskav in načinu poročanja sepatronažne sestre za vsakegabolnika posebej dogovorijo z dia-betologom. Bernarda Lukančič jepri opravljanju svojega dela na-mreč vedno znova ugotavljala,kako pomembno je, da se sprem-ljanje in nadzor sladkornega bol-nika vodi neprekinjeno in tako se je ro-dilo tesno sodelovanje z diabetološkimdispanzerjem. Za vodenje diabetika vdomači oskrbi je Lukančičeva opravilaveč oblik izobraževanja, njeno delo naterenu pa so precej poenostavili priro-čni merilniki za krvni sladkor in krvnitlak.

Zdravstvena vzgoja za vso družino

Obravnava diabetika v domačem oko-lju pa nima pozitivnega vpliva le na sa-mega bolnika, temveč tudi na njegovodružino, svojce, ugotavlja Lukančičeva:»Saj so bili vsi »bodoči kandidati«, da po-stanejo diabetiki. Čeprav je bilo sprva ne-kaj težav pri spremembi prehranskihnavad, opuščanju razvad in nasvetih obolj zdravem načinu življenja, so sčaso-ma spoznali, da lahko sami največ na-redijo za svoje zdravje in da smo zdrav-stveni delavci le njihovi svetovalci inspremljevalci. Nemalokrat pa smo priobisku v družini odkrili nove diabetike,ki še niso imeli izrazitih težav, njihovkrvni sladkor pa je presegal normalnevrednosti. Ko so pri svojih domačih vi-deli hude okvare, ki so nastale zaradineurejene sladkorne bolezni in neupo-števanja priporočil, kot so oslepelost,amputacije, kap in demenca, so bolj pri-sluhnili nasvetom in jih začeli tudi upo-števati.«

Organizirane meritveZaradi potrebe po občasnih kontro-

lah krvnega sladkorja in krvnega tlakaje Lukančičeva pred 15 leti spodbudilatudi organizacijo množičnih meritev na

določenih lokaci-jah. Sprva je bilaudeležba manjša,pozneje pa so pre-bivalci sami pozi-vali, naj se oglasi-mo še na njihovemkoncu, je poveda-la izkušena patro-nažna medicinskasestra. Organizira-ne meritve so brez-plačne, danes pase jih navadnoudeleži že od 30do 50 obiskoval-cev. V manjših na-seljih so meritve tudi priložnost, da sekrajani srečajo in družijo. Tako se pogo-sto zgodi, da se obiskovalci zbirajo že uroali dve pred začetkom organizirane me-ritve. Nad izvajanjem le-teh so bili vse-skozi navdušeni tudi v Društvu diabeti-kov Škofja Loka, saj je prav preventivaena številnih dejavnosti društva. Takodruštvo s pomočjo sponzorjev priskrbitestne lističe, merilnike in pisna pripo-ročila.

Sosedska pomoč je neprecenljiva

Številni starostniki jesen svojega ži-vljenja preživljajo sami in tudi tisti, kiimajo svojce, večji del dneva nimajoustrezne oskrbe in nadzora. V teh prime-rih se vedno znova izkaže neprecenlji-vost sosedske pomoči. Če namreč v bli-žini ni svojcev in znancev, so starostni-ki prisiljeni iti v domsko oskrbo. Včasihza te ljudi dodatno poskrbijo tudi pa-

tronažne medicinske sestre, še zlasti čeje diabetik na inzulinu. Vendar pa zdrav-stvena zavarovalnica teh obiskov ne pri-znava in jih torej tudi ne plača. Lukan-čičeva sicer opozarja, da zdajšnje zao-strene gospodarske razmere položaj sta-rejših diabetikov še poslabšujejo: »Ži-vljenje diabetika je povezano tudi z več-jimi materialnimi stroški, zaradi kate-rih se ti nemalokrat znajdejo v težavah.Premagujejo jih s pomočjo svojcev inprijateljev. Tudi Društvo diabetikov Škof-ja Loka ima poseben sklad za reševanjeizrednih situacij, poleg tega pa jih dru-štvo ob dnevu starejših, 1. oktobra, po-vabi na druženje. Obnemogle in oslabe-le člani društva ob novem letu obiščejotudi na domu in jih s pogovorom inskromnim darilom razveseljujejo. Našiljudje so skromni in razumno ravnajo zdenarjem. Hkrati pa zlepa ne spregovo-rijo o pomanjkanju in predvsem nikomurne želijo biti v breme.«

Malo denarja, veliko srčnosti

AKTUALNO Patronaža v Poljanski dolini

Kot pri vsaki bolezni so poleg diabetika v stiski tudi njegovi svojci. Posebno takrat, ko bolniku v ambulanti pojasnijo, dakontrola njegovega zdravstvenega stanja niveč potrebna: »Bolnik to poveže z dejstvom,da je “odpisan”, zato je nadaljnji nadzordejavnikov njegovega zdravja zelopomemben. To je povezano z malo denarjain veliko srčnosti, saj je tudi mali človekvreden, da ga spremljamo do zadnjegadiha,« je prepričana Bernarda Lukančič,višja medicinska sestra

foto

: OSE

BNI

ARH

IVB.

L.

Krčne žile same po sebi niso nevarneoziroma ne pomenijo neposredne ne-varnosti za zdravje. Težave se začnejo,ko pride do venskega popuščanja, sepravi, da zaklopke v venah, ki v normal-nem stanju skrbijo, da se kri vrača po ob-toku do srca, ne delujejo pravilno. Pra-vimo, da so insuficientne oziroma dapopuščajo. Takrat govorimo o venskiinsuficienci, ki v napredovalih stadijihvodi do resnih težav.

Vsak zakaj ima svoj zatoKri se po venah vrača v srce in pljuča.

Med daljšim stanjem ali sedenjem težakrvi povzroča širjenje ven. Stena in ven-ske zaklopke zdravih ven so dovolj mo-čne, da se upirajo takšnemu pritisku invene ostajajo normalno široke. Ko ven-ska stena in zaklopke oslabijo, se venerazširijo, kar oteži pretok krvi navzgorproti srcu in venska kri zastaja. Tovr-stno stanje imenujemo motnje venske-ga obtoka. Ko stanje postane kroničnoin povzroča zaplete, govorimo o kroni-čni bolezni ven.

V nedavnih raziskavah so dokazali,da to stanje privede do kroničnega vne-tja na venski steni in tkivih, ki jo obda-jajo. Ko v venah na nogah kri zastaja,bele krvničke prehajajo skozi venskosteno v tkiva (mišičje, maščevje, kožo),kjer sproščajo snovi, ki povzročajo kro-nično vnetje tkiv. To povzroča bolečinev nogah, otekanje gležnjev in goleni inpostopne spremembe na koži ter pod-kožnem tkivu. In nazadnje nastanejovenske razjede, ki sicer niso smrtno ne-varne, so pa neestetske in povzročajodruge spremljajoče težave.

Potek bolezniOmenjena bolezen se ne začne kar na

lepem. Najpogosteje se začne z občut-kom težkih in bolečih nog, bolečinamivzdolž ven ali večernim otekanjem nahrbtišču stopal ali okrog gležnjev. Ko jevreme toplo, se omenjene težave stop-njujejo. Razvijejo se lahko zelo tanke,temno modre žilice, ki jih imenujemomrežaste vene, če pa se vene razširijo,zvijugajo in izbočijo, nastanejo prave

varice. Posledica napredovanja venske-ga popuščanja so zapleti na koži goleni.Večinoma jih sprožajo dejavniki, ki po-slabšujejo bolezen ven, kot so hormon-ske motnje (nosečnost, menopavza, ne-ravnovesje hormonov), pa tudi spre-membe na bolnikovem delovnem mestu,zlasti kadar to zahteva dolgotrajno sta-nje ali sedenje, izpostavljenost visokimtemperaturam, nošenje težkih bremen intudi povečanje telesne teže. Pomislitena to, ko sedite pred računalnikom ali te-levizorjem, namesto da bi šli na sprehod,zavrteli kolo ali ubrali pot navkreber.

Pravočasno zdraviteBolezen ven se sprva začne s simpto-

mi, vendar napreduje. Zato morate obi-skati zdravnika čim prej, ko občutiteprve spremembe. Tako lahko zgodaj po-stavi diagnozo in uvede zdravljenje. Naprvi stopnji venske bolezni se ob simp-tomih razvijejo mrežaste vene okoli glež-njev, lahko pa tudi prave krčne žile. Tki-va sproščajo snovi, ki povzročajo kroni-čno vnetje, to pa povzroča bolečine v no-

Lahkih nog naokrog ali nadležne krčne žile

Verjetnost, da se nam razvijejo krčne žile, je velika. Ugotavljamo jih pri približno 40 odstotkih žensk in 20 odstotkih moških. Res je sicer, da ni nujno, da nam krčne žile povzročajo zdravstvene težave, vendar je to bolj izjema kot pravilo. O tej pogosti kronični bolezni je pametno vedeti čim več, saj lahko samipreprečimo nadaljevanje bolezni v hujšo obliko.

ZA NAŠE ZDRAVJE Vene


® Monika Kubelj

Nekaterim se razvijejo debele varice, drugimmrežaste vene

Takole je videti nezdravljeno vensko popuščanje - neestetsko in s polno težavami


gah, otekanje in postopne spremembe nakoži. Opazimo otekline hrbtišča stopalin gležnjev, pozneje tudi goleni. Posle-dica kroničnega vnetja kože in podkož-ja so še rdečina goleni, ki se sčasomaspremeni v rjavo liso. Pozneje se kožain podkožje goleni in gležnja zadebeli-ta in postaneta trda na otip. To močnoposlabša gibljivost gležnja. Bolezen lah-ko napreduje do hudega zapleta, venskerazjede. Resen zaplet je tudi nastanekkrvnih strdkov v varicah, imenovan po-vrhnja venska tromboza ali trombofle-bitis.

Za kronično bolezen ven je značilno, daje izrazito dedna. Tveganje za povrhnjobolezen ven je: 20-odstotna, če nobe-den od staršev ni imel povrhnjega ven-skega popuščanja; 47 odstotkov, če jeeden od staršev imel povrhnje venskopopuščanje; 90 odstotkov, če sta povrh-nje vensko popuščanje imela oba star-ša. če opažate bolečine, občutek nog,srbenje ali otekanje nog, se posvetujte zzdravnikom, da bi lahko ukrepali zgodajin se izognili zapletom.

Kdaj do zdravnika?Takoj, ko na nogah opazite prve simp-

tome: pekoče, tope bolečine, oslabelost,utrujenost, srbenje, občutek težkih nog,nemirne noge in mišične krče; in prveznake: mrežaste vene ali varice, oteka-nje stopal, gležnjev in goleni. Obisk jepotreben, saj lahko le tako zdravnik zgo-daj postavi diagnozo in uvede preventi-vne ukrepe ter zdravljenje, da se zausta-vi napredovanje bolezni. Ko zdravnikugotovi, da imate kronično bolezen ven,vam bo lahko po pregledu predpisal na-justreznejše zdravljenje.

Različne oblike zdravljenja Kompresijsko zdravljenje (nošenje

kompresijskih nogavic oziroma povo-

jev) je osnovno zdravljenje kronične bo-lezni ven, ki ga predpiše zdravnik. Ve-noaktivna zdravila, zmanjšujejo aktiva-cijo belih krvničk, ki sprožijo procesvnetja v venah in krepijo tonus venskestene. Tako neposredno zmanjšajo simp-tome, izboljšajo stanje ven in upočasni-jo napredovanje bolezni. Venoaktivnazdravila so prav tako osnovno zdravlje-nje. Zdravljenje bolnikov z varicami po-teka z vbrizganjem sklerozacijskih sred-stev, kirurškimi ali endovenskimi pose-gi in lasersko terapijo skozi kožo.

Največje varice se zdravijo kirurško,lahko pa tudi z endovenskim posegom,kjer se s pomočjo laserske ali radiofre-

kventne energije zapre varica z njenenotranje strani. Tak poseg se lahko opra-vi v lokalni anesteziji. Sklerozacijskozdravljenje s peno je napredovalo z upo-rabo ultrazvoka. S tem postopkom sezdravijo največje varice, kot tudi manj-še varice in mrežaste vene. Za najmanj-še varice in teleangiektazije se uporabljalasersko zdravljenje. Katero od omenje-nih zdravljenj je za vas najprimernejše,lahko na pregledu določi le vaš zdravnik.

Zlato pravilo – preventivaPreventiva se mora začeti takoj. Naj-

prej tako, da odstranite vse moteče de-javnike, ki poslabšajo bolezen: čezmer-na telesna teža, neravnovesje hormo-nov, motnje podplatne drže (npr. ploska

stopala), nošenje pretesnih oblačil (čeztrebuh ali noge) in dolgotrajna izposta-vljenost virom toplote. Uvesti je trebatudi druge ukrepe, saj ni mogoče od-straniti vseh dejavnikov tveganja, kot sodolgotrajen stoječi položaj na delovnemmestu, daljša potovanja z javnim pre-

vozom, dednost in hormonske spre-membe med nosečnostjo ali menopav-zo. Nadomestni ukrepi vključujejo red-no telesno dejavnost: hojo najmanj 40minut na dan, kolesarjenje, lahko nasobnem kolesu, plavanje in drugevzdržljivostne športe. Bolniki naj se izo-gibajo napornim športom, ki povzroča-jo nenaden pritisk na vene, kot sta tenisali squash, in vsem dejavnostim, ki zah-tevajo prenašanje težkih bremen. Polegtega je za varovanje pred vsemi kronični-mi motnjami priporočljiva tudi uravno-težena prehrana z veliko vitamini in mi-nerali ter malo maščobami ali rafinira-nimi sladkorji.

Nekaj koristnih nasvetov• Hodite po petah.• Hodite po prstih in stojte na prstih.• Gugajte se s pete na prste.• Leže križajte noge s škarjastimi gibi.• Leže krožite z vsako nogo.• Leže “vozite kolo” z nogami.

Že nekaj časa imam nekaj varic, toda bolijo me le včasih, to je odvisno od tega, kajpočnem ali kako je. Ali potrebujem redno zdravljenje?

Brez zdravljenja lahko kronična bolezen ven postopoma napreduje in privede do hu-dih zapletov. čim prej se posvetujte z zdravnikom.

Od prijateljev sem slišala, da venski simptomi sčasoma sami izginejo. Ali to drži?

Brez zdravljenja se simptomi kronične bolezni ven poslabšajo. Z ustreznimi spre-membami življenjskega sloga in venoaktivnimi zdravili lahko upočasnite ali zausta-vite ta naravni proces.

Pohodi sladkorno bolezen

Društva diabetikov so skupaj z zvezo in podjetjem Novo Nordisk z letošnjo ak-cijo Pohodi sladkorno bolezen opozorila okolico na tisoče oseb, ki se vsak danspoprijemajo s to boleznijo, ter na nujnost takojšnjega ukrepanja. Ob tem paso vsi člani naredili tudi nekaj dobrega zase. Vsi organizirani pohodi in drugeinformacije so prisotni na socialnem omrežju www.facebook.com/Pohodi-sladkornobolezen, kjer so redno objavljene novosti o sladkorni bolezni in in-formacije o pohodih po posameznih krajih.

Prav zaradi visokega števila amputacij udov in posledičnoinvalidnosti sladkornih bolnikov se je pred več kot dobrim de-setletjem v razvitem svetu in pri nas začela namenjati pozor-nost tudi kroničnim okvaram na stopalu in odkrivanju raz-jed. Ker je občutljivost na stopalu zmanjšana, bolniki pogo-sto nimajo bolečin in manjšim ranam ne pripisujejo večjegapomena. Takšno razmišljanje je lahko usodno. Nobena še takomajhna poškodba ni nepomembna in vsaka tudi zelo majh-na razpoka, rana na podplatu se lahko nenadoma okuži in vna-me. Če vnetja ne moremo hitro in učinkovito omejiti in po-zdraviti, je ogroženo celo stopalo, golen, cela noga.

Zakaj nastane razjeda?Razjeda na stopalu je posledica različnih kroničnih, poz-

nih zapletov sladkorne bolezni.Čeprav je bilo to že velikokrat napisano, še enkrat na krat-

ko opišimo osnovne značilnosti razjed. Predvsem zato, kerje s tem povezano zdravljenje, ki se glede na vrsto rane po-membno razlikuje. Strokovno govorimo o specifičnih zaple-tih, kot so periferna senzorična, motorična in avtonomna ne-vropatija (prizadetost živčevja, ki oskrbuje stopalo), in ne-specifičnih zapletih, kot je makroangiopatija (prizadetost ve-likih žil, ki prehranjujejo stopalo), okužb in poškodb. Zatogovorimo o nevropatični, ishemični in mešani razjedi.

Nevropatska razjeda najpogosteje nastane na sprednjemdelu podplata, pod glavicami stopalnic, rob rane je zadebe-ljen z obilno poroženelo kožo, dno je po navadi čisto, brezodmrlega tkiva, lahko je površinska ali pa sega v globino, vča-sih do kosti. Stopalo je dobro prekrvljeno, rožnato, stopalnipulzi so dobro tipni, koža je topla, suha, lahko je na robovihpet razpokana (ragade).

