1,35 eur Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih info@g-glas ... filekar 1,3 milijona evrov. ker bo...
TRANSCRIPT
PETEK, 29. januarja 2010
vseb
ina
8
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Manjka družinskih zdravnikovV primarnem zdravstvu primanjkujezdravnikov, samo na Gorenjskem iš-čejo najmanj sedem zdravnikovsplošne družinske medicine. Največjiproblem je v Bohinju, v Kranjski Gori,na Jesenicah, v Škofji Loki, Tržiču inKranju.
3
AKTUALNO
Danes bo sprva delno jasno,čez dan se bo pooblačilo. Jutri bo oblačno s sneženjem. V nedeljo popoldne se bo delno razjasnilo.
VREME
jutri: oblačno s sneženjem ....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Obtožba plod neuslišane ljubezniJutri bo znana sodba Miranu Anžičuin njegovi materi Mariji Studen, ob-dolženima trgovine z ljudmi in zlora-be prostitucije. "Obtožba je za laseprivlečena," meni obramba, ki priča-kuje oprostitev, medtem ko tožilkapredlaga zaporni kazni.
8
KRONIKA
Predsednik s pristojnostmiangleške kraljiceKaj imata skupnega predsednik Slo-venije in angleška kraljica? V svojihokoljih sta vrhovni moralni avtoriteti,imata pa žal majhno formalno oblast,smo med drugim slišali od sogovor-nikov jubilejne, stote Glasove preje.
12, 13
V Žireh skače Nykänen Finski smučarski skakalec MattiNykänen je še vedno zvezda. Te dni vŽireh tekmuje na svetovnih zimskihmasters igrah. ”Moji skoki? Moral bipriti nekaj dni prej, da bi več treniralin bi se lahko bolj navadil smučine,”je dejal.
24
ZADNJA
63 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
GG+
-4/-2 °C
97
70
35
26
66
02
5
Vilma Stanovnik
Kranjska Gora - "Za 49. Po-kal Vitranc oziroma AudiFIS svetovni pokal v alp-skem smučanju za moške jevse pripravljeno. Izjemomabodo letos pri nas kar tri tek-movanja, saj gostimo tudi vAdelbodnu odpadli velesla-lom. Proga je zasnežena zzadostno količino naravnegain kompaktnega snega in za-gotavlja brezhibno pripravoin izvedbo tekmovanja," sotik pred začetkom tekmova-nja zadovoljni organizatorjiletošnjega pokala Vitranc,čeprav so morali za pokriva-
nje stroškov za pripravo inizvedbo tekmovanja zbratikar 1,3 milijona evrov.
Ker bo prav tekmovanje vKranjski Gori zadnje tekmo-vanje alpskih smučarjev zamoške pred olimpijskimi ig-rami, seveda na njem priča-kujejo vse najboljše veleslalo-miste in slalomiste sveta,med njimi seveda tudi našejunake belih strmin. Danesse bodo tekmovalci najprej ob9.30 pomerili v veleslalomu,jutri se bo veleslalomska tek-ma začela ob 9.45, v nedeljoob 9.45 pa bo še start slaloma.Organizatorji so tudi letosohranili tradicijo in bodo z
denarjem nagradili po tride-set najboljših tekmovalcev navsaki tekmi, največ pa bodoseveda dobili zmagovalci,vsak po 25 tisoč evrov.
Poleg tekmovalnega pro-grama bo tudi letos priredi-tev spremljala eksplozija za-bave, za katero bo poskrbelaHIT Alpinea. Tako bo veselomed odmori tekem, jutrizvečer pa bodo KranjskoGoro zagotovo napolnili ob-čudovalci skupine Siddhar-ta. Prav tako se bodo v Kranj-ski Gori jutri srečali članiKluba slovenskih olimpijcevna čelu s predsednikom Mi-rom Cerarjem.
Tri dni smučarskih obračunov in zabaveLetošnji Pokal Vitranc se s prvim veleslalomskim obračunom začenja žedanes, podkorenska strmina pa bo najboljše veleslalomiste in slalomistesveta gostila še jutri in v nedeljo.
Organizatorji so te dni poskrbeli, da se bodo v Kranjski Gori dobro počutili tako tekmovalcikot obiskovalci. / Foto: Gorazd Kavčič
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - Mučno parla-mentarno razpravo o predlo-gu premiera Boruta Pahorjaza razrešitev Karla Erjavca spoložaja okoljskega ministraje v torek prekinil ministerErjavec sam, ki je oznanilsvoj odstop in poslancem dr-žavnega zbora o tem ni bilotreba glasovati. Že naslednjidan je premieru Borutu Pa-horju tudi formalno dal od-stopno izjavo.
Opozicijski stranki SDS inSLS pa sta v parlamentarnipostopek vložili predlogustavne obtožbe zoper pred-sednika države Danila Tür-ka, in sicer zato, ker je no-vembra lani odlikoval nekda-
njega republiškega sekretar-ja za notranje zadeve Toma-ža Ertla za zasluge v akcijiSever, ki je leta 1989 prepre-čila srbski "miting resnice" vLjubljani. Pri predloguustavne obtožbe so izhajaliiz poglavja ustave, ki govorio človekovih pravicah in te-meljnih svoboščinah. Opo-zicija in tudi del civilnedružbe so protestirali že obpodelitvi odlikovanja in za-htevali, naj predsednik drža-ve spremeni svojo odločitevali odstopi. Ob tem so po-udarjali zlasti negativno vlo-go Tomaža Ertla kot pred-stavnika nedemokratičnegarežima, ki je kršil človekovepravice.
Odstop, nakar še ustavna obtožbaTa teden je zaznamovalo burno politično dogajanje: v torek odstop ministra Erjavca, včeraj pa vložitev predloga ustavne obtožbe zoper predsednika države Danila Türka.
Leto LXIII, št. 8, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Minister Karl Erjavec je v torek pred državnim zboromoznanil svoj odstop. / foto: T. D. � 2. stran
Štefan Žargi
Kranj - Potem ko je lani pod-jetje Iskra Telekom Holdingkupilo od Siemensa 48-odstotni lastniški deležIskratela in je bil z Gorenj-sko banko, ki je lastnica 25-odstotnega deleža, sklenjendogovor o izhodu do koncaleta 2012, kot smo že poro-čali, je v Iskratelu stekel po-stopek notranjega lastninje-nja. Slovenski družbeniki invodstvo podjetja povezujejonadaljni stabilen razvoj pod-jetja tudi z vstopom širokegakroga zaposlenih, vključnoposlovodstva, v lastniškostrukturo podjetja, ki lahkopomeni dodatno motivacijo.Lastniške spremembe bodotudi omogočile potrebno po-slovno preobrazbo in posle-dično sklepanje morebitnihnovih mednarodnih strate-ških partnerstev in kapital-
skih povezav na področjuITK rešitev. Kot so sporočiliiz Iskratela, je v ustanavlja-nju nova komanditna druž-ba FinTel, k. d., ki bo posklepu skupščine družbeni-kov Iskratela pridobila manj-šinski poslovni delež. V tokomanditno družbo so po-vabljeni vsi zaposleni s ko-manditnimi vložki. Članiposlovodstva (po neuradnihpodatkih gre za Andreja Po-lenca, Metoda Zaplotnika,Mitjo Jelnikarja in BorutaJarca) so se organizirali vdružbi FinTel, d. o. o., kivstopa v komanditno družbov vlogi komplementarja (zvložkom 25,1 odstotka ko-manditnega kapitala) in vodiposle komanditne družbe.Kapitalizacija FinTel, k. d.,bo predvidoma trajala dokonca junija 2011, ko naj bikupili 17,5-odstotni deležIskratela.
V Iskratelu se lastninijo
2GORENJSKI GLAS
petek, 29. januarja 2010POLITIKA [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - "Očitno gre pripredlogu za mojo razrešitevza možnost, ki jo ima pred-sednik vlade, da postavlja inrazrešuje ministre, in ne zamožnost na podlagi pozivaračunskega sodišča. Ozna-njam, da odstopam z mestaministra. Morda se vidimokdaj drugič," je dejal Karl Erjavec. Da gre za političnerazloge in ne za morebitnenepravilnosti, ki jih je o nje-govi odgovornosti v zvezi zravnanjem z odpadki ugoto-vilo računsko sodišče, so nazačetku razprave ugotavljalitudi Erjavčevi strankarski ko-legi. V DeSUS-u so skušalidoseči odlog te točke na enonaslednjih sej in kot razlognavajali dvoumno določiloračunskega sodišča, ki je bilotudi podlaga za premierovpredlog o Erjavčevi razrešit-vi. Predlog ni bil sprejet, vrazpravi pa so poslanske sku-pine izražale podporo bodisiPahorjemu predlogu za raz-rešitev (SD, Zares, LDS inSNS), bodisi podporo zaohranitev Erjavčevega minis-trskega mesta (DeSUS),stranki SDS in SLS se nistaopredeljevali. V bran mini-stru Erjavcu se je v imenuposlanske skupine DeSUSpostavil gorenjski poslanecAnton Urh, ki je menil, da jepredlog za razrešitev Erjavcapolitični konstrukt, naperjenne le proti Erjavcu kot mini-stru, temveč tudi kot pred-sedniku stranke, ker da je(kot tudi stranka) za koalicijomoteč in nesprejemljiv. Koje poslance pozval, naj preso-dijo (ne)utemeljenost obtožbzoper ministra, je še dodal,
da bi od koalicije pričakoval,da na podlagi političnih inmoralnih zavez ta svojegakoalicijskega partnerja zašči-ti. Drugi gorenjski poslanec,ki je razpravljal o predlogu,pa je bil Borut Sajovic izLDS, ki je podprla razrešitev."Prav je, da nosilci političneoblasti prevzamejo odgovor-nost za svoje napake," je de-jal in omenil napake mini-stra Erjavca, od nakupaosemkolesnikov Patria še izčasa, ko je bil obrambni mi-nister, do odprodaje državne-ga premoženja brez sklepavlade in poziva računskegasodišča zaradi nerešene pro-blematike odpadkov v Slove-niji v njegovi sedanji vlogiministra za okolje. Možnostustavnopravne presoje razre-šitve pa je zavrnil, češ da "po-litična kultura in higiena, za-radi katerih odločamo o raz-rešitvi, ne moreta biti pred-met ustavnopravne presoje".
Precejšen del razprave paje potekal kot dialog medpredsednikom vlade Boru-tom Pahorjem in ministromKarlom Erjavcem, ki je bilobčasno tudi precej čustven.Čeprav sta drug drugemupriznavala dobro sodelova-nje, pa se je Pahor slednje-mu vendarle odpovedal, za-radi napak na ministrstvu zaokolje. Erjavec mu je na kon-cu, ko je ocenil, da gre za po-litično razrešitev, očital, da je"požrl dano besedo" v zvezi znapovedano ustavno presojozakona o računskem sodiš-ču. Po odstopu je izrazil tudiobžalovanje, da koalicija nidelovala kot družina, da ješlo očitno vedno le za trojček,DeSUS pa je bil kot četrti va-gon v tej kompoziciji.
Odstop ministra Erjavca,ki so ga že naslednji dan vdružbi psa videli na Joštu, jedoživel več odmevov v slo-venski politični javnosti. Mi
smo za komentar prosili Da-mijana Perneta, županaMestne občine Kranj, ki jebila z ministrom Erjavcem vnapetih odnosih zaradi pre-delovalnice odpadkov. Od-govoril nam je podžupanStane Štraus, pristojen zapodročje gospodarskih de-javnosti: "Minister Erjavecse je osebno potrudil, da jezaviral projekt, ki je bil pri-pravljen praktično že za od-dajo za pridobitev evropskihsredstev, zato ministrov od-stop pozdravljamo. Dodati jetreba tudi, da je bil pred ne-kaj meseci, ko se je usklaje-val državni proračun, prvipredlog okoljskega ministr-stva, da se brišejo vsi gorenj-ski projekti znotraj Gorkega,to pomeni vse investicije vkomunalno infrastrukturo(kanalizacija, vodovod, čistil-ne naprave), pri čemer greza projekte velikosti sto mili-jonov evrov. Nad tem deja-njem ministrstva smo bilizelo začudeni, še zlasti, kerminister prihaja iz Gorenj-ske. Gorenjski župani in po-slanci so se morali izjemnopotruditi, da so bili potem tiprojekti znova vključeni vdržavni proračun. Verja-mem, da slabše, kot je bilo,ne more biti, in da bo noviminister dejansko delal zato, da se bodo projekti ne lepo Gorenjski, ampak po vsejdržavi izvajali in da bomotudi čim hitreje črpali evrop-ska sredstva."
Včeraj je izvršni odbor De-SUS razpravljal o kandidatuza novega ministra in skle-nil, naj bo to že znani kandi-dat Matjaž Zanoškar, posla-nec DeSUS-a in župan Slo-venj Gradca.
Erjavec je odstopil samPoslanci državnega zbora niso glasovali o razrešitvi ministra za okolje Karla Erjavca, kajti po dvehurah (mučne) razprave o tem je odstopil sam.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Recitirajmo PrešernaV ponedeljek, na slovenski kulturni praznik, bo Prešernovomesto zaživelo. Zavod za turizem Kranj namreč pripravljaeno največjih prireditev v Sloveniji - Prešernov smenj. Kranj-ske ulice se bodo odele v nostalgijo iz ”Prešernovih časov”,ki bo obogatena s pestrim programom za obiskovalce: pred-stavitev oblačil iz 19. stoletja, ples v ritmih valčka, medna-rodni festival lajnarjev, vožnje s kočijami, stojnice s ponud-bo domače obrti, recitacije Prešernovih pesmi in še velikozanimivega. Vabimo vas, da tudi vi aktivno pomagate pri so-ustvarjanju te prireditve, in sicer tako, da zrecitirate kakšnoPrešernovo pesem. Opogumite se in počastite spomin nanašega največjega pesnika. Recitacije bodo potekale od 10.do 14. ure pred Prešernovim gledališčem. Vsaka recitacijabo prinesla tudi nagrado: voden ogled po Prešernovi poti inpo rovih pod starim Kranjem. Vsi, ki želite recitirati, prijavonajkasneje do četrtka, 4. februarja, pošljite na: Zavod za tu-rizem Kranj, Glavni trg 2, 4000 Kranj, ali po e-pošti:[email protected]. Ne pozabite pripisati svoje telefon-ske številke, da se boste lahko dogovorili o vseh podrobno-stih. Korajža velja! Tam bo seveda tudi Gorenjski glas.
Plesne vaje na Gorenjskem glasu
Obveščamo vas, da bodo plesne vaje na željo prijavljenih te-čajnikov prestavljene in se bodo izvajale ob petkih ob 18. uri.Prva vaja bo prihodnji petek, 5. februarja, ob 18. uri v avli Go-renjskega glasa. Ne pozabite, da vam v času plesnih vaj (uroin 15 minut) omogočamo tudi animacijo otrok! Ker je še ne-kaj prostih mest, Darja še vedno zbira prijave na: 040/425422. Pridružite se nam, ne bo vam žal!
Nagrajenci nagradne križanke
Geslo prve nagradne križanke v letošnjem letu je bilo: Želi-mo vam uspešen začetek leta. Majico Gorenjskega glasa paje prineslo: Ireni Jezeršek in Jožetu Beštru iz Škofje Loke terMihu Hribovšku iz Kamnika. Čestitamo! D. K.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme JANEZ LEŠ iz Preddvora.
Jasna Paladin
Domžale - "Hudi problemi,ki pestijo občino Domžale, seiz leta v leto samo še poglab-ljajo in ni pravega znanja nitivolje, za njihovo reševanje,"je povedala Katarina Karlov-šek, domžalska občinskasvetnica in samostojna pod-jetnica, ki je v začetku tednakot prva v občini uradno na-povedala udeležbo na letoš-njih lokalnih volitvah in bojza župansko mesto v Domža-lah. Na svoji predstavitvi je iz-postavila predvsem neustrez-no dolgo reševanje prostor-ske ureditve Poslovne coneŽelodnik, zaradi česar se do-
mači obrtniki selijo v sosed-nje občine, in neurejenostsredišča Domžal, ki moti šte-vilne občane. "Domžale sosamo še senca nekdaj opeva-nega podjetniškega središča,"je še kritična Karlovškova, kibo volivce nagovarjala kot sa-mostojna kandidatka. Kot jepovedala, se za podporo okandidaturi pogovarja z ne-katerimi političnimi stranka-mi ter neodvisnimi listami,ki so v občini Domžale kandi-dirale že na prejšnjih lokal-nih volitvah, za konkretneprobleme pa skupaj s svojoekipo ljudi že pripravlja tudikonkretne rešitve, katere bo vkratkem predstavila javnosti.
Katarina Karlovšek kandidatka za županjoKatarina Karlovšek je prva kandidatka, ki se je predstavila javnosti pred letošnjimi lokalnimi volitvami.
Predsednik vlade Borut Pahor je državnemu zboru predlagalrazrešitev okoljskega ministra Karla Erjavca / Foto: T. D.
Za vložitev ustavne obtož-be morajo poslanci državne-ga zbora v šestdesetih dnehpo vložitvi (vmes predsednikdržave lahko nanjo ustno alipisno odgovori) odločati zabsolutno večino glasov. Čeje sklep izglasovan, ga držav-ni zbor pošlje v obravnavoustavnemu sodišču, to pa o
njem odloča z dvotretjinskovečino. V primeru, da obtož-bo spozna za utemeljeno,lahko tudi odloči, da pred-sednik republike začasno nesme opravljati svoje funkcije.Predlog ustavne obtožbe, kista ga včeraj predstavila prva-ka SDS in SLS Janez Janša inRadovan Žerjav, je prvi takprimer v zgodovini samo-stojne Slovenije.
Odstop, nakar še ustavna obtožba�1. stran
Ljubljana, Lesce
Javna razprava o zakonu o TNP
V torek je državni zbor sprejel sklep o javni predstavitvi pred-loga zakona o Triglavskem narodnem parku. Kot smo slišalina seji državnega zbora, so nevladne organizacije zahtevaleustavitev zakonodajnega postopka, češ da je zakon neprime-ren, ker občutno zmanjšuje osrednje zavarovano območje inne ustreza mednarodnim standardom za zavarovana ob-močja. V javni razpravi, ki bo trajala od 10. februarja do 12.aprila, bodo imele nevladne organizacije priložnost povedatisvoje mnenje in predlagati spremembe. Že v sredo pa jeokoljska organizacija Alpe Adria Green v Lescah pripravilaposvet o problematiki sprejemanja zakona o TNP. D. Ž.
Katarina Karlovšek
3GORENJSKI GLASpetek, 29. januarja 2010 AKTUALNO [email protected]
Suzana P. Kovačič
Kranj, Škofja Loka - DirektorOsnovnega zdravstva Go-renjske (OZG) Jože Veternikje poudaril, da je največjiproblem pomanjkanjazdravnikov splošne medici-ne v Bohinju, Kranjski Gori,na Jesenicah, v Škofji Loki,Tržiču in v Kranju. "Pro-blem pomanjkanja zdravni-kov družinske medicine jevečplasten, saj nam manjka-jo zdravniki, ki jih zahtevapriznani program oziromaPogodba o izvajanju zdrav-stvenih storitev med OZG inZavodom za zdravstveno za-varovanje Slovenije, manjka-jo pa nam tudi zdravniki za-časno, ker so odsotni zaradirazličnih vzrokov (daljša bo-lezen, porodniški dopust,specializacija), pa trenutnonimamo nadomestila. Neglede na pomanjkanje oce-njujem, da je izbira osebne-ga zdravnika možna povsod,saj so v vseh zdravstvenihdomovih zdravniki, ki še lah-ko vpisujejo nove paciente.Pri tem pa je seveda včasihproblem, da si pacient želiizbrati določenega zdravni-ka, ki pa ima žal svoj norma-tiv glavarine že izpolnjen," jepojasnil Jože Veternik.
Direktorica Zdravstvenegadoma (ZD) Škofja Loka Sabi-na Dietner, dr. med., je po-jasnila: "Dvajsetega januarjanas je zapustila mlada zdrav-nica, ki se je odločila za delov ZD Kranj. V manj kot letudni, kolikor je bila pri nas, ježe začela vpisovati paciente;
tem bomo v času do prihodanovega zdravnika zagotoviliustrezno zdravstveno oskr-bo. Problem je tudi pri bolni-kih, ki ne sodijo več v šolskoambulanto in morajo izbratizdravnika splošne družinskemedicine. Tem svetujem,naj se obrnejo najprej nazdravnika, ki že zdravi njiho-ve starše ali druge člane dru-žine, in večinoma jih sprej-mejo. Problem je tudi pri ti-stih, ki imajo v občini začas-no bivališče; dežurni zdrav-nik jim bo že pomagal, bol-niškega staleža jim pa nemore napisati," je razložilaDietnerjeva. V ZD ŠkofjaLoka imajo zaposlene trisplošne zdravnike, polegnjih je še pet koncesionarjev.Tudi v škofjeloškem domu
za starejše občane ter v Pol-janski in Selški dolini sozdravniki koncesionarji. "Niproblem v organizaciji dela,ampak v tem, ker nimampravice paciente napotiti hkoncesionarjem," je poveda-la sogovornica in dodala, dabodo v teh dneh na spletnistrani ZD objavili podatek,na kakšen način bodo tisti,ki še nimajo izbranegazdravnika, lahko prišli donjega. V Gorenji vasi jezdravnik, ki je začel s samo-stojno prakso in sprejemapaciente.
Kako je na drugem koncuGorenjske, v občini Kranj-ska Gora? V zdravstveni po-staji delata dva zdravnikasplošne medicine, kot je po-vedal prim. prof. dr. Janko
Kersnik, dr. med. ne odklo-nita nobenega občanaKranjske Gore, res pa semorata zelo potruditi, da vserealizirata v obstoječih časo-vnih okvirih, bolniki pa mo-rajo biti kar disciplinirani."Kadar ni ambulante, mora-jo bolniki po nujno medi-cinsko pomoč na Jesenice.Problem bo, ko bodo odprlidom za starejše občane, kobomo nujno potrebovali šeenega zdravnika za najmanjpolovičen delovni čas. Trebabo zagotoviti sredstva zanj,pa tudi ustrezno stimulaci-jo, da ga bomo sploh dobili.V Kranjski Gori ima kar ve-liko zdravnikov svoj vikend,a nihče od njih ne bi delal vmanjšem kraju," je bil kriti-čen Kersnik.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.:04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/20142 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18. ure, petek od 8. do 14. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Leto-pis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Druck CarinthiaGmbH & CoKG, St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 /Cena izvoda: 1,35 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, pol-letni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročninase upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Mateja Rant
Kranj - Osnovno šolo v letoš-njem šolskem letu zaključu-je 18.420 učencev (lani19.008), ki jim bo v srednjihšolah na voljo 25.423 (lani25.642) vpisnih mest. Go-renjske srednje šole razpisu-jejo 2562 vpisnih mest, zakatere se bo med drugim po-tegovalo 1973 gorenjskihosnovnošolcev, ki letos kon-čujejo deveti razred.
V programih nižjega po-klicnega izobraževanje šolerazpisujejo 672 mest, v pro-gramih srednjega poklicne-ga izobraževanja 6862, vprogramih srednjega stro-kovnega oziroma tehniške-ga izobraževanja 9320, vprogramih splošnih gimna-zij 6657, od tega 511 v za-sebnih šolah, in v progra-
mih strokovnih gimnazij1912 mest. Gorenjske sred-nje šole so v programih niž-jega poklicnega izobraževa-nja razpisale 80 mest, vprogramih srednjega po-klicnega izobraževanja 814,v programih srednjega stro-kovnega oziroma tehniške-ga izobraževanja 848 mest.Splošne in strokovne gim-nazije so skupaj razpisale820 mest, in sicer 500 mestv splošnih gimnazijah in320 mest v strokovnih gim-nazijah. Podrobnejša pojas-nila o vpisu in izobraževa-nju ter druge informacijebodo prihodnji dijaki lahkodobili na informativnihdnevih, ki jih bodo šole ve-činoma pripravile v petek,12. februarja, ob 9. in 15. uriter v soboto, 13. februarja,ob 9. uri.
Znano število prostih mestPred kratkim je izšel razpis za vpis v srednješolske programe in dijaške domove zaprihodnje šolsko leto.
V teh dneh bo na spletni strani ZD Škofja Loka objavljen podatek, na kakšen način bodotisti, ki še nimajo izbranega zdravnika splošne družinske medicine, lahko prišli do njega.
Urša Peternel
Jesenice - Geodetska upravaukinja svojo geodetsko pisar-no na Jesenicah. Kot je po-jasnil Aleš Seliškar, general-ni direktor Geodetske upra-ve, datum selitve še ni do-končno določen, saj bodohkrati s selitvijo preselili tudigeodetsko pisarno v Radov-ljici iz najetih prostorov vprostore, ki so v državni lasti.Za ukinitev pisarne na Jese-nicah so se odločili zaradi re-organizacije poslovanja. "Po-datki in storitve geodetskeuprave so v vedno večjemobsegu dosegljivi po elek-tronski poti in v večini upra-vnih enot. Prav tako večinastrank, ki naroča geodetske
storitve za spremembe poda-tkov zemljiškega katastra inkatastra stavb, za vlogo poob-lasti kar geodetsko podjetje,"je Seliškar pojasnil vzroke zaukinitev pisarne. Kot je še
povedal, geodetska pisarnaJesenice po obsegu dela sodimed najmanjše v Sloveniji, vnjej je zaposlena ena usluž-benka, druga uslužbenka pa
je hkrati tudi vodja pisarne vRadovljici.
Na namero o ukinitvi geo-detske pisarne na Jesenicahpa so se odzvali župani občinJesenice, Kranjska Gora inŽirovnica. Kot je pojasnilaBožena Ronner iz kabinetajeseniškega župana, občaniteh občin nujno potrebujejogeodetsko pisarno, zato se nestrinjajo s selitvijo v Radovlji-co. "Načrtovana selitev Geo-detske pisarne Jesenice zvsemi zaposlenimi in boga-tim zgodovinskim arhivom zJesenic bi za prebivalce z ob-močja upravne enote Jeseni-ce, ki pokriva občine Jeseni-ce, Kranjska Gora in Žirovni-ca z 32 tisoč prebivalci na 375kvadratnih kilometrih povr-
šine nedvomno pomenila ve-liko slabšo dostopnost dostoritev geodetske uprave.Občine in državni organi terdržavljani s selitvijo izgubijotudi možnost lažjega dosto-pa do evidenc in arhivskegagradiva, ki je osnova za rav-nanje s prostorom in ureja-nje premoženjsko pravnihzadev," je poudarila Ronner-jeva. Zato so župani pozvalipristojne, naj še enkrat pro-učijo nameravano preselitevin jo prekličejo. A na minis-trstvu za okolje in prostorvztrajajo - racionalizacija po-slovanja je nujna. Edino, nakar pristajajo, je, da bodo šenekaj časa po selitvi ohraniliuradne ure na dosedanji lo-kaciji vsaj nekaj dni v tednu.
Geodetska pisarna se seli Geodetska uprava ukinja pisarno na Jesenicah in jo seli v Radovljico. Župani treh občin zgornje Gorenjske protestirajo.
Ljubljana
Sejem izobraževanja
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka danes injutri drugi vseslovenski sejem izobraževanja, štipendiranjain zaposlovanja z imenom Informativa '10. Prireditev omo-goča informacije o možnostih izobraževanja doma in v tuji-ni, zagotovitve štipendije in bivanja med šolanjem, poteh dozaposlitve in tudi o tem, kje je možno najti druge pomemb-ne informacije s tega področja. Na sejmu se predstavlja večkot 160 institucij in podjetij, ki so pomembno vpeti v verigoizobraževanja in zaposlovanja. Ob sejmu potekajo še izob-raževanja v treh predavalnicah, interaktivne predstavitve vkavarni in bogat program na odru. Organizator pripravlja zaučence in dijake brezplačne vodene oglede. Prijavljenih jeokrog 1500 otrok iz dvajsetih slovenskih šol. S. S.
Geodetska uprava se jetudi odpovedala prosto-rom v bodočem uprav-nem centru, ki naj bi gaše letos začeli graditi tikob občinski stavbi na Je-senicah.
Foto
: arh
iv G
G /
Gor
azd
Kav
čič
Manjka družinskih zdravnikovV primarnem zdravstvu primanjkuje zdravnikov, samo na Gorenjskem iščejo najmanj sedem zdravnikov splošne družinske medicine.
4GORENJSKI GLAS
petek, 29. januarja [email protected]
Marjana Ahačič
Radovljica - Dolgo načrtova-ne obnove Kranjske cestese v Radovljici še ne bodolotili. Občinski svet je na-mreč v sredo na seji zavrnilosnutek podrobnega pros-torskega načrta za rekon-strukcijo Kranjske in Grad-nikove ceste, ki je bil pred-lagan za potrebe načrtova-ne rekonstrukcije obehcest, njune razširitve, grad-nje obojestranskih pločni-kov in kolesarske steze terureditve križišč.
Kranjska cesta, vpadnica,po kateri se z avtoceste Je-senice-Ljubljana pride v sre-dišče mesta, je ponekodozka, brez pločnika in kole-sarskih stez, predvsem pa jena njej zelo nevarno križiščepred osnovno šolo, kjer soRadovljičani vsako jutro pri-ča pravemu prometnemukaosu, otroci, ki tam prečka-jo cesto, pa izpostavljeni ne-varnosti.
Pripravljavci načrta re-konstrukcije ceste so v pr-vem osnutku na petstome-trskem odseku predvidelikar tri krožišča: eno na do-sedanjem križišču predosnovno šolo, drugo pri do-vozu v vrtec ter tretje na kri-
žišču v samem centru Ra-dovljice, ki bo obenem tudiglavna prometna navezavana nastajajoči Vurnikov trg.Po številnih pripombah vjavni razpravi in ostremunasprotovanju nekaterihstanovalcev, ki so bili mne-nja, da bi predlagana uredi-tev grobo posegla na njiho-va zemljišča, so pripravljav-ci predlagali spremenjeno
rešitev: od rondojev bi ostalle še tisti v centru, od koderse odcepita cesti proti Poli-ciji in Srednji gostinski inturistični šoli, priključkaKopališke in Jalnove ulicebi bila urejena kot običajnokrižišče, nevarno petkrakokrižišče pred osnovno šolopa bi preuredili v dve ločeniin bolj pregledni križišči.Kako urediti ozko grlo na
delu ob stavbi Banke Ko-per, še niso pojasnili.
Občinski svet je kljub ob-ljubi, da bodo pripravljavcipredstavljeno novo variantovključili v naslednjo fazo ob-likovanja dokumenta, ki boosnova za prenovo omenje-ne ceste, tega zavrnil, karprenovo vpadnice v Radovlji-co spet potiska v nedoločenoprihodnost.
Negotova obnova vpadniceObčinski svetniki so tako izrazili svoje nezaupanje v predlagani dokument, v katerem še niso bile upoštevane pripombe zainteresirane javnosti.
Vsakodnevni jutranji prometni kaos na križišču pred osnovnima šolama A. T. Linharta in A. Janše v Radovljici
Osnovne šole občin Cerklje, Naklo, Preddvor in Šenčur obveščajo,da bo vpis otrok v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2010/11potekal po naslednjih razporedih:
OŠ Naklo10. februarja 2010 in 11. februarja 2010;
čas bo objavljen na oglasnih deskah in spletni strani šole
OŠ Šenčur9. do 11. februarja 2010; čas bo objavljen na
oglasnih deskah in spletni strani šole
OŠ Davorin Jenko Cerklje9. do 11. februarja 2010; čas bo objavljen na
oglasnih deskah in spletni strani šole
OŠ Matija Valjavec Preddvor6. februarja 2010 od 8. do 12. ure
Na sedežih matičnih šol bodo vpisovali otroke, rojene v letu 2004.
Pravna podlaga vpisa otrok, rojenih v letu 2004, v 1. razredosnovne šole je 45. člen Zakona o osnovi šoli, ki določa:Starši morajo v 1. razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili starost 6 let. Otroku se lahko začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe ali komisije za usmerjanjeodloži za eno leto, če komisija ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo.
V katero šolo starši vpišejo otroka, določa 48. člen istega zakona:Starši imajo pravico vpisati otroka v javno osnovno šolo ali v zasebno osnovno šolo s koncesijo v šolskem okolišu, v kateremotrok stalno oziroma začasno prebiva, javna osnovna šola oziroma zasebna osnovna šola s koncesijo v tem okolišu pa jedolžna na željo staršev otroka vpisati.
Če starši želijo vpisati otroka v šolo zunaj svojega šolskega okoliša, pa 6. člen Uredbe o merilih za oblikovanje javne mrežeosnovnih šol ... določa: Starši lahko vpišejo otroka v prvi razred v šolo zunaj šolskegaokoliša, v katerem prebivajo, če ta šola s tem soglaša. Vpis všolo zunaj šolskega okoliša, v katerem otrok prebiva, se izvedetako, da starši vpišejo otroka v šolo v svojem šolskem okolišu,najkasneje v štirinajstih dneh po izteku roka za vpis pa vložijo pri šoli, v katero želijo vpisati otroka, vlogo za prepis.
Stojan Saje
Tržič - Odkar so porušili ne-kdanjo osnovno šolo in igriš-če na Zalem rovtu, je ostaloprebivalcem naselja Ravne lezastarelo balinišče. Nadstre-šek nad njim, ki so ga v pre-teklosti postavili brez dovo-ljenj, so novembra lani do-končno odstranili. Tedaj jebilo že znano, da bo tam zra-sel nov športni objekt.
"Občina Tržič se je odloči-la, da odstrani črno gradnjo
na Ravnah. V soglasju s so-sedi bomo tam postavilinovo pokrito balinišče, ki bopozneje zaprta dvorana zarekreacijo. Približno petstokvadratnih metrov velikastavba s štirimi balinarskimistezami in montažnimi tri-bunami bo stala 228 tisoč ev-rov. Za naložbo sta prispeva-la 49 tisočakov Fundacija zašport ter Ministrstvo za šol-stvo in šport. Občina je žeprej dala 15 tisočakov za od-kup zemljišča, kjer bo enajst
novih parkirišč," je povedaltržiški župan Borut Sajovicob podpisu pogodbe za grad-njo 25. januarja. Izrazil je za-dovoljstvo, da bo delo dobilodomače podjetje.
"Vesel sem, da smo uspe-li na javnem razpisu zagradnjo balinišča. Odkarsem v Gradbenem podjetjuTržič, podpisujem prvo po-godbo z Občino Tržič. Pre-pričan sem, da ne bo zad-nja. Naročilo želimo izpol-niti kvalitetno in v roku.
Konstrukcijo bomo začelitakoj izdelovati v delavni-cah, montaža pa bo na vrstiob koncu zime. Do koncamaja ni ravno veliko časa,"je menil direktor ZmagoGeršak. Predsednik Bali-narskega kluba Ravne DarePrimožič je priznal, da de-lujejo zadnja tri leta v težkihrazmerah. Med okrog se-demdesetimi člani je velikouspešnih tekmovalcev. Ma-tej Kavčič je bil lani tretji nasvetovnem prvenstvu medmladinci, Primož Majc jebil v tej kategoriji dvakratdržavni prvak, Jaka Kosir-nik pa trikrat med dečki. Se-daj trenirajo v Ljubljani, obzačetku državnega prven-stva v maju pa bi se radi vrnili na svoje balinišče.
Nova streha za balinarjeGradbeno podjetje Tržič bo zgradilo novo balinišče na Ravnah v Tržiču.Streha, igrišče in tribune do konca maja.
Dekanica doc. dr. Brigita Skela Savič z novim učbenikom
Radovljica
Rekorderji v obiskih inšpektorjev
"Zagotovo v nobeni od gorenjskih občin niso imeli niti pri-bližno toliko inšpekcijskih nadzorov kot pri nas. V dveh le-tih jih je bilo kar šest, nihče po uradni dolžnosti, vsi napodlagi prijave," je na nedavni novinarski konferenci svojeprepričanje, da gre pri očitkih opozicije o številnih nepra-vilnostih v občinski upravi pravzaprav že za del volilnekampanje, utemeljil radovljiški župan Janko S. Stušek.Spet je zatrdil, da je občina do lanske pomladi odpravilavse razen ene, v prvem inšpekcijskem nadzoru odkrite ne-pravilnosti. Dejal je tudi, da po njegovem mnenju v dru-gem inšpekcijskem nadzoru, opravljenem konec lanskegaleta, inšpektorica za sistem javnih uslužbencev ni odkrilavečjih nepravilnosti. M. A.
Križe
Pohod na Kriško goro
Planinsko društvo Križe organizira v nedeljo, 31. januarja, že33. zimski trim pohod na Kriško goro. Prireditev poteka podgeslom Za močno srce - pozimi v gore. Izhodišče pohoda jev vasi Gozd, kjer lahko udeleženci parkirajo vozila. Kontrol-na točka v koči na Kriški gori bo odprta od 7. do 15. ure, kobo možen vpis pohodnikov v uradno evidenco. Organizator-ji obveščajo pohodnike, da se pohoda udeležujejo na lastnoodgovornost. Obenem jih prosijo, naj prilagodijo planinskoin osebno opremo zimskim razmeram v gorah. Na vrh Kriške gore, kjer bodo dežurni tržiški gorski reševalci, naj se vzpnejo po markirani poti in upoštevajo navodila redarjev.V koči se bodo lahko obiskovalci pogreli s čajem in hrano,društvo pa pripravlja tudi bogat srečelov. S. S.
Jesenice
Prvi učbenik zdravstvene nege
Na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice so pred dnevi iz-dali prvi visokošolski učbenik v slovenskem prostoru, ki pove-zuje teorijo in prakso zdravstvene nege. Pri njegovi pripravi jesodelovalo 23 avtorjev, poleg visokošolskih učiteljev tudi stro-kovnih sodelavcev iz kliničnega okolja. "Učbenik kaže naš od-govoren pristop do kakovostnega izobraževanja medicinskihsester in nanj smo zelo ponosni," je poudarila dekanica Viso-ke šole za zdravstveno nego Jesenice doc. dr. Brigita Skela Sa-vič. Jeseniška visoka šola je bila ustanovljena kot peta šola spodročja zdravstvene nege v državi, danes pa je takšnih šol žeosem. Zato je konkurenca velika in na jeseniški šoli stavijopredvsem na znanje. "Naša vizija je postati najboljša visokašola s področja zdravstvene nege v Sloveniji, ki bo prepoznav-na po znanju in kakovosti ter mednarodno uveljavljena," jepoudarila doc. dr. Brigita Skela Savič. U. P.
OŠ
STR
AŽIŠ
ČE
KR
ANJ,
ŠO
LSK
A U
L. 2
, K
RAN
J
5GORENJSKI GLASpetek, 29. januarja 2010
Bi tudi tipokojninskovarčeval?
Pokliči 080 19 56 ti bomo vse razložili.
Dodatne informacije na www.sop.si.
objavlja
PREKLICrazpisa za direktorja/direktorico Zavoda za turizem Kranj, ki je objavljen v Kranjskem glasu, prilogi tega Gorenjskega glasa,ki je izšel danes, 29. januarja 2010. Navedeni razpis preklicujemo,ker niso izpolnjeni vsi pogoji za objavo, ki pa je nismo mogli pravočasno umakniti do oddaje Kranjskega glasa v tisk.
DAMIJAN PERNE, dr. med. spec. psih.Župan Mestne občine Kranj
V spomin
Valentin Trilar(1929-2010)
Nekaj več kot dva tedna je tega, kar je prenehalo biti srceupokojenega ravnatelja Srednje trgovske šole KranjValentina Trilarja. Svoje delovanje je posvetil Kranju, vsvojih razmišljanjih pa ga je strokovno in vizionarsko širil na slovenski, balkanski in celo evropski prostor. Predskoraj štiridesetimi leti je razmišljal in pisal o Sloveniji kotfunkcionalni regiji takratne Jugoslavije in Evrope.
Po maturi v Kranju je končal študij geografije na ljub-ljanski Filozofski fakulteti. Svoja študijska spoznanja je bogatil v ZDA in Veliki Britaniji. Navdušil se je za ekonomsko geografijo. Vizionarsko je napovedoval koncentracijo dejavnosti v posameznih trgovskih centrih.Iz angleščine je prevedel obsežno gospodarsko geografijosveta, prevod pa, žal, ni ugledal luči sveta.
Svoje bogato znanje in spoznanja ter prisrčen odnos zmladino je najprej plemenitil kot profesor na Osnovni šoli Lucijana Seljaka, današnji Osnovni šoli Stražišče.Življenjska pot ga je zanesla na takratni Šolski center za blagovni promet v Kranju, kjer se je pokazala njegovavsestranska usmerjenost, saj ni poučeval le geografije, ampak tudi druge predmete. Po izvolitvi za ravnatelja šoleje previharil številne spremembe v organizaciji srednjegašolstva, vedno pa je bila v ospredju njegovih prizadevanjskrb za dijake in profesorje.
Kljub angažiranosti v šoli je našel čas tudi za izkazo-vanje svoje strokovnosti s prispevki v Naših razgledih,Teoriji in praksi, reviji Tekstil, Vzgoji in izobraževanju,Geografskem obzorniku in Geografskem vestniku ter v časniku Delo. Njegova obsežna študija Razvoj trgovine inizobraževanje kadra za potrebe trgovine v SR Sloveniji jenastala na pobudo in željo Izobraževalne skupnostiSlovenije. Njegovo magistrsko delo Razvoj trgovinskegaomrežja in oskrbnih središč Gorenjske pa je ostalo njegovanikoli izpolnjena želja. Za svoje bogato strokovno delovanjeje prejel zlato plaketo Zveze geografskih društev Slovenije,stanovsko priznanje za življenjsko ali več kot tridesetletnodelo na področju geografije in sorodnih področij.
Valentin Trilar je bil človek, ki so ga odlikovalistrokovnost, neizčrpna energija, spoštljiv odnos do sogovorcain sočloveka. Poznal je in cenil moralne vrednote, ki, žal,vedno bolj izginjajo iz našega vsakdana. Vedno znova je snoval, razmišljal, si zamišljal novosti, kako bi biloslabo boljše in dobro še boljše. Kot tak se je zapisal v srcaštevilnih nekdanjih dijakinj in dijakov, pa tudi v srca nas,ki smo ga poznali in sodelovali z njim.
Sit tibi terra levis. Darko Torkar in Stane Košnik
Jesenice
Plaketa Micheleju Josii
Jeseniški župan Tomaž TomMencinger je podelil plaketožupana italijanskemu diri-gentu Micheleju Josii, ki jezadnja štiri leta nadvseuspešno vodil mešani pevskizbor Vox Carniolus. Pod nje-govim vodstvom se je zborprebil v sam vrh zborovske-ga petja v Sloveniji. MicheleJosia se je vrnil v Italijo, vRim, vodenje zbora pa je pre-vzela Eva Jelenc Drozg. U. P.
Jasna Paladin
Kamnik - Kamniški starši sebodo v letošnjem letu spetborili za prosta mesta v kam-niških vrtcih, saj teh kljubaktivnemu reševanju proble-matike še vedno krepko pri-manjkuje. Zato je Svet zavo-da Vzgojno varstvenega za-voda Antona Medveda pri-pravil predlog novega Pravil-nika za sprejem otrok v vr-tec, ki ga bodo občinski svet-niki obravnavali na seji 3. fe-bruarja, še pred sprejemompa je dodobra razburil staršeotrok, ki nimajo prostora vkamniških vrtcih in so sezdružili v civilno iniciativo.
Predlog Pravilnika določa,da v primeru, če dva otrokadosežeta enako število točk,komisija pri določitvi pred-nostnega vrstnega redaupošteva kriterij starostiotroka. Prednost bo imel sta-rejši otrok, glede na datum,uro in minuto rojstva. "Kajto pomeni za nosečnice izKamnika? V prvi vrsti pred-vsem to, da bodo napele vsesile, da se njihov otrok rodiprej kakor katerikoli drug izKamnika. Stroške tegabomo nosili vsi, ki prispeva-mo v zdravstveno blagajno -do neslutenih razsežnosti bo
porasla poraba sredstev, skaterimi se pospešuje porod.Eden najbolj perspektivnihpoklicev bo postal telesnistražar. Babice bodo po no-vem ob sebi imele silake, kijih bodo branili pred nestrp-nimi porodnicami, ki bodobabice med popadki grabileza 'kravateljc' in jim grozile,da naj vendarle že spravijotega pamža ven, ker bo dru-gače prepozen za v vrtec! Čepogledamo s pozitivne plati,morda utegne vplivati celona vpis Kamnika v Guine-ssovo knjigo rekordov. Seve-da šele, ko bodo odprli novokategorijo: Največje neum-nosti našega časa," so v jav-nem pismu med drugim za-pisali zgroženi starši.
V vrtcu so nam pojasnili,da želijo z novim pravilni-kom izbor narediti boljtransparenten. "Problemati-ke predšolske vzgoje ne borešil noben pravilnik, kajtivsak kriterij je do nekoga iz-ključujoč. V vrtcu zelo dobrorazumemo trenutne stiskestaršev in se jih lotevamostrokovno, odgovorno in vskladu z zakonodajo," je po-vedala ravnateljica zavodaRenata Hojs in dodala, dabodo primeri, ko bodo mora-li starši priložiti rojstni list,
kjer bo odločala ura, redki.Pisma staršev na ObčinoKamnik sicer uradno nisoprejeli, a so razočarani nadnačinom komunikacije. "Včasu, ko si prizadevamo za-gotoviti čim več prostihmest, starši na tak načinnašo skupno pot rušijo. Me-nim, da cinizem ne koristinikomur," je povedala vodja
oddelka za družbene dejav-nosti Liljana Juhart Mastiko-sa. Podžupan Brane Golubo-vič pa je sporočil, da jim je z različnimi ukrepi že uspe-lo zagotoviti stoodstotnovključenost otrok v drugi starostni skupini in da sibodo v letošnjem letu priza-devali odpreti še deset novihoddelkov.
Novi pravilnik razburil staršePredlog novega Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec je dopolnjen s kriterijem starosti otroka glede namesec, dan in celo uro.
Ravnateljica VVZ Antona Medveda Renata Hojs
Vilma Stanovnik
Kranj - "Marca leta 2008 jebil na mestnem svetu sprejetDIIP (dokument identifika-cije idejnega projekta), ki jepredvidel rešitev za bivšoekonomsko šolo. V skladu stem smo izdelali idejno za-snovo, idejni projekt in pro-jekt za gradbeno dovoljenje.Tako sedaj že lahko povemo,da bo v prenovljenih prosto-
rih nekdanje kranjske eko-nomske šole dvanajst oddel-kov vrtca, poleg tega pa bodotam tudi prostori uprave vrt-cev," je povedal kranjski pod-župan Igor Velov in dodal,da bo zato treba obnoviti ce-lotno stavbo, kar pomeni, dabodo zamenjali streho,okna, fasado, izolacijo intudi nekaj strojnega delaopreme, ki je povezana zogrevanjem.
"S tem bo na kvaliteti bi-vanja pridobila tudi šola,"je poudaril Igor Velov inpojasnil, da so še pred od-dajo vloge za gradbeno do-voljenje projekt predstavilitudi okoliškim krajanom invodstvu šole, ki so bili zado-voljni z načrtovano rešitvi-jo, skupaj pa še usklajujejoureditev okolice. Prav takobo treba poskrbeti za varenpromet v okolici vrtca, na
kar so okoliški prebivalci šeposebej opozarjali.
"Včeraj smo vložili vlogoza gradbeno dovoljenje na upravni enoti, in če bo vse po sreči, naj bi seprenova začela že v drugipolovici letošnjega leta,končana pa naj bi bila jese-ni drugo leto," je o skoraj 5 milijonov vrednem pro-jektu še povedal podžupanIgor Velov.
V nekdanji ekonomski šoli bo vrtecS prenovo nekdanje kranjske ekonomske šole naj bi začeli v drugi polovici letošnjega leta, v njej pabo prostor za 12 vrtčevskih oddelkov in upravo kranjskih vrtcev.
Cerklje
Lesena peč ”zažgala” Borštnikov hram
Dramska skupina Pod Stražo, ki deluje pod okriljem KUD-aDavorina Jenka iz Cerkelj, je v petem letu delovanja pripra-vila novo gledališko igro. Po Linhartovi Župani Micki in ljud-ski igri Revček Andrejček so tokrat na oder postavili burko vtreh dejanjih Lesena peč, ki jo je napisal Janez Jalen, sicerbolj znan po povestih Bobri, Vozarji, Cvetkova Cilka. Režira-la jo je Breda Žargaj. Premierno so jo pred kratkim uprizori-li v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah, ob obehpredstavah pa so gledalci dvorano napolnili do zadnjega ko-tička. Prav množičen obisk in bučen aplavz je za igralce izPšate, Poženika in Šmartnega, ki niso vajeni gledališkegaodra, največja nagrada. Kot so pojasnili, bo igra doživelatudi ponovitve, saj se že dogovarjajo za gostovanja. Zagoto-vo bodo 6. februarja nastopili v Komendi. S. Š. Fo
to: M
atic
Zor
man
ME
STN
A O
BČ
INA
KR
ANJ,
SLO
VEN
SK
I TR
G 1
, K
RAN
J
6GORENJSKI GLAS
petek, 29. januarja 2010
Združenje SAZASŠpruha 19, 1236 Trzin
išče
ZASTOPNIKA NA TERENU (m/ž) Vabimo vas, da se nam pridružite kot zastopnik na terenu (samostojni podjetnik) za območje gorenjske regije.
Potrebujemo kandidate, ki so komunikativni, urejeni, resni in pozitivno naravnani, ter se veselijo dela z ljudmi na terenu.
Vaše delo bo obsegao popis objektov pri strankah in evidentiranje prireditev.
Pričakujemo energične kandidate, ki vidijo priložnosti in iščejonove rešitve in obenem zadeve rešujejo strukturirano in sistematično.
Pričakujemo najmanj srednješolsko izobrazbo, poznavanje mobilne telefonije, računalništva in interneta, odgovornost do zastavljenih ciljev, izpit kategorije B, lasten prevoz, lasten računalnik.
Nudimo možnost dobrega zaslužka, prilagodljiv delovni čas, samostojno, ustvarjalno in dinamično delo.
Prosimo vas, da svojo pisno prijavo in kratek življenjepis s kontaktno številko pošljete na naslov Združenje SAZAS, Špruha 19, 1236 Trzin, s pripisom ZA RAZPIS ali na e-naslov: [email protected], v zadevo navedite ZA RAZPIS.
Igor Kavčič
Struževo - "V petek si bova zAnčko ogledala bralno uprizo-ritev komedije z naslovom Ča-kanje na včeraj avtorja ZdravkaKaltnekarja v izvedbi igralskeskupine Društva upokojencevKranj. Zadevo, ki sicer tudipovsem slučajno sovpada zmojim rojstnim dnevom,bodo pripravili pri nas v Stru-ževem v družabnem prostoruPr' Matjaž'. Še sreča, da je tamna voljo primeren prostor, obtem, da nam krajevni dom, kismo ga po vojni zgradili z na-šim, struževskim denarjem,žalostno sameva in čaka na
lepše čase," najprej pove IgorSlavec, ki danes slavi 85. rojst-ni dan. Praznoval bo v nedeljov družinskem krogu, tokrat"le" s tremi sinovi in snahami,za vnuke, teh je devet, s part-nerji pa dodatnih "krat dva", tupa so še trije pravnuki ... je paže premajhno stanovanje. "Zženo potem prosiva, da drugipridejo kasneje, ko prvi že gre-do," v duhovitem tonu pripo-veduje Igor, zavedajoč se, dabo vikend vendarle minil vznamenju obiskov njemu včast. Sicer pa so v zadnjih letihv "razširjeni zasedbi" že praz-
novali ženino 80-letnico inlani aprila 60-letnico njuneporoke.
Igor od leta 1985 naprej, kose je upokojil, še vedno vsakdan piše dnevnik, zapiske jelani prvič pretipkal v računal-nik, jih vezal v lično knjigo injih podaril trem sinovom. Tudiše sveži dnevnik lanskega letaje že pripravljen ... "Dnevnik jemoja vez s preteklostjo in seda-njostjo, v njem so ljudje in spo-mini, midva z Ančko, mojadružina, prijatelji, znanci." Le-tos sta za novo leto z ženo napi-sala prek 120 novoletnih voščil-nic, izdelala pa sta si tudi svojoznamko. "Pošta je nekaj pov-
sem drugega kot pa telefonskiklic: kako si, zdravje v redu, nopa lepo se imej," razmišljaIgor.
Vsak dan gresta z ženo nasprehod, vsak drugi dan vKranj, po mleko h kmetu, radasprejemata obiske, sama obis-kujeta sorodnike in prijatelje,včasih se udeležita odprtjakakšne razstave ... "Samodoma ne smeš bit' in prekla-dat' žalost sem in tja, to te do-tolče. Dobra volja je v naših le-tih zelo pomembna in zmernopočetje česarkoli že. V ničemerpretiravat'," še dodaja Igor.
Skupaj z ženo Ančko lani poleti na "morskem dopustu"
Zmerno, pa gre Danes 85 let življenja praznuje Igor Slavec, nekdanji direktor Gorenjskega glasa. Nekaj je v genih, nekaj pa v zmernem življenju.
Foto
: arh
iv I
gorj
a Sl
avca
Suzana P. Kovačič
Kranj - Albin Pogačnik z La-bor je pri svojih skorajšnjihpetindevetdesetih letih, ki jihbo praznoval na zadnji janu-arski dan, še vedno dejavennumizmatik in častni pred-sednik Numizmatičnega druš-tva Slovenije. Ob častitljivihobletnicah, poleg osebnegajubileja letos praznuje tudiosemdesetletnico numizma-tičnega udejstvovanja, so gaprijatelji, člani upravnega inuredniškega odbora Numiz-matičnega društva Slovenijev torek prijetno presenetili sslavjem v gostilni Labore."Šestnajst let ste vodili druš-tvo kot predsednik, ob tem paurejali tudi društveno glasiloNumizmatični vestnik. Vsičlani vas poznamo že dolgaleta, mnogi so se srečali zvami samo bežno, drugi sonavezali stalne stike, nekateripa so postali tudi vaši prijate-lji. Bili ste na področju nu-
mizmatike naš učitelj in sve-tovalec, mnogim tudi men-tor, predvsem pa niste nikdarnikomur odrekli pomoči prireševanju številnih nejasnostina tem našem skupnem nu-mizmatičnem področju," jepovedal Janez Štiglic, pred-sednik Numizmatičnega druš-tva Slovenije, numizmatikAndrej Rant pa je dogodekobogatil z interpretacijo pes-mi Obolos (obolos - starogor-ški novec) iz avtorske pesni-ške zbirke Zornice.
Albin Pogačnik je izjemenpoznavalec antične numiz-matike. Poleg drugih podro-čij - bizantinske numizmati-ke, denarstva novega veka,evropske srednjeveške nu-mizmatike, je tudi raziskova-lec slovenskega srednjeve-škega denarstva. Njegovoživljenjsko delo je katalogsrednjeveških novcev z na-slovom Srednjeveške kovni-ce na Slovenskem v knjižniobliki.
Jubilej izjemnega numizmatikaŽlahtni obletnici Albina Pogačnika, 95-letnici življenja se pridružuje še 80-letnica numizmatičnega udejstvovanja.
Igor Kavčič
Letence - Pri devetdesetih ševedno vozi avto. Pravi, da člo-vek starejši kot je, bolj potre-buje avto, saj se vse težje gib-lje: "Včeraj sem se peljal naMlako k frizerju, spotoma pasem avto zapeljal še v avto-pralnico. Sicer vozim bolj po-časi, najraje pa grem do Kra-nja, Tržiča ali Preddvora," jepovedal slavljenec Ivan Mali.Zadnja leta vozniško dovolje-nje vsakič znova "zdravstvenopotrjuje" za naslednje leto.No, zdravje, da mu kar dobrosluži, pove in ob tem trikratpotrka po mizi ter z roko po-kaže: "Po moje, da bi vse ta-blete, ki sem jih pojedel v živ-ljenju, lahko spravil v enosamo pest. Zaenkrat nimampredpisanih zdravil, ki bi jihmoral vsak dan jemati. Kak-šen aspirin s C-vitaminom šemogoče, to pa je tudi vse."Tudi zdravstvenemu varstvu,zavarovan za polno delavnodobo je bil več kot štirideset
let, res ni nikoli delal "stro-škov".
Z ženo sta imela krojaškoobrt, ona je šivala damska ob-lačila, on pa moška. Nikolikonfekcije, samo obleke pomeri. Ja, prav vsakemu jeznal vzeti mero in nikoli muni bilo treba delati reklame:"Če dobro narediš, bo vsakastranka povedala še petim, čenarediš slabo, jih bo izvedelovsaj dvajset. Danes so drugičasi, konkurenca je velika, po-nudba odlična, pa tudi ljudjese drugače oblačijo. Danesljudje v petek in svetek nosijokavbojke in bundo, nekoč paje vsak moški imel suknjo indve obleki, eno za k maši, dru-go pa za posebne priložnosti."
Ivan Mali, sicer oče našegasodelavca na Gorenjskem gla-su Andreja Malija, se drži na-čela, da delo krepi človeka.Delo nas drži pokonci, praviin sem in tja še vedno kaj za-šije. Skrbi tudi za domači če-belnjak. "Nič velikega, le šestdo osem družin. Čebele so mi
predvsem v veselje." Ivan jerad v družbi in mlajša je ta,bolj ga poživi. Rad se odzovevabilu na gasilske slovesnosti,saj je eden izmed ustanovnihčlanov GD Goriče, ki bo čezdve leti praznovalo 60 let. Večkot 35 let je bil predsednikdruštva, zdaj ima v njem šečastno funkcijo.
"Vsako jutro, ko vstanemnaredim pet vrst vaj in vsaj sto
gibov. Privoščim si en Acti-mel, popijem kavo in prebe-rem časopis," Ivan ponavadizačenja dan. Te dni bo nekoli-ko drugače, ne bo manjkaloobiskov, sokrajani bodo pri-pravili tudi večji dogodek v va-škem kulturnem domu ..."Ponavadi, ko se zjutraj posta-vim na noge, najprej ugoto-vim: hvala bogu, en dan bompa še," je duhovit Ivan Mali.
Razum, delo in dobra družba Ivan Mali iz Letenc, ki je včeraj slavil visok življenjski jubilej: 90 let, je rad v družbi, saj pravi: "Kjer jih je tisoč, bodo pa še dva zraven vzeli."
Albin Pogačnik ni le velik učitelj in izjemen numiz-matik, ampak osrednja osebnost, ki je zaznamovalaslovensko numizmatiko in od katere se lahko učimo.
Od leve: Albin Pogačnik, Andrej Rant in Efrem Pegan
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Prva numizmatična zbirka tedaj petnajstletnega AlbinaPogačnika iz leta 1930
Ivan Mali pred domačo hišo v Letencah / Foto: Igor Kavčič
ZANIMIVOSTI [email protected]
[email protected] GLASpetek, 29. januarja 2010 7
Vilma Stanovnik
Kranj - Slovenska olimpijskareprezentanca bo štela naj-manj 45 članov, lahko pa seše poveča, saj je zadnji rokza izpolnitev norme zadnjijanuarski dan, torej nedelja.Tako bo v Kanado odpotova-lo tudi najmanj osemindva-jset gorenjskih športnikov,saj bodo v alpskem smuča-nju nastopili Andrej Jerman,Rok Perko, Andrej Križaj, Ja-nez Jazbec (vsi SK Tržič),Mitja Valenčič (ASK Triglav),Andrej Šporn (ASK KranjskaGora) in Maruša Ferk (DTVBlejska Dobrava), v biatlonuKlemen Bauer, Peter Dokl(vsi SK Ihan), Janez Marič(TSK Bled), Teja Gregorin(ŠD Nika Ihan), AndrejaMali (TSK Jub Dol) in TadejaLikozar Brankovič (TSKMerkur Kranj), v teku KatjaVišnar, Anja Eržen (obe TSKBled), Vesna Fabjan in Bar-bara Jezeršek (obe TSK Mer-kur Kranj), v prostem sloguSaša Farič (ŠD Vagabund), v
deskanju Rok Flander (SKGIG), Žan Košir (SBC Bled),Izidor Šušteršič (SBK Vihar-nik), v nordijski kombinacijiMitja Oranič, v smučarskih
skokih pa Robert Kranjec,Peter Prevc (oba SK Triglav)in Mitja Mežnar (NSK TržičTrifix), v skeletonu Anže Še-tina (Skeleton klub Triglav
Kranj), v umetnostnem drsa-nju pa Hrušičan Gregor Ur-bas in Teodora Poštič z Bre-ga pri Žirovnici, ki treniratapri DKK Stanko Bloudek.