Kaj je razbremenitev in katere so tiste razjede,ki jih na ta način lahko zdravimo?

Zdravljenje z razbremenitvijo uporabljamo pri nevropatskihrazjedah, ki so nastale predvsem kot posledica motenj delo-vanja živcev na nogah. Na stopalu je zato zmanjšana zaščit-na občutljivost, koža je suha in razpokana. Razjeda je obda-na z močnim robom poroženevajoče kože, je ostro omejena,različno globoka. Ob tem je največkrat spremenjena tudi obli-ka stopala. Zato so povečani stopalni pritiski, ki ob vsakemkoraku obremenijo nepravilna mesta na podplatu. Največkratje nastanek nevropatske razjede povezan z manjšo poškod-

bo, žuljem, ki se noče več zaceliti. Razjede, ki so močno vne-te ali pa so nastale kot posledica slabe prekrvitve (ishemičnerazjede), ne spadajo v ortopedsko obravnavo. Treba jih je pra-vočasno prepoznati in osebo napotiti k angiologu in, če je po-trebno, k žilnemu kirurgu.

Rana in zdravljenje z razbremenitvijo

Pojem diabetičnega stopala je danes v Sloveniji že dobro poznan. To je skupina sindromov, pri katerih okvareživčevja, motnje prekrvitve in okužba povzročijo razkroj tkiva. Posledica je nastanek stopalne razjede. Gangrena,obsežno vnetje in celo izguba stopala ali noge spadajo med najhujše pozne zaplete sladkorne bolezni. Tveganje za amputacijo spodnjega uda je pri sladkornih bolnikih do 40-krat večje kot pri sovrstnikih, ki sladkorne bolezninimajo. Žal se tem zapletom ne izognejo niti bolniki z dobro urejeno sladkorno boleznijo pa tudi tisti, ki se zdravijole z dieto in imajo krvni sladkor dobro urejen. Zato so toliko pomembnejši zgodnje odkrivanje ogroženih bolnikovin pravočasno ter ustrezno zdravljenje.

ZA NAŠE ZDRAVJE Diabetično stopalo


® Mag. Karin Schara, dr. med., specialistka ortopedije in mag. Iris Marolt, dr. med., specialistka internistka

Zdravljenje stopalne razjede obsega različne vrsteukrepov, ki vključujejo preventivo – preprečevanjenastanka rane, oskrbo rane, različne kirurške posege inrehabilitacijo po amputaciji.

Značilna nevropatska rana pod stopalnico: obrobje rane jeobdano s poroženevajočim robom, dno je čisto, koža stopalaje topla in rožnata.

Mavčev copat namestimo po oskrbi rane.Postopek je preprost, vendar zahtevaizkušnje in natančnost, sicer lahkonastane odrgnina ali rana na mestu, ki se stopalu ne prilega. Mavčev copat bolnik nosi skupaj z začasnim čevljem.

Zacelitev prave nevropatske razjede omogočata rednaoskrba rane in razbremenitev (off-loading), kar danespomeni zlati standard. Razbremenitev torej pomeni poči-tek, neobremenjevanje spodnjih okončin, zato bolnik takorekoč ne bi smel hoditi. Razbremenitev bi lahko dosegli zležanjem v postelji, kar bi lahko trajalo tedne in tedne. Zavečino bolnikov sta seveda dolgotrajno ležanje in popolnaneaktivnost nesprejemljiva. Oskrba rane ni zgolj namesti-tev obliža, temveč pomeni redno odstranjevanje porožene-vajoče kože z roba rane in čiščenje. Šele nato namestimoustrezno oblogo.

Na srečo je načinov, kako dosečirazbremenitev, še veliko

Zdaj se uporabljajo različni pripomočki, med najpogoste-je uporabljenimi in preizkušenimi pa omenimo naslednje:zračna dokolenska opornica ali air-cast, čevelj za razbre-menitev (healing-shoe) in tesno prilegajoči se mavčev ško-renj ali copat (TCC – total contact cast) iz sintetičnega ma-teriala. Vsaka od naštetih možnosti ima svoje prednosti, patudi pomanjkljivosti. Začasni čevelj ali healing shoe je če-velj s podplatom, oblikovanim pod določenim kotom, ki gle-de na nagib razbremeni sprednji del stopala ali peto. Obu-valo je sicer izdelano iz blaga, pritrdi se s trakovi. Podplatje sestavljen iz več plasti, v najnovejši različici tega čevljapa je tudi plast, ki zmanjšuje trenje. K učinkovitosti dodat-no pripomorejo enakomerno porazdeljene pore, ki zmanj-šujejo stopalne pritiske in trenje. Bolnik ga z lahkoto od-strani in oskrbi rano. Je varen in preprost pripomoček.

V naši vsakodnevni praksi najpogosteje uporabljamomavčev škorenj ali copat iz posebnega, poltogega sinteti-čnega mavca, ki je lahek, tanek in se stopalu in goleni po-polnoma prilega. Metoda učinkovito deluje na prerazpore-ditev stopalnih pritiskov, ki se porazdelijo enakomernejein ob redni oskrbi rane povečajo možnost zacelitve. Bolnikga lahko sname in oskrbi rano tudi sam.

Praviloma v približno desetih do dvanajstih tednih dose-žemo zacelitev ali vsaj bistveno zmanjšanje rane. Mavčevškorenj ni primeren za bolnike, ki imajo pomembne pre-krvitvene motnje, in prav tako ne za tiste z aktivno okuž-bo in vnetjem. Težko ga prenašajo bolniki, ki imajo teža-ve s hojo ali nestabilnostjo. Nekateri pa ga preprosto zavra-čajo. Z namestitvijo enega od opisanih pripomočkov dose-žemo razbremenitev, predvsem pa prerazporeditev pritiskovpo vsem stopalu enakomerno. Zmotno pa bi bilo misliti,da za zacelitev rane zadošča samo namestitev mavca, bol-nik pa lahko hodi neomejeno! Potrebna je omejitev hoje inaktivnosti, bolnik je sposoben za hojo na krajše razdalje,po ravnem... Brez sodelovanja so uspehi veliko manjši inceljenje je podaljšano ali celo onemogočeno.

Do zacelitve ostaja bolnik v redni obravnavi pri diabeto-logu. V ortopedski ambulanti preverimo ustreznost mav-ca nekaj dni po namestitvi, nato pa približno enkrat na me-sec preverimo ustreznost mavca in ocenimo stanje rane. Raz-pokan, omajan mavec seveda zamenjamo. Zdravljenje ved-no prilagodimo posameznemu bolniku, velikosti rane in dru-gim dejavnikom. Lahko ga tudi podaljšamo. Vendar se zaslabim celjenjem ali ponovnim nastankom razjede največ-krat skriva spremenjena anatomija skeleta stopala. V takš-nih primerih bolniku priporočimo operativno korekcijo.

Kri, bogata s kisikom in hranili, teče požilah, ki jim pravimo arterije. Čiste innormalno prehodne arterije omogočajonemoteno oskrbo tkiv in organov s krvjo.Pri poapnenju žil – aterosklerozi se v no-tranje stene arterij odlagajo maščobe,kalcij in vnetne celice. Žila se začne oži-ti, skoznjo se pretoči čedalje manj sveže,s kisikom bogate krvi. Žilna stena po-staja trša in manj prožna. Na koncu bo-lezenskega procesa se arterija povsemzamaši, krvni pretok skoznjo se ustavi.

Periferna arterijska bolezen(PAB)

Ena najpogostejših oblik napredovaleateroskleroze je periferna arterijska bo-lezen, ki je pogostejša na spodnjih kotna zgornjih okončinah. V razvitih drža-vah ima po 55. letu starosti kar petinaprebivalcev blago obliko periferne arte-rijske bolezni. Blaga oblika pomeni, daže nastajajo spremembe na arterijah, nipa še znakov bolezni.

Ko se premer žile zoži za več kot polovico

Oglasijo se krčevite bolečine v nogi,najpogosteje v mečih ali stegnih, ki na-stanejo med hojo lahko že po krajši hoji,kar imenujemo intermitentna klavdi-kacija ali občasno šepanje.

Ob nastanku bolečine v mečih naj sebolnik ustavi in počiva tri do pet minut,da bolečina popusti. če je prehojenarazdalja do nastanka bolečin krajša oddvesto metrov, mora bolnik na pregledk zdravniku. Nekateri občutijo tudi šib-kost v nogah. Pri napredovali periferniarterijski bolezni pa bolečine nastanejože med mirovanjem.

Nekateri občutijo hladno kožo in jihzebe v noge. Koža je stanjšana, opazneso spremembe v barvi in zmanjšani po-

raščenosti kože, vidne so tudi spremem-be na nohtih, ki so zadebeljeni. Ranena koži se slabo celijo, nastanejo razje-de in pri povsem zamašeni arteriji nasta-ne gangrena noge. Pulzi na stopalu soslabo tipni ali jih celo ni.

Vzroki za nastanek bolezniSladkorna bolezen, kajenje, povečana

telesna teža z indeksom telesne masenad trideset, povišan celoten holesterolin trigliceridi, zmanjšan HDL in povi-šan LDL holesterol. Na starost, spol ingenetske dejavnike ne moremo vpliva-ti, na vse druge lahko. Pri tem je trebapoudariti, da sladkorna bolezen povečatveganje za nastanek periferne arterijskebolezni ter kar za dva- do trikrat pospe-ši njen razvoj. Smrtnost zaradi srčno-žil-nih bolezni je pri bolnikih s PAB dva- dotrikrat pogostejša kot pri ljudeh breznje. Te bolnike najbolj ogrožata srčniinfarkt in možganska kap. Oseba, ki sepočuti dobro, nato pa nenadoma začu-ti hudo bolečino v nogi ali roki, mora nuj-no k zdravniku, saj to lahko pomeni, da

je odletel strdek v nogo ali roko in s tempopolnoma zaprl dovod krvi.

Preiskava je nujnaKadar bolnik navaja težave, kot so bo-

lečine ali krči v nogah med hojo ali hlad-ne noge ali rane, ki se slabo celijo, bozdravniški pregled obsegal anamnezobolnikovih težav in diagnostično obrav-navo. Najosnovnejši in najpomembnej-ši preiskavi sta tipanje arterijskih pulzovna stopalu in meritev gleženjskega indek-sa. Stopalni pulzi, ki so dobro tipni, iz-ključujejo napredovalo PAB, kljub temu

V razvitem svetu so bolezni srca in ožilja še vedno na prvem mestu po obolevnosti in umrljivosti. Preventiva in prepoznavanje ogroženih posameznikov pri srčno-žilnih in možgansko-žilnih dogodkih je izjemnopomembna, saj se ti dogodki pogosto zgodijo pri osebah brez znane ogroženosti ali bolezenskih znakov.

ZA NAŠE ZDRAVJE Periferna arterijska bolezen


® Jasna Jukič Petrovčič, prof. zdr. vzg.

Bolečine v nogah zaradi slabše prehodnosti arterij

Meritev gleženjskega indeksa z ultrazvočnosondo


pa so zožitve na arterijah že lahko pri-sotne. Gleženjski indeks je pomembnapresejalna preiskava, s katero odkriva-mo aterosklerozo žil spodnjih okončin,še preden se pokažejo bolezenski zna-ki, pa tudi ko so znaki že izraženi. Pre-iskava je povsem neboleča, neinvazi-vna, nenevarna in jo lahko poljubno po-navljamo. Osnovna meritev se izvedena nadlakti in gležnju, razširjena preiska-va tudi na mečih in stegnih. Pri razšir-jeni preiskavi motnjo v prekrvitvi tudi lo-kaliziramo, natančno določimo, kje sezožitev nahaja.

Meritev gleženjskega indeksa Ta je razmerje med vrednostjo sistoli-

čnega/zgornjega krvnega tlaka na nadlak-ti in sistoličnega krvnega tlaka na arteri-jah stopala oziroma na gležnju, ki ju iz-merimo z Dopplerjevo ultrazvočno na-pravo. Pri tej preiskavi v tkivo pošiljamoultrazvok prek sonde, ki jo postavimo nakožo nad arterijo, ki jo želimo pregleda-ti. Aparat spremeni ultrazvok v zvočni si-gnal, ki ga sliši tudi preiskovanec, ki je po-navadi presenečen in navdušen, ko mu po-vemo, da je to, kar sliši, njegov srčni utrip.Pri zdravi osebi v ležečem položaju jekrvni tlak na spodnjih okončinah enak alimalo višji kot na zgornjih. Idealno razmer-je med sistoličnim krvnim tlakom na zgor-njih in spodnjih okončinah je ena.

Zmanjšanje gleženjskegaindeksa nakazujeaterosklerotično bolezen

Čim večja je zožitev, manjši ko je re-zultat, slabša je klinična slika. Zato že

prav vsako, še tako majhno zmanjša-nje gleženjskega indeksa nakazuje ate-rosklerotično bolezen arterij spodnjihokončin. Vrednosti, nižje od 0,90, po-trdijo diagnozo periferne arterijske bo-lezni in 50- ali večodstotno zožitev ar-terij spodnjih okončin. Bolniki, pri ka-terih je rezultat večji od 0,80, po nava-di še nimajo težav. Če imajo vrednostiod 0,41 do 0,80, imajo največkrat bole-čine pri hoji, nižje vrednosti (od 0 do0,40) pa so pogosto povezane z ishemi-jo ali pomanjkljivo oskrbo tkiv s krvjo,s kisikom. V takih primerih imajo bol-niki bolečine že med mirovanjem, sto-palni pulzi so odsotni, opazne so razje-de ali celo gangrena.

Vsako znižanje gleženjskega indeksaza 0,10 poveča verjetnost srčnega in-farkta ali nenadne srčne smrti za kardeset odstotkov. Zato je ob ugotovlje-nih znižanih vrednostih zdravljenje se-stavljeno iz sistemskega preprečevanjasrčno-žilnih zapletov in lokalnega zdra-vljenja slabo prekrvljene, ishemičneokončine.

Zaradi kalciniranja srednjega sloja žil-ne stene, zlasti pri ljudeh s sladkorno bo-leznijo ali napredovalo ledvično bolez-nijo, postane stena žile trda, zunanji tlakprek manšete je ne more stisniti in takodobimo patološko visok rezultat, ki je vi-šji od 1,40. V takem primeru opravimododatni preiskavi: skozi kožno oksime-trijo (nasičenosti tkiv s kisikom na no-gah) in merjenje perfuzijskega tlaka na

nožnem palcu. Tako visok rezultat na-poveduje večjo možnost za nastaneksrčno-žilnega obolenja in slabšo kako-vost življenja.

Za ohranitev prehodnih arterijposkrbimo sami

Pomembno je, da ne kadimo, uravna-mo krvni tlak, maščobe in sladkor vkrvi, se redno gibamo vsaj pol ure nadan, zmanjšamo preveliko telesno težoin obseg trebuha ter uživamo zdravohrano v zmernih količinah. Pomembnaje skrbna nega stopal in nog, ki zajemapregledovanje, umivanje z blagim milomin mazanje z negovalno kremo. Obutevnaj bo udobna, dovolj široka, da ne utes-njuje stopal in prstov, ima prožen pod-plat, je usnjena in zračna, da koža v njejdiha. Obutev je treba redno menjati. Po-membno se je naučiti tudi katerega odnačinov sproščanja, kot so dihalne vaje,avtogeni trening ali joga.

Gibanje, gibanje …Izjemno pomembna je vsakodnevna

rekreativna dejavnost z obveznim po-čitkom (intervalna hoja), ki je priporoč-ljiva v vseh stadijih bolezni, razen pri bol-nikih s kritično ishemijo. Z redno tele-sno aktivnostjo telo ustvari nadomestnežile, žile obvodnice, ki zadostno oskrbu-jejo tkivo s kisikom. Zato je tako po-membno preprečevanje nastanka in na-predovanja bolezni s preventivnimi ukre-pi, z zdravim življenjskim slogom, sajzdrave noge omogočajo kakovostnejšein samostojnejše življenje.

Preklopi na zdravje z nagradami

SH2 je nacionalni projekt, ki spodbuja dnevno vadbo na nov

način. Za sodelovanje v gibanju S2Hpotrebujete uro SH2 Replay,

ta vsebuje merilnik aktivnosti, kivztrajno beleži vaše gibanje. S

pomočjo ure, predvsem pavsakodnevne fizične aktivnosti

nabirate točke in tako si priborite tudinagrade. Projekt so podprli številni

športniki in Društvo za srce Slovenije,več pa si lahko preberete na:

www.S2H.si.

Diabetična retinopatija je prisotna prislabi polovici bolnikov s sladkorno bo-leznijo. Pogostejša je pri bolnikih s slad-korno boleznijo tipa 1.

Vemo, da ima po dolgem času sladkor-ne bolezni, na primer po 20 letih, skorajvsak bolnik diabetično retinopatijo. Lepri nekaterih bolnikih retinopatija na-preduje in ogrozi vid, vendar lahko spravočasnimi ukrepi in zdravljenjempreprečimo razvoj in napredovanje vidogrožajoče retinopatije. Pri približno 10odstotkih bolnikov z retinopatijo nastopiposlabšanje vida, ki lahko vodi v slepo-to, če je ne zdravimo pravočasno. S pra-vočasnim odkrivanjem retinopatije inzdravljenjem lahko zmanjšamo pojav-nost slepote na manj kot en odstotek.

Dejavniki tveganja Znani so številni dejavniki tveganja

za razvoj diabetične retinopatije. Na tra-janje sladkorne bolezni, ki je pomem-ben dejavnik tveganja za retinopatijo, žalne moremo vplivati. Neurejena slad-korna bolezen, ki se kaže s kroničnopovišanim sladkorjem v krvi, je naj-pomembnejši dejavnik tveganja zanastanek in napredovanje retinopati-je. Povečana raven glikiranega hemoglo-bina (HbA1c), ki je kazalec urejenostisladkorne bolezni, poveča tveganje zanastanek in napredovanje diabetičneretinopatije. V primerjavi skupine bol-nikov z nižjim glikoziranim hemoglobi-nom (povprečni HbA1c 7,0) s skupinobolnikov, kjer je povprečni HbA1c 7,9,so ugotovili 21 odstotkov manjše tve-ganje za napredovanje diabetične reti-nopatije v dvanajstih letih. Znano je,da je pri bolnikih z inzulinsko črpalkonapredovanje diabetične retinopatijepočasnejše.

Povišan krvni tlak vpliva na pojav-nost retinopatije. Z znižanjem krvnega

tlaka zmanjšamo napredovanje retino-patije (34 odstotkov manjše tveganjeza napredovanje retinopatije pri skupi-ni s pritiskom 150/85 v primerjavi sskupino s pritiskom 160/90) in poslab-šanje vida. Tudi hiperlipidemija, debe-

Letna pregledanost diabetikov pri nas je slaba

Diabetična retinopatija nastane kot posledica presnovnih sprememb pri bolnikih s sladkorno boleznijo. To je obolenje zadnjega segmenta očesa - mrežnice, ki lahko v napredovali obliki zajame tudi druge očesne dele.Diabetična retinopatija je najpogostejši pozni zaplet sladkorne bolezni, najpogostejši vzrok obolevnosti pribolnikih s sladkorno boleznijo in najpogostejši vzrok slepote v starosti od 20 do 64 let, kot tudi pomemben vzrokslepote med starostniki v razvitem svetu.

ZA NAŠE ZDRAVJE Diabetična retinopatija


® Asist. dr. Mojca Globočnik Petrovič, dr. med.

Normalno očesno ozadje

Edem rumene pege pri diabetičniretinopatiji (vidne so številne drobne

krvavitve v mrežnici in maščobni depoziti vmrežnici rumene pege)

Proliferativna diabetična retinopatija(obsežna žilna mreža izhaja iz vidnega živca

in prekriva skoraj polovico površinemrežnice)

Proliferativna diabetična retinopatija (žilno-fibrozna membrane izhaja iz vidnega živca

in spodnjega žilnega loka mrežnice)

Laserska fotokoagulacija edema makule

Vitrektomija je operativni poseg, pri kateremodstranimo steklovino, morebitno krvavitev v

steklovini, pred mrežnico ali pod njo invezivno-žilne membrane s površine mrežnice


lost in nefropatija povečata možnosti zarazvoj bolezni. V nosečnosti je tveganjeza nastanek in razvoj retinopatije več-je, še posebno pri nosečnicah, ki ima-jo slabo urejen sladkor v krvi in višjikrvni pritisk.

Pomen preventivePo mednarodno uveljavljenih in spre-

jetih smernicah, kot so Slovenske smer-nice za zdravstveno oskrbo bolnikov ssladkorno boleznijo tipa 2 (Ljubljana,2008) in Smernice za presejanje in zdra-vljenje diabetične retinopatije (Globoč-nik Petrovič, Zdravstveni vestnik, 2010),morajo biti bolniki s sladkorno bolez-nijo očesno pregledani vsaj enkrat naleto.

Vsak bolnik s sladkorno boleznijo semora zavedati, da je upravičen do pre-ventivnega pregleda pri očesnem zdrav-niku ob postavitvi diagnoze sladkornebolezni vsaj enkrat na leto. Pri bolnikih ssladkorno boleznijo tipa 1 se opravi prvipregled v puberteti in nato enako kotpri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2vsaj enkrat na leto.

Preventivni pregledi so potrebni zapreprečevanje poslabšanja vida ali sle-pote. Bolniki se največkrat nastanka innapredovanja diabetične retinopatije nezavedajo, saj na začetku retinopatija neposlabša vida. Zdravnik s preventivnimpregledom oceni stopnjo napredovanjaretinopatije in glede na možnost poslab-šanja vida določi zdravljenje, še predenbolnik sam opazi poslabšanje vida ozi-roma preden bolezen tako napreduje,da zdravljenje ni uspešno. Če se pri pre-gledu ugotovi napredovanje retinopati-je, so potrebni pogostejši pregledi alizdravljenje večkrat na leto.

Kaj lahko diabetik stori samVelikokrat retinopatija nastane in na-

preduje neopazno za bolnika, zato jeizjemno pomembno preventivno oče-sno pregledovanje in pravočasno zdra-vljenje. Ko je retinopatija že napredova-la, bolnik opaža postopno poslabšanjevida, vid je meglen, slike niso ostre, na-stanejo težave pri branju. Pri krvavitvi vsteklovino, ki je pri sladkornih bolnikihpogostejša, bolnik opazi nenadno po-slabšanje vida in številne plavajoče “mu-šice” ali motnjave pred očesom. Če jekrvavitev zelo obsežna, se vid lahko po-

polnoma zamegli. Bolnikom vedno sve-tujemo, naj si sami kontrolirajo vid, insicer za vsako oko posebej. Ob vsakemposlabšanju vida je potreben pregled priočesnem zdravniku.

Zdravljenje diabetičneretinopatije

Namen zdravljenja je preprečiti napre-dovanje retinopatije in s tem poslabša-nje vida. Samo očesno zdravljenje niuspešno, če bolnik nima dobre kontro-le sladkorja v krvi in urejenega krvne-ga tlaka. Diabetično retinopatijo zdra-vimo z laserjem in operativno z vitrek-tomijo. Lasersko zdravljenje izvajamopri edemu rumene pege in napredova-lo obliko diabetične retinopatije t. i.proliferativno diabetično retinopatijo, zakatero je značilno razraščanje vezivno-žilnih membran na površini mrežnice(slike 1, 2, 3a, 3b). Z laserskim zdravlje-njem edema rumene pege zmanjšamoedem in tako zmanjšamo tveganje zaposlabšanje vida (slika 4). Bolniki sevečkrat pritožujejo nad poslabšanjemvida takoj po laserju, kar je seveda mo-goče, vendar je to odvisno od oblikebolezni. Pri prolifertivni diabetični re-tinopatiji laseriramo skoraj celo površi-no mrežnice, z izjemo rumene pege.Bolniki za tako lasersko terapijo po na-vadi večkrat zaporedoma obiščejozdravnika. Novost zdravljenja retino-patije so biološka zdravila, ki jih vbri-zgavamo v oko. Zdravnik presodi omožnostih in uspešnosti takega zdra-vljenja. Najpogostejša indikacija za vi-trektomijo je krvavitev v steklovino alihematovitreus, če se le-ta sam ne oči-sti (slika 5). Pogosto operiramo tudibolnike z odstopom mrežnice, ki nasto-pi zaradi vleka vezivno žilnih mem-bran na površini mrežnice.

Nezadovoljiva letnapregledanost diabetikov

Zdaj je v Sloveniji po oceni okoli 120tisoč bolnikov s sladkorno boleznijo. Priorganiziranem sistematičnem preseja-nju bi moral biti vsak bolnik s sladkor-no boleznijo vsaj enkrat na leto očesnopregledan.

Letna pregledanost bolnikov s sladkor-no boleznijo je slaba, po oceni je še ved-no manj kot 50 odstotkov letno pregle-danih bolnikov. Na stopnjo letne pre-glednosti vplivajo različni dejavniki. Po-

membno je, da na pregled bolnika na-poti zdravnik, ki sladkorno bolezen vodi.Pomembna je dostopnost bolnika do of-talmološkega pregleda, ki je regionalnov Sloveniji zelo različna in ponekod nedosega standardov. Tako stopnja napo-titve kot dostopnost do očesnega pre-gleda se je v zadnjih letih pomembno iz-boljšala, vendar še vedno ne dosegamoželene pregledanosti. K večjemu deležuočesnih pregledov lahko pripomorejobolniki s sladkorno boleznijo sami, z za-vedanjem, da morajo biti vsaj enkrat naleto očesno pregledani.

Dobro urejen sistem presejanja v Ljubljani

Očesne preglede lahko izvajamo z na-vadnim očesnim pregledom ali s fotogra-firanjem očesnega ozadja. Diabetologi inočesni zdravniki bi želeli število pregle-dov povečati z uvedbo centrov za prese-janje, kjer bi bolnikom s sladkorno bo-leznijo fotografirali očesno ozadje innato na podlagi slik ocenjevali stanjeočesnega ozadja. Že leta imamo tak si-stem presejanja uveden v Univerzitet-nem kliničnem centru Ljubljana, zdaj bitako organizirane preglede želeli prene-sti regionalno sistematično organizira-no na vso Slovenijo. Očesno ozadje bi sli-kali na bolnikom dostopnih mestih, vdiabetološkem dispanzerju ali pri očes-nem zdravniku. Taka metoda presejanjaje prijaznejša do bolnikov, saj je dostop-nost zanje najboljša. To omogoča hitrej-šo obravnavo, saj se poveča dostopnostdo očesnega zdravnika.

Zdravljenje je dostopno in dobro organizirano

Po navadi se zdravljenje izvaja v bol-nišnicah, po vsej Sloveniji. Bolniki, prikaterih je potrebno zdravljenje, so dobrooskrbljeni tako z laserskim kot z opera-tivnim zdravljenjem. Vzrok neuspešne-ga zdravljenja je najpogosteje prepoznanapotitev na zdravljenje, ker bolniki nisobili redno letno pregledovani. Uspeš-nost zdravljenja je v veliki meri odvisnaod pravočasne napotitve, kar lahko za-gotovimo samo z rednimi letnimi preven-tivnimi pregledi. Seveda pa se moramozavedati, da včasih, sicer zelo redko,kljub pravočasnemu zdravljenju bole-zen napreduje.

Prenašalci lahko zbolijo sami, vendarni nujno, vsekakor pa lahko prenesejookužbo na druge. Starejši ljudje so še to-liko bolj ogroženi, saj pri njih obstaja ve-liko možnosti, da pridejo v stik s pnev-mokokom. Tudi če sami niso nosilci bak-terije, se lahko okužijo v stiku z vrstni-ki (zlasti je za to veliko možnosti tam,kjer je veliko starostnikov na enem me-stu, denimo v domovih za ostarele), dru-gi mogoč in pogost vir okužbe pa somali otroci. Zakaj nekateri ljudje bakte-rije samo prenašajo, nekateri pa zaradinjih tudi zbolijo, še ni povsem jasno,razlaga dr. Veronika Učakar z Inštitutaza varovanje zdravja RS. Znano je le, dapogosteje zbolevajo mali otroci, kroni-čni bolniki in starejši ljudje.

Težave zaradi pnevmokoknih okužb

Pnevmokoki pri starejših povzročajopredvsem okužbe dihal, medtem ko primalih otrocih najpogosteje povzročajovnetja srednjega ušesa. Po nekaterihocenah prav pnevmokoki zakrivijo oko-li 40 odstotkov vseh pljučnic, za kateri-mi človek zboli v domačem okolju, terpolovico tistih, za katerimi zbolimo vbolnišnici. Iz pljučnice se lahko razvijebakteriemija (okužba krvi), kar se zgo-di, ko se bakterije iz pljuč najdejo še vkrvi. Bakteriemija spada med invazivnepnevmokokne okužbe, ki se lahko kon-čajo tudi s smrtjo. Nevaren je tudi pnev-mokokni meningitis, ki ga tudi uvršča-mo med invazivne pnevmokokne okuž-be. Pnevmokoki povzročajo do 20 odsto-tkov vseh bakterijskih meningitisov.

Zbolimo lahko večkratZnanih je več kot 90 različnih seroti-

pov pnevmokokov, od katerih naj bi jihdeset najpogostejših povzročalo do 70odstotkov invazivnih pnevmokoknihokužb po svetu. Ravno zaradi velikega

števila različnih serotipov lahko človekzboli večkrat in se okužbe pri njem po-navljajo, čeprav obstaja nekaj dokazovo navzkrižni zaščiti med določenimi se-rotipi. Zaradi vsega naštetega je za sta-rejše ljudi pomembno, da se pred pnev-mokoknimi okužbami zaščitijo. Najbolj-ša zaščita pred pnevmokoknimi okužba-mi je cepljenje, ki ga stroka priporoča zavse ljudi, starejše od 65 let, in kroničnebolnike.

Cepljenje skozi vse letoKot pravi sogovornica, stroka ceplje-

nje priporoča skozi vse leto, res pa je, daso okužbe pogostejše v jesenskem inspomladanskem času. Za cepljenje pro-

ti pnevmokoknim okužbam sta trenut-no na voljo dve vrsti cepiv, konjugiranoin polisaharidno.

Pnevmokok je bakterija, ki ima ovoj-nico, ta pa vsebuje polisaharidne oziro-ma sladkorne molekule, ki se razlikuje-jo glede na posamezen serotip. Kot po-jasnjuje dr. Veronika Učakar, se je izka-zalo, da so te molekule zelo imunoge-ne, kar pomeni, da se sposobne izzvatiodziv imunskega sistema in nastanekprotiteles. Prvo cepivo, ki so ga naredi-li že v osemdesetih letih, vsebuje te po-lisaharide. To pomeni, da je cepivo“mrtvo” in zato ne more povzročiti okuž-be. To polisaharidno cepivo varuje pred23 različnimi serotipi. Cepivo je varnoin učinkovito, saj je zaščita po cepljenjuokrog 70-odstotna. Ker se je izkazalo, dazaščita po cepljenju s tem cepivom pred-vsem pri malih otrocih ni bila zadostna,so začeli razvijati še drugo cepivo. Re-zultat tega je bilo konjugirano cepivo, kipri malih otrocih sproži visok imunskiodziv in ustrezno zaščito. Letošnjo jesenje v Evropi to cepivo, ki varuje pred 13najpogostejšimi serotipi pnevmokoka,dobilo dovoljenje tudi za cepljenje odra-slih, starih 50 let in več. To je prvo ko-njugirano cepivo, namenjeno prepreče-vanju invazivnih pnevmokoknih okužbtudi za odrasle.

Tudi za kronične bolnikeStroka priporoča cepljenje vsem, ki

jih pnevmokokne okužbe še posebnoogrožajo, kot so starejši od 65 let, polegteh pa še zlasti kronični bolniki z bolez-nimi pljuč, srca, ledvic, z nekaterimi bo-leznimi krvi ali krvnih organov, osebe zimunsko pomanjkljivostjo, zdravljene skemoterapijo ali radioterapijo, bolnikiz rakom, osebe brez vranice in osebe popresaditvi kostnega mozga ali notranjihorganov. Zelo priporočljivo pa je tudi zavse bolnike s sladkorno boleznijo.

Pnevmokokne okužbe pri starejših

Zimski meseci so čas, v katerem so zelo pogoste različne virusne in bakterijske okužbe, tudi pljučnica. Ta je šeposebej ogroža starejše ljudi, zlasti če so kronični bolniki. Pljučnica je lahko virusna ali bakterijska. Slednjo vvisokem odstotku povzročajo pnevmokoki, torej bakterije, ki so lahko normalno prisotne v nosno-žrelnem predelu.Po nekaterih ocenah je lahko od okoli pet pa celo do 70 odstotkov ljudi prenašalcev teh bakterij.

AKTUALNO Cepljenje



Dr. Veronika Učakar z Inštituta za varovanjezdravja RS: Cepljenje proti pnevmokoknim

okužbam je priporočljivo za vse osebe, stare65 let in več.

foto

: DIA

NA

AN

đEL

Ić, I

VZ

Neželeni učinki blagiCepivi, tako polisaharidno kot konju-

girano, sta mrtvi, zato imata zelo maloneželenih učinkov. Reakcije po cepljenjuso praviloma le lokalne z rdečino na kra-ju cepljenja, blago povišano telesno tem-peraturo in blago utrujenostjo. Vsi tiučinki so prehodni in minejo v nekajdneh. V vseh letih, odkar pri nas pote-ka cepljenje, niso zaznali resnih nežele-nih učinkov, pravi dr. Veronika Učakar.

Na leto se v Sloveniji proti pnevmo-koknim okužbam cepi približno tri tisočljudi, kar ni veliko. Stroka si želi, da bi bilodstotek cepljenih višji, saj bi s tem ne lepovečali zaščito starostnikov in ogrože-nih skupin ljudi pred pnevmokoknimiokužbami, ampak bi se zaradi znižanestopnje obolevnosti zaradi teh okužb zni-žala tudi uporaba antibiotikov ter posred-no tudi težave zaradi odpornosti bakte-rij na antibiotike, kar v zadnjih letih po-staja vse večji problem. Starejši ljudjelahko pridejo v stik s pnevmokoki na ra-zlične načine. Lahko so sami nosilci pnev-mokokov v nosno-žrelnem predelu in jihna ta način tudi prenašajo na druge, naprimer v domovih za ostarele, medtem kosami nujno niti ne bodo zboleli. Drug, zastarejše enako pomemben način, s kate-rim lahko pride do prenosa bakterij, paje med druženjem z majhnimi otroki,zlasti vnuki, s katerimi seveda preživijonajveč časa. Ker pa so ravno majhni otro-ci poleg starejših najbolj ogroženi zapnevmokokne okužbe, obenem pa soprenašalci, je zelo zaščita pred pnevmo-koki za starejše še toliko bolj smiselna.