Olimpijci že odštevajo dneveDo začetka letošnjih zimskih olimpijskih iger v Vancouvru v Kanadi je še natanko dva tedna, našiolimpijci pa so se v sredo predstavili na Ljubljanskem gradu.
Vilma Stanovnik
Kranj - Tako kot zadnja letabodo tudi letos slovenski ho-kejisti, stari do 13 let, odpoto-vali v Quebeck, kjer bo med11. in 22. februarjem poteka-lo neuradno svetovno prven-stvo v hokeju na ledu.
Kandidati za našo najmlaj-šo hokejsko reprezentancoso v preteklih tednih opravilinekaj treningov in odigraliprijateljske pripravljalne tek-me, nato pa je trener repre-zentance Igor Beribak izbraldvajset mladih slovenskihhokejskih upov, ki bodo pr-vič odpotovali na največjetekmovanje za njihovo sta-rost. Med njimi je tudi osemmladih Gorenjcev: Gašper
Glavič, Matic Jeklič, Blaž To-maževič, Matevž Žbontar(vsi HK Mladi Jesenice), Kri-štof Potočnik in Nik Oman(Triglav Kranj), Urban Avse-nik (MK Bled) ter Domžal-čan Janez Orehek (HK Olim-pija).
"Mlada ekipa v Kanado od-haja predvsem po nove iz-kušnje, pomembno pa jetudi druženje z vrstniki, sajbo na turnirju nastopalo kar110 reprezentanc," je ob tra-dicionalnem sprejemu nakranjski občini, kjer je mla-dim hokejistom veliko srečena poti in pri igranju zaželelpodžupan Igor Velov, pove-dal vodja naših mladih ho-kejskih selekcij Janez Kom-pare.
Najmlajši risi znova v KanadoTudi letošnji najmočnejši turnir za najmlajše hokejiste ne bo minil brez naših hokejskih upov.
Večji del naše olimpijske reprezentance se je v sredo zbral na predstavitvi na Ljubljanskemgradu, olimpijsko prisego pa je prebral Tržičan Andrej Jerman. / Foto: Gorazd Kavčič
Mlada reprezentanta kranjskega Triglava Krištof Potočnikin Nik Oman sta kranjskem podžupanu Igorju Velovupokazala tudi, kako se oblači hokejska oprema. / Foto: Tina Dokl
Vilma Stanovnik
Škofja Loka - V mestuConegliano v Italiji so minu-lo soboto pripravili medna-rodni turnir v kikboksu,imenovan Golden Glove.Udeležili so se ga najboljšitekmovalci iz vse Evrope, zasvoj klub, klub borilnihveščin Kontakt, pa se je boriltudi slovenski reprezentantGregor Debeljak iz Dolenje
vasi. Premagoval je borcedrugega za drugim (vse zrezultatom 3 : 0) in si nakoncu prislužil pokal tersimbol tega tekmovanja -zlate rokavice za najboljšegaborca.
Prev tako je za Kontakttekmoval tudi Bojan Sofrić,ki pa je v Italiji šele drugičnastopil v članski kategoriji,kjer je sicer odlično konkuri-ral starejšemu in tudi bolj
izkušenemu nasprotniku, ana koncu borbe izgubil potočkah. Zato pa je imel Bo-jan več sreče na decem-brskem mednarodnemturnirju Final Fight - Croatiaopen 2009 v Pakracu. Tek-movalci KBV Kontakt so sega udeležili v polni zasedbiin na njem predstavljalireprezentanco Slovenije.Domov so prinesli tri pokaleter dve srebrni medalji.
Glavni trener Gregor Debel-jak je v svoji kategoriji osvo-jil 1. mesto, v višji kategorijipa si je priboril 2. mesto.Trenerka Ula Brank Pečkose je prav tako borila v dvehkategorijah (mladinke inčlanice) in v obeh prepričlji-vo zmagala. Bojan Sofrić sije po treh knock-downih, kijih je zadal prvemu nasprot-niku, priboril 2. mesto medmladinci.
Gregorju zlate rokavice za najboljšega borca
Maja Bertoncelj
Kranj - V sredo zvečer je v zadnjem delu vzpona na sv.Jošta nad Kranjem potekaldrugi JošTek. Gre za tekaškosprintersko tekmovanje naizpadanje na 120 metrov dol-gi progi s 40 metri višinskerazlike. Če sta lanskega prve-ga zaznamovala dež in blato,pa je bil to letos zagotovomraz, ki pa so ga verjetnocelo bolj kot 48 tekmovalcevobčutili gledalci. Teki so biliizredno zanimivi, najbolj se-veda finale, ki je zmagovalcadrugega JošTeka dal šele vzadnjih metrih, ko so šli fi-nalisti do konca svojih moči.Najboljši je bil turni smučarNejc Kuhar pred vsestran-skim Alešem Udovičem,tretji je bil še en turni smu-
čar Anže Šenk, kot četrti v fi-nalu pa atlet Žiga Kašper."Čeprav si na progi le okrog45 sekund, pa je zelo napor-no. Noge kar pečejo. Je patekma bolj za zabavo," je po-vedal Nejc Kuhar. Tekle sotudi tri ženske, po sistemuna dve zmagi. Prvi tek je do-bila Tjaša Kristanc, drugegaJana Oman, tretjega pa nibilo, saj je Tjaša dvoboj pre-dala. Tretje mesto je osvojilanjena mami Vesna Kri-stanc. "Ravno dobro sem seogrela. Bi šla še osemkrat.Z vzdržljivostjo nimam te-žav, je pa proga zelo strmain v snegu je res drselo,tako da sem šla malo na-prej, malo nazaj"," pa jesvoj prvi JošTek, kateregaorganizator je bil Iztok Bol-tez, opisala Jana Oman.
Drugi JošTek Kuharju
V zadnjih metrih do konca moči: Nejc Kuhar pred AlešemUdovičem / Foto: Matic Zorman
Spominski turnir Robertu Markušu
Minulo nedeljo je v Škofji Loki potekal že 5. šahovski turnirv spomin na mlado loško mojstrico Karmen Orel in njenegaočeta, mojstra FIDE in trenerja Oskarja Orla. To je bil zno-va največji šahovski dogodek v Sloveniji, saj se je tek-movanja udeležilo kar 197 šahistov in šahistk iz petih držav,zmagal pa je srbski velemojster Robert Markuš, ki je slavilpred Matejem Šebenikom in Lukom Leničem. Pri ženskah jezmagala Ana Srebernič pred Vesno Rožič in Mišo Hrenič.Med veterani je bil najboljši Zdravko Vošpernik, med do-mačini pa Matevž Lotrič. Najstarejši udeleženec turnirja jebil 80-letni Michelle Leonardi. Ob turnirju so predstavili tudiknjižico avtorja Oskarja Orla, ki je odličen učbenik za mladein tudi starejše šahiste. Knjiga, ki jo je Oskar posvetil hčerkiKarmen, nosi simboličen naslov Njena končnica. V. S.
Gorenjski kegljači najbolje podirali
Pred kratkim se je končalo državno prvenstvo v kegljanju zamlajše člane (U 23). Merili so se na štirih kegljiščih (Cerkni-ca, Kranj, Tržič in Postojna), na koncu pa so se najboljizkazali prav mladi gorenjski kegljači, ki so zasedli vsa prvatri mesta. Za več kot sto kegljev so zmagali mladinci iz kranj-skega Triglava, in sicer s skupno 6923 podrtimi keglji. Njihovnajboljši mladinec je bil Davor Sobočan z 2401 podrtimkegljem. Drugi so bili mladinci iz tržiškega Ljubelja, ki sodosegli do sedaj svoj najboljši ekipni rezultat, podrli pa so6836 kegljev. Njihov najboljši (še kadet) je bil Blaž Čerin, ki jepodrl 2338 kegljev. Tretje mesto so si z odlično igro v zadnjemčetrtem krogu prikegljali mladinci z Jesenic. Njihov najboljšimladinec je bil Igor Čosič, ki je podrl 2258 kegljev. V. S.
Turni smučarji na Jezerskem
Na Jezerskem bo jutri, 30. januarja, potekalo 15. tekmovan-je v turnem smučanju, 13. memorial Luke Karničarja in RadaMarkiča. Tekmovanje bo štelo za slovenski pokal in zadržavno prvenstvo med posamezniki. Člani GRS se bodopomerili posamično in ekipno, novost pa je tudi, da bodorekreativci tekmovali v svoji skupini, na krajši in lažji progi.Start bo ob 9. uri, tekmovalci pa morajo startne številke dvi-gniti med 7.30 in 8.30 v dvorani Korotan (pri pošti), kjer boob 14.30 tudi slovesna razglasitev rezultatov. M. B.
GORENJSKI GLASpetek, 29. januarja 20108 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - Na Okrožnem sodiš-ču v Kranju so včeraj po sko-raj 22 mesecih končali spredstavitvijo dokazov na so-jenju 53-letnemu MiranuAnžiču in njegovi 76-letnimateri Mariji Studen, obto-ženima storitve kaznivih dejanj trgovine z ljudmi inzlorabe prostitucije. Sodnisenat pod vodstvom okrožnesodnice Andreje Ravnikarje prisluhnil tudi končnimbesedam, njegova sodba pabo znana danes.
Služila s prostitucijo
"Govorice, da v gostin-skem lokalu XO v Čirčahplesalke nudijo tudi spolnestoritve, so se v tem postop-ku v celoti potrdile. Še več,dokazni postopek nedvo-mno napotuje na zaklju-ček, da sta obtožena izvaja-nje prostitucije organizira-la, vodila in z njo tudi služi-la," je okrožna državna to-žilka Marija Marinka Jerajzačela svojo končno bese-do. Po njenem je dokaznipostopek dokazal, da je An-žič mlada dekleta iz Kolum-bije in Moldavije zvabil vSlovenijo pod pretvezo, dabodo pri njem dobro zaslu-žile: "Plačal jim je pot, pri-skrbel dokumente za biva-nje in delo, s Studnovo pasta jih skupaj nastanila,nato pa od njih zahtevala,da so poleg dela v lokalu de-nar dodatno služile s pro-stitucijo, pri čemer sta naj-prej od strank zahtevala inobdržala zase polovico za-služka od spolne storitve, toje tedanjih 15 ali 20 tisoč to-larjev, enak znesek pa sostranke plačale neposrednodekletom. Vse oškodovan-ke so pri obtožencih začeledelati z velikim dolgom, kiga do razkritja in prijetja
obeh obtožencev nobeni šeni uspelo poravnati. S takš-nim ravnanjem pa sta jihobtoženca prisilila v prosti-tucijo. Posegla sta v temelj-ne človekove pravice mla-dih deklet ter izkoristila nji-hovo mladost, naivnost, za-upanje in neizkušenost zalasten zaslužek."
Po mnenju tožilke je ne-sporno, da so bila dekletatudi omejena pri svojem gi-banju, saj so bila brez po-tnih listov, njihovo gibanjeje bilo nadzirano, jasno pajim je bilo tudi povedano,da morajo upoštevati po-stavljena pravila, sicer bodokaznovana. "Tako stanje jepodprto z izjavami pričeSlavka Konca, o katerem seje tudi senat lahko prepri-čal, da gre za povsem vero-dostojno pričo, in obeh taj-nih policijskih delavcev ternjunih poročil o tajnem de-lovanju," je zaključila tožil-ka. Za prvoobtoženega An-žiča je predlagala enotnokazen treh let in deset me-secev zapora, za njegovomati pa eno leto in desetmesecev zapora.
Obramba za oprostitev
Zagovornika Anton Šubicin Dušan Csipoe sta predla-gala oprostilno sodbo, ker daje obtožba za lase privlečenain nedokazana. "Le kateri vsuženjstvo zakleti in izkoriš-čani človek, še posebej žen-ska zaradi prostitucije, sevrača prostovoljno na krajsuženjstva?" se je tako v dveuri in pol trajajoči končni be-sedi vprašal odvetnik Šubicin spomnil, da so se vsa do-mnevno oškodovana dekletaže nekaj mesecev po prijetjuobtoženih spet vrnila v Slo-venijo, nekatera tudi k Anži-ču. Kot je ocenil, nobena odplesalk v ničemer in nikolini potrdila niti enega znakakateregakoli kaznivega deja-nja. "Vse plesalke so na so-dišču vzdržale preizkus ve-rodostojnosti, pa ne zato, kerso bile naučene, ampak kerso govorile resnico."
Obramba po drugi stranidvomi o verodostojnosti naj-bolj pomembnih prič tožil-stva. Tajna policijska delavcada sta ob obiskih lokala popi-la precej alkohola, v poročila
pa zapisala le tisto, kar jimaje ustrezalo. "Kritičnega dnesta plačala le šampanjec, to-rej legalno storitev v legalnoodprtem lokalu. Skupaj z do-mnevnima oškodovankamaso ju v zaključni akciji usta-vili že prvi meter po izhoduiz lokala. To je očitno za to-žilstvo že dovolj. Ko bi jihustavili vsaj na stopnicahproti stanovanju ali pa celo vstanovanju plesalk. Pričeva-nje Slavka Konca pa je bilorezultat prizadetega in razo-čaranega kmečkega fanta, kini bil uslišan pri moldavijskiplesalki Ljudmili Daicu. Čeje njej plačeval za spolno ob-čevanje, to ni stvar tega po-stopka. Anžiču se je le hotelmaščevati, ker mu je prepo-vedal obiskovanje lokala. Čebi navedbe iz obtožbe držale,bi imel Anžič velik interes,da Konc še naprej obiskujenjegov lokal," je bil kritičenodvetnik Šubic. "Nobenihpopacanih rjuh ni bilo, no-benih zaščitnih sredstev alitelesnih tekočin ni bilo," paje na rezultat policijske hiš-ne preiskave opozoril drugizagovornik Csipoe.
Obtožba plod neuslišane ljubezniJutri bo znana sodba Miranu Anžiču in njegovi materi Mariji Studen, obdolženima trgovine z ljudmiin zlorabe prostitucije. Obramba predlaga oprostitev, tožilka pa zaporni kazni.
Tupaliče
Na ”bencinsko” po denar
Neznani storilec je v noči nasredo vlomil v prodajalnona bencinskem servisu v Tu-paličah in iz notranjostiodnesel trideset evrov men-jalnega denarja.
Simon Šubic
Kranj - Kranjski kriminali-sti so v preiskavi potrdilisum storitve kaznivega de-janja ponarejanja listin inzato na Okrožno tožilstvo vKranju vložili kazenskoovadbo zoper znanega inneznanega storilca. Po poročanju medijev naj bišlo za državnega poslancaBranka Mariniča, zoper ka-terega je komisija za pre-
prečevanje korupcije predletom dni vložila ovadbo na podlagi pridobljene do-kumentacije, ki naj bi doka-zovala, da je namesto po-slanca izpit iz nemškega je-zika pri profesorici MarjetiEkar na Fakulteti za organi-zacijske vede v Kranjuopravljal nekdo drug. Na izpitu naj bi se neznanaoseba skušala identificiratis ponarejeno študentsko listino, kriminalisti pa so
kasneje opravili še grafolo-ško analizo pisnega dela iz-pita, da bi ugotovili, ali jetudi tega opravljal kdodrug. Na policiji podrobnej-ših informacij zaradi pred-kazenskega postopka ne da-jejo, preiskava pa se mendanadaljuje tudi zaradi sumadrugih kaznivih dejanj.
Marinič že ves čas zatrju-je, da je izpit opravljal sam,z obtožbami pa želijo le blatiti njegovo dobro ime.
V bran ga je vzela tudi nje-gova stranka SDS, saj jevodja njene poslanske sku-pine Jože Tanko že sporo-čil, da dokler zadeva o sumustoritve ponarejanja listinne bo pravnomočno konča-na, Marinič ostaja član po-slanske skupine in tudipredsednik komisije DZ-apo zakonu o preprečevanjukorupcije. Ta komisija sicerod protikorupcijske komisi-je zahteva podatke o ano-nimnih prijaviteljih, čemurpa se je predsednik protiko-rupcijske komisije DragoKos uprl. Marinič je zatozoper Kosa in njegovo na-mestnico zaradi neupošte-vanja njegovih navodil po-dal tudi kazensko ovadbo.
Ovadili državnega poslancaKriminalisti naj bi kazensko ovadili državnega poslanca Branka Mariniča.Namesto njega naj bi nekdo drug opravljal izpit iz nemščine.
Odvetnika Dušan Csipoe (na levi) in Anton Šubic sta predlagala oprostilno sodbo.
Foto
: Ti
na D
okl
Simon Šubic
Kranj - Na kranjskem sodiš-ču so v sredo izrekli obso-dilno sodbo 32-letnemu Mi-lanu Trivundži in 24-letniMaji Petrič iz Kranja ter šti-ridesetletnemu FerdinanduKosiju iz Ljubljane, obtože-nim storitve več kaznivihdejanj prometa s prepove-danimi drogami. Sodni se-nat pod vodstvom okrožnesodnice Marjete Dvornik jeTrivundži zaradi uličnepreprodaje heroina dosodilleto in pol zapora, Kosijupol leta manj, Petričevi paje izrekel pogojno kazenenega leta zapora, ki pa jene bo odsedela, če v prihod-njih dveh letih ne bo storilaistovrstnega kaznivega de-janja. Sodba ni pravnomoč-na, zagovornik Petričeve je
tudi že napovedal pritožbo.Pri izreku kazni MilanuTrivundži je sodišče upoš-tevalo več olajševalnih oko-liščin: obžalovanje, s pre-prodajo je prenehal sam odsebe že pred prijetjem,predhodna nekaznovanostzaradi drog, zasvojenost inpripravljenost, da skrbi zasvojega otroka, ki ga ima ssoobtoženo Petričevo. Odslednje sodišče pričakuje,da jo bo skrb za otroka od-vrnila od nadaljnjega peča-nja z drogo. "Bo pa težko,saj je odvajanje zapletenproces," je dejala sodnica.Pojasnila je še, da je bil Tri-vundža delno oproščen ob-tožbe, ker je kriminalist vdveh primerih prekoračilsvoja pooblastila, zato ta-krat zbranih dokazov sodiš-če ne more upoštevati.
V zapor zaradi heroinaKranjčan Milan Trivundža bo zaradi pečanja s heroinom v zaporu preživel leto in pol, Ljubljančan Ferdinand Kosi leto dni, Trivundževonekdanje dekle pa jo je odneslo s pogojno kaznijo.
Slovenski Javornik
Niso še razjasnili vseh okoliščin
V sredo ob 15.10 se je v križišču pri podjetju Acroni na Slo-venskem Javorniku zgodila prometna nesreča, v kateri se jeen udeleženec poškodoval. V nesreči sta bila udeležena to-vorno in osebno vozilo. Zaradi razjasnitev okoliščin nesrečepolicija prosi očividce, da pokličejo na telefonsko številko113 ali na Policijsko postajo Jesenice (04/58 138 00). S. Š.
Hrušica
Hotel zaslužiti s cigaretami
Patrulja Policijske postaje za izravnalne ukrepe Kranj je preddnevi na avtocestnem počivališču Hrušica sever kontroliralaosebni avtomobil Volkswagen Passat, ki ga je vozil bosanskidržavljan, ki sicer biva v Sloveniji. Ker je bil policistom sum-ljiv, so se odločili za pregled avtomobila in tako pod nogamisopotnikov na zadnjih in prednjih sedežih odkrili več zavoj-čkov cigaret, ki so bile prekrite z avtomobilskimi predpražni-ki in odejami. Cigarete so našli tudi pri motorju vozila. Bosa-nec je skupaj prevažal 730 zavojčkov cigaret, ki jih je po last-nih besedah po 1,25 evra kupil v Bosni in Hercegovini, name-raval pa jih je prepeljati v Avstrijo in jih prodati po 1,45 evraza zavojček. Policisti so cigarete zasegli in predali carinikom.
Domžale
Prodajala konopljo
Domžalski policisti so prijeli 21-letnika in 22-letnico iz Dom-žal, ki ju sumijo storitve kaznivih dejanj s področja proiz-vodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Z zbiranjemobvestil so ugotovili, da naj bi na različnih lokacijah prepro-dajala konopljo. Pri enem dejanju so policisti zalotili 22-let-nico in ji konopljo zasegli. Pri nadaljnji preiskavi so priosumljenem našli še petdeset gramov konoplje, različnepripomočke za pakiranje in tehtnico. Zoper 22-letnico bodopolicisti na pristojno tožilstvo podali kazensko ovadbo, 21-letnik pa je bil s kazensko ovadbo priveden na zaslišanje kpreiskovalnemu sodniku, ki ga je po zaslišanju izpustil.
www.gorenjskiglas.si
AKTUALNO
POGOVOR
NA ROBU
KNJIGE IN LJUDJE
RAZGLED
Preja po starem Knjige in ljudjePredsedniška preja
Ob stoti Glasovi preji obujamospomin na preje, kot so segodile nekoč ... Stran 10
Na sejmu Turizem in prosti čas so predstavili tudi zamejskoturistično ponudbo. Stran 15
... tudi o tem, kaj imata skupnega predsednik Slovenije inangleška kraljica ... Strani 12, 13
Stota Glasova prejaJe današnja Slovenija takšna, kot smo si jo želeli ob osamosvojitvi? je bil naslov jubilejne, stote Glasove preje, na kateri se je publicist Miha Nagličpogovarjal z aktualnim predsednikom države dr. Danilom Türkom in nekdanjim predsednikom Milanom Kučanom. / Foto: Gorazd Kavčič
10
Stota Glasova preja
Miha Naglič
Bog ve, ali bi na Gorenj-skem še uporabljali besedopreja, če je ne bi v zvezi zGlasovo prejo? Preje kot sta-rodavnega ljudskega običajanamreč že dolgo ni več. Za-čela se je po prazniku svetihtreh kraljev in trajala do pu-sta. Postnemu času ni bilaprimerna, saj se je med njodogajalo tudi marsikaj nedo-pustnega, o tem poroča žeValvasor. Sicer pa glavni na-men preje ni bilo druženje vdolgih zimskih večerih, kotsi danes marsikdo umišlja;njen razlog je bil gospodar-ski. Na prejah so izdelovaliprejo, iz katere so tkali plat-no, to pa je bilo v časih, ko izdaljnih dežel še nismo uva-žali cenenega tekstila, nad-vse dragoceno blago. To veže gorenjski rojak ValentinVodnik, ko zapiše: "Bolj kobo pridna / pozimi predica, /bolj bo rožljala / pod palcempetica." In še: "Terice poga-če, / potice jedo, / lanovi Slo-vencem / cekine neso."
Ali veste, od kod besedaplatno? Od glagola platitioziroma plačati. To namlepo razloži profesor NikoKuret v Prazničnem letuSlovencev (1-4, 1965-71):"Vsa indoevropska ljudstvaso gojila lan in konopljo.Tudi Slovani so močno ceni-li platno. Saj jim je bilo do12. stoletja plačilno sredstvo;odtod naš glagol platiti, pla-čati. Skoraj vse slovenske po-krajine so skrbele za lanenoin konopljeno prejo, vsakadomačija se je postavljala scenti prediva in številomspredenih štren. Polne skri-nje platna so bile bogastvo in
ponos vsake gospodinje, nesamo kmečke. Le redki sobili kraji na Slovenskem,kjer se ni predlo in tkalo." Sedanes sploh še kje? Le priGorenjskem glasu?
Preje so bile torej gospo-darsko opravilo, ki pa je ime-lo tudi "praznični in izrazitoobčestveni značaj". "Nesamo mladi svet, vsa vas se jeveselila preje. Preja je nado-meščala prejšnjim rodovomna kmetih vrsto zabav, ki jihje prinesel novi čas: kino ingledališče, radio in televizijo.Preja je imela tudi dobršendelež pri ohranjanju izročila:pesmi in uganke, pravljice inbajke, pripovedke in smešni-ce so prehajale tako iz roda vrod. Še bolj kakor ličkanju inpodobnim jesenskim opravi-lom gre preji posebno velik
pomen v življenju in obstojunaše ljudske omike. Odkarpreje ni več, zanjo v tem po-gledu še nismo našli praveganadomestila." Te besede, za-pisane sredi šestdesetih, ve-ljajo tudi 40 let pozneje, včasu, ko smo vse bolj zapre-deni v spletno prejo; ta pač ni"pravo" nadomestilo za živozapredenost.
Bili so torej časi, ko ljudjedolgih zimskih večerov nisopreživljali vsak pred svojimtelevizorjem. Več so se obis-kovali in pogovarjali, ena odoblik druženja so bile preje.Izdelava preje je bila pravza-prav le povod, da so mladiprišli skupaj; ko se je to en-krat zgodilo, se je napredloše vse kaj drugega kot preja.O tem, kakšna je bila gorenj-ska preja v 17. stoletju, več
kot 300 let pred resnobnoGlasovo prejo, piše Valvasorv svoji Slavi. "Povsod na Go-renjskem je tudi navada, dase zberejo pozimi ob delavni-kih zvečer, po večerji, dekletaiz cele vasi v kaki hiši in pre-dejo v veliki sobi. Mize po-spravijo iz sobe in ostanejoskupaj do preko polnoči. Ti-sta, ki sedi v kotu, je bolj čis-lana, ko druge. In kakor pre-cej izvohajo čebele in priletetja, kjer je dosti cvetlic, takozačno prihajati tudi mladiCoridones in Meliboei, ne-oženjeni vaški gizdalini, poprazniku sv. treh kraljev kpredicam ali, kakor se pokranjsko pravi, gredo na pre-jo. Pripeljejo tudi godce s se-boj in vsakdo se usede k svo-ji, ki mu tiči v očeh in srcu.Medtem pa, ko se ti gorenj-ski Alexes in Tityri svojimAmarilam sladkajo, jim dvo-rijo, jih ljubkujejo in jim posvoje delajo poklone, tedajeden vstane, prime svojo so-sedo za roko in z njo zapleše.Nato ona spet sede k preji.Medtem gre drugi s svojimdekletom plesat in tako dela-jo venomer naprej. To sezgodi enkrat, včasih tudi dva-krat ali večkrat na teden. Česem prej dejal, da se dogajavsak delavnik, je tako mišlje-no, da se le dekleta zbirajovsak dan zvečer razen nedelj,njih spremljevalci pa se zgla-se pri njih le nekaj dni alivečerov ter jim krajšajo čas."
Tako do polnoči. O polno-či se razidejo, vzame jih noč,ki ima svojo moč. "Po polno-či pa pospremi vsakdo svojodomov in ji nese preslico dodoma. Marsikatera se mu zato tako hvaležno izkaže, da
se odloči njemu na ljuboprevzeti in nositi drugo pre-slico, ki sta jo dva hkratiopredla in ki iz nje nastanepodoba njih dveh. Zakaj ne-kateri teh udvorljivih presli-čarjev ostanejo kar pri njihali narobe, one pri fantih, inspe z njimi tako sramežljivoin v tako skrivni, globoki za-upljivosti, da se šele prihod-nje leto izve, kako spodobnoso skupaj ležali." No, pa najše kdo reče, da so bili v sta-rih časih v teh rečeh boljstrogi kot v novih ...
Preja se je seveda dogajalale do pusta oziroma do pos-tnega časa. Zdi se, da v predpustnem tudi brez pija-če ni šlo. "Naposled zložedenar, dekleta in fantje, le-one za polovico manj kakormladeniči, da kupijo sodčeklaškega vina, včasih celo celtovor, t. j. toliko, kolikor na-lože na tovornega konja. Obnjem se v ponedeljek zvečerv pustu vesele, jedo in krep-ko plešejo. In temu pravijo,da prejo razdero. Tako sekonča preja, pri nekateri nažalost tudi deviški cvet." Dabi to ugotovitev poudaril, na-vede Valvasor še dva verza:"Poštenju, sramežljivosti resslabšega varuha ni / ko po-žrešnost, močno vino, gre-šen poljub, ples in noči." Insklene: "Po taki mokri raz-hodnji se ne shajajo več napreji, temveč vsaka predeposlej doma. To se čez nekajčasa pokaže, da si je ta aliona pripredla kaj živega, koji je bilo predivo zastonjdano." Tako je bilo na prejahnekoč. Kako je danes na Gla-sovih prejah, pa berite na so-sednjih straneh.
petek, 29. januarja 2010
Preja po staremIme za Glasove večere oziroma javne intervjuje, ki jih je bilo doslej že sto, je predlagal Viktor Žakelj, prvi voditelj Glasove preje.Ob stoti je mogoče prav, da obudimo tudi spomin na preje, kakršne so se v slovenskih deželah godile nekoč ...