Kdo ne plača cepljenja?Cepljenje proti pnevmokoknim okuž-bam plača naročnik sam, obstajajo paizjeme. Plačila cepljenja s polisaharid-nim cepivom so oproščeni nekateri kro-nični bolniki, ki so opredeljeni v progra-mu cepljenja (npr.: imajo raka ali slad-korno bolezen, ljudje, ki so jim odstra-nili vranico, ljudje s polževim vsadkom,nekaterimi živčno-mišičnimi boleznimi,ki povečujejo tveganje za aspiracijo, vsi,ki so jim presadili kostni mozeg ...). Vteh primerih se cepljenje plača iz obvez-nega zdravstvenega zavarovanja.

Brezplačni svetovalni telefonza bolnike s sladkorno

boleznijo DIA-FON je na voljo.Na vaša vprašanja odgovarjajo

strokovnjaki vsako sredo od 18. do 22. ure.

Resnici na ljubo je ta poklic pri nas šedokaj mlad in še ni močno razširjen; vSloveniji je ustnih higienikov namreč leza večji vzorec. Zdravstveni tehniki poosnovni izobrazbi najtesneje sodelujejoz zobozdravniki in zob ne popravljajo,temveč skrbijo za brezhibno čistočo insijoč nasmeh zob in dlesni.

Odstranjevanje zobnega kamna

Ena osnovnih dejavnosti ustnega higie-nika je odstranjevanje zobnega kamna.Tudi če so naši zobje zdravi in brez ka-riesa, imamo lahko zobni kamen, ki ješkodljiv, saj je idealno gojišče bakterij,ki povzročijo razvoj parodontalne bole-zni. Odstranjevanje z ultrazvočno son-do je preprosto, hitro in praviloma ne-boleče, učinek pa izjemno dobrodošel.

Poznate pravilno tehnikoumivanja zob?

Naslednja zelo pomembna naloga ust-nega higienika je, da nas nauči pravilnoumivati zobe. Morda boste zamahnili zroko, češ, kaj pa me bo učil nečesa, karobvladam že od malih nog. Žal ni tako.Naj kar na začetku omenimo le nekate-

ra močno zakoreninjena, a napačna pre-pričanja o umivanju zob. Zobe si mora-mo umivati s čim tršo zobno ščetko, pritem moramo uporabljati zobno kremo,ki se močno peni in vsebuje abrazivnazrnca, zobe pa moramo drgniti z mo-čnim pritiskanjem ščetke, saj bomo letako sklenino dodobra očistili. Navedlismo tri popolnoma napačna prepričanja.

Zobna sklenina in dlesen sta občutlji-vi tkivi in z njima je treba ravnati nežno.Zato naj bo tudi umivanje zob takšno.Nežno. Uporabimo zobno ščetko, ki imačim manjšo glavo, saj je ta okretna in znjo laže dosežemo tudi teže dostopnamesta na zadnjih kočnikih. Pomembnoje tudi, da ima čim več mehkih ščetin,narejenih iz vlaken, ki ne vpijajo vode.Takšne ščetine dlje časa ohranjajo svo-jo prvotno obliko in se ne “mendrajo”.Samo ravne ščetine svoje delo lahkoopravijo dobro. Zobno ščetko na zobevedno nastavimo tako, da obenem čisti-mo tudi dlesni. Te s ščetkanjem obe-nem tudi prekrvimo in oskrbimo z do-volj kisika. Ščetko v rokah držimo pod-obno, kot držimo svinčnik. S povsemrahlimi krožnimi gibi očistimo vse zob-ne ploskve. Če imamo neravno raščene

zobe, fiksni zobni aparat ali z navadnoščetko ne dosežemo zadnjih ploskevkočnikov, je zelo dobrodošla tako ime-novana čopasta zobna ščetka. Z njo zobebrez uporabe zobne kreme laže očisti-mo vseh oblog in nečistoč.

Medzobna ščetkaZa popolno čistočo zob moramo oči-

stiti tudi prostore med zobmi, kamor znavadno zobno ščetko ne dosežemo. Tonajlaže naredimo z medzobno ščetko.Teh je več velikosti, katera je za nasustrezna, pa naj nam prav tako poveustni higienik. Pokazal nam bo tudi,kako pravilno in za dlesni neškodljivouporabimo še zobno nitko.

Zobna kremaNa trgu je na voljo zares velika izbira

zobnih krem. Za občutljive zobe, za pre-prečevanje parodontalne bolezni, za pre-prečevanje kariesa, z dodanim fluorjem,zelišči, abrazivnimi delci … Kako sesploh znajti v vsej tej ponudbi? Najbo-lje bo, da nam o najboljši izbiri svetujebodisi zobozdravnik bodisi ustni higie-nik glede na posebnosti naših zob indlesni. Zapomnimo si, da zobne kremepotrebujemo zgolj za vzorec, za graho-vo zrno. Tolikšna količina povsem zadoš-ča, saj več fluora ne potrebujemo, obe-nem pa bomo manj obremenili tudi oko-lje. Če nimamo parodontalne bolezniali občutljivih zob, lahko uporabljamonavadno zobno kremo. Vsekakor ustnihigieniki odsvetujejo kremo z abraziv-nimi zrnci; ta namreč opraskajo skleni-no. Tudi pogosta uporaba kreme z veli-ko količino fluorja (normalna 1450 ppm)ni priporočljiva, saj pretirane količinefluora v telesu niso zaželene.

To je le nekaj nasvetov, ki jih boste do-bili, če boste obiskali ustnega higieni-ka. Dovolite še, da vam damo nasvettudi mi – naj obiski pri ustnem higieni-ku postanejo zvezda stalnica tudi v va-šem življenju.

Skrben učitelj pravilne nege ustne votline

Sladkorna bolezen prizadene ves organizem. Na bolezen vpliva tudi zdravje našega zobovja. Tega se marsikdopremalo zaveda. Zobe lahko ohranimo zdrave samo z vsakdanjo redno in skrbno nego ustne votline, kako dobronam to uspeva, pa je smiselno preveriti vsaj enkrat na leto pri zobozdravniku in/ali ustnem higieniku. Čeprav zaslednjega večkrat slišimo, si verjetno vsi ljudje niti ne predstavljajo najbolje, kaj pravzaprav počne.

ZA NAŠE ZDRAVJE Ustni higienik



Ustni higienikje poklic, ki jepri nas šeprecejnepoznan.Veliko ljudisploh ne ve,da ustnihigienikiobstajajo.Zobozdravnikisi svojegadela vevropskihdržavah inZDA brezsodelovanja zustnimhigienikomsploh neznajopredstavljati. fo

to: A

RHIV

FLEG

IS

Svoj zunanji videz zelo do-bro poznamo. Pa vemo to tudio svojih zobeh? Ob bok pozna-vanju svoje ustne votline grepoznavanje samega sebe oziro-ma svojih življenjskih navadin vrednot. Kako se prehranju-jemo, ali skrbimo za redno vad-bo, smo se predali razvadam,kot so kajenje, pitje alkohola,kave – vse to so dejavniki, kivplivajo na zdrav nasmeh.

Nimam časaVsi imamo enako časa – 24

ur na dan. Res pa je, da s časomrazlično ravnamo. Zato je po-membno, da veste, koliko vampomeni zdrav nasmeh in koli-ko časa ste pripravljeni name-niti za ohranjanje zdrave ustnevotline.

Finančni vidikRek, da je bolje preprečeva-

ti kot zdraviti, je zanimivo po-vezati tudi s finančno platjoohranjanja ustnega zdravja. Napodročju zobozdravstva bomosčasoma plačevali za vse stori-tve.storitev. Primerjajte investi-cijo v čas in pripomočke zaohranjanje zdravega nasmehastroški in časom, ki ga zahtevazdravljenje pri zobozdravniku.

Izbira pripomočkovPri tem koraku je v veliko

pomoč posvet s strokovnjakom– z zobozdravnikom ali ustnimhigienikom, ki vam bo gledena specifičnosti vaše ustne vot-line lahko najbolje svetoval.Zobna ščetka naj ima več tisočtankih filamentnih vlaken, dabo temeljito očistila zobneobloge – tudi v žlebu med dles-nijo in zobom, brez uporabevelikega pritiska. Če se odloča-

te za električno zobno ščetko,je kakovostna sonična ščetkadobra izbira. Zobno nitko izbe-remo glede na tesnost zobnihstikov, velikost medzobne ščet-ke pa glede na velikost med-zobnih prostorov.

Pouk o uporabi pripomočkovZelo malo ljudi zna pravil-

no čistiti zobe. Če še niste bilideležni individualnega poukaustne higiene pri svojem zo-bozdravniku ali ustnem higie-niku, ga ob naslednjem obiskuprosite za to. Nekaj koristnihnapotkov najdete na www.dle-sni.com. Znanje oziroma ve-ščino izvajanja temeljite ustnehigiene je dobro obnavljati. Kodvakrat na leto preventivnoobiščemo zobozdravnika inopravimo temeljito čiščenjezob, je idealen čas tudi za os-vežitev tega znanja.

Redni preventivni preglediVas je strah zobozdravnika?

Niste edini. Največkrat je strahpred zobozdravnikom pove-zan z bolečino, ki spremlja zo-bozdravstveni poseg. Obiščitezobozdravnika takrat, ko vasnič ne boli – preventivno. Ta-krat tudi poseg ni boleč.

Ohranjanje motivacijeKer je redna in temeljita

ustna higiena bistvenega po-mena, lahko za samomotiva-cijo enkrat ali dvakrat na me-sec preverimo svojo temeljitostčiščenja zob. To naredimo spripravki za dvobarvno razkri-vanje zobnih oblog (npr. Plaq-search), saj nam takoj poka-žejo, kako temeljiti smo bili pričiščenju zob ravnokar in kakotemeljiti smo bili včeraj.

Sedem korakov dozdravega nasmeha

Zdrav nasmeh je sestavljen iz zdravih zob, obzobnih tkiv inzdrave ustne sluznice. Slabo ustno zdravje lahko vpliva nainfarkt, možgansko kap, sladkorno bolezen, prezgodnji porodin prenizko porodno težo novorojenčka, pa tudi na pljučnaobolenja in oslabljen imunski sistem. Zdrav nasmeh je torejtudi odsev zdravega človeka.

ZA NAŠE ZDRAVJE Zobje

® Nataša Sinovec, svetovalka za zdrav nasmeh

Nobeno pretiravanje ni dobro za telo,saj prevelika količina gibanja ali prevečintenzivno gibanje deluje na telo stresno.Gibanje naj bo torej zmerno (Svetovnazdravstvena organizacija priporoča giba-nje vsak dan po pol ure) in naj vsebuje:vadbo za moč, gibljivost, koordinacijo,vzdržljivost, ravnotežje in umirjanje te-lesa – sprostitev. Aktivna mišica je mo-čna in drži telo pokonci, zato se posle-dično počutite “fit” in življenje z bole-činami v različnih delih telesa za vas neobstaja. Ker pa je način življenja tak, dapretežno sedimo in se premalo gibamo,so bolečine v sklepih in predvsem vhrbtenici v današnjem času samo še po-gostejše. Posledično vse to vpliva navaše dobro/slabo počutje in na vse, karse dogaja tudi v vašem telesu.

Telesna vadba in sladkor v krviVemo, da gibanje pomaga pri zmanj-

ševanju telesne teže. Pri zmanjševanjutelesne teže se je treba držati navodil zveč področij:• ustrezna količina in kakovost giba-

nja, prilagojena posamezniku,• urejena zdrava in uravnotežena pre-

hrana, ki vsebuje vse glavne nu-triente (beljakovine, ogljikove hidra-te in maščobe ter vitamine in mine-rale), razporejena enakomerno sko-zi ves dan,

• dovolj kakovostnega počitka (spa-nje med 22. in 7. uro),

• dovolj tekočine (najbolje vode),• čim manj stresnih dejavnikov oz.

zmožnost večje odpornosti na stres.Gibanje tako kot na zmanjševanje te-

lesne teže vpliva tudi na pospešeno de-lovanje krvnega obtoka in s tem zmanj-šuje potrebo po inzulinu. Ljudje, pri ka-terih sladkor v krvi niha, morajo rednospremljati raven krvnega sladkorja v vsa-kdanjem življenju, kot tudi pri vsehzmernih aktivnostih ali pri gibanju vspremenjenih okoliščinah. Že zmernozmanjšanje telesne teže in povečanje te-lesne dejavnosti lahko preprečita niha-nje sladkorja pri osebah z velikim tve-

ganjem zanj. Nihanje sladkorja v krvi najne bo ovira za gibanje, le merjenje in do-ziranje mora biti prilagojeno in redno.

Vadba pilates kot oblika gibanjaPilates je vadba, pri kateri lahko kot

obremenitev uporabljate večinoma svojetelo. Gibanje pri tej vadbi je umirjeno,počasno in prilagojeno vašim sposobno-stim. Izvajate vaje za moč, s katerimi kre-pite svoj center telesa (trebušne mišice,

hrbtne mišice, mišice medeničnega dna),vplivate na izboljšanje drže telesa in nasplošno zelo ugodno vplivate na dobro po-čutje in zavedanje svojega telesa. Hkratipa je pilates v kombinaciji z lažjimi obli-kami aerobne vadbe (hoja, nordijska hoja,hoja v hrib …) idealna kombinacija zakontrolo ali izgubo telesne teže. Vsemljudem, ki imajo kakršne koli težave oz.izzive z zdravjem, priporočamo indivi-dualno vadbo pilates. Napor med vadboje zmeren, vedno prilagojen vašim spos-obnostim, zato je to zelo dobra izbira zavse ljudi, ki imajo težave z nihanjem slad-

korja v krvi. Tako lahko tudi vadba posta-ne del vašega vsakdana, saj vam bo pri iz-gubi telesne teže in nihanju sladkorja vkrvi pomagala le, če bo redna.

Prednosti gibanjaStrokovnjaki pravijo, da gibanje na na-

slednje načine pomaga pri urejanju ni-hanja sladkorja v krvi:

• telo bolje uporabi inzulin,• med gibanjem se porabijo maščobe,

gibanje torej pomaga pri izgubi tele-sne teže; izboljša se moč mišic,

• tehtanje (rezultat: zmanjšanje tele-sne maščobe kakor tudi izboljšanjeobčutljivosti inzulina),

• izboljša se gostota kosti,• zniža se krvni tlak,• pomaga pri varovanju pred boleznijo

srca in boleznijo krvnih žil z zmanj-ševanjem “slabega” LDL- in poveča-njem “dobrega” HDL-holesterola,

• izboljšano kroženje krvi in zmanj-šana nevarnost za bolezen srca,

• zviša se raven energije in povečasposobnost za delo,

• zmanjšanje stresa, boljša sprostitevin osvoboditev napetosti in zaskr-bljenosti.Pogovorite se s svojim zdravnikom o

možnostih gibanja za vas. Gibanje nadolgi rok je rešitev, ki zagotovo pripomo-re k boljšemu vsakdanu. Naj bo stroko-vno vodeno in nadzorovano.

Vadba pilates in nihanje sladkorja v krvi

Znanstveno je dokazano, da gibanje pozitivno vpliva na zdravstveno stanje. Kljub nešteto »dokazom« vemo to tudivsi, ki to počnemo redno, saj se pozitivni učinki gibanja kažejo na telesu v obliki dobrega zdravja in počutja. Čeželite vplivati na svoje zdravje pozitivno, vam priporočamo zmerno gibanje.

GIBANJE Pilates


® Tanja Želj, prof. športne vzgoje

Tanja Želj, prof. športne vzgoje

Franklin metoda znežnimi in za telo

blagodejnimi vajamiozavešča pravilno

biomehaniko in prekopredstav spodbujatelo, da deluje brez

napetosti, lahkotno inpovezano kot celota.S pomočjo masažnih žogic se izvajajo vaje

za stabilnost in ravnotežje, povečuje segibljivost brez nasilnega raztegovanja ter

boljša koordiniranost mišic.

foto

: STA

NE

JERŠ

Ič


Kilometri so se začeli nabirati in takratsem si začel postavljati vedno nove in novecilje, ki sem jih prilagajal glede na svojesposobnosti. Prvo polovičko maratona (21km) sem pretekel v Radencih po dveh le-tih teka in takrat sem se začel zavedati, dagrem lahko še dlje.

Tek je moj inzulinMoj vsakdanji sopotnik je inzulinska

črpalka, vendar tečem brez nje. V prene-senem pomenu besede je tek moj inzulin.Vse dodatno zaužite ogljikove hidrate po-rabim z vadbo, zato so vrednosti krvnegasladkorja po aktivnosti normalne. Lanisem pretekel že svoja prva maratona (42km) v Radencih in Ljubljani. Bila sta resnekaj posebnega, verjetno zato, ker stabila prva. Pri taki razdalji se pokaže pra-vi značaj vsakega tekača, ki pride do cilja.Mislim, da sem prvi diabetik na inzulin-ski črpalki v Sloveniji, ki je pretekel mara-ton. Že zdravi tekači imajo spoštovanje doudeležbe na maratonu, zame pa je bil toše poseben izziv. Jeseni sem se udeležiltudi svojega prvega ultramaratonaCelje–Logarska dolina, dolgega 75 kilo-metrov.

Lani sem pretekel ultramaraton z razda-ljo 75 kilometrov in takarat sem ugotovil,da hočem in zmorem še več. Prvič sem naglas izrazil, da bom prihodnje leto prete-kel Ultrabalaton (212 km) v dvojicah. Mojanaloga je bila premagati polovico te razda-lje, torej 106 kilometrov. Tek Ultrabalatonje potekal junija 2011 okoli Blatnega jeze-ra na Madžarskem, prireditev spada medultrateke in je na drugem mestu po težav-nosti v Evropi, takoj za Spartatlonom vGrčiji.

Velik zalogaj le s spremstvomTemu projektu sem posvetil prvih šest

mesecev letošnjega leta. Na ultratekih sizelo odvisen od spremstva in ta del je bil

pri meni ključen. Skupaj s partnerko Eri-ko in prijateljem Darkom, ki je prav takodiabetik in odličen tekač, smo do najmanj-še podrobnosti izdelali načrt spremstvain oskrbe. Malo več kot tisoč pretečenih ki-lometrov v pripravljalnem obdobju je bilasolidna popotnica za test vzdržljivosti indokazovanja, da tudi diabetiki zmoremotako preizkušnjo. Moja tekaška ekipa se jeimenovala Sweet and fast team, sestavlja-la pa sva jo skupaj z Boštjanom. Vsak odnaju je moral preteči 106 kilometrov. Bošt-jan je startal prvi, jaz pa sem bil določenza drugi del proge, ki je vseboval tudi no-čni tek. Zame je bilo to bolj primerno, kersem se tako izognil vročini, ki je tam zeloznačilna in je pogosto velika ovira za tek-movalce. Prvih 20 kilometrov sem tekelbrez spremstva, saj sem vedel, da ga ne po-trebujem, potem pa so bile postojanke do-ločene na vsakih deset kilometrov in vzadnjem delu na pet kilometrov. Ves čassem bil brez inzulinske črpalke in po sed-mih urah teka sem moral še posebej pazi-ti, kako se mi giblje glikemija, saj sem žezdavnaj porabil ves inzulin, ki sem ga imelv telesu. Seveda se zdaj že tako dobro po-znam, da mi je bilo poslušanje svojega te-lesa prvo opravilo. Na vseh postojankahsem si dosledno meril krvni sladkor ter gle-

de na vrednost in počutje dodajal ogljiko-ve hidrate v obliki čokoladic in sadja.

S pozitivnim odnosom naprejVes čas teka sem ohranil pozitivno raz-

mišljanje, čeprav sem tekel večino časasam. Imel sem nekaj težav zaradi pomanj-kanja spanca in bolečih mišic, ampak ko tedrži pokonci adrenalin, na to kar pozabišin samo tečeš in tečeš. Po 13 urah teka semprišel do cilja te ultramaratonske prireditveskupaj z Boštjanom. Veselje ob tem je bilores pristno in tudi čustveno, ker sem vedel,da sem pisal zgodovino te prireditve. Letosse je prvič na tej prireditvi zgodilo, da se jeteka udeležil diabetik, ki je premagal raz-daljo, daljšo od 100 kilometrov.

Če se ozrem nazaj in pogledam, kaj semdosegel v teh petih letih, se mi sami rezul-tati ne zdijo najpomembnejši. Bolj me ve-seli, da sem z redno telesno aktivnostjo na-redil preskok v razmišljanju: zdaj sam akti-vno skrbim za svoje zdravje, kajti samo te-rapija je premalo. Še en dejavnik, ki potr-juje moje razmišljanje, pa je vrednostHbA1c, ki je bila pred tekom pri meni med7,5 in 9,5 odstotka. Zdaj, po petih letihteka in pretečenih skupaj 3800 kilome-trih, je moja vrednost Hba1c ves čas med6,2 in 6,7 odstotka.

Zdravje merim v pretečenih kilometrih

S tekom sem se začel ukvarjati pred petimi leti. Z rekreacijo sem se želel postaviti po robu svojemu diabetesu, ki me je takrat spremljal že 13 let. Moj prvi cilj je bil, da bi mi uspelo preteči deset kilometrov. Začetki so bili težki,saj sem moral z opazovanjem sebe in z dodatnimi meritvami krvnega sladkorja ugotoviti trende glikemije medaktivnostjo in po njej. Ko sem imel svojo glukozo med aktivnostjo pod kontrolo, je bil tudi sam tek veliko manjstresen in sčasoma je postal moj način življenja.

OSEBNA ZGODBA Rafael Ziherl

® Rafael Ziherl

Vsem članom društev, ki ste nam na naslov: [email protected] poslali predloge za rubriko Osebna zgodba, se iskre-no zahvaljujemo. Obljubimo, da bomo v prihodnjih številkah predstavili člane, ki so po vaši presoji zanimivi za objavo. Uredništvo

Letošnji največjizalogaj je bil tek

na Ultrabalatonuv dvojicah, kjer

sem pretekel 106 kilometrov

Nutricionizem ni revolucionarna veda, kibi prinašala popolne novosti. Je pavedenje, ki je v zadnjem času čedalje boljupoštevano. Drži?

Drži. Ljudje so čedalje bolje poučenio zdravem načinu prehranjevanja in stem narašča tudi odstotek tistih, ki gavključujejo v svoj način življenja.

Prebrala sem, da ljudje zmotno mislijo,da je nutricionizem samo znanje o vplivuhrane na prebavila. Gre za vpliv hrane naceloten organizem, kajne?

Nutricionizem je uporabna znanost ohrani in njenih učinkih na celoten člo-veški organizem in ne le na prebavila. Za-nimivo je, kako širok razpon delovanjaima ustrezna prehrana na zdravje, sajnjeno moč lahko čutimo tako pri manj-šem prehladu kot tudi pri usodnejšihboleznih, kot so bolezni srca in ožilja,diabetes, rak itd. Velika prednost pri temje dejstvo, da pri hrani ne prihaja do ne-želenih stranskih učinkov, ki se jim je priveliko zdravilih težko izogniti.

Kdaj je to področje začelo zanimati vas?Kje ste iskali dodatno znanje?

Po končanem študiju živilske tehno-logije na Biotehniški fakulteti v Ljublja-ni sem se udeleževala še raznih seminar-jev, simpozijev in okroglih miz o prehra-ni, saj nam le to omogoča, da ostanemov stiku z novostmi in raziskavami, ki jihna področju prehrane najdemo kar za-jetno število.

Da se ljudje vedno bolj zanimajo zaprehrano, dokazuje tudi dejstvo, da jenastala nova oblika poklica oziromazaposlitve: svetovalec za prehrano. Pa jetreba biti previden, kdo svetuje?

Pomembno je, da je prehranski sveto-valec podkrepljen z ustreznim znanjem,seznanjen z novostmi, da na bolnika

gleda celostno in se ne osredini le na do-ločeno težavo. Da stvari ne posplošuje,saj je vsak človek individualen organi-zem in ni nujno, da določena vrsta hra-ne na vse ljudi vpliva enako.

Tudi vi menite, da je v Sloveniji prevečpredebelih ljudi in takih, ki se premalogibljejo?

Žal se je starostna meja ljudi s preve-liko telesno težo v zadnjih letih krepkopomaknila med otroke in mladostnike,ki vse premalo časa namenjajo igri v na-ravi in rekreaciji. V današnjem času naspasti preobilja hrane, stresna služba inpomanjkanje časa za rekreacijo kaj hi-tro privedejo do odvečnih kilogramov.Zgledujmo se raje po tistih ljudeh, ki sojim zdrave prehranjevalne navade in re-kreativno ukvarjanje s športom prerasliv življenjski slog.

Pravijo, da si je za krožnik treba vzeti časin mir. Torej je tempo v službi in domakriv, da hitro pojemo in največkrat nemislimo, kaj damo v usta?

Zaradi čedalje bolj stresnega življenjaso tudi naši obroki zaužiti v naglici inskoraj mimogrede. Že s tem, da hrano do-bro prežvečimo, pomagamo k lažji inboljši prebavi. Vzemimo si čas za spro-stitev, v miru zaužiti obroki (vsaj pet nadan) pa naj postanejo pravilo in ne le iz-jema.

V Sloveniji živi okoli 120 tisoč ljudi ssladkorno boleznijo. Za naglo naraščanjesladkorne bolezni tipa 2 so po ocenahstrokovnjakov krivi predvsem neustreznaprehrana, debelost in premalo gibanja.Torej lahko pričakujemo še več primerovtovrstne bolezni?

Današnje prehranske navade so zara-di poudarka na gastronomski všečnostivse prevečkrat obremenilne za naša pre-bavila. Prevelik kaloričen vnos pa nas vkombinaciji s stresom in pomanjkanjemgibanja kaj hitro privede do raznih obo-lenj, med katere je všteta tudi sladkor-na bolezen tipa 2.

Se kdaj k vam zateče kakšen sladkornibolnik, ki ima težave s sestavo jedilnikov?Ljudje, ki s tem nimamo težav, si verjetnoniti ne predstavljamo, kaj pomeni, ko jetreba trikrat premisliti, kaj se poje inkoliko?

Dieta sladkornega bolnika se pravza-prav zelo približa varovalni prehraniin bolniki kaj kmalu usvojijo njena na-čela. Seveda pa je potrebna velika sa-modisciplina glede rednega uživanjavsaj petih obrokov na dan, glede odmer-janja zaužitih količin hrane in njeneizbire.

Starejše gospodinje imajo težave, ko jetreba meso, moko, testenine nadomestiti

Zgledujmo se po ljudeh z zdravimi navadami

Kristina Zidar dela kot prehranska svetovalka in vodja prehrane v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica.Sodelovala je tudi v kampanji Manj napihnjenosti, več poletja!, ki poteka pod okriljem podjetja Danone insvetovala ljudem. Tudi sicer se poklicno ukvarja s prehranskim svetovanjem in s svojim delom pomaga tistim, ki bi si želeli bolj uravnotežene prehrane in posledično urejene prebave. Tempo življenja je čedalje hitrejši indejstvo je, da nam zmanjkuje časa za mirne obroke, urejena prebava in uravnotežena prehrana pa ob tempostajata pomembni temi in dejavnika, ki lahko močno vplivata na naše počutje. Ker pa sta pravilen načinživljenja in prehrana bistvo vsakdana sladkornega bolnika, smo jo poprosili za kratek intervju.

ZDRAVJE NA KROŽNIKU Intervju s Kristino Zidar, nutricionistko


® Monika Kubelj

Kristina Zidar, prehranska svetovalka invodja prehrane v Domu starejših občanov

Ilirska Bistrica

foto

: OSE

BNI

ARH

IVK.

Z.


s čim drugim. Vendar to v resnici ni takotežko, kajne?

Mastno meso nadomestimo s pustim,v jedilnike vključimo ribe, čudovit vir be-ljakovin so tudi stročnice (leča, fižol), na-mesto izdelkov iz bele moke uporabljaj-mo polnozrnate (polnozrnati kruh, pol-nozrnate testenine, ovseni kosmiči …),varčujmo z maščobo (uporabljajmo olj-čno, laneno in bučno olje), jejmo več sad-ja (najbolje surovega) in zelenjave.

Lahko sladkornim bolnikom svetujete, kjenajdejo kakšen uporaben recept, ki ne boškodil njihovi kronični bolezni?

Veliko je strokovne literature in ku-harskih knjig z recepti, primernimi zasladkorne bolnike. Prav tako je o tem naspletu objavljenih veliko razprav in na-svetov, Inštitut za varovanje zdravja Re-publike Slovenije pa je v okviru progra-ma CINDI izdal tudi kar nekaj izobraže-valnih brošur o tej tematiki.

Kaj pa probiotiki in prebiotiki? Jim jihpriporočate? Zakaj?

Ob nepravilnem prehranjevanju, upo-rabi raznih zdravil in stresu se črevesnoravnovesje hitro poruši, zato toplo pripo-ročam dodatek tako prebiotikov kot pro-biotikov, ki spet vzpostavijo to ravnove-sje. Probiotiki so živi mikroorganizmi, kipozitivno učinkujejo na zdravje gostite-lja (človeka), če jih zaužije v zadostnemštevilu, prebiotiki pa v črevesju ustvar-

jajo okolje, ki spodbuja delovanje za naskoristnih bakterij. Ko se te okrepijo, pre-bava deluje dobro in počutje se izboljša.Najbolj znana prebiotika sta inulin inoligofruktoza, ki sta zaradi svoje nepre-bavljivosti (ne razgradita se do sladkor-jev) primerna tudi za diabetike.

Lahko laično opišete, kaj probiotiki storijov našem črevesju?

Probiotiki so manj občutljive vrste mi-kroorganizmov, zato prispejo na krajsvojega delovanja (debelo črevo) živi inv velikem številu. Tam ugodno vplivajo

na ravnovesje v črevesni flori, izboljša-jo prebavo določenih sestavin hrane,spodbujajo in izboljšajo pa tudi delova-nje imunskega sistema. Vse naštete last-nosti niso prisotne pri vseh probiotikih,temveč se razlikujejo glede na vrsto pro-biotične bakterije.

A verjetno niso vsi ti izdelki enakokakovostni. Na kaj je treba biti pozoren?

Kot sem omenila že prej, se lastnostiprobiotičnih bakterij razlikujejo gledena sev, zato je pomembno, da vemo, ka-teri probiotiki so vsebovani v izdelku ins kakšnimi raziskavami je podprt nji-hov ugodni vpliv na naš organizem.

Poznate knjigo Prehrana 21. stoletja zaženske, ki jo je napisala zdravnica innutricionistka dr. Lejla Kažinič Kreho, sicerčlanica Britanskega nutricionističnegazdruženja? Se strinjate z njeno izjavo: Čedanašnji zdravniki jutri ne bodo postalinutricionisti, bodo današnji nutricionistijutri postali zdravniki?

Največji blagor za bolnika vidim v do-brem sodelovanju zdravnikov in nutri-cionistov, saj bi z izmenjavo znanj lah-ko marsikatero zdravstveno težavo od-pravili po naravni poti, brez uporabezdravil. Avtorica v knjigi zanimivo naka-že, kako lahko s pomočjo hrane najde-mo pot do zdravja in dobrega počutja,ter s tem poudari prepričanje o zdravil-nosti hrane.

Kaj svetujete glede prehranjevanja vdecembru? Kako se upreti nezdravemuprenajedanju?

Svetujem, da se tudi pri pripravi prazni-čnih jedi raje odločate za zdrave načinepriprave (izogibajte se cvrtju, pečenju,praženju …), sladice naj bodo “lažje”,še bolje pa bo, če jih zamenjate s sve-žim ali suhim sadjem. Ker pa je decem-ber čas dobrot, ki nas vabijo na vsakemkoraku, vem, da se jim je zelo težkoupreti. Predvsem je pomembno, da prinajrazličnejših prehranskih prekrškihohranimo zmernost, da jemo počasi inposlušamo svoje telo, ki nam sporoča,kdaj ima dovolj. Kmalu bomo spoznali,da nam je telo za to hvaležno in nas jenagradilo z boljšim počutjem. To veljaza sladkorne bolnike in za vse druge.

Dragi člani!Naj v miru sreča nežno vas objame.Ujemite lepe trenutke v letu 2012!

Vse dobro vam želi uredništvo revije Sladkorna

Dragi člani!Naj v miru sreča nežno vas objame.Ujemite lepe trenutke v letu 2012!

Vse dobro vam želi uredništvo revije Sladkorna


SVETOVNI DAN SLADKORNE BOLEZNI - PRAZNOVANJE V DRUŠTVIH

POHODI

n Društvo diabetikov Cerknica

Letošnji slogan Pohodi sladkorno bolezen nas je spremljal napohodu ob svetovnem dnevu diabetesa, ki smo ga organizi-rali 11. novembra. Kljub mrzli burji se nas je zbralo 63, nadelismo si kape, popili topel čaj ali kavo in se podali na različnepohode po naši lepi Notranjski. Lepo smo počastili naš praz-nik, 14. november, in doživeli prijetno druženje.

Doroteja Nared

Cerkniški diabetiki aktivno naprej

n Društvo diabetikov Hrastnik

Hrastnik je bil ovit v meglo, ko smo se člani zbirali za pohodna Kum.”Gremo na dolenjski Triglav!”, se je slišalo. Opremlje-ni po planinsko smo se odpeljali do Lontovža in potem hodilipribližno uro proti vrhu. Sonce nas je kmalu pozdravilo in vsizadovoljni smo prispeli na vrh. Ko smo se vračali, smo seokrepčali v prijazni gostilni in tako delno uresničili napis z na-ših kap Pohodi sladkorno bolezen! Bilo je veselo, prijetno inkoristno za vse, ki smo se udeležili pohoda.