Prizorišče stote Glasove preje je simbolično krasil kolovrat iz Gorenjskega muzeja v Kranju. Na sliki: Milan Kučan in Danilo Türk z Mihom Nagličem, v ospredju povezovalka jubilejnega dogodka Monika Tavčar. / Foto: Gorazd Kavčič
Imena Glasova preja si je domislil Viktor Žakelj, ki je v prejšnjih letih vodil precejšnještevilo prej. Na sliki s predsednikom Danilom Türkom in sedanjim voditeljem Glasovepreje Mihom Nagličem. / Foto: Gorazd Kavčič
"Po polnoči papospremi vsakdosvojo domov in ji nese preslicodo doma. Marsikatera semu za to takohvaležno izkaže,da se odloči njemu na ljuboprevzeti in nositidrugo preslico, ki sta jo dvahkrati opredla in ki iz nje nastane podobanjih dveh." (Valvasor)
11petek, 29. januarja 2010
Stota Glasova preja
Miha Naglič
Slovenija je parlamentarnarepublika, dejanska oblastpripada zakonodajni in izvrš-ni veji, državnemu zboru invladi. Sodna veja oblasti svo-je neodvisnosti, ki ji formal-no pripada, dejansko še nipotrdila, za svojo veljavo inugled se bo morala še potru-diti. Po svoje je škoda, ker nitudi Slovenija predsedniškarepublika (tako kot ZDA, Ru-sija, Francija ...), v kateri biimel predsednik tudi več de-janske moči in bi z njo pre-glasil nesoglasja med tremivejami oblasti. Tako pa selahko le oglaša in s svojimglasom opozarja na tisto, karmanjka ali gre narobe. Dr.Danilo Türk, sedanji pred-sednik, in Milan Kučan,"prvi predsednik republike"(kakor ga je posrečeno ime-nuje sedanji), sta tudi na sto-ti Glasovi preji "vladala"predvsem z močjo besed, kismo jim pozorno prisluhnili.Z izbranimi besedami staobudila tudi spomin na pred-sednika, ki ga na preji ni bilo,na dr. Janeza Drnovška(1950-2008). Tako sta muomogočila, da se je mednami v duhu pojavil tudi on.Glasova predsedniška prejaje bila tako skoraj popolna.
Predsednik republike jepri nas simbolna figura, kipooseblja to državo. Državo,ki je naša, nacionalna. Vvseh prejšnjih je bilo druga-
če. Pripadali smo jim, nisopa bile (samo) naše. Tudi vla-darji tistih držav so bili dru-gačni. Niso bili le markantneosebnosti, v rokah so imelitudi veliko dejansko oblast.Spomnimo se samo nekate-rih. Sodili smo v veliko fran-kovsko kraljestvo, kateregavladar je bil Karel Veliki(742-814) iz dinastije Karo-lingov, iz njegovega imenanaj bi izhajala tudi slovenskabeseda kralj. Pa v Sveto rim-sko cesarstvo, katerega usta-novitelj je bil cesar Oton I.(912-973), začetnik dinastijeOtoningov, njegov sin OtonII. (955-983) pa je, denimo,26. junija 973 freisinškemuškofu Abrahamu podaril vfevd loko ob sotočju obehSor, ki se še danes imenujeŠkofja. Eden najbolj mogoč-nih vladarjev sploh je bilHabsburžan Karel V. (1500-1558), ki se je upravičenohvalil, da v njegovem imperi-ju sonce nikoli ne zaide; nibil le prvi mož avstrijskih innemških ter nizozemskih inše drugih dežel, bil je tudišpanski kralj in s tem vladarna novo osvojene Amerike.Njegov naj bi bil stavek:"Špansko govorim z Bogom,italijansko z ženskami, fran-cosko z moškimi in nemškos svojim konjem." Slovenskoljudstvo ima še danes v do-brem spominu cesarico Ma-rijo Terezijo (1717-1780), ki jebila tudi naša edina ženskavladarica. V času Ilirskih pro-
vinc (1809-13), katerih 200-letnico obhajamo prav v tehletih, nam je vladal sam Na-poleon. Med nami še živijoljudje, rojeni v zadnjih letihvladavine cesarja Franca Jo-žefa I. (1830-1916), ki je ksreči umrl pred koncem prvevelike vojne in mu ni bilo tre-ba v živo gledati razpada nje-govega cesarstva. V Kraljevi-ni Jugoslaviji Slovenci nismobili najbolj zadovoljni, a kralj
Aleksander I. Zedinitelj(1888-1934) je bil kljub temumarkantni vladar, ob njegovismrti v marsejskem atentatuje žalovala tudi BanovinaDravska. Med drugo od veli-kih vojn sta nam po sili raz-mer vladala tudi Hitler inMussolini, a smo v narodno-osvobodilnem boju vsiljenovlado obeh uporniško zavrni-li. V tem boju in s hkratno re-volucijo je prišel na oblast Jo-sip Broz (1892-1980), boljznan kot Tito, "poslednjiHabsburžan" (A. J. P. Taylor,britanski zgodovinar). Ta jebil naš zadnji "veliki" vladar,pa naj si o njem kdor kolimisli kar koli. "Tito je člove-ku lahko všeč ali pa ne. Neka-terim ni. Dvajseto stoletje ječloveku lahko všeč ali pa ne.Nekaterim ni. Toda skupajsodita, ta človek in to stolet-je." (Tako ga je označil briga-dir Fitzroy McLean, vodjabritanske misije pri vrhov-nem štabu.) Maršalovi na-sledniki, ki so skušali vladativ 80. letih, te naloge nisozmogli in so državo privedlido razpada v državljanskivojni.
Posebno vprašanje je,kakšna je bila v času obeh Ju-goslavij vloga slovenskih po-litikov. Velika, a ne suverena.Bili so nekakšni vladarjevinamestniki v Banovini Drav-ski oziroma v Republiki Slo-veniji. V pripisu k zapisu o 3.Glasovi preji (9. decembra1988), ki je bila prva z Mila-nom Kučanom, tedaj še
predsednikom Zveze komu-nistov Slovenije, sem z neko-liko ironije izpostavil dejstvo,da so se priimki skoraj vsehnajvidnejših slovenskih poli-tikov v Jugoslaviji začenjalina K: Krek, Korošec, Kulo-vec, Krek Miha (klerikalnaveja) ter Kardelj, Kidrič, Krai-gher (Boris in Sergej), Kučan(komunistična dinastija).Milan Kučan, prvi predsed-nik naše republike, je takonekakšna vezna osebnost,dejansko simbolizira konti-nuiteto (tudi v pozitivnemsmislu). Ni nam nadomestilTita, niso nam ga vsilili dru-gi, trikrat zapored smo ga zasvojega predsednika izvolilisami na demokratičnih vo-litvah. Slovenci smo v minu-lem stoletju trikrat množič-no žalovali ob smrti "tujih"vladarjev: cesarja Franca Jo-žefa, kralja Aleksandra inpredsednika Tita. Iskrenožalovanje ob smrti predsed-nika Drnovška pa je pokaza-lo, da smo preboleli izguboključne figure "očeta naro-da" in da lahko shajamo tudis predsednikom republike,čeprav je ta le simbolni na-domestek nekdanjih "ta pra-vih" vladarjev. Včasih bi bilodobro, če bi predsednik zžezlom udaril po mizi, kadarse v državi različne oblastipreveč prepirajo in jo takohromijo. A te moči nima,žezla tudi ne. Vlada z besedoin zgledi. Da so ti cenjeni, seje pokazalo tudi na stoti Gla-sovi preji.
Predsedniška preja / Naši prvi možjePredsedniku Republike Slovenije po ustavi ne pripada skoraj nič dejanske oblasti. Ta manko pa lahko nadomesti s svojim ugledom, moralno avtoriteto in priljubljenostjo - če vse to ima. K sreči, naši in njihovi, so prvi trije predsedniki naše državezmogli prav to: osebno avtoriteto namesto avtoritete oblasti.
Včasih bi bilodobro, če bipredsednik z žezlom udarilpo mizi, kadarse v državi različne oblastipreveč prepirajoin jo tako hromijo. A te moči nima,žezla tudi ne.Vlada z besedoin zgledi. Da so ti cenjeni,se je pokazalotudi na stotiGlasovi preji.
Danilo Türk / Foto: Gorazd Kavčič
Milan Kučan / Foto: Gorazd Kavčič
12 petek, 29. januarja 2010
Stota Glasova preja
Danica Zavrl Žlebir
Brdo - Predsednik republikeSlovenije Danilo Türk je bilprvič gost Glasove preje inkot je dejal, je prišel z rahli-mi strahovi. Že stota priredi-tev namreč kaže na to, da greza cenjen in priljubljen do-godek, zaradi česar so tudipričakovanja velika. Spraše-val se je tudi, ali bo moralpresti in se izkazati z ročni-mi spretnostmi. Nekdanjipredsednik Milan Kučan jebil na Glasovo prejo povab-ljen že tretjič. Ker dogodekpozna, ni prišel s strahom,pač pa kot vsakokrat prej stremo. "Sodelovanje na takiprireditvi v tako uglednidružbi je za človeka velikačast," je dejal Milan Kučan,ki je na prvi Glasovi preji leta1988 govoril o socializmu inJugoslaviji. Na misel vodite-lja preje Miha Nagliča, datakšna tema za današnji časzveni arhaično, pa se je poša-lil, da je nekoliko arhaičentudi že sam.
Trije predsedniki
Slovenija je imela doslej tripredsednike: Milana Kučana,Janeza Drnovška in DanilaTürka. Kakšne spomine ima-ta prvi in sedanji predsednikna pokojnega Janeza Drnov-ška? "Moje zadnje srečanje zdr. Drnovškom je bilo ob pre-vzemu predsedniških dolž-nosti decembra 2007. Takratje bil že zelo bolan in je z ve-liko volje zbral energijo zanajin pogovor, v katerem mije dal nekaj zelo koristnih na-svetov, zlasti o tem, naj se kotpredsednik čim bolj povezu-jem s civilno družbo. Spomi-njam pa se ga že od prej, koje kot predsednik vlade priha-jal v New York. Bil je molčeččlovek, imel pa je neverjetnosposobnost, da je iz svojemolčečnosti znal narediti pri-jetno atmosfero," je misli osvojem predhodniku razpre-dal Danilo Türk. Prvi pred-sednik Milan Kučan pa je zDrnovškom, ki mu je pred-sedniško dolžnost predal leta2002, sodeloval v različnihčasih in v različnih funkcijah."Imela sva veliko skupnih po-gledov, pa tudi razlik gledepomembnih vprašanj. Me-nim pa, da državljani zaradirazlik in napetosti niso trpeliin da sva premogla toliko od-govornosti, da so se razlikezgladile in da sva v dialogu
našla za družbo ustrezne re-šitve," je dodal Milan Kučan.Kako pa sedanji predsednikshaja s prvim ministrom?Danilo Türk pravi: "To je žedrugi predsednik vlade, s ka-terim imam opravka. Z obe-ma imam izkušnje, ki so ko-rektne in zanimive. Od raz-ličnih dejavnikov je odvisno,česa je tu več, korektnosti alizanimivosti. Včasih je obojeuspešno združeno, včasih pamorate pogrešati nekaj ko-rektnosti, da pridobite več za-nimivosti. Sicer pa sem imelz obema predsednikoma po-goste in dovolj vsebinske sti-ke, tako da sem kar zadovo-ljen."
Predsednik republike imaformalno majhno oblast, ne-kateri se šalijo, da toliko kotangleška kraljica. PredsednikDanilo Türk to primerjavovečkrat sliši, pravi, da zlasti ta-krat, ko mu želijo povedati, dapredsednik nima nobene be-sede. Gre za moralno avtorite-to človeka, pa naj jo ima pozgodovinski in dedni poziciji(kot angleška kraljica) ali pamu jo podelijo demokratičnevolitve (kot pri nas). Žal se vSloveniji ta avtoriteta skušaspodjedati zaradi kratkoroč-nih političnih računov, ne za-vedajoč se, da se s tem spodje-da tudi avtoriteta države,meni nekdanji predsednikKučan. Voditelj Miha Nagličga je vprašal tudi o njegovempoložaju kot predsednika te-danje Zveze komunistov Slo-venije, ki naj bi bila nad ta-kratnimi državnimi instituci-jami. Milan Kučan je dejal, da
niti sam ni mislil, niti mu kdodrug ni priznaval absolutneavtoritete, ki bi bila nadrejenainstitucijam tedanjega siste-ma. Z njimi je kot predsednikZKS sodeloval, enako s civil-no družbo, vendar pravi, da sene bi dalo delati, če bi nasto-pal s pozicije moči.
Kako danes deluje ločenostin hkrati povezanost treh vejoblasti, zakonodajne, izvršnein sodne? Predsednik Türk jeprepričan, da je treba nekajstoriti za okrepitev sodne vejeoblasti, zlasti ustavnega sodiš-ča, kar bi pripomoglo okrepit-vi sistema kot celote. S temiidejami je na začetku svojegamandata nastopil v parlamen-tu, sedaj je prišlo tudi do for-malnega postopka in je v dr-žavnem zboru tudi že pobudaza ustavne spremembe.
Smo si želeli Slovenije,kakršna je danes
Rdeča nit stote Glasovepreje je bilo vprašanje, ali jedanašnja Slovenija takšna,kot smo si jo želeli ob osa-mosvojitvi. Milan Kučan otem razmišlja takole: "Pro-jekti, kakršen je nastanek dr-žave, niso statični. V časuosamosvajanja smo želeli do-biti predvsem orodje, s kate-rim bi lahko Slovenci samiupravljali z državo. Ta cilj seje uresničil. Kako pa danesupravljamo s tem orodjem,je drugo vprašanje. Res je, daje večina ljudi ob osamosvo-jitvi pričakovala, da bomo bo-lje živeli. Če bi med ljudminaredili anketo, česa si ob
osamosvojitvi niso želeli inpričakovali, bi najbrž dobiliodgovor, da današnje social-ne diferenciacije. Zakaj je dotega prišlo, so mogoči različ-ni odgovori: od tega, da jo jezakrivil proces privatizacije,da je pripomogel proces de-nacionalizacije, da so social-no kohezivni elementi začelipopuščati, da so se vrednotezačele spreminjati. Z vidikaprograma države ob osamo-svojitvi je ravno glede social-nih vprašanj država ljudemnajvečji dolžnik. Tedaj smoimeli velike cilje, toda danesje svetu potrebna povsemnova razvojna paradigma inko je treba govoriti o vredno-tah, so pred vsako skupnost-jo, ne le pred Slovenijo, noviizzivi. Vprašanje pa je, ali seSlovenija zaveda globinetega problema in je priprav-ljena te izzive sprejeti ali ne."
"Pred dvajsetimi leti smoimeli jasne, enostavno določ-ljive cilje: postaviti suverenodržavo, njeno mednarodnopriznanje, vključitev v med-narodne organizacije, član-sko mesto v Evropski uniji inNATO ... Prednost teh ciljevje bila, da se je dalo okoli njihmobilizirati vse potrebne ak-tivnosti, slaba pa, da se jezdelo, da predstavljajo večjidel odgovora. Predstavljalismo si, da bo potem, kobomo v Evropski uniji, neka-ko šlo, ker bomo v neki skup-nosti, ki zna dobro poskrbetiza rešitev raznih vprašanj.Toda izkazalo se je, da sotaka pričakovanja nerealna,da tudi Evropska unija v času
Predsednik s pristojnostmiangleške kraljiceKaj imata skupnega predsednik Slovenije in angleška kraljica? V svojih okoljih sta vrhovni moralni avtoriteti, imata pa žal majhno formalno oblast, smo med drugim slišali od sogovornikov jubilejne,stote Glasove preje.
Predsednika države Danila Türka je na stoti, a zanj prvi Glasovi preji pozdravila direktoricain odgovorna urednica Gorenjskega glasa Marija Volčjak. Predsednik je občinstvu zaupalsvoje strahove, češ da se bo moral za kolovratom izkazati s svojimi ročnimi spretnostmi.
Ob jubilejni priložnosti je zaigrala mlada in uspešna čelistka Maruša Bogataj iz Kranja, študentka četrtega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani. Slišali smo delošpanskega čelista in skladatelja Gasparja Cassadoja, stavekiz solo suite Fantazija. I Foto: Gorazd Kavčič
Elegantni usnjeni jopič, ki ga ima predsednik Türkoblečenega, ko kot vrhovni poveljnik obišče Slovensko vojsko, je službena oprava, všečna ženskam iz predsednikovega kabineta, pa tudi širše. Treba je pač gledati na ta del slovenskega volilnega telesa, pravi predsednik, s čimer je pri ženski publiki požel glasnoodobravanje. Milan Kučan pa ni nosil uniforme niti v času,ko je bila v Sloveniji vojna. Sta pa v uniformah hodila dvaministra, da se je videlo, kdo je udarna pest slovenskegaodpora, je o tem dejal Kučan. I Foto: Gorazd Kavčič
Foto
: Go
razd
Kav
čič
Predsednika sta v spomin na stoto Glasovo prejo prejelaknjigo Alpe, kot jih vidijo ptice avtorjev Matevža Lenarčičain Janeza Bizjaka. Nekdanji predsednik Milan Kučan je dejal, da mu je v čast že tretjič sodelovati na Glasovi preji,sedanji predsednik Danilo Türk pa je prejo ocenil kotprimer dobrega občutka za aktualno tematiko in kulturo dialoga, kjer se izmenjujejo različna mnenja brez medsebojnega zmerjanja in obtoževanja. I Foto: Gorazd Kavčič
krize ne izkazuje velikeuspešnosti in da bomo mo-rali več, kot smo pričakovali,narediti sami. Verjamem, datudi sedaj obstaja način,kako zelo jasno določiti novecilje. Ko govorimo o velikisocialni diferenciaciji, o raz-likah med plačami, bi kazalodoločiti meje in proporce.Gre pa za to, ali želimo iti potej poti. Toda za to se mora-mo odločiti in to mora posta-ti jasno določen cilj," menipredsednik Türk. Dodaja, daje sedanja vlada storila prav,da je v prvem letu krize dalaprednost socialnim temamin denimo s financiranjemkrajšega delovnega časa do-segla, da nezaposlenost ni šebolj rasla. Sedaj moramonajti pot, kjer bo večji pouda-rek na nastanku novih delo-vnih mest. Ko je pred krat-kim obiskal Semič, so mu vtamkajšnji Iskri povedali, dadobivajo veliko novih naro-čil, da bi se želeli ob pomočidržave tehnološko razviti dotakšne mere, ki bi zagotoviladolgoročno izpolnjevanjenaročil in s tem tudi delovnamesta.
Hrvaška problematičnasoseda?
Beseda je nanesla tudi naodnose s Hrvaško. Ob koncuosemdesetih let je bil naBrdu sestanek predsednikovrepublik nekdanje Jugoslavi-je. Na njem je bil tudi MilanKučan, ki se ga spominja kotsrečanja, kjer ni šlo za reše-vanje Jugoslavije, pač pa zaposkus, kako bi se mirnorazšli. S hrvaškim predsed-nikom Franjom Tudjma-nom sta bila tedaj glede od-hoda iz Jugoslavije različnihmisli, pozneje pa sta sodelo-vala pri skupnem projektuosamosvojitve. Za Hrvaškoje bilo zaradi položaja Srbovna Hrvaškem to težje breme,česar pa tedaj v svetu nisohoteli videti, je na Glasovipreji dejal Milan Kučan. "Karzadeva odnose med Sloveni-
jo in Hrvaško, je bil predsed-nik Tudjman razumevajočsogovornik. Vedno sva iskalamožnost, da se definirajo in-teresi in ugotovi njihova legi-timnost. Če takšni so, je tre-ba najti tehnično rešitev, karje veljalo tudi za mejo namorju. Na to, da se stvariniso rešile, je vplivalo mnogodejavnikov. V preteklosti sinisem mislil, da naše sosed-stvo s Hrvaško lahko postaneproblematično. Tolaži pa medejstvo, da pri ljudeh tega ničutiti in si želijo rešitve, karkažejo tudi odmevi na pod-pis arbitražnega sporazuma.Če pa politika ne zna ponu-diti temu razpoloženjuustrezne rešitve, je vprašljivanjena legitimnost." Hrvaškaima sedaj novega predsedni-ka Iva Josipovića, prav takomednarodnega pravnika, ka-kor je naš predsednik. Bostazaradi tega kaj lažje našlaskupne rešitve, čeprav Josi-povič ni naklonjen arbitraž-nemu sporazumu? DaniloTürk verjame, da bosta našlaskupen jezik, o njegovemnasprotovanju arbitražnemusporazumu pa pravi: "O temje novi predsednik Josipovićpovedal dvoje: ko je bil čas zato, sem arbitražnemu spora-zumu nasprotoval, ker semmenil, da ni ugoden za Hr-vaško. In drugo: sedaj, ko jeratificiran in ko bo veljaven,se bom kot pravnik trudil zanjegovo izpolnjevanje. To semi zdi stališče, primerno zaprofesorja mednarodnegaprava in za vsakega odgovor-nega politika." Dodaja še, dasmo gojili velika pričakova-nja od neformalnih kontak-tov in osebne kemije, vendarje v odnosih med Slovenijo inHrvaško treba določiti legi-timne interese in potem najti"tehnične rešitve". Za defini-ranje legitimnih interesovsmo imeli čas osemnajst let,pri tehnični rešitvi nam je napomoč priskočila Evropskakomisija, sedaj imamo arbi-tražni sporazum, ki sicer no-beni od držav ne daje stood-
stotnega zagotovila za uresni-čitev njenih interesov, je papo predsednikovem mnenjudovolj dober okvir, da najde-mo ustrezno rešitev.
Predsednika sta komenti-rala tudi odnos do podneb-nih sprememb (v te razpra-ve je Slovenija vključena žeod leta 1992) in politikenaše države glede okoljskihin energetskih vprašanj. Tumanjka koordinirane akcije,potrebna je enotna politikaglede teh vprašanj, vladamora dati na mizo današ-njemu času primeren okolj-ski paket, enako tudi celovi-to vizijo energetskega razvo-ja z dobro kombinacijo raz-ličnih energetskih virov.Glasova preja se je dotaknilatudi ukinitve naborniškevojske, pri čemer je nekda-nji predsednik Kučan spetspomnil na omejene pristoj-nosti predsednika, ki priprehodu z naborniške naprofesionalno vojsko tudikot vrhovni poveljnik niimel dovolj vpliva. MilanKučan je na vprašanje Evsta-hija Drmote iz občinstva ko-mentiral tudi vstop Sloveni-je v NATO. Dejal je, da se jetakrat javno zavzel za refe-rendum o tem vprašanju.Izkazalo se je, da je javnostvstopu v obrambno zvezonaklonjena. Dejal pa je, dadanes vstopa v NATO ne biveč podprl, ker ta zveza niveč enaka, kot je bila, ne greji več toliko za varnost čla-nic. Danilo Türk pa je dejal,da je vstop v NATO trajnaodločitev. O tej obrambnizvezi pa trenutno potekarazprava glede njenega stra-teškega koncepta, v kateremima možnost sodelovati tudiSlovenija. Konkretna dilemapa je tudi slovensko sodelo-vanje v operacijah v Afgani-stanu. Predsednik se zavze-ma za razpravo o teh vpraša-njih, ki se po eni strani doti-kajo odgovornosti, ki jo ima-mo do članstva v obrambnizvezi, po drugi pa naše suve-renosti, ki jo imamo od prej.
Brez apokaliptičnih scenarijev
Kakšna bo Slovenija v pri-hodnje, kaj si želimo in česane? Oba sogovornika staoptimista. Milan Kučan:"Menim, da se v Sloveniji nemore zgoditi kot v Grčiji,vendar pod pogojem, da sevlada zaveda odgovornosti,ki jo ima pri upravljanju zdržavo." Danilo Türk: "Nirazloga, da bi prihodnost dr-žave videli v apokaliptičnihscenarijih. Nekdanji pred-sednik ZDA Bill Clintonnam je moral povedati, dasmo po stopnji razvitostimed tridesetimi najuspeš-nejšimi državami na svetu.Medtem pa analize, ki meri-jo indeks zadovoljstva z na-šim razvojem, kaže, da smonekje na 60. mestu. Smonezadovoljna nacija, ne da biza to imeli čvrste materialnerazloge. Kako vidim Sloveni-jo v prihodnosti? Če bomodovolj dobro postavili sistemizhodne strategije, potemnam bo šlo na bolje. Za tacilj moramo zbrati le nekajveč politične modrosti. Polegkratkoročnih ciljev pa mora-mo imeti energijo tudi zastrateške teme prihodnosti."
Na vprašanje Janeza Ku-ralta, kje je prava pot, po-tem ko se niti socializemniti kapitalizem nista ob-nesla, predsednik Türkmeni, da je rešitev v nekate-rih modifikacijah kapitaliz-ma. Glede izgubljenih de-lovnih mest pa meni, da jeprihodnost v delovnih me-stih z visoko dodano vred-nostjo, povezanih z novimitehnologijami, ekologijo inrazvojem storitvenih po-dročij. Milan Kučan pa se jev zvezi s tem navezal namoralno družbeno krizo inna vprašanja, ki jih poraja.Dejal je, da je absolutizira-nje pravic posameznika innjihovo postavljanje nad in-terese skupnosti prišlo vslepo ulico, in to ilustriral sprimeri, kakršni so znanitudi v lokalnih skupnostih.Ali lahko dovolimo neke-mu lastniku, da povsemoropa podjetje in ga likvidi-ra, delavce pa pusti na bre-me državi in lokalni skup-nosti? Iskanje ravnovesjamed individualnimi pravi-cami in interesi skupnostini enostavno. Tudi to ne,kako bomo gledali na te-meljna gibala prihodnjegarazvoja. Bodo res le trg, do-biček in gospodarska rastmerila za ocenjevanje druž-be, ali pa se bomo spraševa-li tudi o tem, kakšna bookoljska, socialna in moral-na škoda? Milan Kučanmeni, da se tudi v ukrepihnaše vlade še vedno prevečpoudarja zgolj trg kot kaza-lec uspešnosti. In konku-renčnost. Vendar ta brezsolidarnosti ne vodi v soci-alno stabilne in razvojnouspešne družbe.
Duhovite domislice obeh predsednikov so med občinstvomvečkrat sprožile salve smeha, tudi v prvi vrsti, kjer so (odleve proti desni) Glasovo prejo spremljali: zakonca AntonBebler, strokovnjak s področja obramboslovja, in DarjaLavtižar Bebler, poslanka državnega zbora, ter Blaž Kavčič,predsednik državnega sveta, Pavel Gantar, predsednikdržavnega zbora, in Marija Volčjak, direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa. I Foto: Gorazd Kavčič
Kako predsednika gledata na članstvo Slovenije v zveziNATO, ne bi bilo bolje, da bi bili namesto v tej obrambnizvezi raje v trojčku nevtralnih alpskih držav, je zanimaloEvstahija Drmoto. I Foto: Gorazd Kavčič
Med občinstvom so bili tudi zakonca Dina in Peter Kavčič,ter Zlatko Kavčič in Gorazd Trček, nekdanji in sedanjipredsednik uprave Gorenjske banke, ki je sponzorirala jubilejno Glasovo prejo. I Foto: Gorazd Kavčič
Nekdanji predsednik države Milan Kučan, trikratni gost Glasove preje, v pomenku z voditeljem preje Mihom Nagličem, Zdravkom Krvino, ki v svoji galeriji v Gorenji vasi največkrat gosti Glasove preje, in upokojenim novinarjem Gorenjskega glasa Jožetom Košnjekom, ki je najpogosteje pisal z Glasovih prej. I Foto: Gorazd Kavčič
13petek, 29. januarja 2010
Stota Glasova preja
Delovna mesta so nam vzeli roboti, avtomati in računalniki,je menil Janez Kuralt, ki ga je zanimalo, ali ob propadlem socializmu in neučinkovitem kapitalizmu nemara obstajatretja pot. Predsednik Danilo Türk pravi, da bi morali iskatimožnost za tehnološko zahtevna delovna mesta v proizvodnjiin storitvah. I Foto: Gorazd Kavčič
14
Na robu
SODNA KRONIKA TEDNA
ČRNA KRONIKA TEDNA
Prejšnji teden trijemrtviMinuli teden (od 18. do 24. januarja) so vprometnih nesrečah na slovenskih cestah umrletri osebe, so sporočili z Generalne policijske uprave.Na Gorenjskem so policisti minuli teden obrav-navali 25 prometnih nesreč z materialno škodo,v petih nesrečah pa se je ena oseba huje, štiri paso se lažje ranile. Zaradi vožnje pod vplivomalkohola so gorenjski policisti pridržali kar desetvoznikov. Letos so slovenske ceste terjale štirismrtne žrtve (lani devet). Na Gorenjskem letosše ni bilo smrtnih nesreč (lani štirje mrtvi).
Damjana Šmid
moj pogled
Moj otrok ima avtizem (3)
Za otroke z avtizmom mnogiše danes rečejo, da so kot otro-ci, ki živijo pod steklenim zvo-nom, saj so s svojim vedenjemodmaknjeni od sveta, ki ga po-znamo vsi drugi. To pa ne po-meni, da se moramo tudi miodmakniti od njih in jih pusti-ti pod njihovimi zvonovi. Rav-no zato nas potrebujejo še bolj- da jim postavimo most med"njihovim" in "našim" svetom.To pa je možno le s pravo merorazumevanja, znanja in srč-nosti. Vedenje, ki sodi medznačilnosti oseb z avtizmom,ni nujno samo za otroke z av-tizmom. V posameznih raz-vojnih obdobjih se lahko pojav-lja tudi pri drugih otrocih, s torazliko, da pri otroku z avtiz-mom ne preneha. Zato bodi-
mo pozorni na čas in trajanjedoločenega vedenja ter na po-sebnosti, ki jih kaže otrok. Vsenaštete posebnosti niso značil-ne za vse otroke v enaki meri,nekaterih pa pri posamezne-mu otroku sploh ne bomo opa-zili. Otrok z avtizmom se lah-ko obnaša, kot da nas ne sliši,čeprav vemo, da se odziva nadoločene zvoke. Pri nekaterihzvokih pokaže izredno zani-manje in jih tudi dobro ločimed seboj. Na določene zvokese odzove zelo burno. Ure inure lahko preizkuša posamez-ne predmete, kakšen zvok ima-jo, jih razdira in gleda, kako sosestavljeni, ali sedi pri vratih,ki se avtomatično odpirajo inzapirajo. Dolgo časa gledapredmet, ki mu je všeč, pred-
mete tudi zbira, jih postavlja vvrsto, ves čas prešteva in jihtežko deli z drugimi. To počnezelo intenzivno, in če mu želi-mo nekaj preprečiti ali skriti,bo iskal način, da to stori, pačeprav naslednji dan. Stvari,ki mu niso všeč, uniči, ignoriraali vrže stran. Otrok z avtiz-mom se igra drugače kot drugiotroci - bolj se poglobi v igro,ponavlja iste gibe, težko se vži-vi v domišljijsko igro, noče no-siti mask ali se pretvarjati, daje nekdo drug. Pri igri se ne pu-sti motiti in nima želje, da bise pohvalil s svojimi dosežki.Igranje drugih otrok ga ne za-nima (razen takrat, ko ga za-nima predmet ali igrača dru-gih otrok), raje je sam ali vdružbi odraslih.