Celestina Babič, fotografija: Vojka Železnik

Ni manjkalo klepeta, smeha in šal

n Društvo diabetikov Jesenice

Štirinajstega novembra smo se zbudili v sončno jutro. Da bipočastili naš dan, smo se zbrali na Spodnjem Plavžu in odšlina pohod. Pot nas je vodila mimo industrijske cone skozi goz-diček proti Hrušici, kjer smo se odpočili. Po drugi strani Savesmo se vrnili na izhodiščno točko, zadovoljni, da smo storili ne-kaj dobrega za svoje zdravje.

Anuša Ferjan

Jeseničani na poti do Hrušice

n Društvo diabetikov Kamnik

Praznik smo počastili z dveurnim pohodom po okolici Kamni-ka. Meritve smo izvajali pred odhodom in po prihodu. Udele-žilo se nas je 33 članov. Prejeli smo bele kape Novo Nordiska.Prav tako smo osvetlili stavbo društva upokojencev z modrimkrogom, kjer imamo sedež društva. Na povabilo sta se odz-vali dve šoli, OŠ Stranje, kjer smo imeli v avli osvetljen tudi našlogotip. Druga šola je bila OŠ Marije Vere, ki je osvetlila po-slopje in poslala pismo. Razveselili so se našega obiska, sajso pripomogli k znanju in ozaveščanju učencev, zakaj je šolasploh osvetljena z modro. Savica Juntez

n Društvo diabetikov Kočevje

S tem tradicionalnim pohodom na ta dan laže spreminjamo pri-hodnost te zahrbtne bolezni in prispevamo svoj delež k izobra-ževanju vseh občanov za zdravo in kakovostno življenje. Vsa-ko leto udeleženci prejmejo zgibanko, s katero obiščejo vseinterakcijske točke, od meritev v Lekarni Kočevje, prevzema“pohodnice” pred pisarno društva, telovadbe v naravi, kratke-ga pohoda, izpolnitve vprašalnika, do kviza z nagradami in dru-ženja v Pizzeriji Briški. Ksenija Vidoševič

Pohod kočevskih diabetikov

n Društvo diabetikov Tržič

Pohod organiziramo že šesto leto in prav veseli smo, da je vsa-ko leto tako dobro obiskan. Letos se ga je udeležilo kar 29 po-hodnikov. Zbrali smo se prav na svetovni dan sladkorne bolezniin se podali na simbolično pot v prelepem vremenu. Pot nas jevodila po stranskih poteh Loke do Zvirč, kjer je za čaj tradicional-no poskrbel župan, Slaščičarstvo Cerkovnik pa je pripravilo dia-betično pito. Dan je minil nadvse prijetno. Ana Marija Hafner


n Društvo diabetikov Litija

Ob svetovnem dnevu diabetesa smo 6. novembra organizira-li pohod po Litiji, čez Šmartno na naš zastavljeni cilj Breg priLitiji. Udeležilo se ga je 43 pohodnikov. Ker je modra barva našprepoznavni znak, je tudi grad Bogenšperk žarel v modri, insicer od 12. do 15. novembra Mojca Matoz

Litijski diabetiki smo pogumno zakorakali ob svetovnem dnevu

n Društvo diabetikov Mežiške doline

Svetovni dan smo počastili s skupnim pohodom na Lešah. Do-bra stotnija je prišla, saj je bila uro dolga pot primerna tudi zatiste, ki malo teže hodijo. Spotoma smo si ogledali dve cerkvi,sv. Ane in sv. Volbenka. Čudovite ženske imamo tu na Koro-škem, celo najboljše “kvocove nudlne” (štruklji z nadevom izsuhih hrušk) znajo pripravit. Čast pripada gospodinji kmetijeLadra, gospe Simoni Kralj, pri njih smo tudi končali svoj po-hod. Predstavniki Novo Nordiska in podjetja Roche so poskr-beli za meritve krvnega sladkorja na startu in cilju. Rezultatimeritev so nas ponovno prepričali, kako koristna je hoja za dia-betike. Ivana Prislan

Zbor na Lešah z obveznimi belimi kapami

n Društvo diabetikov Mozirje

Svetovni dan smo praznovali že na martinovo v Mozirskem gaju.Srečanja se je udeležilo 47 članov, tu smo poudarili pomen te-lesne dejavnosti za uspešno premagovanje te bolezni. Pred-stavnik smučarske šole Beli zajec je udeležencem predstavilnordijsko hojo kot pomemben element gibanja. Nato smo ses palicami podali na daljši, nekateri pa na krajši pohod, odvi-sno od telesne zmogljivosti, in teorijo v prijetni družbi preizku-sili v praksi. Po vrnitvi nas je predstavnica podjetja Algena sPrevalj seznanila s pomenom nekaterih prehranskih dopolnil.Srečanje smo sklenili z martinovo malico. Marija Venek

Preizkusili smo se v nordijski hoji

n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Na pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni se je odpra-vilo 239 učencev razredne stopnje skupaj z učitelji in s pomoč-jo slovenjgraškega društvo sladkornih bolnikov. Pridružili so senam tudi otroci iz vrtcev VVZ enote Legen. Letos smo bili vsiprepoznavni z novimi kapami. Pohoda z učenci Druge osno-vne šole Slovenj Gradec se že nekaj let zapored pridno ude-ležujemo; letos je bilo kar 324 pohodnikov!

Meritve krvnega sladkorja - Po pohodu smo v Mercatorjuizmerili 94 mimoidočim krvni sladkor s pomočjo medicinskihsester Zdravstvenega doma. Boža Božena Lesjak

n Društvo diabetikov Kranj

V okviru letošnjega praznovanja svetovnega dneva sladkornebolezni smo pripravili celodnevni program v Diabetološkem cen-

Tako kot vsa naša druženja smo tudi praznovanje 14. novembra končali vprijetnem razpoloženju




n Društvo diabetikov Škofja Loka

Tudi letos smo se odločili, da organiziramo pohod ob svetov-nem dnevu ter povabimo diabetike iz Poljanske doline in Škof-je Loke. Zbrali so se tudi pohodniki, ki nimajo sladkorne bole-zni, a so veliki ljubitelji hoje v naravi. Poznojesenski dan je bilhladen, bili smo prepričani, da nas bosta spremljala sonce inlep razgled. Po lepo speljani poti za Soro smo prispeli na Le-dinic, od koder je bil lep razgled v Mrzli Vrh, na Selo in nazajproti Žirem. Počili smo na klopeh ob mežnariji, se osvežili z eko-loško pridelanimi jabolki, podarila jih je Manja Pivk. Podali smose čez Dovce v Jarčjo dolino in nato za Soro nazaj proti Do-bračevi na okusno malico. Novo Nordisk je za vse pripravil po-

krivala z odsevnimi trakovi, ki so dobro vidni v večernem času,tako da smo na naših poteh tudi varni. Bernarda Lukančič

n Društvo diabetikov Postojna

Uvod v praznovanje svetovnega dne je bila izobraževalnatema Bolezni srca in ožilja in sladkorna bolezen, v kateri nasje Ivan Ržek, specialist internist, popeljal od vzrokov in posle-dic zapletov ter okvar ožilja in srca. Poseben poudarek je bilna dejavnikih tveganja.Meritve - V avli Zdravstvenega doma smo pripravili razstavo,v kateri smo predstavili delo društva diabetikov kot humanitar-ne organizacije. Sočasno je potekalo merjenje krvnega slad-korja in tlaka za širšo javnost. S pomočjo zdravstvenega oseb-ja smo meritev opravili pri 78 občanih. Na Radiu 94 in v občin-skem časopisu Prestop smo spregovorili o vzrokih razsežno-sti širjenja sladkorne bolezni v svetu in pri nas ter o pomenuin delu društva.

Skupina, pripravljena za pohod

Rekreacija - Štirinajstega novembra smo se z belimi kapica-mi in napisom podali po mestnih ulicah na pohod v naravo. No-vember pa smo zaključili z izobraževalnim srečanjem, ko namje naš diabetolog Pal Naranscik predstavil svoja videnja kro-ničnih zapletov in zdravljenje diabetikov v naši diabetološki am-bulanti. V nadaljevanju nam je v učni delavnici zdrave prehra-ne Slavica Smrdelj, mojstrica kuhanja, pripravila različice prve-ga dnevnega obroka – zajtrka v vseh mogočih različicah, pri-mernih za diabetike, in praznične sladice, brez katerih ne gre.

Stanka Horvat

n Društvo diabetikov Ptuj

Štirinajstega novembra smo se sladkorni bolniki ptujskegadruštva zbrali na štirih lokacijah, da smo s krajšimi pohodi po-

tru in na Slovenskem trgu v Kranju. Dopoldne smo pripravilipredavanji na temo Nega starejšega sladkornega bolnika in Lju-dje smo srečni ali nesrečni zaradi odnosov, v katerih živimo.Obe predavanji sta bili lepo obiskani. Praznovanje smo kon-čali na Slovenskem trgu v Kranju, kjer smo se predstavili mi-moidočim in brezplačno merili krvni sladkor. Ob 16. uri smoudeležence popeljali na tradicionalni pohod v okolico Kranja,ob 17.30 pa se je začelo druženje na Slovenskem trgu, od ko-der je bila lepo vidna z modro barvo osvetljena kranjska gim-nazija. Jolanda Polanec

n Društvo diabetikov Novo mesto

Pred pohodom po novomeških poteh nam je Fanika Vovk po-vedala, da se podajamo na dvestoprvi pohod, Hodili smo popoti v Ragov log na desnem bregu Krke, po debelem sloju list-ja v Ragovem logu, po Ločenskem mostu in naprej do polj-ske poti, ki pelje čez travnike do naselja Mestne njive. Povz-peli smo se še na Marof, od koder je bil čudovit panoramskipogled na Novo mesto z okolico, od tam pa nazaj do Ragov-skega mostu in spet ob Krki do izhodišča. Pot je bila prijetnain raznolika. Zina Vidrih, fotografija: Silvo Oblak

To je bil za nas že dvestoprvi pohod

Spremljalo nas je sonce, tako kot smo si v hladnem jutru zaželeli

DiplomiranasestraSuzanaKlampfer jepredstavilatemoSladkornibolnik inrazvade


PRIREDIT VE

n Društvo diabetikov Posavje - Brežice

Devetnajsto srečanje diabetikovin zdravstvenih delavcev

V počastitev svetovnega dneva diabetesa je Društvo diabe-tikov Posavje - Brežice organiziralo v Mladinskem centru Bre-žice 19. srečanje diabetikov in zdravstvenih delavcev Posav-ja. Pokroviteljici srečanja sta bili Občina Brežice in Splošnabolnišnica Brežice.

Predavali so priznani zdravniki specialisti: Nataša Kočnar, Da-nilo Radošević in Mišo Šabović. Poleg pozdravnega nagovo-ra predsednice društva Darje Mandžuka so številne navzočepozdravili in jim spregovorili: Janko Kušar, predsednik zveze,podžupanja občine Brežice Patricija Čular z besedami, dauspešno delo priča o skupni prepoznavnosti društva v celotniregiji, ter direktor Splošne bolnišnice Brežice Dražen Levoje-vić, ki je zagotovil, da bo bolnišnica še naprej podpirala delodruštva. Srečanje je popestril oktet Posavci z doživeto zape-timi pesmimi. Darja Madžuka

n Društvo diabetikov Novo mesto

Letos praznujemo petindvajset let!Svetovni dan diabetesa je društvo tudi letos počastilo s pro-slavo. Tokrat smo na proslavi članom društva podelili plake-te za prizadevno delo.

Plakete so prejeli … Zlato plaketo so prejeli: predsednik dru-štva Peter Miklavčič, vodja izletov društva Silvo Oblak, in vod-ja pohodov Frančiška Vovk. Srebrno plaketo je prejela Valeri-ja Arko, ki deluje pri socialnem programu društva, bronasto paAlbina Kovačič, ki prav tako sodeluje pri socialnem programu.

Zahvalne listine so prejeli …Dvema zunanjima izvajalcemasmo podelili zahvalno listino za prizadevno delo v društvu inzahvalno listino za uspešno sodelovanje z novomeškimi dia-betiki. Prvo je prejel prim. Milivoj Piletič, dr. med. spec. inter-nist, diabetolog, drugo pa so podelili Termam Krka, prevzel joje direktor Term Jože Berus. Posebno priznanje ob 55-letnicidelovanja zveze je prejela Jožica Rolih.Za kulturni del proslave so poskrbeli učenci OŠ Bršljin, ki soizvrstno zaigrali igro Županske volitve. Predavala sta Peter Hu-doklin, dr. med., ki je govoril o vrtoglavici, in Zdravko Plečnik,mag. farm. iz podjetja Zaloker & Zaloker, ki je predstavil novo-sti pri oskrbi ran. Sledila je podelitev plaket in zahvalnih listin,na koncu pa druženje s pogostitvijo udeležencev.

Katarina Šincek, Jožica Mikec, fotografija: Jožefa Rolih

n Društvo diabetikov Metlika

Belokranjska proslava Za svetovni dan sladkorne bolezni smo organizirali belo-kranjsko proslavo. Zbralo se je približno sto članov in pod-pornikov društva. Sledile so pozdravne besede predsednikadruštva in metliške županje Renate Brunskole ter višje me-dicinske sestre Bernarde Štrucelj, predstavnice Zdravstvene-ga doma Metlika.

Kulturni program - Uživali smo v nastopu učenk glasbenešole Eme Prevalšek in Nane Mihelčič pod vodstvom prof. Ku-niča in v priložnostnih recitalih društva Metliških literatov. Raz-vedrila sta nas Franc Režek in Franc Kočevar, še posebej paAlenka Mežnaršič in Stanko Matekovič z molitvijo in pesnitevkrščenja metliške črnine.Strokovni program - Sledilo je predavanje Tjaše Janjoš, vi-šje medicinske sestre iz Diabetičnega dispanzerja Novo me-

častili naš praznik. Na Ptuju je bilo 43 pohodnikov, v Dornavi32, v Ormožu 24 in na Vidmu 18. S pohodi smo simboličnopredstavili pomen gibanja. Zanimivi predavanji - Kar 185 prisotnih članov je z zanima-njem prisluhnilo predavateljema, ki sta nazorno predstavila temiz naslovoma Sladkorni bolnik in razvade ter Zakaj sta holeste-rol in povišan krvni tlak diabetikom še bolj nevarna.Člani izvršnega odbora smo se udeležili osrednjega srečanjaslovenskih diabetikov v Velenju. Uživali smo ob poslušanju ingledanju kulturnega programa, ki so ga predstavili mladi iz Ve-lenja. Marija Velikonja

Ob 25-letnicidelovanjadruštva smo podeliliplakete in zahvalnelistine

Udeleženci19. srečanjadiabetikov inzdravstvenihdelavcevPosavja

Tokrat smo stopili malo hitreje, saj je bilo mrzlo




n Društvo diabetikov Maribor

Podirali smo kegljeV Mariboru smo počastili praznik diabetikov na čisto pose-ben način. V letnem programu predvideno število strokovnihpredavanj smo presegli, meritve sladkorja izvajamo vsak te-den, družabna srečanja z izleti, sprehodi, pohodi in športni-mi aktivnostmi izvajamo neprekinjeno.

Kaj naj še storimo? Kot neatraktivna, nedobičkonosna in ne-senzacionalna družbena skupina za medije nismo zanimivi, smopač odvisni zgolj od svoje iznajdljivosti in lastnih idej. Zaradiobnove Mariborskega gradu tudi tega letos ob našem prazni-ku nismo mogli modro osvetliti, a saj tudi lani in predlani te osvet-litve ni nihče opazil. Prvo državno prvenstvo-Smo se pa v našem društvu obrni-li na “naše”. Organizirali in izvedli smo meddruštveno prven-stvo v kegljanju, ki smo ga upravičeno poimenovali Prvo drža-vno prvenstvo v kegljanju Zveze društev diabetikov Slovenije.V uvodnem pozdravnem nagovoru je predsednik Društva dia-betikov Maribor Ivan Hrastnik poudaril, da se pri opisovanju dia-betesa nenehno ponavljata dve stalnici, ki na srečo nista od-visni od usihajočega javnega zdravstva, temveč od nas samih.Prva je skrb za pravilno prehrano. Druga stalnica pa je tele-sna aktivnost, s katero vzdržujemo vse, od fizične kondicije doprimerne teže.

Športnim aktivnostim dajemo v našem društvu velik pomen,eden od rezultatov naših prizadevanj pa je tudi organizacijadržavnega prvenstva v kegljanju. Tekmovanje je uspelo in že-limo, da bi postalo tradicionalno. Ivan Hrastnik

n Društvo diabetikov Nova Gorica

Kaj delajo člani?Sladkorna bolezen je največja epidemija 21. stoletja, saj povseh raziskavah na svetu vsakih osem sekund en človekumre za posledicami te bolezni. V Sloveniji ni nič bolje, sajje čedalje več bolnikov z amputiranimi nogami, odpovedjo led-vic, slepoto, kapjo in infarktom zaradi nepravilno urejenesladkorni bolezni. Zato je treba izobraževati predvsem mla-de in organizirati preventivne dejavnosti. V goriškem dru-štvu poteka veliko aktivnosti, zlasti pa še v dneh ob svetov-nem dnevu diabetesa.