Nečaka (dvojčka) sta bilastara kakšne tri leta, ko jesestra imela enega svojih"čudnih obdobij". Ker pa jedomov ni bilo dlje kot obi-čajno, smo jo začeli iskati.Vključila se je tudi policija,
a brez uspeha. Potem menekoč, ko je potrebovalamalo več denarja, pokličesama in mi pove, da se nebo več vrnila, da je našla"ljubezen svojega življenja".V času, ko je njena sestra iz-ginila z ljubimcem, se jeravno nehala žreti zaraditega, ker je zamrazila študijin se navezala na starejšegamoškega. Uredila si je živ-ljenje po svoje, preživljalavečji del dneva v službi inuživala. Potem pa, kot strelaz jasnega, trešči vanjo sva-kov telefonski klic, ki jo jesprva zelo razjezil, a ko se jepomirila, je začela tuhtati,kakšna je njena dolžnost. "Da ne bo kdo mislil, dasem kakšna Mati Terezija,še zdaleč ne. Novica o tem,kaj je naredila moja sestra,me je zelo razjezila. Še boljpa svak, ki se je jokal in tar-nal, češ kaj bo, ker je leubog moški in mu je skrbza otroke tuja. Najprej semga nahrulila, češ če že ne-umno razmišlja, naj vsajteh neumnosti ne razglašana glas. Potem sem sespomnila lastnega otroštva,moje nebogljene mame, kiob vsej skrbi za služenje de-narja z otroki ni znala rav-nati, kaj šele, da bi se jimznala posvečati. Tako je na-neslo, da sem, z veliko jezev srcu, ob sobotah odhajaladomov (svak in sestra sta ži-vela v Vanjinem rojstnemkraju) in poskrbela za ubo-ga otroka, ki sta bila zmerajlačna, sitna in umazana, dabolj nista mogla biti. Svak jedelal v neki mehanični de-lavnici, za otroke pa res niimel nobenega občutka.Zato, ker me konec tednanikoli ni bilo doma, je začelgodrnjati tudi moj Janez, intako je naneslo, da sem deč-ka čez konec tedna raje od-peljala s seboj. Zaradi tegase je vidno oddahnilo takosvaku kot moji mami. V
očeh sem jima brala, kakoju je groza odgovornosti.Najraje bi ju preklela, a kaj,ko se to ne bi spodobilo.Otroka sta bila pridna,ubogljiva, nikoli nista izsi-ljevala ali kako drugače ter-jala moje pozornosti. Ka-mor sem ju postavila, tamsta obsedela. Ko sem ju opa-zovala, kako sta se z enimsamim polomljenim tovor-njakom lahko igrala celo po-poldne, me je imelo, da bise zjokala. Iz posameznihbesed, ki sta jih spregovori-la, sem ugotovila, da sta bilavečji del dneva sama, da staza svojo mamo - mojo se-stro, komaj vedela, da obsta-ja. V knjižnici sem si izpo-sodila knjigo o psihofizič-nem razvoju otroka, z grozov očeh sem ugotavljala, dasta moja nečaka pravzapravzaostala, saj sta bila mental-no še zmeraj na stopnjienoletnega otroka. Zasmili-la sta se mi v dno srca in ne-koč, ko Janeza ni bilo primeni, sta ponoči zlezla vmojo posteljo, se stisnila vklobčič, me objela okoli vra-tu ... oh,... mislila sem, dami bo počilo srce od žalo-sti," se spominja Vanja sle-herne podrobnosti.Takrat se je odločila, da juobdrži pri sebi. Odločitev jebila hipna, v navalu čustev,a je pozneje ni nikoli obža-lovala. Kljub temu da stafanta, danes že v najstni-ških letih, še zmeraj prijav-ljena pri očetu, sta domalasleherni dan preživela s svo-jo teto Vanjo."Za vzgojo sem imela dvelevi roki. Nič mi ni šlo odrok. Zdelo se mi je, da če sebom potrudila, ju bom čeznoč naučila govorjenja, pre-pevanja otroških pesmic invsega, kar bi morali triletni-ki znati. Fanta, Peter inJani, pa sta potrebovala leveliko ljubezni, ki jima jemoja sestra očitno ni bila
sposobna dati. V službi ni-sem mogla vzeti dopusta,imeli smo neke hude težavez naročili, v hrbet pa mi jeskakal tudi Janez, ki ni bilvajen, da bi bil še kdo drugv središču moje pozornosti.Zelo sem trpela, shujšalasem do kosti, saj sem imelapri dobrih tridesetih letihna grbi toliko obveznosti, dase mi je že mešalo. Jezilome je tudi to, da se svak zasinova ni prav nič brigal, ka-darkoli sem se - ob koncutedna - želela malo odpočiti,me je zavrnil, da otrok nemore vzeti k sebi, ker ima"preveč dela". Na srečo meje mama kmalu obvestila,da si je našel drugo in najne računam več nanj. He-hehe, ko bi me takrat sliša-la, kako sem preklinjala inga pošiljala v maloro. Svojoničvredno sestro pa pravtako. Po pravici ti povem, ta-koj bi glasovala za zakon, pokaterem bi morali vsi, ki seodločajo za otroke, najprejpreveriti svoje "podstrešje".To, da ima lahko danesotroke vsak bedak, to ne pe-lje nikamor. Aja, moja ses-tra si je s tistim tipom, s ka-terim je živela, omislila šeenega otroka, in ko sem toizvedela, sem šla k njej, dami je podpisala dokument,s katerim se je obvezala, dami več ne podtakne nobene-ga svojih otrok. Amen. Pika.O tem, v kakšnih razmerahje živela v tistem na pol ci-ganskem okolju, ne bi iz-gubljala besed, gledala semstran, ker me je bolelo srce,ko sem pomislila, kje boodraščal otrok, ki se mu požilah pretaka tudi moja kri.Dobesedno grozljivo je,kako brez kančka razumaso nekatere ženske, ki se da-jejo dol s prvim ničvredne-žem, ki pride mimo in jimigra na orglice."
(se nadaljuje)
Milena Miklavčič
usode
Piše: Simon Šubic
Omar mora spet na sodiščeVišje sodišče v Ljubljani je razveljavilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je pevca OmarjaNaberja obsodilo zaradi nasilništva. Višji sodnikiso še odredili, da mora o pevčevi morebitni krivdirazsojati spremenjen sodni senat okrožnega sodišča v Ljubljani. Na prvem sojenju je bil sicerOmar zaradi nasilništva nad 22-letno študentkopogojno obsojen na sedem mesecev zapora s poskusno dobo dveh let. Obnovimo: pevca ještudentka prijavila zaradi domnevnega incidenta,ki naj bi se v ljubljanskem lokalu Bachus zgodilv noči na 27. oktober 2005. Z Naberjem naj bise na plesišču večkrat zaletela, po kratki izmenjavi besed pa naj bi se pevec spravil nanjo.Stiskal naj bi jo k sebi in otipaval, hkrati pa najbi podobno počel še s prijateljico. Za namečeknaj bi jo tudi oklofutal.
Povzročitelj nesreče ostaja v priporuNa celjskem okrožnem sodišču sodijo 31-letnemuVelenjčanu Vasji Neigelhellu, ki je aprila lani vvinjenem stanju povzročil prometno nesrečo ssmrtnim izidom. Na avtocesti Dramlje-Celje jenamreč z avtomobilom trčil v minibus, v katerem se je poleg dveh voznikov vozilo dvanajst deklet, ki so se vračala z dekliščine. Enodekle je zaradi hudih ran umrlo, ostale pa še danes čutijo lažje ali hujše posledice. Po pripovedovanju obtoženčeve sestre in svaka najbi Velenjčan te noči spil več piv in viljamovke,nato pa naj bi prespal pri njima, a je sredi nočiiz neznanega vzroka zapustil njuno hišo in seodpeljal. Izvedenec cestnoprometne stroke jepojasnil, da je povzročitelj v času nesreče vozilnajmanj 152 kilometrov na uro, zagovornik obtoženega pa je v izvedensko mnenje podvomil,češ da si izvedenec sploh ni ogledal avtomobila,ampak samo minibus. Izvedenec je odvrnil, danjegovo mnenje tudi v tem primeru ne bi bilodrugačno. Obtoženi sojenje spremlja iz pripora,saj je v preteklosti že povzročil nesrečo s smrtnim izidom na Primorskem.
petek, 29. januarja 2010
Slovenija, dežela sposobnih in ustvarjalnih žensk
In potem je kar odložila telefon
Miha Naglič
O Rupnikovi liniji, ki je bilazgrajena ob rapalski meji vzadnjih letih pred 2. sv. voj-no, se med Slovenci še okrogleta 2000 ni vedelo prav veli-ko. Če si leta 2001 v iskalnikVirtualne knjižnice Sloveni-je (COBISS) vtipkal gesloRupnikova linija, se je poka-zalo "0 zadetkov". Če to sto-rimo zdaj (januarja 2010), jezadetkov 37. Štirje med nji-mi slišijo na ime AleksanderJankovič Potočnik; prvi ječlanek, ki ga je napisal za Ži-rovski občasnik (št. 31,2001), potem pa kar dveknjigi oziroma eno z dvemanaslovoma. Naslov prve jebil: Rupnikova linija in Alp-ski zid (Utrjevanje rapalskemeje med letoma 1932 in1941), izšla je 2004 in bila vpol leta razprodana. Pet letpozneje jo je avtor temeljitopredelal, zdaj je njen naslovenostavno Rupnikova linija,podnaslov pa Odkrivanjeutrdb ob rapalski meji. Ure-dil jo je Anton Marn."Kljub žalostni usodi Rupni-kove linije, ki je bila ambici-ozno zasnovana, a nikoli dokraja zgrajena in uporablje-na, nas avtor prepriča, daima skupaj z njej naspro-tnim Alpskim zidom za nasše vedno trajno in trojnovrednost: je velik gradbenipodvig in celovit utrdbeni si-stem; je kulturnozgodovin-ska vrednota; ob pravem pri-stopu lahko postane turistič-
ni potencial." Tako sem pov-zel avtorjeve ugotovitve vprvi knjigi. V drugi ugotovi,da se je medtem marsikajspremenilo in izpostavi tripomembne spremembe.Prva: "Prva knjiga je skušalaprepričati bralca, da so utrd-beni sistemi iz tridesetih letdvajsetega stoletja pomem-ben del naše kulturnozgodo-vinske dediščine, pričujočapa se sprašuje, v kolikšnimeri se je to spoznanje žeudomačilo v strokovni in ši-roki javnosti." Druga: "Prvaknjiga je podala zgodovinskeokoliščine, v katerih so utrd-be nastale, in predstavila nji-hove tipične primere, med-tem ko so o njenih dejanskihrazsežnostih zapisane le do-mneve, nova knjiga pa bral-cu ponuja tudi večino kon-kretnih podatkov, saj jeosnovno raziskovanje oziro-ma ugotavljanje stanja na te-renu končano." Tretja: "Vprvi knjigi sem razmišljal otem, da predstavlja utrdbenadediščina pomemben turi-stični potencial, nova knjigapa predstavlja vrsto turistič-no motiviranih pobud, ki sov času od izida prve knjigenastale na podlagi utrdbenedediščine določenih krajev.Omenim naj le primer vsa-koletnega žirovskega Poho-da ob stari meji, ki si je med-tem že pridobil značaj tradi-cionalne prireditve." Knjiga ima tri glavne dele.V prvem je zgodovinskipregled dogajanj na ob-
močju, kjer je po 1. sv. vojninastala rapalska meja. Dru-gi - in glavni - prikaže Rup-nikovo linijo, tretji pa Alp-ski zid, ki so ga ob mejizgradili Italijani. Knjiga jetrdo vezana in bogato ilus-trirana, veliko je arhivskihin novih barvnih fotografij(avtorja in Rafaela Marna),dragocen je dodatek, ki vse-buje načrte utrdb Alpskegazidu, narisal jih je avtorjevhrvaški kolega Vladimir To-nić. Delo je ljubiteljsko instrokovno hkrati, avtor na-vaja tudi številne vire (mednjimi lahko pogrešimo dru-go kapitalno delo o istemfenomenu: knjigo Rupni-kova črta češkega utrdbos-lovca Miloša Habrnala, iz-dano 2005 na Češkem). Av-torju se pozna, da je poosnovni stroki arhitekt; na-risal je številne načrte utrdbin ugotovil celo estetsko po-sebnost Rupnikove linije, vnjej zaznal slogovni odmev"art decoja" iz 30. let: okro-gli betonski stolpič (z njimso zaradi varčevanja nado-mestili jeklene) z vgrajenopolkrožno jekleno ploščo s
tremi okroglimi strelnimilinami. "Nasploh se visokestranice utrdb, ki so bile za-radi izpostavljenosti sov-ražnemu ognju v vojaškemsmislu pomanjkljivost, zdajkažejo kot estetska vredno-ta, ki daje Rupnikovi linijipečat unikatnosti."Novo izdajo knjige je avtorposrečeno obogatil s števil-nimi podrobnostmi iz življe-nja ljudi ob rapalski meji.Na eni strani imamo utrdbe,ki so že same po sebi nekajhladnega, na drugi utripaživljenje z vso svojo toplino,dostikrat humorno. JankoKloboves iz Poljan je pove-dal, kako je general Rupnikhodil k njegovi mami v ku-hinjo gostilne pri Kamnarjupokušat, kaj kuha. "GospaLojza, a smem videt, kaj da-nes za naše fante kuhate? Ami daste za poskusit, asmem kar vzet?" Nakar je,ne da bi čakal na odgovor,vzel žlico in zajel iz lonca ...General je pogosto inšpici-ral gradnjo, navadno se jepripeljal v črni limuzini,včasih tudi z letalom, ki jepristalo kar na travnikih priGorenji vasi. Rado Jurca izBrekovic pri Žireh: "Takratse je vozilo tako, da se je tro-bilo pred vsakim ovinkom.Rupnikov avto je imel zna-čilno dolgo zategnjeno sire-no in ko smo jo slišali, smose otroci drli: 'Rupnik se pe-lje!'" In še obilo je takih, tudibolj pikantnih zgodb. Beri-te, priporočam.
15petek, 29. januarja 2010
Knjige in ljudje
Jože Košnjek
med sosediLeta 1997 je Slavko Mežekiz Žirovnice na drugačennačin začel graditi sodelova-nje Slovencev v matični dr-žavi s Slovenci v sosednjihdržavah. Z akcijo (Ne)znanozamejstvo je začel spodbuja-ti organizirane in tudi nena-črtovane posamične obiskekrajev v Italiji, v Avstriji inna Madžarskem, kjer živijoSlovenci. Slovenci v Sloveni-ji večinoma zelo slabo po-znamo življenje rojakov vsoseščini in posebnosti nji-hovega okolja, ki jih je vred-no ogledati. V projektu(Ne)znano zamejstvo delujev Sloveniji in v sosednjih državah blizu 250 ljudi, ponjegovi zaslugi pa je odšlona izlete v zamejstvo nad530 skupin, večinoma sred-nješolskih. Večina teh mla-dih je med temi obiski do-
bila drugačen, bolj doživetpogled na slovenstvo in začela tudi zaradi truda, kiga vlagajo zamejci v ohra-njanje svojega jezika in kul-ture, bolj spoštovati svojenarodno poreklo. Ker je zamejstvo tudi turi-stično zanimivo in so začelagospodarska združenja Slo-vencev v Italiji, Avstriji inna Madžarskem sama raz-vijati svoje ali čezmejne tu-ristične razvojne projekte,je bila zamejska turističnaponudba uvrščena tudi vprogram letošnjega sejmaTurizem in prosti čas naGospodarskem razstaviščuv Ljubljani. "Veseli nas, dase je tega pomena zavedlatudi Slovenska turističnaorganizacija. Njen direktorDimitrij Piciga nas je pova-bil na sejem," je na konfe-
renci za novinarje na sejmuv Ljubljani povedal SlavkoMežek. Poleg njega so osvojih turističnih projektihin sodelovanju govorili ge-neralna sekretarka Sloven-ske gospodarske zveze izCelovca mag. Marina Ein-spieler, predstavnik Sloven-skega deželnega gospodar-skega združenja iz TrstaDavorin Devetak, predsed-nik Zveze Slovencev naMadžarskem Jože Hirnok,lastnik "Palčave šiše" izPlešc v dolini Čabranke naHrvaškem Marko Smolein Ludvik Druml iz ZiljskeBistrice na Koroškem, ki jeskupaj z ženo Pepco propa-dajočo Staro pošto preure-dil v turistično in kulturnosredišče Ziljske doline. Do-bra je tudi novica, da se bosta o vključevanju zamej-
stva v slovensko turističnoponudbo v začetku februar-ja pogovarjala tudi direktorSlovenske turistične organi-zacije Dimitrij Piciga in mi-nister za Slovence v zamej-stvu in po svetu dr. Boštjan
Žekš. Zakaj ne bi veljalopriporočilo, naj med obis-kom zamejstva obiščemoslovensko gostilno in siogledamo tudi znamenito-sti, povezane s slovenskozgodovino!
Knjige in knjigoljubi (31)
Knjiga za utrdboljubeAleksander Jankovič Potočnik, Rupnikova linija, Ad Pirum, Logatec, 2009,256 strani, 25 evrov, naročila na [email protected]
Predstavniki slovenskih organizacij iz zamejstva in sodelavciprojekta (Ne)znano zamejstvo na sejmu v Ljubljani / Foto: Jože Košnjek
Slovenci v zamejstvu (179)
Zakaj pa ne k Slovencem
Ovitek knjige
Aleksander Jankovič Potočnik ob bunkerju v ČrnučahFo
to: G
oraz
d K
avči
č
16
razgled
V številnih besednih izlivih,izgovorjenih in zapisanih, obumestitvi novega ljubljan-skega nadškofa, so se njih av-torji poigravali z njegovimpriimkom. Pa se dajmo šetu. Kadar besedo stres piše-mo z malo začetnico, ne po-meni nič dobrega. Stres je -ob kajenju, pitju alkohola,preobilni hrani in nezado-stnem gibanju - eden od petih glavnih dejavnikov, kinegativno vplivajo na našezdravje. Na stres te vrste jemislil tudi prvi celjski škof,ko so ga mariborskemu nadškofu Krambergerju po-stavili za pomočnika, ljub-ljanskemu nadškofu Uranupa za naslednika - ko je samnekoliko v šali pripovedoval,kako so obema zdravnikipred tem svetovali, naj se iz-
ogibata stresa, kljub temu paju je doletel - Stres. No, stresje lahko tudi dober, zlasti ta-krat, ko je treba stresti tisto,kar je pretresa potrebno, kerje postalo preveč negibno insamozadovoljno ter se zače-nja kvariti in usmrajati. Kajtakega pa bi se gotovo našlotako v slovenski Cerkvi kot vdržavi in še kje.Mašna slovesnost ob ume-stitvi nadškofa Stresa v ljub-ljanski Stolnici je bila res slo-vesna. Prijetno me je prese-netilo, ko sem v prvi vrsti za-gledal tudi predsednike re-publike, vlade in vrhovnegasodišča. Manjkal je torej lepredsednik državnega zbora,pa bi bile pri maši zastopanevse tri veje oblasti. Izrazi naobrazih dr. Danila Türka inBoruta Pahorja so bili sloves-no zadržani, brez posebneradosti, ki pa je od ljudi, kiniso katoliki, ob takšni pri-ložnosti tudi ne moremo pri-čakovati. Dr. Franc Testen seje pokrižal in s tem pokazal,da Cerkvi zasebno tudi sampripada. Država in Cerkevsta po ustavi ločeni, kar pa nepomeni, da poleg miroljub-nega sobivanja ne smeta tudisodelovati. Da si ločenost dr-žave in Cerkve predstavljapreveč dobesedno, je pokazalAleš Gulič, direktor Urada zaverske skupnosti. Slovesno-sti se namreč ni udeležil, češda ni katolik in da je to cer-kvena interna zadeva. Predkamero pa ni skril namere,da je namenjen na sprejempo maši ...Novembra lani sem sprem-ljal več prireditev, na katerihso počastili 20-letnico De-mosa in padca berlinskegazidu. Na vseh je bilo več kotočitno, da jih predstavniki se-danje oblasti v državi ignori-rajo; povabljeni so bili vsi,
prišel ni nihče. No, ampak točlovek še razume; leta 1989je padel prejšnji režim in znjim stranka, katere dedinjeso objektivno sedanje stran-ke na oblasti, če to priznava-jo ali ne. Demos je bil vrhtega uspešna politična kon-kurenca in le čemu bi pora-ženci slavili obletnico njenezmage? Zato me je prijetnopresenetilo, ko sem vodilnepredstavnike sedanje oblastividel na Stresovi slovesnosti.Cerkev je po številu pripadni-kov daleč največja in tudinajstarejša organizacija civil-ne družbe na ozemlju Repu-blike Slovenije in ko se nanjen vrh umešča novega pr-vaka, se spodobi, da so tudidrugi prvaki tega teritorija inna njem živeče skupnostizraven. Tudi na poročnemobredu in ne le na ohceti.Naša država je zaradi finanč-ne, gospodarske in socialnekrize že nekaj let v stresu.Državljanov in njihovihzdružb, ki bi stresno stanješe povečevali, nam zdaj nitreba. Dr. Stres ve to bolje kotmarsikdo. V svojih nastopihje poudaril, da se Cerkve nitreba bati in ponudil roko so-delovanja. Predsednika Türkin Pahor sta v svojih izjavahpo slovesnosti ponudbosprejela, vsaj načelno. Odno-si med državo in Cerkvijo sobili v zadnjih dveh desetletjihpogosto napeti, ne le zaradinazorskih razlik, temvečpredvsem zaradi (pre)velikihcerkvenih premoženjskih, fi-nančnih in drugih zahtev. Tebi morale biti doslej v glav-nem že urejene in zdaj bibilo bolj primerno, da sevprašamo, kako lahko edendrugemu pomagamo, si tudikaj damo in ne le, kaj bo kdood koga dobil oziroma, kakoga bo onemogočal.
Proti stresu StresMiha Naglič
Mihovanja
Marjeta Smolnikar
sedmicaSte prek televizije spremljalitorkovo predstavo samoodstopaKarla Viktorja Erjavca, nekda-njega obrambnega ministra,do začetka tega tedna aktual-nega ministra za "kante" inbojda iskrenega prijatelja vlad-nega predsednika Boruta Pa-horja? Vsaj s to vrednostno so-dbo sta se gospoda K. V. E. inB. P. na predstavi za vesoljnoslovensko javnost obojestranskonagovarjala. Pravite, da ste si državnozbor-sko enodejanko ogledali. Odlič-no. Potemtakem vam ocenavsesplošnega vtisa nastopajočihigralcev ne more predstavljativečjih preglavic. Moja povpre-čna ocena umetniškega vtisa jeslaba dvojka. Pa še to samozato, ker so si lahko vnaprej
pripravili in doma pred ogleda-lom ali pred ženo ali, recimo,pred mamo vadili vsaj mimi-ko, ki je spremljala uvodni jav-ni nastop. Vsi nadaljnji nasto-pi so bili, vsaj za moje pozna-vanje gledališke umetnosti, či-sta improvizacija, ki je za poli-tike, ki imajo za seboj ure inure vadbe javnega nastopa, ka-tastrofa.Vzemimo Karla V. Erjavca,predsednika stranke upokojen-cev in fiktivnega prijatelja vlad-nega predsednika B. P. Njego-va (politična) igra je razkriva-la nesamozavest, užaljenost,nemoč, vdanost v usodo inbrezizhodnost. V njegovem na-stopu ("pred tem cenjenimzborom", kot se gostje in doma-či nastopajoči naučeno obrača-
jo tako na svoje strankarske ko-lege kot tudi na nasprotnike)ni bilo niti sledu sproščenosti,samozavesti ali celo duhovito-sti. Žal, moram priznati, dasem bila nad klavrnostjo politi-ka na najvišji državni ravnikar nekoliko začudena, da nerečem razočarana.Enako slabo je pred "tem cenje-nim zborom" in širšo zainte-resirano javnostjo odigral svojovlogo Borut Pahor, vladnipredsednik in domnevni prija-telj, zagotovo pa politični rabeljK. V. E. Če se je v predvolilnikampanji pred TV kameramiin pred mogočimi volivci (do-mnevno) potil zaradi težav zledvicami, se je v torek potil za-radi bolj ali manj nepredvidlji-vega ministra za okolje in pros-
tor v odstavljanju. Še zlasti ne-prijetno mu je bilo, ko je njegovdomnevni prijatelj, zagotovopa žrtev vladajoče nomenkla-ture, drezal vanj z vpraša-njem: "Zakaj sem pravzapravtukaj? Kaj je v resnici podlagaza mojo odstavitev? Poročiloračunskega sodišča ali gola po-litika?" Razlaga vladnegapredsednika Boruta Pahorjain njegovega pomočnika PavlaGantarja, predsednika "tegačastitljivega zbora", je bila takozelo zmedena, nejasna in dvo-umna, da si še vedno nisem čis-to na jasnem, kaj je resnica.Žal pa kamera ni pokazala"naravnega" odziva vladnegapredsednika Boruta Pahorja,ko mu je Jože Tanko, poslanecSDS, brez dlake na jeziku in v
kamero zabrusil: "Sicer pa sevladna politika ne vodi izLjubljane, pač pa iz Domžal."(Od koder prihaja Cveta Zalo-kar Oražem, poslanka strankeZares.) In to si, mimogrede,mislim tudi sama.Ampak, če je verjeti zadnji tr-ditvi Boruta Pahorja v torekpred "tem častitljivim zbo-rom", češ da je vzrok razrešitveKarla V. Erjavca političen, po-tem je to očitna kontinuitetanekdanje komunistične oligar-hije. In v to kontinuiteto spadatudi odlikovanje nekdanjegapolitičnega rablja Tomaža Er-tla. O čemer sem pa tako alitako že pisala.Pa še to. Borut Pahor si zavlogo vladnega predsednikazasluži političnega viktorja.
7
Vaš razgled
Ko je mraz, nastanejo takšne lepe "naravne umetnine", kot jih kaže posnetek.A ko je zelo mraz, minus 25, 30 stopinj pod ničlo, je tudi hudo. S Poljskega,iz Romunije poročajo o ljudeh, ki so zmrznili. V Sloveniji na srečo ni tako mraz, včeraj zjutraj je bilo "le" od minus 16 do minus 11 stopinj. C. Z. / Foto: Gorazd Kavčič
petek, 29. januarja 2010
Politični Viktor
Te dni, ko je pticam težko najti hrano pod snegom, so pogoste obiskovalkenaših balkonov in ptičjih hišic. Seveda če poskrbimo, da je v njih dovolj zrnja ... V. S. / Foto: Tina Dokl
17GORENJSKI GLASpetek, 29. januarja 2010 EKONOMIJA [email protected]
Štefan Žargi
Ljubljana - V torek se je se-stala skupščina Obrtno-pod-jetniške zbornice Slovenije(OZS) in osrednja točka jebila predstavitev priprav Iz-hodne in razvojne strategijeVlade RS. Na sejo so povabi-li kar tri ministre, vendar seje je udeležil le minister zarazvoj in evropske zadeveMitja Gaspari. Na prispo-dobo podpredsednika OZSŠtefana Pavlinjeka, da ni do-volj le premetavanje prora-čunskega denarja, ki boljspominja na premetavanjemesa pri kuhanju golaža, daje treba dodati meso in za-čimbe, se je minister odzvalz zagotovilom, da vlada pri-pravlja golaž za okusno alivsaj užitno kosilo, ki bo do-volj kvalitetno in cenovnosprejemljivo, da si ga bomolahko privoščili.
Obrt in malo podjetništvose že 'pobirata'
Štefan Pavlinjek je uvodo-ma opozoril, da kriza slo-venske obrti in malega pod-jetništva ni obšla, saj je lani,ko so se naročila zmanjšalaza od dvajset do petdeset od-stotkov, kar devet tisoč obrt-nikov in malih podjetnikovprenehalo delovati in delo jeizgubilo 19 tisoč ljudi. Že obkoncu leta 2008, ko se jekriza razvila, so v zbornicizačeli dajati pobude za proti-krizne ukrepe in priznatimorajo, da jih je vlada v veli-ki večini upoštevala. Tako sobile sprejete davčne olajšaveza investicije, znižanje DDVza nekatere storitvene dejav-nosti, vračilo preplačanegaDDV v 21 dneh, višji limit zaplačilo DDV po plačani rea-lizaciji, vračanje trošarin napogonska goriva za prevoz-nike, subvencioniranje pol-nega delovnega časa in čaka-nja na delo. Ponovno zapo-slovanje se je že začelo in odvlade pričakujejo ukrepe, naprimer v obliki subvencioni-ranja novih zaposlitev. Naj-večji problem obrti in male-ga podjetništva je danes pla-čilna nedisciplina, zaradi katere so številni ogroženi.Od države pričakujejo uredi-tev javnih naročil, 30-dnevniplačilni rok in možnost ne-posrednega plačevanjaopravljenih del podizvajal-cem. Nujne so tudi bistvenespremembe izvršbenih po-stopkov. Razočarani so nadsprejemanjem zakona o mi-nimalni plači, saj je bil do-govor, da se ta veže na spre-membe delovnopravne za-konodaje, ki ni evropska nitiprimerna za sedanji čas. Po-
večanje minimalne plačepomeni za 23 odstotkov viš-je stroške delovne sile in viš-je socialne prispevke. Po-memben problem je tudirazraščanje sive ekonomije,ki bi jo lahko omejili s spre-jemom splošne davčne olaj-šave na osnovi predloženihračunov.
Kako omejiti javnofinančniprimanjkljaj
Kot glavni problem ekono-mij držav v razmerah, ko jegospodarska rast upadla, jeminister Gaspari izpostavilpomanjkanje finančnih vi-rov, ko si Slovenija, podobnokot še vrsta drugih držav, nemore več privoščiti poveča-nja javnofinančnega pri-manjkljaja. Ključno je, dasvoje potrebe omeji, da jav-nofinančni primanjkljaj za-čne zmanjševati. To je tudinačrtovano, in sicer za en od-stotek BDP letno, kar pome-ni vsako leto od štiristo došeststo milijonov evrovmanj. V takšnih razmerah jetreba najti ukrepe za zmanj-ševanje obremenitev podjetijin prebivalstva, ukrepe zaspodbujanje gospodarskegarazvoja in ne nazadnje ševedno učinkovite ukrepe so-cialne politike. Mnogi so pre-pričani, da je nujno nadalje-vati davčno razbremenjeva-nje, ki naj bi pospešilo go-spodarski razvoj in s tem po-večalo davčno osnovo, prak-sa zadnjih petih let v Sloveni-ji, pa tudi v velikih gospodar-stvih po svetu kaže, da nitako. Ključni problem so vi-soki stroški dela, ki jih je ne-mogoče zmanjšati brezzmanjševanja javne porabe,zato pa so nujne strukturnereforme. V slovenski javniporabi je za deset milijard ev-rov denarja, ki se zelo nego-
spodarno troši (na primergradnje bolnišnic, avtocestitd.). S tem denarjem bi bilotreba ravnati tako, da bi seoplemenitil. Za vsaj dve po-dročji je po Gasparijevemprepričanju mogoče reči, dazavirata razvoj: pokojninskisistem in slaba ekonomika vzdravstvu.
Kaj pripravljajo
Vlada si je pri pripravi iz-hodne in razvojne strategijezadala nekaj pomembnihprioritet. Za nujno razbre-menitev stroškov dela, kjernaj se uvede tako imenovanakapica na prispevke, ki borazbremenila prispevke viso-kokvalificiranih, z izenače-njem statusa različnih vrstzaposlitve pa se bo razširiladavčna osnova. Analiza za fi-skalno nevtralnost je v pri-pravi. Pripravljajo se tudispremembe Zakona o delo-vnih razmerjih za drugačentrg dela in socialne interven-cije. Treba je izenačiti statusrazličnih vrst zaposlitve, po-sebej mladih in starejših, po-treben je dogovor o znižanjuodpravnin, ki ne dosegajosvojega namena. Na podro-čju davkov je potrebna po-enostavitev davčnih postop-kov. Z enotno evidenco sebodo prečistili seznami upra-vičencev do socialnih pomo-či, bistvena novost je, dabodo socialne pravice vezanena premoženje prosilcev ozi-roma upravičencev. Pri fi-nanciranju gospodarstva jeveliko neusklajenosti medrazličnimi institucijami(SID, SPS, regionalni in ekoskladi), kar je treba odpraviti.Lani je bilo teh virov za okolištiristo milijonov evrov, letosso ta sredstva podvojena.Prednost ima spodbujanjekonkurenčnosti, spodbuja-
nje projektov in investicij s'semenskim kapitalom',spodbujanje povezovanja vgrozde, spodbujanje raziskavin razvoja kadra. Evropskarazvojna sredstva iz kohezij-skih skladov, ki jih bo več, sebodo dodeljevala v povratniobliki preprosteje ter hitreje.Z novim zakonom o javnemnaročanju naj bi okrepili fi-nančno disciplino pri javnihnaročilih (30-dnevni plačilnirok) tudi pri zavodih, omogo-čili pristop tudi podizvajal-cem, enakopravnejši položajmalih ponudnikov in večjiproračunsko kontrolo. Pri-pravlja se tudi nov zakon oizvršbi. Posebna pozornostin spodbude bodo namenje-ne ukrepom za energetskovarčevanje, obnovljivim vi-rom energije ter razvijanjustoritev na socialnem podro-čju, kjer bodo večje možnostiin priložnosti za obrt in malopodjetništvo.
Obrtniki in podjetnikiopozarjajo
V razpravah poslancevskupščine OZS je bilo slišatipredvsem ocene in opozori-la. Nezadovoljni so, da nizmanjšanja porabe države,da ob pomanjkanju in naza-dovanju poslovne moralenaša sodišča zadev ne rešuje-jo v razumnih rokih, da vladav strahu pred ulico popuščasindikatom in zanemarja so-cialni dialog, dvig minimal-ne plače pa bo brez davčnihrazbremenitev pokopal šte-vilna podjetja. Nekateri sotudi prepričani, da bi lahkodržava v teh razmerah marsi-kaj premostila s prodajo dr-žavnih podjetij, zlasti tistih,ki ustvarjajo izgubo (na pri-mer železnic). Minister Ga-spari se je z mnogimi opozo-rili strinjal, vendar vztrajal,da javne porabe na hitro nimogoče krčiti. Zato tudi niprostora za davčne razbre-menitve in predlagano sploš-no olajšavo. Na področju jav-ne rabe se bodo izvajale le in-vesticije, ki jih bo mogoče fi-nancirati iz evropskih sred-stev. Vlada bo vsekakor pri-pravila vse potrebne predlo-ge ukrepov za obravnavo vsocialnem dialogu, kateregapomena se dobro zaveda, čepa se bo nadaljevala praksazapuščanja pogajanj (kar sože storili sindikati in naza-dnje tudi predstavniki delo-dajalcev), bo vztrajala tudimimo tega pri sprejemu za-konov v parlamentu. Znanoje, kateri so nujno potrebni:dva o zdravstvu, pokojninski,o delovnih razmerjih, o za-poslovanju in o socialnihpravicah.
Država se boji sindikatovTako so prepričani obrtniki in mali podjetniki, razočarani nad nedogovorjenim dvigom minimalneplače brez popravkov neevropske delovnopravne zakonodaje.
Minister Mitja Gaspari / Foto: Gorazd Kavčič
Štefan Žargi
Kranj - Območna zbornicaGospodarske zbornice Slove-nije za Gorenjsko je preteklipetek objavila Razpis za zbi-ranje prijav za podelitev pri-znanj in diplom inovacijam vgorenjski regiji za leto 2009.Pravico do prijave na razpisimajo vse gospodarske druž-be, podjetja, samostojni pod-jetniki posamezniki, samo-stojni inovatorji ali vse drugeorganizacijske oblike iz Go-renjske. V razpisu so objav-ljene tri skupine kriterijev:inventivnost (izvirnost in alije invencija varovana), gospo-darski rezultati (doseženiali/in pričakovani) ter traj-nostni vidik inovacije (nainovacijski sistem, okoljski
vidik). Rok prijave je 31. ma-rec. Razpis in razpisna doku-mentacija sta objavljena naspletni strani www.gzs.si/slo/regije/oz_gorenjska.
Objavljen razpis za priznanja GZS za inovacije
Prostovoljnopokojninskozavarovanje
z 8,29 % donosa v letu 2009
Dodatne informacije na www.sop.si.
Štefan Žargi
Ljubljana - V torek so na Slo-venski turistični organizaciji(STO) objavili podatke o obisku turistov v naši državi vpreteklem kriznem letu, pričemer, sklicujoč se na poda-tke Statističnega urada RS,ugotavljajo, da je bilo lani zašest odstotkov manj tujih tu-ristov, za enak odstotek pa seje povečalo število domačihturistov. V seštevku je gospo-darska kriza zmanjšala števi-lo turistov oziroma njihovihprenočitev za en odstotek.STO si bo letos prizadevalaza povečanje števila gostov zrazličnimi akcijami, pri če-mer bo za Slovence v ospred-ju akcija Blizu doma, blizusrca, za tujino pa bodo po-udarjeno promovirali 'ze-leno' turistično ponudboprek posodobljenega spletne-
ga portala www.slovenija.infoter akcije, povezane z veliki-mi športnimi dogodki, kot jena primer svetovno prven-stvo v nogometu. Kljub na-daljevanju krize si obetajo,da bodo dosegli pri obiskuboljše rezultate kot lani.
Dodajmo še podatek o tu-rizmu v svetu, ki ga je prete-kli teden objavila Svetovnaturistična organizacija(UNWTO). Ugotovili so, daje bilo v lanskem letu za štiriodstotke manj turističnihprihodov, za letos pa napove-dujejo rast med tremi in šti-rimi odstotki. Najbolj je bil,za šest odstotkov, prizadetturizem v Evropi, za pet od-stotkov se je zmanjšal v Se-verni in Južni Ameriki, zadva odstotka v Aziji, medtemko se je kot izjema turističnipromet v Afriki okrepil zapet odstotkov.
Lani je bilo v Sloveniji manj turistov
Štefan Žargi
Kranj - Iz izpostave AJPES(Agencije za javnopravneevidence in storitve) v Kra-nju so sporočili, da od 6. ja-nuarja AJPES kot član mre-že Evropskega poslovnegaregistra (European BusinessRegister - EBR) omogočavsem uporabnikom svojegaspletnega portala dostop doinformacij (podatkov in do-kumentov) o poslovnih sub-jektih iz držav članic mrežeEBR. Trenutno je v informa-cijsko mrežo EBR vključe-nih 22 držav, med njimi 18držav članic EU, mreža so-
delujočih držav pa se vse boljširi. Prek posebne spletneaplikacije je omogočen vpo-gled v podatke o poslovnihsubjektih (firma, sedež, de-javnost, odgovorne osebe ...),pri večini držav pa tudi v let-na poročila oziroma računo-vodske izkaze ter v druge po-membne akte. Podatki in do-kumenti so na voljo v angle-škem jeziku ali v nacional-nem jeziku države članice.Več o novi storitvi, cenah zadostop do podatkov in doku-mentov ter času, potrebnemza njihovo pridobitev, najde-te na spletnih straneh AJPES(http://www.ajpes.si).
Dostop do Evropskega poslovnega registra
18GORENJSKI GLAS
petek, 29. januarja 2010KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Veliko ste v stiku s kmeti.Kako kmetje občutijo posle-dice gospodarske krize?
"Med kmeti je veliko neza-dovoljstva. Odkupne cenepridelkov so občutno padle,dohodek je nižji, manjše sotudi možnosti za naložbe.Kmetje ob tem ugotavljajo,da ni pridelka, ki bi bil dobič-konosen. Tu je razlika s kri-zami v preteklosti, ko je ved-no vsaj en pridelek imel do-bro ceno. Če je bila, na pri-mer, cena živine nizka, jeimel dobro ceno krompir,pšenica ..."
Je kriza še pospešila opuš-čanje kmetovanja?
"To je za zdaj težko oceni-ti, najbolj se bo to pokazaloob subvencijski kampanji.Mislim, da bistvene razlike vprimerjavi s prejšnjim letomne bo in da bodo gorenjskikmetje še vedno oddaliokrog štiri tisoč zbirnih vlogza neposredna plačila."
Pri koriščenju državnega inevropskega denarja kme-tom veliko pomaga kmetij-ska svetovalna služba ...
"Ko smo v zavodu analizi-rali porabo časa v kmetijskisvetovalni službi, smo ugo-tovili, da so lani zaposleni vtej službi 55 odstotkov vsegačasa porabili za dejavnosti,povezane z izvajanjemukrepov kmetijske politike,22 odstotkov za izvajanjetehnoloških ukrepov zadvig konkurenčnosti kme-tijstva, deset odstotkov zadelo z društvi kmečkih ženain podeželske mladine,osem odstotkov časa zaspodbujanje dodatnih in do-polnilnih dejavnosti nakmetijah, drugo pa za izva-janje projektov. Zdaj je te-žišče našega dela pomočkmetom pri pridobivanjuneposrednih plačil in ne-povratnih sredstev na podla-gi razpisov za ukrepe kme-tijske politike, v preteklostije bila glavna dejavnost teh-nološko svetovanje."
Ali dobivate očitke, da sokmetijski svetovalci prema-lo na kmetijah in preveč vpisarnah?
"Seveda dobivamo takšneočitke, tudi zbornica na toopozarja, vendar moram po-udariti, da bi kmetje brez po-moči svetovalne službe velikotežje prišli do plačil za ukrepekmetijske politike in do ne-povratnih sredstev, kot pride-jo sicer. Tudi po zaslugi našeslužbe je državni in evropskidenar, namenjen za kmetij-stvo, dobro izkoriščen."
So gorenjske kmetije tuditehnološko tako napredova-le, da že ne potrebujejo večnasvetov kmetijskih sveto-valcev?
"Kmetije so v zadnjemčasu res zelo napredovale,nekaterim, ozko specializira-nim in z izobraženim gospo-darjem, dejansko že težkopovemo kaj novega, vendar vpovprečju še niso na taki rav-ni, da ne bi več potrebovalenaših nasvetov."
V zavodu imate tudi osem si-stematiziranih delovnih mestza gozdarsko svetovanje ...
"Zakon o zbornici namomogoča tovrstno svetova-nje, vendar še ni dogovora oprenosu gozdarskega sveto-
vanja z zavoda za gozdovena zbornico oz. kmetijskogozdarske zavode. Kmetjepogrešajo predvsem sveto-vanje o ekonomiki gozdar-stva, naša neuresničena že-lja je tudi pravno svetovanje.Če bi nam za to uspelo za-gotoviti del državnih sred-stev, bi ga že uvedli, saj bibili del pripravljeni plačatitudi kmetje. Potrebe pa soprecejšnje, tako na področjuizvajanju ukrepov kmetijskepolitike kot pri reševanjuzemljiških problemov, de-dovanja, sociale ..."
Kaj ugotavljajo v vašem od-delku za živinorejo?
"Govedoreja še vedno osta-ja glavna kmetijska dejav-nost na Gorenjskem, na 3377kmetijskih gospodarstvih je49.743 goved, od tega 14.846krav molznic. V kontroloproizvodnosti je vključenih408 čred oz. 10.759 krav, šte-vilo kontroliranih krav se je vzadnjih dveh letih povečaloskoraj za tisoč. Mlečnost ješe vedno občutno višja odslovenskega povprečja, zalani še ni podatkov, pričaku-jemo pa, da bo celo nekolikonižja kot v letu 2008. Neka-teri večji rejci so namreč za-radi ekonomike oz. iskanjaravnovesja med dohodkom
in stroški zavestno spreme-nili krmni obrok, kar je vpli-valo tudi na mlečnost."
Od leta 2007 deluje v zavo-du tudi oddelek za finančnoin administrativno pomočkmetom ...
"V okviru tega oddelka po-magamo 692 kmetijam zobmočja petih zavodov privodenju knjigovodstvaFADN ter še 242 kmetijampretežno z območja kranj-skega zavoda, ki morajo vo-diti tovrstno knjigovodstvo,ker so prejele finančno po-moč na podlagi razpisov izprograma razvoja podeželja.Devetindvajsetim kmetijamvodimo knjigovodstvo za po-trebe DDV-ja, štirim, ki seukvarjajo z dopolnilno de-javnostjo, pa celotno knjigo-vodstvo."
Še vedno ste na utesnjeni lo-kaciji na Jelenovem klancu ...
"Tu imamo slabe razmereza delo: stavba je stara, brezizolacije, z malo parkirišč.Radi bi se preselili v Strahinj,v bližino biotehniškega cen-tra. Vloga za pridobitev zem-ljišča je že na ministrstvu zašolstvo in šport, vendar odlo-čitve še ni. Če bo negativna,bomo iskali novo lokacijo naširšem območju Kranja."
Kmetom bi bilo brez našepomoči precej težje"Kmetje bi brez pomoči kmetijske svetovalne službe težje prišli do plačil za ukrepe kmetijske politike,"ugotavlja Mitja Kadoič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj.
Mitja Kadoič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj
Kranj
Doslej izplačali 152 milijonov evrov subvencij
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je do srede iz-dala več kot 109 tisoč odločb za izplačilo "subvencij" za leto2009 in izplačala že več kot 152 milijonov evrov denarja. Zaobmočja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je iz-dala 47.617 odločb ali 99 odstotkov vseh ter decembra iz-plačala 37,8 milijona evrov, v teh dneh pa bo še 2,7 milijonaevrov. V sredini decembra je začela izdajati tudi odločbe zaplačila na površino (eko 0), doslej jih je izdala 58.850 ali več kot98 odstotkov vseh, poleg tega pa še 3027 odločb za drobnico,kar predstavlja 96 odstotkov vseh prejetih vlog. Za oba ukrepaje doslej izplačala 109,2 milijona evrov, v teh dneh pa bo še 2,8milijona evrov. Odločbe za govedo bo začela izdajati in iz-plačevati v prvi polovici maja in končala v juniju, v tem obdob-ju pa bo izdala tudi večino odločb in izplačil za kmetijskookoljska plačila (Kop, Skop). Upravičenci so doslej v primerjaviz lani prejeli odločbe in izplačila od enega do dveh mesecevprej, v primerjavi s predlani pa celo tri mesece prej. C. Z.
Škofja Loka, Lom pod Storžičem
Izobraževanje za kmetijsko okoljske ukrepe
Kmetijska svetovalna služba bo v okviru obveznega izobraževa-nja za kmetijsko okoljske ukrepe pripravila prihodnji teden večpredavanj o zagotavljanju primernih razmer za rejo živali, o kri-tičnih točkah pri kontroli navzkrižne skladnosti, o tehnologijirabe travinja in o paši domačih živali. V torek bosta predavanjiob 9. in ob 15. uri v gasilskem domu na Trati pri Škofji Loki, vsredo ob 16. uri pa v domu KS v Lomu pod Storžičem. C. Z.
Hotemaže
Srečanje gorenjskih rejcev prašičev
Kmetijska svetovalna služba bo v okviru zimskega izobraže-vanja kmetov v četrtek z začetkom ob 10. uri pripravila v go-stilni Logar v Hotemažah gorenjsko srečanje rejcev praši-čev. Rejci se bodo pogovorili o virusnih boleznih pri praši-čih, ekonomiki reje in drugih aktualnih vprašanjih, za konecpa bo še predstavitev proizvodnega programa Jate Emone,ki je tudi pokroviteljica srečanja. C. Z.
V priročniku boste našli lunin koledar za vse dni v letu za
čim bolj skladno življenje z luninim vplivom (sajenje,
setev, sekanje lesa, kirurške posege, parjenje živali, posle,
ljubezen,...), horoskop za leto 2010 in napotke Miše
Pušenjak za opravila na vrtu za vsak mesec (za sobne
rastline, okrasni, sadni in zelenjavni vrt, vinograd,...).
- lunin koledar
- horoskop
- napotki za vrtna
opravila, ...
Redna cena: 6,50 EUR
Cena za naročnike GG: 5 EUR + poštnina
Lunine bukve lahko kupite na Gorenjskem glasu,
Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jih naročite po
tel.: 04/201 42 41 ali na: [email protected].
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
Cveto Zaplotnik
Kranj - Ministrstvo je v pone-deljek začelo pošiljati kmeti-jam izpise iz registra kmetij-skih gospodarstev, iz katerihje razvidno stanje Gerkov poizvedeni posodobitvi. Izpis so(bodo) prejele vse kmetije, kise jim je vsaj en Gerk spre-menil za več kot petdeset kva-dratnih metrov. Če posodob-ljeni Gerki ne odražajo dejan-skega stanja v naravi, morajokmetje sami uskladiti stanjena upravni enoti najkasnejedan pred oddajo zbirne vlogeza neposredna plačila. Tomorajo storiti v primeruspremembe dejanskega sta-nja v naravi, napačno določe-nega stanja v evidenci dejan-ske rabe, zamika Gerkov gle-de na ortofoto oz. letalski po-snetek ter v primeru, če soGerki vrisani po katastru na-
mesto po dejanski rabi ali čemostički niso bili odpravljeniv okviru posodobitve. Predlo-gi za spremembo podatkov vevidenci rabe bodo posebejkontrolirani na kraju samem.Če bo pri takšni kontroli ugo-tovljeno, da je kmetova izjavav predlogu za sprememboGerka napačna in bo predlogdelno ali celotno zavrnjen, boministrstvo za to površino za-vrnilo tudi zahtevek za izpla-čilo subvencij, v primeru več-jih odstopanj ali namernihkršitev pa mu bo znižalo pla-čila ali ga bo za tekoče oz. na-slednja leta celo izključilo izplačil. Ministrstvo tudi opo-zarja, da posodobitev Gerkovni vključevala spremembznotraj kmetijske rabe. Če je,na primer, kmet preoral trav-nik in na novo vzpostavil nji-vo, mora spremembo raboGerka urediti sam.
Novo stanje GerkovMinistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoje v skladu z zahtevami Evropske unije posodobilo Gerke - grafične enote rabe zemljiščkmetijskih gospodarstev.
19GORENJSKI GLASpetek, 29. januarja 2010 REPORTAŽA [email protected]
Janez Štrukelj
Jedi za zimske dni K U H A R S K I R E C E P T I110Nojev karpačo
Sestavine: 15 dag nojevegastegna (carski del stegna), 12dag rukole ali motovilca alikakšne druge solate, 4 žlice bal-zamičnega kisa, 3 dag pikant-nega oljčnega olja, 2 cl konjaka,origano, 2 dl kisle smetane, 1žlička gorčice estragon, 2 žličkizelenega popra, sol, poper, na-riban parmezan, lahko je kakš-na druga vrsta pikantnega sira.
Priprava: Meso očistimoin ga v celem damo v zamr-zovalno skrinjo za približnoštiri ure. Krožnike potrese-mo s soljo. Meso narežemona salamoreznici na tanke li-stiče in jih sproti nalagamo
na dobro ohlajene krožnike.Lističe po okusu začinimo spoprom in soljo. Smetanozmešamo z zelenim po-prom in jo damo na krožnikob meso. Solato zavijemo vmanjši šopek in jo damo nasredino krožnika. Pikantnooljčno olje zmešamo z balza-mičnim kisom, prilijemokonjak, solimo in prelijemopo mesu, povrhu potresemoše baziliko, nariban parme-zan, preostalo marinado pre-lijemo po solati.
Piščančje prsi po bolonjsko
Priprava: 50 dag piščanč-jih prsi narežemo na zrez-
ke, jih pomokamo in pova-ljamo v stepenih jajcih. Vponvi segrejemo nekajmasla ali margarine in spe-čemo piščančje fileje. Ko jihvzamemo iz ponve, jih od-cedimo, nato naložimo vognjevarno posodo, ki jonamažemo z margarino.Vsak zrezek pokrijemo z re-zino pršuta in potresemo znaribanim parmezanom.Ponev postavimo na ogenjin maščobo, ki je ostala vnjej, razredčimo s pol ko-zarca belega vina, odišavi-mo s ščepcem muškatnegaoreščka in zgostimo s ščep-cem moke. Tako pripravlje-no omako prelijemo pozrezkih. Posodo pokrijemo
in postavimo v pečico, se-greto na 180 stopinj Celzijain pečemo 15 minut. Polegponudimo široke rezancein sestavljeno solato.
Orehove palačinke
Sestavine: 20 dag moke(pol ostre in pol mehke), sol, 3jajca, 2,5 dl mleka, olje zapeko.
Priprava: V presejanomoko vlijemo polovico mle-ka, dodamo jajca, solimo invse dobro razžvrkljamo.Nato prilijemo še preostalotekočino in razmešamo, daje testo gladko. Na pomaš-čeni ponvi spečemo tanke
palačinke. Da ostanejo to-ple, jih postavimo nad sopa-ro.
Vroče palačinke nadeva-mo z orehovim nadevom,ki ga pripravimo iz 15 dagmletih orehov 0,5 dl mleka,dobre 0,5 dl sladke smeta-ne, ščepa cimeta, 2 žličk pi-škotnih drobtin, 1 žliceruma in 5 dag sladkorja.Namazane palačinke prepo-gnemo v obliki žepka,damo jih na pogret krožnikin potresemo s sladkorjemv prahu. Pred serviranjemjih lahko tudi gratiniramoin potresemo s kokosovomoko. Za gratiniranje raz-mešamo sladko in kislosmetano, jajca in sladkor.
Jelena Justin
Zimski vzpon na Rudnicoje nezahtevno dejanje, ki gaoteži le dejstvo, da bomo mor-da morali gaziti. Hrib je idea-len tudi za turno smučanje,zato se da na njem videti pre-cej smučarskih vijug. Če pakljub vsemu le ne bi gazili inse preveč matrali, je najbolje,da na noge nataknemo krpljein se povzpnemo na vrh.
Rudnica je idealna za foto-grafiranje Bohinjskega jeze-ra, saj ponuja prelep razgledna zatrep Bohinjske dolinein tako se nam jezero pokažev vsej svoji lepoti. Prepletenaje s številnimi potmi, pred-vsem tistimi starimi rudar-skimi, ki pa so se po zatonubohinjskega fužinarstvaohranila le še v ustnem izro-čilu. Najbolj običajni potivzpona sta z Broda v Spodnji
dolini in iz Stare Fužine vZgornji dolini, po kateri sebomo podali tudi mi.
Začetek poti je v vasi StaraFužina. Zapeljemo se skozivas, prečimo most, gremo poklančku navzgor, kjer nasčaka lesen smerokaz "Rudni-ca". Najbolje je, da v vasi ne-kje parkiramo in pot nadalju-jemo peš. Trenutno so raz-mere take, da hodimo posnegu, gaz se tudi lepo vidiin občasno na drevesu tudizagledamo kakšno markaci-jo. Če je gaz shojena, zgreši-ti ne moremo. V spodnjemdelu poteka po ravnem, sajhodimo po poljski cesti. Vkopnem bi videli okoli sebepolja. Pot se počasi začnevzpenjati. V spodnjem delu,ko pridemo do prve lesenekočice, hodimo pravzapravpo potoku oz. ob njem, zatoje pot precej razmočena.
Hkrati pot začne zavijati des-no. Če se bomo vsake tolikočasa obrnili proti jezeru,bomo kaj kmalu ugotovili,zakaj je Rudnica tako priljub-ljena točka ljubiteljev pano-ramskih razgledov.
Na višini 719 metrov jeznamenita razgledna točkaPeč. Gozdna pot se ves časvztrajno vzpenja po meša-nem gozdu. Ko dosežemorovt, kjer vidimo z desne pot,ki pride z Broda, nadaljuje-mo levo navzgor. Na tej točkise nam odpre razgled naspodnje bohinjske gore, kiobkrožajo zatrep doline, terpogled na Vogar in Pršivec.
Še en klanec in pred sebojnajprej zagledamo skalo, kinas usmeri proti vrhu Rud-nice, na desni strani pa jekoča. Smo na rovtu Za Laz-mi, kjer sta dve koči: ena sta-rejša in druga precej novejša
oz. je bila zgrajena v zadnjihdveh letih. Vrh tega staregarudarskega centra je skrit vgozdu, kjer, pozimi sicer tež-je, lahko opazimo ostankekopanja rude boksit. Na des-ni strani se pred nami pano-ramsko odpira Zgornja doli-na; vasi, kot so Studor, Sred-nja vas, Češnjica in poklju-ška planota.
Ko se bomo vračali nazajdo rovta Za Lazmi, postojmoza trenutek in se naglejmolepot Bohinjske doline. Gre-ben spodnje bohinjskihgora, s špičasto Rodico, paVogel, Podrta gora, Mahav-šček, Komna, Komarča, Prši-vec, Vogar in ledeniško Bo-hinjsko jezero. Upam le, dabo vreme na naši strani. Včasu mojega vzpona in na-stanka teh fotografij je bilovreme bolj kilavo, a dobregarazpoloženja na svežem luftumi ni vzelo.
Nazaj se lahko vrnemo popoti pristopa, ali pa za starej-šo kočo na rovtu Za Lazmikrenemo po gozdni stezi narob in se po panoramski potinad Spodnjo bohinjsko doli-no vrnemo nazaj do rovta,kjer smo prej zavili levo.
Za vzpon na Rudnico zjužne strani, za izhodiščesvetujem rojstno hišo dr. Ja-neza Mencingerja, ki ležimed vasicama Savica inBrod. Ne pozabimo pa, da jezima in da je vzpon z južnestrani precej bolj strm. Za-htevnejši torej.
Nadmorska višina: 905 mVišinska razlika:Trajanje: 2 uriZahtevnost: ★★★★★
Planinski izlet: Rudnica (905 m)
Rudarski hribKljub nizki nadmorski višini je zaradi svoje središčne lege med Spodnjo in Zgornjo bohinjsko dolinorazglednik prvega razreda. Če je precej snega in ni gazi, gre najbolje s krpljami.
Pogled na Bohinjsko jezero / Foto: Jelena Justin
Koča pred vrhom Rudnice / Foto: Jelena Justin
“ROVTARJI”
www.turi sticna-zveza.si
DR
UŠ
TVO
”RO
VTAR
JI”
ŠK
. LO
KA,
JAV
OR
JE 8
, P
OLJ
ANE
20 petek, 29. januarja 2010ZANIMIVOSTI, OGLASI [email protected] GLAS
AM
C S
tudi
o d.
o.o.
, Dun
ajsk
a ce
sta
158,
10
00
Lju
blja
na
Društvo Rovtarji-Smučanje po starem iz Škofje Loke organizira zadnjosoboto v januarju (30. 1. 2010) 11. mednarodno tekmovanje v smučanjupo starem. Na tekmi pričakujemo okoli sto udeležencev iz Slovenije inAvstrije. Od leta 2004 tekmovanje poteka v središču Škofje Loke - na hribupod Škofjeloškim gradom.Prireditev se bo začela ob 11. uri s parado udeležencev ob spremljaviMestne godbe na pihala. Parada bo potekala od športne dvorane Poden domesta prireditve z vmesnim postankom na Cankarjevem trgu, kjer bokratek kulturni program. Letos se bo paradi pridružilo tudi nekaj kon-
jenikov, ki so sodelovali na Škofjeloškem pasijonu. Udeležence tekme ingledalce bo pred Upravno enoto Škofja Loka nagovoril župan Igor Draksler.Udeleženci tekmujejo v dvanajstih kategorijah. Tekmovalci s smučmi z rob-niki in s smučmi brez robnikov so letos prvič razdeljeni v ločene kategori-je. Uvrstitev je odvisna od skupnega števila točk, ki so seštevek ocen zaopremo, slog in dosežen čas. Če bodo vremenske razmere dopuščale, bona nekoliko daljši progi potekalo tudi tekmovanje za najhitrejšo smučarkoin najhitrejšega smučarja. Gledalci bodo lahko navijali tudi za pogumneskakalce.