Dan odprtih vrat - V Društvu diabetikov Nova Gorica smo or-ganizirali dan odprtih vrat za občane Goriške. Več kot sto pet-desetim obiskovalcem so medicinske sestre in člani društvaizmerili krvni sladkor in krvni pritisk in jih seznanjali s kakovos-tnim in zdravim načinom življenja. Podobne akcije so ob sve-tovnem dnevu diabetesa potekale tudi v Goriških lekarnah inv trgovskem centru Qlandija.Delovna terapija - Skupina tridesetih diabetikov je bila na te-denski delovni terapiji v Rogaški Slatini. Ob tej priložnosti smotudi zaposlenim v Termah merili krvni sladkor in krvni pritisk.

Pomerili so se - Mladi so oktobra in novembra tekmovali vznanju o sladkorni bolezni, 34 učencev in mentorjev osnovnihin srednjih šol z našega območja se je udeležilo državnega tek-movanja v Škofji Loki. Aktivni smo tudi v socialnem omrežjuFacebook, kjer svoje člane in prijatelje obveščamo o aktivno-stih in novostih s področja sladkorne bolezni. Dominik Soban

n Društvo diabetikov Slovenj Gradec inMežiške doline

Predavanje o inzulinski črpalki V počastitev svetovnega dneva smo skupaj s podjetjem Za-loker & Zaloker pripravili strokovno predavanje o Zdravljenjuz inzulinsko črpalko za sladkorne bolnike tipa 1.

O bolezni sta spregovorili Metka Epšek Lenart, dr. med., spec.intern., ki nas je znova opozorila, kako pomembno je obvla-dovati sladkorno bolezen. Irena Umek Bricman, dr. med.,spec. intern., nam je predavala o izkušnjah z diabetesom ininzulinsko črpalko, kajti v tematiko se je še bolj poglobila, koje za sladkorno boleznijo zbolela njena hči. S prednostmi intehniko inzulinske črpalke pa nas je seznanila predstavnicapodjetja. Zofija Tisnikar

sto o samokontroli in samoukrepanju diabetika. Zatem je Ire-na Bohte predstavila program usposabljanja za življenjskouspešnost Moj korak in njihovo 120-urno delavnico na to temo.Po skromni zakuski smo nekateri šli pogledat modro osvetlje-no cerkev sv. Urbana na Grabrovec.Pohod naslednji dan - Že naslednje jutro ob 9. uri se nas jekar veliko udeležilo že tradicionalnega pohoda v počastitev praz-nika. Krstili smo vino, večina čaj, ter pekli kostanj. Tudi poga-če ni manjkalo. V počastitev praznika smo v sredo opravili tudiprvi “sredin” pohod v Črnomlju. Iz Črnomlja smo šli do Vraž-jega kamna, nato prehodili trimsko progo in se že po mrakuvrnili v Črnomelj. Vekoslav Prevalšek, fotografija: Juš Mihelčič

Zmagovalci so bili vsi, čeprav so nekateri prejeli pokale

Tedenska delovna terapija je bila intenzivna in poučna

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Cerknica

December v znamenjumedsebojne pomoči

V društvu je med dejavnostmi poudarjen tudi socialni pro-gram, ta pa vključuje socialno pomoč posameznikom, kar po-meni pomoč pri nakupu nujnih življenjskih potrebščin. Ob kon-cu leta z enkratno obdaritvijo in obiskom na domu ali pa v do-movih starejših občanov razveselimo člane, ki se zaradi svo-je bolezni ne morejo udeleževati naših dejavnosti.

Doroteja Nared

n Društvo diabetikov Jesenice

Ljubi kruhek V sobotnem jutru 19. novembra smo se v Hiši pr`Katr na Dov-jem udeležili učne delavnice peke kruha na tradicionalen na-čin s poudarkom na vrstah kruha, ki so zdrave za sladkorne-ga bolnika.

Hiša Pr`Katr je iz leta 1900, pod spomeniškim varstvom je le-sena izba, ki je prvotno še ohranjena. V hiši je bila do leta 1965kovačija, do 1985 zbiralnica mleka, od letos pa je v njej polegdelavnic tudi gostinska ponudba. Ime je hiša dobila po preužit-karici Katri, ki je živela v njej.

Željni znanjaPozdravila sta nas gospodar Franci Koražija in naša mojstri-ca Cirila. Bili smo željni znanja, zato smo hitro začeli spozna-vati recepte in postopke za izdelavo kruha. Medtem so zaku-rili krušno peč, da se je ogrevala za peko. Zamesili smo testoza kruh, medtem pa spoznavali vse skrivnosti za dober uspeh.

Naredile 23 hlebčkovVsaka udeleženka je pregnetla svoj hlebček iz črne in rženemoke ter hlebček iz črne, ajdove in polnozrnate moke. Testopotrebuje trikrat 50 minut do uspešnega zaključka: prvič vzha-ja 50 minut v peharju, drugič v modelu, tretjič pa se 50 minutpeče. Ko je bila peč pripravljena, je gospa Cirila z lesenim lo-parjem zložila vseh 23 hlebčkov v peč, jo zaprla, mi pa smoupali in si želeli, da se bo kruh lepo spekel. Medtem nam jegospodar pripravil okusno zdravo malico, izkoristili pa smotudi čas za izpolnitev anket. Največje veselje je bilo na koncu,ko smo vsaka svoj izdelek odnesle domov.

Anuša Ferjan

n Društvo diabetikov Kočevje

UtrinkiImeli smo pester mesecDevetega novembra 2011 nam je Marija Merljak, vedno prisr-čno sprejeta predavateljica, spregovorila o zdravi prehrani,vlakninah, beljakovinah, masteh in oljih ter o vinu, ki je pri pra-vi kulturi pitja lahko tudi zdravilo.

Nevropatska bolečina Novembra so se zbrali v učilnici Srednje šole Kočevje in pri-sluhnili predavanju o bolezni, ki pogosto spremlja tudi sladkor-ne bolnike o diabetični nevropatski bolečini. Deževen večer nizmotil prihoda udeležencev, saj je v učilnici zmanjkalo sede-žev. Diabetolog Iztok Štotl nam je pojasnil, da je nevropatskabolečina pogost zaplet različnih bolezenskih stanj. Poučil nasje tudi, kako bomo bolečino prepoznali ali opisali kot pekočo,gomazečo, zbadajočo, sunkovito ali mrazečo. Ob tem nam jetudi zelo pomagal skrbno in nazorno pripravljen vprašalnik obolečini podjetja Pfizer. Nobena bolečina ni dodatek k letom,zato se moramo o njej pogovoriti s svojim zdravnikom in sku-paj z njim najti pot do učinkovitega zdravljenja.

Ksenija Vidoševič


Trudimo se, da bi si medsebojno pomagali

Zahvalili smo se gostitelju in učiteljici za njun trud in pridobljeno znanje

Pravočasno prepoznavanje bolečine olajša njeno obvladovanje, je pojas-nil diabetolog Iztok Štotl

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Lenart

Pohod na Sveto Trojico

V društvu se člani že vrsto let vključujejo v rekreativne obli-ke programa. Vsak prvi ponedeljek v mesecu imamo organi-ziran pohod po Slovenskih goricah, vsak tretji ponedeljek ko-panje v Biotermah – Mala Nedelja, vsako prvo sredo pripra-vimo merjenje krvnega sladkorja. Od 10. do 17. julija je pred-videno okrevanje v hotelu Zdravilišča Laško in še dva zani-miva enodnevna izleta.

Sedmega novembra smo se na lep jesenski sončni dan zbra-li pred trgovskim centrom Klasek v Lenartu. Štiriinštirideset ude-ležencev si je izmerilo krvni sladkor ter se podalo na pet kilo-metrov dolg pohod do bližnje romarske Svete Trojice v Sloven-skih goricah. Ogledali smo si notranjost tamkajšnje baročnecerkve in zatem še Martinovo klet, ki je bila pred kratkim te-meljito obnovljena in je zdaj odprta v turistične namene.

Rudi Tetičkovič

n Društvo diabetikov Mežiška dolina

Korošci smo zmerajza mušter bili …

Pri koroškem kantavtorju Milanu Kamniku sem si sposodi-la naslov za ta prispevek. Res je, letos smo bili znova zeloaktivni.

Na predavanjih Opozarjali smo na zdravo prehranjevanje, gibanje, opuščanjerazvad, na primerno telesno težo in obvladovanje stresa. Vsakteden smo se rekreirali v telovadnici in organizirali pohode poposameznih krajih. S sproščenimi klepeti smo poskrbeli za dušoin telo.

Trikrat na enotedenskih počitnicah Bili smo v zdraviliščih v Strunjanu, Rogaški Slatini in Dolenj-skih Toplicah. Rekreacijski programi so bili letos obogateni z

nekaterimi novimi ponudbami. Učili smo se joge smeha in di-halnih vaj petih elementov po tradicionalni kitajski medicini.

Veseli decemberMedtem smo imeli še piknik, srečanje s šaleškimi diabetiki innekaj enodnevnih izletov po naši lepi domovini. V prazničnemdecembru smo se skupaj poveselili in si podarili novo glasiloPocukrane novice. Želimo namreč še povečati zanimanje čla-nov za dejavnosti našega društva.

Ivana Prislan

n Društvo diabetikov Škofja Loka

Meritve v PodobenuKo vabimo na meritve krvnega sladkorja, holesterola inkrvnega tlaka, nismo nikoli prav trdno prepričani , kakšen boodziv med krajani. Tudi tokrat, ko smo vabili na meritve pre-bivalce v Podobenu, Volči, Delnicah, Lomu in Zakobiljku vobčini Gorenja vas Poljane, nismo pričakovali številne ude-ležbe.

Tako je še zlasti, če se meritve prvič izvajajo v nekem okolju.Pa smo se zelo zmotili, saj je prišlo več kot 50 ljudi. Po staro-sti so bili mlajši in starejši, nekateri so že poznali normalne vred-nosti in svoje zdravstveno stanje, drugi pa so se odzvali prvičin bili z rezultati zadovoljni.

Vaščani so poskrbeli za organizacijoMitja, lastnik lokala v Podobenu, nam je prijazno odstopil pro-storno in ogreto sobo, kjer smo se tako vsi počutili zelo doma-če in sproščeno. Za obveščanje je poskrbel Jože Dolenec, va-bila pa so po posameznih vaseh razdelili vaščani sami. Na me-ritve pa niso prišli praznih rok, ampak so nekatere gospodinjepripravile prigrizek, Jože in Ivan sta pa skuhala " šaro" za vse,ki so se udeležili meritev. Meritve smo izvajale Nada, Franckain Bernarda, poleg pa je bila tudi predsednica društva diabe-tikov Škofja Loka Silva Žontar, ki je priskrbela merilne apara-te in lističe. Meritve so bile brezplačne.

Bernarda Lukančič


Za dober dogodek so vsi poskrbeli

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Tržič

Aktivna jesenOkrevanja v zdraviliščihTja sta odšli manjši skupini, pa vendar je bilo v obeh zelo pri-jetno. V Šmarjeških Toplicah smo bili oktobra, v Termah Zre-če pa v začetku novembra. Programi okrevanja so bili dobronačrtovani in okrevanje je bilo nadvse uspešno.

Zdravstveno predavanjeTema predavanja Mojce Kovač. mag. farm., iz Krke je bila Za-kaj sta holesterol in visok krvni pritisk tako nevarna za slad-korne bolnike. Prisotni so z zanimanjem poslušali predavate-ljico. V drugem delu so se seznanili z delom društva in nevar-nostmi, ki prežijo na vsakem koraku. Šlo je za nevarnosti nacesti v tem zimskem času, ko je zgodaj tema in je vidljivost zeloslaba.

Pohod od Litije do ČatežaNa to pot je krenilo kar 12 udeležencev. Zgodaj zjutraj so seodpravili v Litijo in se udeležili znanega Levstikovega pohoda.Vsako leto je to bolje organizirano in poskrbeli smo, da je po-hod dobro potekal. Vseskozi sta udeležence spremljala lepovreme in dobro razpoloženje.

Ana Marija Hafner

n Društvo diabetikov Velenje

Končali na GoltehNaš pohodniški izlet je postal že tradicionalen, a je kljubtemu vsako leto drugačen. Medtem ko smo se lani po globo-kem snegu prebijali od Zavodenj proti znameniti Kavčnikovidomačiji, so nam bili letos vremenski bogovi precej bolj na-klonjeni.

Pri spodnji postaji gondolske žičnice v Žekovcu je bilo sicer pre-cej megleno, vendar se je že po nekaj sto metrih vožnje pri-kazalo sonce, ki nas je potem grelo ves dan. Polni energije smose podali proti kakšne pol ure oddaljeni Mozirski koči, kjer nas

je čakal izdaten zajtrk, kiso ga sestavljale same do-mače dobrote. Ko smo namizi v kotu zagledali “fraj-tonarico”, za Romano nibilo več rešitve. Moralanam je zaigrati. Pa saj ji nipretežko, vedno rada zai-gra, čeprav verjamemo,da ji za vajo zmanjkuječasa.

Reševanje našega članaNato smo se razdelili v dve pohodniški skupini: prva, kondicij-sko bolje pripravljena, se je napotila prek Starih Stanov in Trehplotov, druga pa po lažji poti mimo Alpskega vrta nazaj protihotelu. Žal so pri enem od pohodnikov prve skupine nekje sre-di poti nastale zdravstvene težave, ki jim sami nismo bili kos.Na pomoč so priskočili gorski reševalci, ki so v zelo kratkemčasu predali našega člana zdravstveni ekipi, ki je že čakala prispodnji postaji gondole. Že pred odhodom s planine smo do-bili sporočilo, da je z obolelim spet vse v redu. Tako smo obsicer malo nelagodnem počutju postali bogatejši za izkušnjoreševanja v hribih.

Gora Oljka vabiV hotelu se je prileglo okusno kosilo, ko pa so začeli igrati vživo, je bilo plesišče polno. Ob koncu nam je organizatorka Fa-nika skupaj z možem Francem zaželela še prijetne decembr-ske praznike in napovedala: nič ne bo z zimskim spanjem, pri-hodnji pohod je že januarja, saj nas Gora Oljka kot vsako letospet pričakuje.

Kraj, kjer se polnijobaterije

Sprejem in dobrodošlica v Šmarjeških Toplicah sta nam žekar na začetku ustvarila občutek domačnosti. Brane je sku-paj s predsednico Romano pripravil obsežen in pester pro-gram, da bi skoraj zmanjkalo časa za spanje. Dnevi so se za-


Predsednica nam je zaigrala

Pohodniki smo se razdelili v dve skupini, kondicijsko močnejši so kreni-li naprej

IZ NAŠIH DRUŠTEV

čenjali z meritvami in nadaljevali s hidrogimnastiko. Slediliso še dopoldansko nordijsko potepanje in popoldanske aktiv-nosti v naravi ter vodna aerobika.

Obiskali smo čebelarja Gorenca, ki nam je pokazal svoj mu-zej in povedal veliko zanimivega o čebelarjenju pri nas nekočin danes. V hotelu nas je že čakala Janja Strašek, ki je za naspripravila delavnico Prehrana pri diabetesu.

Pokušnja vinNaslednje popoldne smo se odpravili do zidanice Pavlin, ki jele kakšne pol ure hoda od hotela, in tam so nam pripravili pe-čen kostanj in pokušnjo letošnjega cvička. Podali smo se tudiv Belo krajino, kjer nam je domača vodnica Vesna predstavi-la Metliko in pokazala njeno staro mestno jedro. Pot nas je vo-dila naprej do priznanega vinarja Jožeta Prusa v Krmačini, kije že tri leta zapored vinar leta. Dobrodošlico nam je izrekelsicer zelo zaposleni lastnik. Pridelavo vina in kletarjenje namje predstavil njegov sin ter nas popeljal še na ocenjevanje šti-rih vrst vina.

Strokovna predavanja V četrtek nam je dr. Mihec F. Pogačnik, spec. dermatolog,predaval o spremembah na koži. Zelo zanimivo predavanje zjasno poanto: ne čakajte z obiskom pri svojem zdravniku, kaj-ti tudi melanomi morijo. Predaval nam je tudi diabetolog iz UKCLjubljana doc. dr. Andrej Janež, dr. med., govoril je o diabeti-čni nevropatski bolečini. Poslušalci smo lahko s pomočjo nje-govih nasvetov in pojasnil izpolnili vprašalnik, ki nam, bolnikom,pomaga jasno opisati bolečino, zdravniki pa se na podlagitega laže odločijo za ukrepanje oz. zdravljenje.

Kmalu se spet vidimoV petek smo se peš napotili v kakšne tri kilometre oddaljenovas Šmarjeta, kjer smo ob domačem prigrizku in pristnemcvičku tudi zapeli. Zvečer nam je Mojca Mesojedec predsta-vila življenje na Novi Zelandiji in v Avstraliji. Imeli pa smo or-ganizirano še nočno kopanje s penino, rokodelsko tržnico,plesno glasbo in družabne večere. Na koncu je ostalo slovo zželjo, da se spet vidimo.