Mladinski center Jesenice, Klub jeseniških študentov in Razvojna agen-cija Zgornje Gorenjske vas vabijo na predstavitev podjetniškega krožka,ki bo danes, v petek, 29. januarja 2010, ob 19.30 v prostorihmladinskega centra na Kejžarjevi 22 na Jesenicah. Predstavitev bovodil direktor Razvojne agencije Stevo Ščavničar. Informacije:[email protected] in www.mc-jesenice.si.
Kulturno-umetniško društvo Jaka Rabič Dovje-Mojstrana vabi ljubiteljeplesa na nastop mladih plesalcev, ki bo jutri, v soboto, 30. januarja2010, ob 16. uri v kulturnem domu na Dovjem. Plesalci bodo nastopilipod mentorstvom koreografinje Marijane Jerkovič.
Župnijska Karitas Breznica vabi na dobrodelni koncert Slovenskega okteta, ki bo v nedeljo, 31. januarja 2010, ob 18. uri v župnijski cerkvina Breznici.
Klub študentov Kranj bo v ponedeljek, 1. februarja 2010, obeležil sve-tovni dan boja proti kajenju. Med 9. in 14. uro bodo na Maistrovemtrgu v Kranju pripravili stojnico, kjer bodo mimoidoče obveščali oškodljivosti kajenja, jih povabili k sodelovanju v anketiranju in obdarili.Vabljeni vsi, da jih obiščete.
Mednarodno tekmovanje v smučanju po starem
Fund
acija
Vin
cenc
a D
raks
lerja
za
odvi
snik
e, S
love
nski
trg
1,
Kra
nj
Utrinek z lanskega tekmovanja v smučanju po starem Vabljeni na ogled letošnjega tekmovanja.
vabi k sodelovanju delavce/delavke za potrebe Službe projektive in geodezije
UNIV. DIPL. INŽ. GRAD., DIPL. INŽ. GRAD., INŽ.GRAD. oz. DRUGE USTREZNE TEHNIČNE SMERI
Od kandidatov pričakujemo nekajletne delovneizkušnje in poznavanje okolja AutoCAD.
Vabimo vse zainteresirane kandidate, da pošljete ponudbe zdokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj nanaslov Cestno podjetje Kranj, družba za vzdrževanje in grad-njo cest, d. d., Jezerska cesta 20, Kranj.Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjosklenitve nove pogodbe o zaposlitvi (podaljšanje delovnegarazmerja).Za dodatne informacije smo vam na voljo v kadrovski službi -tel. 04/280-60-14 in na tel. 04/280-60-42.
Jasna Paladin
Domžale - Slovesno razglasi-tev in podelitev priznanj na-šim najboljšim alpinistom sotokrat poleg PZS organiziraličlani Društva za gorsko kul-turo, ki s sedežem v Domža-lah deluje že štiri leta.
"Namen izbiranja najbolj-ših je v tem, da širši javnostipredstavimo uspehe sloven-skega alpinizma, sicer pa jeocenjevanje alpinističnihvzponov in njihovo medse-bojno primerjanje sila težko
opravilo," je na slovesnosti vKulturnem domu FrancaBernika uvodoma povedalnačelnik komisije za alpini-zem Andrej Štremfelj. Pri-znanje za najuspešnejšegaalpinista je prejel Luka Lin-dič iz AO Celje - Matica, naj-uspešnejša alpinistka je po-stala Maja Lobnik iz AOTAM, najperspektivnejši al-pinist pa Luka Kranjc iz AOCelje - Matica. In čeprav sotokrat vsa najvišja priznanjaprejeli Štajerci, so se mednajboljše za leto 2009 vpisa-
li tudi Kamničani. Med enaj-stimi nagradami za posebnedosežke so tri namreč preje-li člani AO Kamnik. MarkoPrezelj je nagrado prejel zatri nove smeri v indijskihBaghiratijih, Monika Kam-bič je priznanje prejela zadva odlična vzpona na Alja-ski, med perspektivnimi al-pinisti pa je pozornost vzbu-dil 23-letni Urban Novak zavzpon v Himalaji, kjer je pomnenju stroke dokazal, da jeiz pravega testa za himalaj-ske dosežke.
Kamničani med najboljšimi Člani Komisije za alpinizem Planinske zveze Slovenije so podelili priznanjaza največje alpinistične dosežke v preteklem letu.
Prejemniki priznanj za največje alpinistične dosežke v preteklem letu
Mengeš
Spomin na Janeza Trdino
Na Osnovni šoli Mengeš ženekaj let poteka projekt Jane-za Trdine, s katerim želijomladi delo in življenje tegaslovenskega pisatelja, ki jebil rojen v Mengšu, predsta-viti čim večjemu številu ljudi.Učenci so tako izdelali kole-dar Janeza Trdine, skupaj sčlani Turističnega društvaMengeš pa so pred dnevipredstavili še igralne karte, kiso jih poimenovali Trdinovapetica. Na kartah so praveumetniške grafike. Učenciso predstavili tudi turističnonalogo Trdinova literarno-et-nološka pot, pri čemer jim jebil v pomoč tudi etnolog dr.Janez Bogataj. J. P.
Jezerska c. 20, Kranj
21petek, 29. januarja 2010GORENJSKI GLAS
[email protected], KAŽIPOT
R O K O M E T P R V E N S T V E N A T E K M A
RK NAKLO MERKUR : RK SAVA KRANJ
RD MERKUR, PODLUBNIK 1/C, ŠKOFJA LOKA
Športna dvorana PodenNEDELJA, 31. 1. 2010, ob 18. uri
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA,TEL.: 04 53 15 249, FAX: 04 53 04 230
TRST: 6. 3.; MADŽARSKE TOPLICE: 13. - 16. 2.; PUSTOVANJE: 4. - 7. 3., 8. - 11. 4.; BRENARDIN: 21. - 24. 3.; KOPALNI IZLET - BRENARDIN: 22. 2.;TOPOLŠČICA: 29. 3., 28. 4.
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Literarno-kulturni večer Kranj - Ekonomsko-trgovska šola ESIC Kranj vabi na sreča-nje s pisateljem, publicistom in popotnikom Ivanom Siv-cem, ki bo v torek, 9. februarja, ob 18. uri v avli šole (CestaStaneta Žagarja 33, 2. nadstropje).
Pustna zabavaBitnje, Stražišče - Iz Društva upokojencev Bitnje-Stražišče vabijona pustno zabavo v nedeljo, 14. februarja, ob 14.30 v Šmartinskidom v Stražišču. Prijave in vplačila bodo začeli zbirati v ponede-ljek, 1. februarja, v pisarni v Sp. Bitnjah in v sredo, 3. februarja, terizredno še 10. februarja v Šmartinskem domu v Stražišču. Prija-vite se lahko tudi po tel.: 041 706 673 ali 2310 061 pri Mariji Bo-gataj. Zadnji dan vplačil in prijav je petek, 12. februarja.
Do Valvasorjevega doma pod StolomTržič - Vodniški odsek Planinskega društva Tržič vabi v so-boto, 6. februarja, na nočni pohod do Valvasorjevega domapod Stolom (1181 m). Odhod posebnega avtobusa bo ob 18.uri izpred OŠ Tržič. Prijave in informacije po tel. 5971 536 dozasedbe mest (30).
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira v sobo-to, 6. februarja, nočni pohod do Valvasorjevega doma. Zače-tek pohoda bo ob 19. uri s parkirnega prostora v Završnici.S seboj vzemite baterijsko svetilko in pohodno knjižico.
Na planino Lipanca ob polni luniBled - Triglavski narodni park vabi jutri, v soboto, 30. janu-arja, na brezplačen vodeni izlet na planino Lipanca ob pol-ni luni. Zborno mesto bo na križišču Mrzli Studenec (Po-kljuka) ob 18. uri. Predvidena vrnitev v dolino je ob 22.30.
Po Beblerjevi planinski poti v AnkaranuŠenčur - Turistično društvo Šenčur organizira v soboto, 6.februarja, pohod po Beblerjevi planinski poti v Ankaranu.Skupne zmerne lahke hoje bo približno 3 ure. Informacije inprijave zbira do četrtka, 4. februarja, Franci Erzin, tel.041/875-812.
Pot kulturne dediščine Rodine-ŽirovnicaBitnje, Stražišče - Društvo upokojencev Bitnje Stražišče vabiv ponedeljek, 8. februarja, na ogled znamenitosti po potikulturne dediščine od Rodin do Žirovnice. Prijave in vplači-la bodo začeli zbirati v ponedeljek, 1. februarja, v društvenipisarni v Bitnjah in v sredo, 3. februarja, v Šmartinskemdomu v Stražišču, ali po tel.: 031/585 598, 04/2312 064 ali040/350 589 do zasedbe avtobusa.
Pustovanje v Sremiču Kokrica - Društvo upokojencev Kokrica vabi na pustovanje vSremiču, ki bo v soboto, 13. februarja. Vplačila sprejemajo v
IZLETI
OBVESTILA
pisarni društva v torek, 2. februarja, med 10. in 11. uro. Inf.na 040/654 227.
Planinski izlet na ČavenJesenice - Planinsko društvo Jesenice organizira v ponede-ljek, 8. februarja, planinski izlet na Čaven. Odhod bo ob 6.uri z zgornje postaje na Hrušici s postanki na vseh postajahudeležencev. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društvado četrtka, 4. februarja, do 18. ure.
O PatagonijiŠenčur - Gledališče Šenčur vabi na potopisno predavanje oPatagoniji, ki bo v soboto, 30. januarja, ob 20. uri v kultur-nem domu.
Proučevanje Svetega pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega vabi jutri, v soboto, 30. ja-nuarja, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo, Jezerska cesta41, Kranj na proučevanje Sv. pisma z okvirno temo Kakoljudje postanejo resnični?. Razgovor bo povezoval ZmagoGodina. Vstopnine ni.
Krepitev samopodobeKranj - Humana, združenje svojcev pri skrbi za mentalnozdravje, vabi v torek, 2. februarja, ob 16. uri na predavanjein delavnico z naslovom Krepitev samopodobe s psi-hološko-kulturološko-zgodovinskimi dejstvi. Predavanje, kibo v društveni pisarni v Kranju na Oldhamski c. 14 (pri Vo-dovodnem stolpu), bo vodil prof. fil. in sociologije kultureMarko Ogris.
Začetni tečaj športnega plezanjaTržič - Športno plezalni odsek Tržič organizira začetni tečajšportnega plezanja, ki je namenjen učencem od 1. do 5. razre-da OŠ. Uvodni sestanek bo v ponedeljek, 1. februarja, ob 16.uri v dvorani tržiških olimpijcev. Za učence od 6. do 9. razre-da bo predvidoma tečaj maja, sprejemajo predprijave tudi zata tečaj. Prijave in informacije: [email protected]
MarkolfaRibno - Kulturno društvo Rudija Jedretiča Ribno vabi jutri, vsoboto, 30. januarja, ob 19.30 v Zadružni dom Ribno na pre-mierno uprizoritev farse Daria Foja Markolfa v izvedbi čla-nov domačega društva in v nedeljo, 31. januarja, ob 19. urina ponovitev predstave.
Oprostite, napačna sobaLjubno - Gledališče Belansko, ki deluje v okviru Kulturnegadruštva Bohinjska Bela, bo jutri, v soboto, 30. januarja, ob19. uri uprizorilo komedijo Oprostite, napačna soba v DomuŠportnega društva Ljubno.
Zadrege v bolnišnici dr. Egidija SršenaBled - Komedijo Zadrege v bolnišnici dr. Egidija Sršena (RayCooney) v izvedbi amaterske gledališke skupine Bc iz Bovca,si lahko ogledate v sredo, 3. februarja, ob 19. uri v Info sre-dišču Triglavska roža na Bledu.
PREDSTAVE
OBVESTILA
PREDAVANJA
LOTO
Rezultati 8. kroga - 27. januarja 20102, 5, 12, 13, 15, 20, 37 in 10
Lotko: 3 3 2 9 5 8Loto PLUS: 4, 8, 13, 16, 31, 36, 39 in 33
Predvideni sklad 9. kroga za Sedmico: 400.000 EURPredvideni sklad 9. kroga za Lotka: 200.000 EURPredvideni sklad 9. kroga za PLUS: 160.000 EUR
Preš
erno
vo g
leda
lišče
Kra
nj, G
lavn
i trg
6, 4
00
0 K
ranj
naročnine04/201 42 41, e-pošta: [email protected]
Izvedba celovitih geodetskih storitevpo ugodnih cenah:■ geodetski načrti■ ureditev meje (dela meje)■ izravnava meje■ parcelacije (delitev, združitev)■ označitev meje v naravi■ evidentiranje zemljišča pod stavbo■ sprememba bonitete zemljišča■ vpis stavbe in dela stavbe v kata-ster stavb
■ zakoličbe objektov, komunalnihvodov, cest
■ komasacije stavbnih zemljiščPokličite nas na telefon 031/695-484ali se oglasite na sede-žu podjetja!
STANOVANJE PRODAMO Kranj, Šorlijevo naselje, dvosobno vIII. nadstr. izmere 64,82 m2, l. izgr.1968, kopalnica v celoti obnovljena,ostalo potrebno obnove, cena106.000,00 EUR.Kranj, Zlato polje, trisobno v I. nad-str. v izmeri 79 m2, l. izgr. 1953, pren-ovljeno l. 2004 - okna, kopalnica, tla-ki, CK na plin, dve kleti, vselitev podogovoru, cena 107.000,00 EUR.Preddvor, enosobno v mansardiizmere 48,00 m2, v hiši so samo štiristanovanja, l. izgr. 1960, stanovanjeizdelano l. 1991, CK, cena 79.500,00EUR.STANOVANJE ODDAMO V NAJEMKranj, Drulovka, manjša visokopritlična hiša tlorisa 30 m2 na parcelivelikosti 500 m2, l. izgr. 1951, v celotiprenovljena in opremljena l. 2009, v
pritličju - kuhinja, jedilnica z dnevnosobo, WC, v nadstr. - spalnica,pomožni prostor in kopalnica, CK,največ za dve osebi vseljivo takoj,cena 630,00 EUR/mesečno + stroški+ 2x varščina.HIŠE - PRODAMOKranj, staro mestno jedro, enonad-stropna s 120 m2 stanovanjskepovršine na parceli velikosti 262 m2,l. izgr. 1935, prenovljena l. 2002 -okna, vse instalacije, kopalnica, CKna olje, dvorišče, kjer je možno parki-ranje za dva avtomobila, terasa s 115m2 vrta, cena 208.000,00 EUR. Trstenik, na izredno lepi sončnilokaciji, medetažna s 300 m2uporabne stanov. površine na parcelivelikosti 1144 m2, l. izgr. 1999, cena439.000,00 EUR, v kateri je vključe-na tudi vsa oprema izdelana po meri.Gorenjska, Cegelnica pri Naklem, vi-sokopritlična, tlorisa 8,5 x 8 m2 naparceli velikosti 539 m2, l. izgr. 1939,delno obnovljena l. 1994 - okna, stre-ha, kopalnica, WC, garaža, vsipriključki, CK na olje, ZK urejena,cena 140.000,00 EUR. POSLOVNI PROSTOR - PRODAMOTržič, v centru mesta na glavni ulici,pritličje v izmeri 30 m2, l. izgr. 1900,že delno prenovljen, primeren zaneživilsko trgovino, cena 47.000,00EUR.VIKEND - PRODAMOTrstenik - Orle, zidan, visoko-pritlični, tlorisa 46 m2 na parcelivelikosti 478 m2, lepa sončnalokacija, garaža, dostop tlakovan,ob vikendu tudi manjša brunarica,l. izgr. 1997, cena 240.000,00 EURskupaj z opremo.PARCELA - PRODAMOKranj, proti Naklemu, v industrijskiconi v izmeri 5957 m2 za proizvod-njo, skladišča, parkirišče, cena 144EUR/m2 in še pribl. 18 EUR/m2 zakomunalni prispevek.
DVOINPOLSOBNO stanovanje naBledu, ☎ 041/326-566 10000440
STANOVANJE 55 m2, ☎ 041/989-343 10000442
NAJAMEM
MANJŠE stanovanje, po ugodni cenioz. za pomoč v gospodinjstvu, ☎ 051/428-551 10000520
HIŠEPRODAM
HIŠO z vrtom, v Kranju, dvojna garaža,možno kupiti samo polovico, cena podogovoru, ☎ 04/23-25-059
10000458
HIŠO za zaprtim gost. lokalom v lepemkraju ob morju Jurjevo na Hrvaškem,☎ 04/53-00-909 10000465
STAREJŠO, dvostanovanjsko hišo zvrtom, na podeželju, @ 040/719-37710000445
VIKENDI, APARTMAJIPRODAM
BRUNARICO 4 x 4 m z 2 m nadstreš-ka, primerno za vikend ali vrtno uto, ☎041/515-139 10000489
POSESTIKUPIM
KMETIJSKO zemljišče v občiniRadovljica, plačilo takoj, ☎ 031/727-035 10000466
POSLOVNI PROSTORIODDAM
PISARNO na Planini, 150 EUR +stroški, ☎ 041/633-195 10000373
POSLOVNI prostor v Kranju, ☎04/20-12-074 10000379
POSLOVNE PROSTORE v IOC naSavski cesti v Kranju, velikosti od 230do 1.400 m2, cena 2.950 eur/m2, ☎041/426-898 10000051
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenihvozil, gotovinsko plačilo, Avto Kranj, d.o. o., Kranj, Savska 34, Kranj, ☎04/20-11-413, 041/707-145, 031/231-358 10000028
MERCEDES-BENZ C 220 CDI, l.2007, 24.000 km, 1. lastnik, kot nov,vreden ogleda, ☎ 041/786-244
10000423
CLIO, l. 99 zelo dobro ohranjen, 5vrat, reg. do konca julija, ☎ 041/582-100 10000460
SEAT leon 1.9 TDI, l. 04, 98.000 km66 kW, odlično ohranjen, ☎ 031/886-880 10000456
VW POLO 1.0, l. 97, 180.000 km reg-istriran do 6/2010 ☎ 031/371-350
10000464
KUPIM
OSEBNI avto od letnika 2000 naprej,po ugodni ceni, gotovina takoj, ☎031/753-484 10000248
DRUGA VOZILAPRODAM
VW TRANSPONTER 2.5 TDI, l. 2001,bele barve, zastekljen, lepo ohranjen,☎ 041/375-441 10000505
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
PLATIŠČA, GUME za različne avte,več dimenzij, malo rabljeni akumulator-ji, ☎ 041/722-625
10000222
STREŠNI kovček Renault 480 l, prtl-jažnik za Laguno in Megane, ☎041/398-076
10000469
STREŠNI kovček G3, prtljažnik za Cit-roen Xsara Picasso, ☎ 041/707-253,Boris 10000518
STROJIIN ORODJAPRODAM
GRAFIČNA preša za visoki tisk - 390eur, kiparsko - graverski voz, nov - 390eur, šeping - 490 eur, ☎ 040/609-604 10000447
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
SMREKOVE plohe, 50 mm, suhe, ☎041/293-776 10000495
SUHA hrastova drva, cena 40 eur, ☎031/245-415 10000502
SUHE macesnove plohe in deske,žagano mizarske mere, ☎ 041/450-680 10000455
KUPIM
SMREKOVO hlodovino, boljše kvali-tete, plačilo takoj, ☎ 041/665-360
10000453
STAVBNO POHIŠTVOPRODAM
ENOKRILNO novo okno za stekl. s ter-mopan stekl. in zun. rolojem dim. 120x 150 patent. okovje, po simbol. ceni,☎ 04/51-33-187 10000516
NOTRANJA vratna krila - koto furnir, 7kos, ☎ 031/372-504 10000503
ZELO UGODNO, nova vhodna vrata spodbojem, ☎ 041/271-953
10000479
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019
10000002
DRVA okrogla, 30 eur, po dogovorurazžagam in pripeljem, ☎ 070/323-033 10000003
DRVA bukova, delno suha, 45 EUR,mešana, delno suha, 40 eur, možnostrazreza in dostave, ☎ 040/338-719
10000004
LESENE brikete za kurjavo, ugodno,☎ 04/53-31-648, 040/887-425
10000457
SUHA, bukova in mešana drva, Babnivrt 2 10000463
SUHA drva, ☎ 041/848-539 10000482
SUHE bukova drva, gorska bukev, ☎031/706-358 10000496
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
DVOPOSTELJNO spalnico, lepoohranjeno, ☎ 04/57-44-659
10000438
OMARO za dnevno , nizka, z vitrinama,moderen dizajn, bela, vsi predali natiho zapiranje, ☎ 041/543-876
10000519
GOSPODINJSKIAPARATIPRODAM
PRALNI stroj in hladilnik Gorenje, ☎041/878-494
10000444
OGREVANJE, HLAJENJEPRODAM
REGULACIJO za centralno kurjavoStipali za olje, drva, bojler zgornji inspodnji, za strešne kolektorje, ☎ 041/860-975
10000476
VRTNA OPREMAPRODAM
KOSTANJEVO, masivno vrtno garni-turo, ☎ 041/980-371 10000449
GLASBILAPRODAM
DIATONIČNO harmoniko, uglasitev C,F, B, nova, ugodno, ☎ 041/451-603
10000431
V KOLIKOR dobro hrmoniko želite zaugodno ceno jo dobite, ☎ 040/244-823 10000521
ŠPORT,REKREACIJAPRODAM
NOVE, ženske drsalke, št. 40, beličevlji, ☎ 04/57-44-659 10000437
NOVE smuči Elan 168 in nov masažnijacuzzi, ☎ 041/398-076 10000470
HOBIKUPIM
STAR denar, srebrnike, zlatnike, sre-brnino, odlikovanja, značke in drugestvari, ☎ 040/388-682 10000497
OBLAČILA INOBUTEVPRODAM
DEKLIŠKO obhajilno obleko, dobroohranjeno, ugodno, ☎ 031/681-092
10000491
NOV, krznen plašč perzijaner, št. 44,črne barve, ☎ 04/57-44-659
10000436
NOVO KAPO povhovko, ☎ 041/826-863 10000430
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOČALA, okulistični pregledi, kontak-tne leče, brezplačen test vida. Popustiza upokojence in študente. OptikaAleksandra, Qlandia Kranj, C. 1. maja77,☎ 004/23-42-342, www.optika.si
10000052
PRODAM
TOALETNI stol, sobni WC, tapiciran,na kolesih, ☎ 041/233-118
10000443
ŽIVALIIN RASTLINEV RADOVLJICI se je izgubila muca,vajena ljudi, je pisana v odtenkih črnein rjave barve. Če se je zatekla k vam,pokličite, ☎ 040/951-948, Majda,nudim nagrado 10000435
PODARIM
DVA MESECA stare mešančke, bern-ski planšar - labradorec, ☎ 041/807-455, Polona 10000433
DVA PSIČKA labradorca, stara 2meseca, ☎ 041/203-518 10000403
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
HIDRAVLIČNI cepilnik za drva, ☎04/20-41-322, 031/202-639
10000500
KROŽNO žago na vodilih za razrezhlodovine, motor 7KW s pomikom, ☎04/59-58-263
10000425
PLUG za sneg, drog in klešče zahlodovino, ☎ 051/340-723
10000461
TRAKTOR AGT 830 T, letnik 1999,1.480 del. ur, cena 5.850 eur, ☎04/59-56-050, 040/266-798
10000514
VRTAVKASTO brano Cimos, širine1,5 m, ☎ 041/841-835
10000477
ŽAMER za deske z motorjem, ☎041/881-508 10000434
KUPIM
STAREJŠI traktor, po ugodni ceni, go-tovina takoj, ☎ 031/753-484
10000247
TRAKTOR 30- 40 KS, lahko starejši,enoredni izruvač in okopalnik krompir-ja in koruze, ☎ 04/51-82-643
10000517
PRIDELKIPRODAM
JEČMEN, pšenico, jedilni in krmnikrompir, možna dostava, ☎ 041/760-801 10000507
JEDILNI in krmni krompir in ječmen,☎ 04/25-21-739, 041/894-493
10000462
NEBALIRANO seno v okolici Golnika,☎ 041/855-359 10000501
OKROGLE bale, ☎ 041/980-37110000480
OREHE - jedrca, ☎ 041/848-53910000483
OVES za spomladansko setev in zakrmo konj, ☎ 040/384-187 10000424
SADJEVEC, limonino žganje, naravnijabolčni kis, ☎ 031/387-440 10000316
SENO za govedo, balirano v kvadratnebale, kakovostno, možna dostava, ☎031/276-930 10000432
SILAŽNE bale, ☎ 041/378-05410000492
SUHE in silažne bale, lucerne, Rado-vljica, ☎ 041/695-261 10000508
ZELO KVALITETNO seno in otavo, ☎040/223-642, zvečer 10000429
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
4 PUJSKE, težke okrog 140 kg, do-mača krma, cena 1.55 eur/kg, ☎02/55-71-093 10000509
BELE piščance, stare 4 tedne za nadaljn-jo rejo, ☎ 041/203-564 10000478
BIKCA simentalca, starega do 10 dni,☎ 041/347-248 10000493
BIKCA simentalca, starega 14 dni, ☎04/57-21-336 10000504
BIKCA simentalca, starega 14 dni, ☎031/260-031 10000512
BREJE zajkle, zajce in zajkle ter mlajšezajce za nadaljno rejo, Radovljica, ☎040/316-004 10000418
ČB BIKCA, starega 14 dni, ☎ 041/822-585 10000498
ČB BIKCA, starega en teden, ☎ 031/513-709 10000506
ČB TELICO, brejo 8 mes. in 8 mes.brejo kravo simentalko, ☎ 04/23-11-608, 041/938-376 10000427
DOMAČE kunce - zajce za zakol alinadalno rejo, ☎ 040/672-702, 059/110-376 10000510
DVE KRAVI s teletom in eno visokobrejo ter več telic simentalk, ☎040/887-335 10000486
DVE TELIČKI ciki in bika simentalca,starega leto in pol iz eko reje, ☎04/57-21-786 10000451
JAGNJETA za zakol ali nadaljnjo rejo,☎ 041/910-234 10000468
KOBILE po izbiri, vozne in terenskoujahane, ☎ 041/784-363 10000426
KRAVO ciko s teletom in ČB/LIMtelico, ☎ 04/51-41-114 10000511
LS-ČB BIKCA, starega 5 mesecev zanadaljnjo rejo, ☎ 041/450-680
10000454
PUJSKE za nadaljnjo rejo ali za zakol -odojki, ☎ 051/354-968 10000473
SIMENTALKO v 9. mes. brejosti, te-žko približno 600 kg, ☎ 04/59-61-691, 051/231-144 10000428
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev,☎ 04/51-86-268 10000513
TELIČKA simentalca in bikca, stara 14dni, ☎ 031/253-521 10000499
VEČ TELIČK, starih od 10 do 20 dni inČB bikca, ☎ 031/417-221 10000481
ŽREBETA, starega 8 mesecev za za-kol in jahalno kobilo slovensketoplokrvne pasme, staro 9 let, ☎ 041/632-486 10000467
ŽREBICO toplokrvne pasme, staro 4leta, z rodovnikom, ujahana, podko-vana, čipirana, cena 1.000 EUR,možna menjava za govejo živino alidrobnico, ☎ 040/167-865 10000472
KUPIM
BIKCE sim., stare približno 10 dni inprodam teličko sim., staro 2 meseca -menjam, ☎ 031/312-323 10000441
22 MALI OGLASI [email protected] GLAS
petek, 29. januarja 2010
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
DVOSOBNO meščansko stanovanje,Kranj, center, Prešernova ul., 69.7 m2, v2. nadstropju, v celoti generalno adaptira-no, zamenjava vodovodne in elekt. insta-lacije, Izredna ponudba! Cena 99.900eur, ☎ 040/433-331 10000487
KUPIM
STANOVANJE z garažo ali del hiše zvrtom, ☎ 041/947-677 10000459
ODDAM
GARSONJERO, opremljeno, v Britofu,samski nekadilki, ☎ 041/253-176
10000522
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 17.30 in za objavo v torek do petka do13.30! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek neprekinjeno od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18., v petek od 8. do 14. ure, sobote,nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
Nič ne čakaj, pokliči 080 19 56!
Pridemo tudi na dom.Dodatne informacije na www.sop.si.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša draga sestra,teta, sorodnica
Cvetka Rehberger
Od nje se bomo poslovili na kranjskem pokopališču v torek, 2. februarja 2010, ob 11. uri.