Besedilo in fotografije: Franc Čas


O nevropatski bolečini je spregovoril doc. Andrej Janež

Ocenjevali in okušali smo štiri vrste vina

Za dietetsko uravnavanje holesterolaCardiomed je fosfolipidni izvleček iz planktonskih rakcev (antarktični kril). Vsebuje Neptu-novo krilovo olje, ki je optimalno učinkovita, naravna formulacija omega-3 maščobnih ki-slin, fosfolipidov, antioksidantov in holina. Cardiomed je 100-odstotno naravni izdelek, kise priporoča ljudem:

• s povečanim tveganjem za razvoj bolezni srca in ožilja,• s povišanim holesterolom in trigliceridi v krvi,• po prebolelih srčno-žilnih dogodkih (srčni infarkt, angina pektoris, možganska kap).

Klinične študije so potrdile, da sestavine v Cardiomedu ob rednem jemanju v treh mese-cih znižajo skupni holesterol za 14 odstotkov, LDL (slabi holesterol) za 33 odstotkov in tri-gliceride za 11 odstotkov, obenem pa kar za 43 odstotkov povišajo HDL (dobri holeste-rol). Za znižanje povišane vrednosti trigliceridov v krvi je ena kapsula Cardiomeda (=120mg EPA + DHA) enako učinkovita kot 12 kapsul ribjega olja (=4 g EPA + DHA).

Cardiomed je dietetično živilo za posebne zdravstvene namene. če jemljete zdravila protistrjevanju krvi (antikoagulante), se o uporabi izdelka posvetujte z zdravnikom. Obvestiloza alergike: izdelek vsebuje izvlečke morskih organizmov. Dodatne informacije nawww.naturamedica.si in po tel. 0356 30022. Izdelek je na voljo v lekarnah.

AK TIVNOSTI DRUŠTEV


Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo sladkornih bolnikov Ajdovščine in Vipavevsako sredo Vodena telovadba v bazenu ob 18.00, Ajdovščina Sonja Groznik, 041 900 952vsak četrtek Skupinski pohodi okrog Ajdovščine ob 16.00, Ajdovščina Joža Bratina, 05 366 13 76v decembru Novoletno srečanje za vse diabetike gostilna Pri Maksu Sonja Groznik, 041 900 952Društvo diabetikov Cerknicavsak 1. četrtek v mesecu Pohod po okolici Cerknice ob 14.00, pri gostišču Šega Doroteja Nared, 031 652 087Društvo diabetikov Domžalevsako sredo Uradne ure od 9.00 do 12.00 društvena pisarna, 01 721 42 79Društvo diabetikov Idrijavsako sredo Telovadba ob 15.30, Športni center Rudolf Franko, 041 959 7821. januar 2012 Kopanje v enem izmed zdravilišč Program v pripravi Zdenka Bogataj, 031 307 0891. marec 2012 Preventivno letovanje Kraj še ni določen Rudolf Franko, 041 959 782Društvo diabetikov Ilirska Bistricavsak ponedeljek Organizirana telovadba ob 19.00, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Dežurstvo na sedežu društva z meritvami KS in KT od 11.00 do 12.00 Ivan Bergoč, 041 726 036vsako sredo Vaje za sprostitev ob 19.30, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Balinanje ženske in moški ob 17.00, dvorana Zabiče Silva Čotar, 031 234 4441. in 16. v mesecu Dežurstvo na sedežu društva z meritvami KS in KT od 10.0 do 12.00 Ivan Bergoč, 041 726 036Društvo diabetikov Jesenicevsako sredo Uradne ure, merjenje KS, KT, holesterola in trigliceridov od 17.00 do 19.00, KS Sava na društvuDruštvo diabetikov Kočevjevsak ponedeljek Telovadba s fizioterapevtko ob 17.00, avla SŠ Kočevje Štefka Ule, 051 410 577vsak 1. torek Voden pohod v okolici Kočevja ob 14.30, pred pisarno društva Sofija Cvitkovič, 01 895 20 05vsako sredo Uradne ure, merjenje KS, KT, holesterola in trigliceridov od 8.00 do 10.00, prostori društva dežurni član in Špela Imenšek, 059 947 202vsako sredo Joga za diabetike od 17.00, avla SŠ Darinka Suljevičvsako sredo Zdravstvena delavnica: refleksoterapija ob 18.00, prostori društva Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsako 2. sredo v mesecu Informacije in svetovanje od 10.00 do 12.00, prostori društva Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsak četrtek Uradne ure, merjenje KS, KT, holesterola in trigliceridov od 16.00 do 18.00, prostori društva Branka Kovačič in Milena Kaligarič, 059 947 202vsak 1. četrtek Klepetalnica ob 18.00 do 19.00, prostori društva zunanji strokovnjak, 059 947 202vsak zadnji četrtek v mesecu Kopanje v Dolenjskih toplicah ob 9.00, AP Kočevje Branka Kovačič, 041 518 256,

Ksenija Vidoševič, 031 299 555v decembru Veseli december z Marijo Merljak in društvom diabetikov obvestilo na Radiu Univox Ksenija Vidoševič, 031 299 555v decembru Izlet: Pokukajmo k sosedom obvestilo na Radiu Univox Ksenija Vidoševič, 031 299 55520. december Predavanje ob 17.00, SŠ Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 55522. december Vesel božič v Dolenjskih toplicah ob 9.00, AP Kočevje Branka Kovačič, 041 518 256,

Ksenija Vidoševič, 031 299 55510. januar 2012 Predavanje: Umetna sladila ali sladkor ob 17.00, SŠ Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 55524. januar 2012 Predavanje ob 17.00, SŠ Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 5556. februar 2012 Razstava: Porumenele fotografije govorijo ob 19.00, knjižnica Kočevje, obvestilo na Radiu Univox Ksenija Vidoševič, 031 299 55527. marec 2012 Izlet: Pa pojdimo … obvestilo na Radiu Univox Ksenija Vidoševič, 031 299 555od 11. do 18. marca 2012 Okrevanje v zdravilišču pisno obvestilo Ksenija Vidoševič, 031 299 555Društvo diabetikov Kranjvsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 16.00 do 18.00, društvena pisarna v Diab. centru društvena pisarna ali 04 202 83 11vsako sredo Meritve KS, HOL, trigliceridov in krvnega tlaka od 8.30 do 9.30, Diabetični center društvena pisarna ali 04 202 83 11vsak četrtek Organizirana telovadba od 19.00 do 20.00, Diabetični center društvena pisarna ali 04 202 83 109. december Prednovoletno srečanje članov DD Kranj ob 17.00, dvorana v Šenčurju društvena pisarna ali 04 202 83 1128. januar 2012 Pohod po Udinborštu ob 9.00, pred DD Kranj društvena pisarna ali 04 202 83 1025. februar 2012 Pohod: Čepulje-Planica ob 9.00, pred DD Kranj društvena pisarna ali 04 202 83 1013. marec 2012 Dan odprtih vrat diabetičnega centra od 10.00 do 12.00, Diabetični center društvena pisarna ali 04 202 83 1017. marec 2012 Pohod okoli Brda ob 9.00, pri cerkvi v Predosljah društvena pisarna ali 04 202 83 1023. marec 2012 Občni zbor Društva diabetikov Kranj ob 17.00, MO Kranj društvena pisarna ali 04 202 83 10Društvo diabetikov Lenartv decembru Obisk starejših občanov na domuvsak 1. ponedeljek Pohod po Slovenskih goricah ob 10.00, trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 573vsak 3. ponedeljek Kopanje v Biotermah Mala Nedelja ob 9.00, zdravstveni dom Stanko Cartl, 041 438 573vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, društvena pisarna Jožica Vračko, 031 661 283vsako 1. sredo Merjenje krvnega sladkorja od 9.00 do 11.00, društvena pisarna Jožica Vračko, 031 661 2831. marec 2012 Občni zbor z zdravstvenim predavanjem Jožica Vračko, 031 661 283Društvo diabetikov Lendavavsak ponedeljek Uradne ure in merjenje sladkorja v krvi od 10.00 do 12.00, prostori društva diabetikov Štefan Hari, 041 798 552vsak torek in petek Balinanje z balinarsko sekcijo upokojencev urnik na društvu Štefan Hari, 041 798 55213. december Analiza dogodkov z zaključkom leta ob 15.00, Zveza kulturnih organizacij, Lendava Štefan Hari, 041 798 552Društvo diabetikov Litijavsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 8.00 do 11.00, društvena pisarna Mojca Matoz, 01 898 15 84vsak ponedeljek in sredo Telovadba ob 19.15, športna dvorana Mojca Matoz, 01 898 15 84vsak četrtek Pohod ob 8.00, pred društveno pisarno Mojca Matoz, 01 898 15 84Društvo diabetikov Ljubljanacelo leto Vse informacije o aktivnostih in dodatne informacije Judita Erjavec, 041 708 500 in

Zdenka Novak, 031 708 500vsak ponedeljek Uradne ure, KS, KT in holesterola od 14.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 01 282 21 33, 040 214 966vsak 1. ponedeljek v mesecu Merjenje glikiranega hemoglobina (Hba1c) in mikroalbuminov od 15.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 01 282 21 33, 040 214 966vsak torek in četrtek Uradne ure, KS, KT in holesterola od 9.00 do 11.00, Ulica stare pravde 2 01 282 21 33, 040 214 966vsako sredo Voden sprehod z meritvijo krvnega sladkorja pred in po aktivnosti od 10.00 do 12.00, Ulica stare pravde 2 Hermina Šteh, 041 338 372vsako 1. in 3. sredo v mesecu Vodna telovadba od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS Hermina Šteh, 041 338 372vsak četrtek Aerobna telovadba od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor Hermina Šteh, 041 338 372vsako 1. soboto v mesecu Daljši sprehod po okolici Ljubljane (ob lepem vremenu) po dogovoru Hermina Šteh, 041 338 372Društvo diabetikov Mariborcelo leto Razne športne aktivnosti obvestila na spletni strani in oglasni deski društvavsak dan Plavanje in savna v Fontani od ponedeljka do petka, 4 ure recepcija v Fontanivsak ponedeljek Kegljanje, namizni tenis od 10.00 do 11.00, dvorana Tabor Sandi Trnjar, 031 299 362


vsak pon., tor. in čet. Uradne ure od 8.00 do 12.00 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak torek Meritve sladkorja v krvi od 8.00 do 12.00, trgovina Zdravila Mojca Golobinekvsako sredo Uradne ure od 12.00 do 16.00 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak petek Pikado, šah in balinanje (v ŠD Branik) od 15.00 do 17.00, vsak 1. petek od 10.00 do 12.00 Sandi Trnjar, 031 299 362vsako soboto Redni sprehodi ob 10.00, pred društvom Sandi Trnjar, 031 299 36215. december Novoletno srečanje diabetikov arena pod Pohorjem Lidija Salamon, 02 228 23 10marec 2012 Občni zbor Lidija Salamon, 02 228 23 10Društvo diabetikov Mežiške dolinevsak ponedeljek in četrtek Pohodi v okolico Leš ob 16.00, pri Lukanu na Lešah Jaroš Kodrun, 041 420 131vsak torek Pohodi v okolico Mežice ob 16.00, avtobusna postaja Verhnjak Fanika, 02 823 56 29vsak torek Pohodi v okolico Kotelj ob 15.00, po dogovoru skupaj z društvom osteoporoze Marjeta Macur, 041 847 401vsak torek Rekreacija v telovadnici (odbojka) ob 17.30, telovadnica OŠ Koroški jeklarji Bojan Proje, 040 712 559vsako sredo Pohodi v okolico Črne ob 16.00, avtobusna postaja Branko Lepičnik, 041 283 029Društvo diabetikov Murska Sobotavsak ponedeljek Balinanje od 8.30 do 10.00, balinišču društva upokojencev Helena Copot, 041 343 630vsak ponedeljek Nordijska hoja ob 18.00, grajska ploščad gradu v Murski Soboti Darko Miholič, 041 364 953vsak zadnji torek Uradne ure v prostorih društva od 11.00 do 13.00, Tomšičeva 15 (dijaški dom) Helena Copot, 041 343 630vsak sredo Šahiranje od 8.30 do 10.00, Tomšičeva 15 (dijaški dom) Jože Šadl, 041 806 826vsako 1. sredo v mesecu Sestanek Društva diabetikov Murska Sobota ob 17.00, v klubu PAC, Lendavska ul. 5 Jožica Gibčar, 041 953 874Društvo diabetikov Novo mestovsak dan Plavanje v Termah Šmarješke toplice od 12.00 do 14.00 ali od 19.00 od 21.00 Katarina Šincek, 059 039 855vsak dan Plavanje v Termah Dolenjske toplice cel dan Katarina Šincek, 059 039 855vsako sredo Uradne ure Društva diabetikov Novo mesto od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10 Katarina Šincek, 059 039 855vsako 2. sredo v mesecu Pohod ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 855vsak 2. četrtek v mesecu Skupina za samopomoč ob 10.00, Rozmanova ulica 10 Majda Kristan, 059 039 85514. december Veliki Cerovec-Mehovo-Podgrad ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 855Društvo diabetikov Postojnavsako sredo Pohod v naravo ob 16.00, avla ZD Postojna Ivica Bergoč, 031 708 322vsak četrtek Uradne ure, meritve krvnega sladkorja in pritiska od 9.00 do 11.00, pisarna društva v ZD Postojna Marica Batis, 051 233 510v decembru Prednovoletno srečanje in občni zbor po dogovoru Anton Smrekar, 031 618 8681. marec 2012 Okrevanje v zdravilišču po dogovoru Stanka Horvat, 031 624 482Društvo diabetikov Ptujvsako sredo Dežurstvo: prijave, informacije, posvetovanja in druge aktivnosti od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804 in Marija Velikonjavsako 1. sredo v mesecu Naročilo vstopnic za Terme Ptuj od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 41 in

Marija Velikonja, 02 755 15 81vsako 2. sredo v mesecu Razdelitev vstopnic, merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 41

in Marija Velikonja, 02 755 15 8115. december Družabno srečanje ob zaključku leta ob 16.00, Gastro Ptuj Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 41Društvo diabetikov Slovenj Gradecvsako sredo in četrtek Uradne ure od 9.00 do 11.00, društvena pisarna 02 884 10 61, faks: 02 882 99 6121. december Zaključek pohodnikov 2011 obvestilo sledi Olga Repotočnik, 041 945 66428. december Pameče-Gradišče ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 6644. januar 2012 Tičarca-Šmartno-Slovenj Gradec ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66411. januar 2012 Homec-Šmartno ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66418. januar 2012 Gmajna Sele-Grajska vas ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66425. januar 2012 Grajska vas-Slovenj Gradec-Gmajna ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 6641. februar 2012 Serušnik-Legen ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 6648. februar 2012 Luštna pot-Perjak-Slovenj Gradec ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66415. februar 2012 Toplarna-Konečnik-Slovenj Gradec ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66422. februar 2012 Sv. Jedart-Pameče ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66429. februar 2012 Pameče-Gradišče-Slovenj Gradec ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 6647. marec 2012 Škratkova pot ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66414. marec 2012 Rahtel (učna pot) ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66421. marec 2012 Gostišče Oto-Sveta Neža ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66428. marec 2012 Žančani-Perjak-Slovenj Gradec ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 664Društvo diabetikov Škofja Lokavsa torek Plavanje v bazenu CSS v Stari Loki od 19.00 do 20.00, v pokritem bazenu CSS Marija Mančevski, 031 572 125vsak torek in sredo Uradne ure, meritve holesterola in sladkorja, prijave, informacije od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Silva Žontar, 031 390 284vsak četrtek Pohod v okolico Škofje Loke ob 9.00, Podlubnik AP Marija Mančevski, 031 572 12516. december Prednovoletno srečanje ob 18.00, v Crngrobu Silva Žontar, 031 390 284od februarja 2012 dalje Telovadba pod vodstvom fizioterapevta datum bo objavljen kasneje Silva Žontar, 031 390 28424. marec 2012 Občni zbor društva ob 10.00, v OŠ Ivana Grohar Silva Žontar, 031 390 284Društvo diabetikov Velenjevsak ponedeljek Dežurstvo v sejni sobi društva upokojencev ob 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00 Milica Vertačnik, 070 875 519 in

Milan Ugovšek, 031 769 141vsako sredo Rekreacija: kopanje, telovadba v vodi, druženje ob 8.30 do 11.30, bazen Topolšica Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595vsako sredo Tedenski pohod: Velenje ob 16.00, Ribiška koča Velenje Matija Boškič, 031 404 564vsak četrtek Tedenski pohod: Šoštanj ob 16.00, Ribiška koča Šoštanj Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595

14. januar 2012 Zdravju naproti: Gora Oljka ob 9.00, izpred avtobusne postaje Velenje Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 5951. februar 2012 Občni zbor objavljeno naknadno na oglasnih deskah Romana Praprotnik, 041 745 5884. marec 2012 Pohod po trških poteh Šoštanja ob 8.00, Ribiška koča Šoštanj Fanika in Franc Jurjovec, 03 891 10 85

AK TIVNOSTI DRUŠTEV

14. november svetovni dan sladkorne...

Documents