Sestra Anica z družino
Odbojka - modra skupina 1. državne odbojkarske lige, 1. krog
Juri, v soboto, 30. januarja 2010, bo v dvorani I. OŠ vMurski Soboti ob 19. uri tekma prvega kroga modreskupine 1. državne odbojkarske lige. Odbojkarji AstecTriglava se bodo pomerili z ekipo Galex Mir. Na tek-mo vabimo čim več navijačev in ljubiteljev odbojke. Odbojkarski klub Triglav Kranj,
Staretova ulica 56, 4000 Kranj
POSLOVNI STIKI
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
IŠČEMO natakarja/natakarico, zastrežbo v dnevno nočnem lokalu naBledu, Hombre club, gostinstvo in tur-izem, d.o.o., C. svobode 15, Bled,dopoldne, ☎ 040/327-087, pop-oldan, 040/888-127
10000347
PD JESENICE, C. železarjev 1, Je-senice, razpisuje potrebe po oskrb-niškem paru za planinsko postojankokoča na Golici. Več inf. na, ☎ 04/58-66-070 10000342
VOZNIKA C in E kategorije za prevozepo zah. Evropi zaposlimo. Obvezneizkušnje. Štempihar Slavko s.p.,Poslovna cona A12, Šenčur, ☎041/484-041 10000490
ZAPOSLIMO voznika C in E kategorijeza EU, Gabrovšek Transport, d.o.o.,Mala ul. 10, 1354 Horjul, ☎ 041/788-678 10000266
IŠČEMO izkušeno telefonistko (tel.prodaja) za postavitev telefonskegastudia, Baldrijan, d. o. o., Ul. MirkaVadnova 19, Kranj, ☎ 0590/41-575,040/415-556
10000494
ZAPOSLIMO frizerko v Medvodah,Tea Rakef, s. p., Bizantova c. 9, Med-vode, ☎ 040/848-521
10000317
IŠČEM
DELO po Sloveniji - razvoz blaga zizpitom kategorije B, ☎ 041/362-660
10000448
DELO dva do tri dni tedensko, pomoč vplaninskih domovih, pomoč v gospodin-jstvu, ☎ 040/754-639 10000450
IŠČEM DELO kot inštruktor matem-atike in fizike za osnovno in srednjošolo, ☎ 031/391-393 10000515
DELO, kot inštruktor matematike za vserazrede OS ali varstvo otrok na domu vpopoldanskem času in med vikendi,imam izkušnje, ☎ 040/382-33910000446
VZGOJITELJICA z izkušnjami iščedelo varstvo otrok med vikendi in po-moč v gospodinjstvu, ☎ 031/485-264 10000471
IŠČEM DELO, nudim pomoč na domustarejšim osebam, okolica Kranja, ☎041/675-225 10000485
DELO, voznik kombija ali z lastnimprevozom, ☎ 041/758-958 10000439
IŠČEM DELO, čiščenje stanovanjskih hiš,Kranj z okolico, ☎031/227-726 10000335
STORITVENUDIM
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170,041/733-709; žaluzije, roloji, rolete,lamelne zavese, plise zavese, komarniki,markize, www.asteriks.net 10000001
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,SGP Bytyqi SKALA, d. n. o., Struževo3 a, Kranj, ☎ 041/222-741 9007778
BELJENJE in glajenje sten, sanacijaplesnivih površin, antinikotinski pre-mazi, barvanje oken in vrat, kvalitetnoin ugodno osvežimo izgled vašegadoma, Pavec Ivan, s. p., Podbrezje179, Naklo, ☎ 031/392-909 10000007
BELJENJE in kitanje sten in ostala no-tranja pleskarska dela. Ugodno! JernejBalanč s.p., Slikopleskarstvo, Čepulje7, Kranj, ☎ 031/842-788 10000474
FLORIJANI, d. o. o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela odtemeljev do strehe, adaptacije, ometi,ometi fasad, kamnite škarpe, tlakovan-je dvorišč, ☎ 041/557-871 10000193
GRADBENIK REXHO, d. n. o., Adergas13, Cerklje, izvaja od temeljev do strehe,notranji ometi, vse vrste fasad, kamniteškarpe, adaptacije, urejanje in tlakovan-je dvorišč, ☎ 041/589-996 10000006
IZDELAVA sedežnih garnitur po meri,jedilnih kotov, taborejev, obnova oblaz-injenega pohištva, Branko Habjan, s.p., Log 38, Železniki, ☎ 04/51-02-620, 030/390-507 10000366
IZKUŠENA med. sestra nudim pomočstarejšim, bolnim in invalidnim priraznih opravilih, osebni higieni, sprem-stvo, prevoz k zdravniku, NinaLuskovec s.p., Žanova 26, Kranj, ☎041/474-207 10000475
KNAUF izdelava podstrešnik stanovanj zvsemi napeljavami. Izdelava ponudb insvetovanje, Andrej Tominc s.p., Poljane45, Poljane, ☎ 041/515-139 10000488
PARKETARSTVO HAES d. o. o., Cigale-tova 8, Lj, izvaja vse parketarske storitve:obnova parketa, 12 eur, 051/838-989.Izvajamo tudi ostale adaptacije - garanci-ja, www.inzeniring-adaptacije.com, ☎041/440-280 9007674
IŠČEM
IŠČEM vsakodnevno varstvo za enolet-no punčko, takoj ali čez nekaj mese-cev, ☎ 040/815-780 10000452
UPOKOJENEC, išče za pomoč vgospodinjstvu gospo brez obveznosti vstarosti od 50 - 60 let, šifra: DELO INIZLETI 10000289
ZASEBNI STIKI39-LETNI moški, iščem dekle zaresno zvezo, ☎ 041/281-343 10000038
RAZNOPRODAM
VLOŽENE in suhe jurčke, domačežganje in zamrzovalno omaro, ☎041/597-933 10000484
23petek, 29. januarja 2010GORENJSKI GLAS
[email protected] OGLASI, ZAHVALE
V SPOMIN
Nekaterih bolečin ne moreš preboleti,nekaterih praznin se ne da zapolniti,ostaja pa ponos, hvaležnost inčudoviti spomini, ki ne minejo nikoli.
V nedeljo, 31. januarja 2010, bo minilo deset let, odkar nas je za-pustila naša draga
Zdenka Bonceljroj. Perko
Vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu, iskre-na hvala.
Vsi njeni
V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama
Cilka Avman NastranIskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem inznancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvalatudi g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem. Vsem, ki stejo imeli radi, jo cenili in spoštovali, in ki ste jo številno pospre-mili na zadnjo pot, še enkrat najlepša hvala.
Vsi njeniPrimskovo, 19. januarja 2010
V SPOMIN
Danes, 29. januarja 2010, mineva leto dni, odkar nas je zapustilmož in ata
Jože Kosmač(1930-2009)
Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov zadnji dom in muprižigate sveče, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Francka, hči Mara in sinova Berto in Dušan z družinamiŠkofja Loka, 29. januarja 2010
V ponedeljek, 1. februarja 2010, bo minilo žalostno leto, odkarnas je zapustila naša draga žena, mami in stara mama
Jožica Lušina(1936-2009)iz Dolenje vasi 2
Vsem, ki jo pogrešate, se je spominjate in jo ohranjate v lepemspominu ter prižigate sveče in postojite ob njenem zadnjemdomu, se iskreno in lepo zahvaljujemo.
Vsi njeniDolenja vas, 26. januarja 2010
ZAHVALA
Z žalostjo v srcu vas obveščamo, da nas je 24. januarja 2010 nepričakovano zapustila draga mama in žena
Jana BelančičHkrati se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi.
Družina Belančič
V 66. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Slavko DebeljakIskreno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, pogreb-cem, sorodnikom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcemza izrečena sožalja, besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in maše.Hvala dr. Rodijevi za dolgoletno zdravljenje in dr. Alibegovičevi zazdravljenje v času bivanja v CSS Šk. Loka, gospodu župniku Jože-tu Stržaju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapetepesmi ter pogrebni službi Hipnos. Hvala vsem, ki ste ga pospre-mili na njegovo zadnjo pot in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: Vsi njegoviHotovlja, Žirovski Vrh, Škofja Loka, Ljubljana, januarja 2010
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustila draga mami, žena, sestra instara mama
Marija Lukežroj. Prevoršek
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljemin znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvaladr. Stepanoviču in dr. Dolencu za njuno pomoč pri zdravljenju,kakor tudi sestri Ireni in gospe Darji za pomoč pri lajšanju bole-čin. Lepa zahvala tudi Pogrebni službi Kranj, pevcem iz Trsteni-ka, g. župniku in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeniKranj, Polzela, Šempeter v Savinjski dolini, Prebold, 20. januarja 2010
V SPOMIN
Minilo je enajsto leto, od tistega zimskega večera, ko je prene-halo biti zlato srce in je prestopila prag večnosti naša ljubamami
Albina SrebernjakHvala vsem, ki se je še vedno spominjate, ji prižigate sveče inpoklanjate lepe misli.
NIKOLI TE NE BOMO POZABILI: hči Albina z Ivanom, vnukinja Tatjana z družino
Solza, žalost, bolečinaTe zbudila ni,a ostala je tišina,ki močno boli.
(T. Pavček)
Zaman te iščejo naše oči,zaman te kliče naše srce,srce ljubeče zdaj v grobu spi,nam pa solzijo se oči.
ZAHVALA
Pošle so ti moči,zaprl si oči,zdaj boš v grobu mirno spal,a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči,in življenje ni, kar druži nas,so vezi močnejše,brez pomena zanje so razdalje,kraj in čas. (Mila Kačič)
V SPOMIN
GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE,TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TERUPOKOJENCE, do 50 % obr.,obveznosti niso ovira. Tudi kre-diti na osnovi vozila in leasingi.Možnost odplačila na položni-ce, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Roberts.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,02/252-48-26, 041/750-560
NEDELJA
-8/-3°C
SOBOTA
-4/-2°C
24 GORENJSKI GLASpetek, 29. januarja 2010
Anketa
vremenska napovedNapoved za Gorenjsko
Danes bo sprva delno jasno, čez dan se bo pooblačilo. Vsoboto bo oblačno s sneženjem. V nedeljo dopoldne bosneženje povsod ponehalo, popoldne se bo delno razjasnilo.
PETEK
-14/-4°C
....
....
....
....
....
....
...
Žiga Golmajer:
"Mislim, da ideja sploh niizvedljiva. Premalo ljudi je,da bi to izvedli. Ljudje bi morali sami pri sebi pre-misliti in sproti skrbeti za testvari. V enem dnevu to pačne gre."
Maja Bertoncelj
Žiri - Ta teden na Gorenj-skem potekajo svetovnezimske masters igre v šestihšportih. Nordijski center vRačevi pri Žireh gosti ska-kalce veterane in je v središ-ču pozornosti slovenske jav-nosti. Razlog je udeležba nekdanjega finskega skakal-nega asa Mattija Nykänena.
Matti je še vedno velikazvezda. Samo da se je poja-vil, je bilo okrog njega polnopredstavnikov medijev. Vče-raj je tekmoval na skakalniciHS 40, po tekmi pa ob pri-sotnosti prevajalke sprego-voril za medije. "Najlepšispomini na kariero so pove-zani z olimpijskimi igrami vCalgaryju, kjer sem osvojiltri medalje. Skoke še vednospremljam, kaj jih ne bi, sajsem to počel večino življe-nja. Sedanji slog skakanjami je zelo v redu, je varen.Moji skoki? Moral bi pritinekaj dni prej, da bi več tre-niral, da bi se bolj navadilsmučine," je dobre volje po-vedal 46-letni Matti Nykä-nen, štirikratni olimpijskizmagovalec. Govorila sva žepo njegovem prvem skoku.Takrat je bil ob njem s ka-mero v rokah Jussi KäkkisArhinmäki, ki o Mattiju snema dokumentarni film.
Končan naj bi bil najkasnejev enem letu. Vprašali smoga, kakšen je Matti kot pri-jatelj. "Je pravi zabavljač.Ukvarja se s petjem. Odkaro njem pripravljam doku-mentarec, sem ga dobrospoznal. Je legenda," je lelepo o njem govoril snema-lec, Matti pa je dejal, da predprihodom v Žiri ni velikotreniral, le teden ali dva.
Treninga je bilo premalo,da bi posegel po vidnejšiuvrstitvi. Čeprav je na svetov-
nem veteranskem prven-stvu pred dvema letomazmagal, pa je bil včeraj sskokoma 34 in 35 metrovpeti v kategoriji od 45-49 let.Bi pa v žirovskem nordij-skem centru lahko spisali še več zgodb, tudi kakšnopovsem domačo. V zraku jebilo namreč tudi nekaj do-mačinov. Z zanimivim po-datkom je postregel RobertKopač, ki je kariero zaključilpred dvajsetimi leti. Z Matti-jem je skakal v svetovnem
pokalu. "Moj najboljši rezul-tat je osmo mesto v Sappo-ru, ko je zmagal prav Matti.Fino se mi zdi, da je prišel.Če bi mi kdo pred dvajseti-mi leti rekel, da bo on skakalv Žireh, bi mu rekel, da nipri sebi. Pa je tukaj. Njegovigibi, počep, zunanjost: vseskoraj isto. Spregovorila svanekaj besed. Mi, ki slabo govorimo angleško, se lah-ko zmenimo," je v smehudejal 41-letni Robert Kopačiz Žirov.
....
....
....
....
....
....
...
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Boštjan Ažman:
"Mislim, da je ideja dobra.Je pa precej odvisno odtega, koliko bodo ljudjezainteresirani. Če bi ljudiozavestili, pa morda takečistilne akcije sploh ne bibile potrebne."
Milija Čajič:
"Ne verjamem, da je tomožno narediti v enem dne-vu. Čistiti je potrebno skozivse leto, če želimo imeti čisto. Ideja sicer ni slaba. Čebi se vključilo več ljudi, bi pamorda iz tega še kaj bilo."
Urška Bogataj:
"Zdi se mi pametna ideja,morda se bom akcije udele-žila tudi sama. S tem bi lah-ko v kratkem času zmanj-šali onesnaženost, vendarbi se za čisto okolje moralitruditi tudi ostale dni."
Veronika Kastelic:
"Zdi se mi zelo pametno, vakcijo se je vključil tudi mojsin. Slovenijo je treba očisti-ti. Če bo organiziran odvozin če bodo urejena divja od-lagališča, bo akcija uspela."
V Žireh skače Nykänen Finski smučarski skakalec Matti Nykänen je še vedno zvezda. Te dni v Žireh tekmuje na svetovnihzimskih masters igrah.
Gorenja vas
V šolsko ambulanto prihajata upokojeni zobozdravnici
Februarja bosta v šolski zobni ambulanti v Gorenji vasi, ki jeod lanskega novembra po odhodu zobozdravnice na porod-niški dopust delovala le dvakrat na teden, začeli delati upoko-jeni zobozdravnici iz Kranja. Ambulanta bo tako odprta obponedeljkih popoldne, torkih, sredah in četrtkih pa dopoldne."Upam, da bomo dobili še kakšnega zobozdravnika za deloob petkih. Sicer pa otroci z bolečinami v času, ko ambulantav Gorenji vasi ne dela, dobijo prvo pomoč v šolskih zobnihambulantah v Škofji Loki," pravi Karlina Hribar, vodja zoboz-dravstva v Zdravstvenem domu Škofja Loka. V šolskih zobnihambulantah v Škofji Loki in Gorenji vasi, skupaj jih je pet, sosicer lani kar tri zobozdravnice odšle na porodniški dopust,tako da sta ostali le dve. "Za ambulante v Škofji Loki smo šenekako dobili nadomeščanje z dodatnim delom zobozdrav-nikov in pomočjo upokojene zobozdravnice, tako da ta časdelo poteka vse dni v tednu. Sicer pa imamo razpis za nado-meščanje v času porodniškega dopusta objavljen že od oktobra2008, a se zobozdravniki nanj ne javljajo. Ta teden se je javilzobozdravnik iz Makedonije, ki smo ga povabili na razgovor,"je še dejala Hribarjeva, ki upa, da jim bo vendarle uspelo dobiti zobozdravnika za nadomeščanje. Če ne prej se bodorazmere izboljšale junija, ko se bo s porodniškega dopusta vrnila prva od treh zobozdravnic, ki deluje v šolski zobni ambulanti na Osnovni šoli Cvetka Golarja v Škofji Loki. A. H.
Bled
Urejene tekaške proge
Tekaško smučarski klub OGP Grad Bled sporoča, da rednovzdržuje in obnavlja proge za smučarski tek. Urejene soproge na relacijah Dobe-Zasip, Dindol-Ribno, Ribno-hotelRibno, Bodešče-Koritno, Kupljenik, Bohinjska Bela in Rečicav skupni dolžini trideset kilometrov. Snega je malo, a gaohranjajo zaradi mrzlih dni. Težave jim povzročajo pešci insprehajalci s psi, ki hodijo po progah, za psi pa ne čistijoiztrebkov. Policiji so prijavili neznanega storilca, ki je z avtom ali štirikolesnikom uničil progo Zasip-Dobe. Take ljudi prosijo in opozarjajo, da tega ne počnejo več, ker soproge namenjene tekačem. S. S.
Očistimo Slovenijov enem dnevuKristina Dželilović
Očistimo Slovenijo v enemdnevu je največja načrtova-na čistilna akcija v zgodovi-ni Slovenije. Čeprav so k sodelovanju vabljeni vsi Slovenci, marsikdo dvomi ouspešnosti akcije.
Foto: Gorazd Kavčič
Mladoporočenci
V Kosovi graščini na Jesenicah sta se 20. januarja poročilaAleš Jezeršek in Tina Pernuš, na Bledu pa 23. januarja MilanDimitrijević in Mirjana Kovačević. Mladoporočencem čestita-mo in jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas.
Matti Nykänen (levo) v družbi prijatelja Jussija Käkkisa Arhinmäkija, ki o njem snema dokumentarni film. / Foto: Maja Bertoncelj
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
08 PETE
K_29
. 01.
2010GLASBA, TV, KINO
OLIMPIJSKI VALOVVALCOUVER
Letos je športno bogato leto. Enaindvaj-sete zimske olimpijske igre v Kanadi sovse bliže. V Vancouver z našimi naj-boljšimi športniki odhaja tudi olimpijs-ka ekipa RTV Slovenija. / Foto: Tina Dokl
02
LJUDJE
NAJBOLJE, DA JIH OBIŠČETE
Skupnost slovenskih naravnih zdravi-lišč (SSNZ) je organizirala dvodnev-no študijsko popotovanje in tiskovnokonferenco. Na fotografiji predsednikskupščine SSNZ Andrej Klasinc / Foto: AB
KULTURA
STRIPBURGER NE POPUŠČA
Revija drugačnega stripa Stripburgerletos vstopa v 18. leto izhajanja. Idej zanove projekte ne manjka, njihova reali-zacija pa bo odvisna od finančnihsredstev.
03
Ekip
a zi
msk
ih o
limpi
jcev
RTV
Slo
veni
ja /
Fot
o: a
rhiv
RTV
SLO
02 PETEK_29. 01. 2010
GLASBA, KINO, TV
sredo je RTVSlovenija na ti-skovni konferen-ci predstavilaolimpijske pro-
gramske vsebine in začetekoddajanja kanala HD (highdefinition). Kot govorci so to-krat nastopili generalni di-rektor RTV Slovenija AntonGuzej, direktor televizijeJože Možina, pomočnik ge-neralnega direktorja za teh-niko, investicije in inženi-ring Marko Filli ter trije od-govorni uredniki, ki so spre-govorili o programskih po-drobnostih: Mile Jovanović(televizija), Aleš Smrekar (ra-dio) ter Uroš Urbanija(MMC).
Letos bo Televizija Sloveni-ja prvič signal sprejemala iz-ključno v HD-kakovosti, karpredstavlja še dodatno vred-nost projekta, ki bo z vsemipravicami in stroški stalpredvidenih 1,5 milijona ev-rov, vendar se bo nekaj kriloiz denarja, ki ga bo slovenskatelevizija dobila kot produ-cent mednarodnega signalaskakalnih tekem. Mimogre-de: poletni projekt, svetovnoprvenstvo v nogometu, pa bopotreboval še dodaten mili-jon evrov. Televizijski napo-vednik zanj so nam že pred-stavili.
Čas v Vancouvru in Whist-lerju je devet ur za našim. Nateleviziji so pripravili v 17dneh kar dvesto ur olimpij-skega programa, od tega 110neposrednih prenosov. Naj-zanimivejše končne odločit-ve bodo prenašali med 19. in
23. uro, poleg tega pa bodoseveda pripravljali tudi nepo-sredne prenose, studijskiprogram z gosti, analize te-kem ter zgodbe iz zakulisja.Prvi program bo imel takopodaljšane informativne od-daje, na drugem pa bostelahko spremljali ponovitve,drobnogled, analize in nepo-sredne prenose ter prenosein posnetke tekem v hokejuna ledu in drsanju. Ekipa, kipotuje na ZOI, je petindvaj-setčlanska, od komentatorjevoziroma novinarjev pa so to:Urban Laurenčič (alpskosmučanje moški), MarjanFortin (tek in biatlon), AnaKobal (alpsko smučanje žen-ske), Zoran Radisavljević(alpsko smučanje ženske),Matjaž Vrhovnik (alpskosmučanje moški), TomasGlobočnik (tek in biatlon),Jelko Gros (skoki), Peter Kav-čič (skoki), Andrej Stare (ho-kej), Ogris Boštjan (deska-nje), Jolanda Bertole (drsa-
nje) in Miha Žibrat (vodjaekipe, komentator odprtja inzaključka iger).
Radijcev je osem. Sedemnovinarjev: Aleš Smrekar(urednik športa na RA SLO,komentator alpskega smuča-nja), Igor Tominec (komen-
tator alpskega smučanja),Anja Hlača (biatlon), DareRupar (tek), Uroš Volk (de-skanje), Boštjan Reberšak(skoki) in en tehnik. Vodjiekipe sta Aleš Smrekar inDare Milič.
Smrekar se je na tiskovnipošalil, da bodo pri njih po-skrbeli za uho, da bo ton,kot se šika, saj na radiu slikeni. Gre za največji športniprojekt Vala 202, poimeno-vali pa so ga kar Valcouver(ime je nastalo iz imen Val202 in Vancouver). Glavniprogram se bo pri njih odvi-jal med 18.45 in 24. uro ponašem času, drugače pabodo ZOI spremljali vesdan. Pridobili so si tudiprostor v olimpijskem me-stu na Prešernovem trgu vLjubljani, tako da se bodojavljali tudi od tam.
Multimedijski center RTVSlovenija pa bo skrbel, da bo-ste vse, česar ne boste videlina televiziji, slišali na radiu.
OLIMPIJSKI VALOV VALCOUVERLetos je športno leto bogato. Enaindvajsete zimske olimpijske igre v Kanadi so vse bliže. V Vancouver z našimi najboljšimi športniki odhaja tudi olimpijska ekipa RTV Slovenija.
Alenka Brun
V
PLANET TUŠ, KRANJ
Petek, 29. 1.16.00, 18.00, 20.10, 22.10ALVIN IN VEVERIČKI 2 (sinhronizirano)16.40, 20.00, 23.20AVATAR 3D15.00, 17.00PLANET 51 (sinhronizirano)15.50, 18.20, 20.30, 22.40 PRINCESA IN ŽABEC (sinhronizirano)19.00, 21.40 SHERLOCK HOLMES16.20, 18.40, 21.00, 23.25 V ZRAKU
Sobota, 30. 1.12.00, 14.05, 16.00, 18.00, 20.10,22.10 ALVIN IN VEVERIČKI 2 (sinhronizirano)12.20, 16.40, 20.00, 23.20 AVATAR 3D11.00, 13.00, 15.00, 17.00 PLANET 51 (sinhronizirano)19.00 PREKROKANA NOČ11.30, 13.40, 15.50, 18.20, 20.30,22.40 PRINCESA IN ŽABEC (sinhronizirano)21.40 SHERLOCK HOLMES
11.40, 14.00, 16.20, 18.40, 21.00,23.25V ZRAKU
Nedelja, 31. 1.12.00, 14.05, 16.00, 18.00, 20.10ALVIN IN VEVERIČKI 2 (sinhronizirano)12.20, 16.40, 20.00 AVATAR 3D11.00, 13.00, 15.00, 17.00 PLANET 51 (sinhronizirano)11.30, 13.40, 15.50, 18.20, 20.30PRINCESA IN ŽABEC (sinhronizirano)19.00, 21.40 SHERLOCK HOLMES11.40, 14.00, 16.20, 18.40, 21.00 V ZRAKU
Ponedeljek, 1. 2.16.00, 18.00, 20.10 ALVIN IN VEVERIČKI 2 (sinhronizirano)16.40, 20.00 AVATAR 3D15.00, 17.00 PLANET 51 (sinhronizirano)15.50, 18.20, 20.30 PRINCESA IN ŽABEC (sinhronizirano)19.00, 21.40 SHERLOCK HOLMES16.20, 18.40, 21.00 V ZRAKU
KINO SPORED
Dobrodelni koncert Slovenskega okteta naBreznici
Župnijska Karitas Breznica vabi na dobrodelni koncertSlovenskega okteta, ki bo v nedeljo ob 18. uri v župnijskicerkvi na Breznici (občina Žirovnica). Vstopnice so vpredprodaji po ceni deset evrov na voljo v Zavodu za tu-rizem in kulturo Žirovnica in župnišču na Breznici, predkoncertom pa bodo stale dvanajst evrov. Izkupiček bodonamenili družinam v stiski, ki se po pomoč obračajo naAnin sklad. A. H.
Kranjska Gora je že v polnih pripravah
Že v petek bo gostila moški veleslalom, dan kasneje paže šesto X-plozijo zabave. Po sobotnem tekmovanju bopotekal sprejem Kluba slovenskih olimpijcev, ob 19. uripa bo na velikem odru snežne plaže javno žrebanještartnih številk za nedeljski slalomom Pokala Vitranc,nato bodo oder zasedli Slo music ski team band, kjerbodo nastopili popularni slovenski glasbeniki, sledil pabo še koncert Siddharte ter zabava s Stereo MC's, avtor-ji svetovne uspešnice Connected. After party pa so pre-pustili DJ Rodriguezu. A. B.
Uroš Urbanija, Aleš Smrekar in Mile Jovanović / Foto: Tina Dokl
Tiskovne sta se udeležilatudi nasmejana MarjanFortin in Zoran Radisavljevič.
AMC
STU
DIO
d.o
.o.,
DU
NAJ
SK
A C
ES
TA 1
58
, LJ
UB
LJAN
A
AMC
STU
DIO
d.o
.o.,
DU
NAJ
SK
A C
ES
TA 1
58
, LJ
UB
LJAN
A
Orga
niza
torji
film
skih
pred
stav s
i prid
ržujej
o pra
vico d
o spr
emem
be pr
ogra
ma.
e Stripburger on ali ona,stric, ki vsako leto prine-se kopico novih avtor-skih stripovskih dožive-tij ali teta revija za dru-gačna stripovska vpraša-
nja? Spol je vsekakor pri temdrugotnega vprašanja, lepopa je slišati, da bo Stripburgerletos postal polnoleten. Jesenibo svoj 18. rojstni dan praz-noval z različnimi razstavamiin dogodki, a do jeseni je šedaleč. V Stripburgerjevem za-ložništvu so v zadnjem mese-cu predstavili dva zanimivaprojekta. Izdali so povedno inpriročno žepno zbirko stripovČu ču čaki, ki ji je sledila tudiserija razstav po slovenskihčakalnicah. Pod geslom tuki-STRIPIčaki jih je bilo mogo-če prebirati na stenah želez-niških postaj na ZidanemMostu, v Postojni, Ljubljani,Pivki, Trebnjem in tudi v Kra-nju. Na ogled so bili do 15. ja-nuarja, v Kranju pa so razsta-vo tudi nekoliko podaljšali(glej fotografijo), tako da ima-te zamudniki še vedno časobiskati železniško postajo inpriti na svoj stripovski račun.V projektu sodeluje sedemslovenskih avtorjev stripov:
Kaja Avberšek, Domen Finž-gar, Matej Kocjan Koco, Ma-tej Lavrenčič, Matej Stupicain tudi dva Gorenjca, MarkoKociper in Andrej Štular.
Prelom desetletja je v okvi-ru Stripburgerja prinesel tudieksperimentalni vizualni pro-jekt Saše Kerkoši in MineŽabnikar z naslovom Enolet-nica. Gre za interaktivni strip,saj je Enoletnica zbir koledar-skih zarisov in razmišljanj, kizaživijo šele, ko kliknete nainternetno povezavowww.enoletnica.net in vsebi-no dopolniš sam. Pri Strip-burgerju pa gredo tudi letosnaprej z novimi izdajami."Februarja bomo z LUD Li-teratura izdali knjigo Kafka,ki jo je zrisal legendarniameriški stripovski avtor Ro-bert Crumb, v pripravi stamini prvenec Katarine Pe-klaj, lanske nagrajenke nate-čaja Živel strip! in Novi časiTomaža Lavriča," napovedu-je članica uredništva Strip-burgerja Katerina Mirović:"To so projekti, ki smo jihzačeli že v preteklem letu, kije bilo za Stripburger zeloplodno in tudi odmevno. Sprojektom Slovenski klasikiv stripu!, ki smo ga realizira-li skupaj s Tomažem Lavri-čem in revijo Mladina, smo
zaokrožili ta večletni projektin stresli slovenska tla. S pro-jektom Pozdravi iz Striponijeoz. Greetings from Cartoonia,ki smo ga lani lahko videli vSlovenskem etnografskemmuzeju, nadaljujemo zase-danje evropskih tal in pravsedaj smo gosti RAM hotelav Bologni."
Letos jeseni so v čast 18-letnici Stripburgerja načrto-vali praznovanje z bolj ob-sežnim programom: razsta-vami iz mednarodnega po-dročja, pogovori, delavnica-mi, jam sessionom in pro-jekcijami, vendar bodo, kotje povedala Mirovićeva, gle-de na presenetljive rezultaterazpisa MOL, ki je doslej so-
financiral njihov razstavniprogram, prisiljeni tega izve-sti bolj gverilsko ali pa gapreprosto odmisliti. "V upa-nju na boljši jutri oz. ugod-ne rezultate razpisa Javneagencije za knjigo si drzne-mo kot vrhunec stripovske-ga programa letošnjega letaizpostaviti kultni album Rde-či alarm Tomaža Lavriča, kibo v razširjeni verziji priča-kal svoje novo rojstvo jeseniob praznovanju polnoletno-sti Stripburgerja. Takrat bona filmska platna prišel tudianimirani film Stripburger vgibanju, ki nastaja na podla-gi stripov, objavljenih v revi-ji Stripburger," je še poveda-la Katerina Mirović.
PETEK_29. 01. 2010 03
KULTURA
STRIPBURGER NE POPUŠČARevija drugačnega stripa Stripburger letos vstopa v 18. leto izhajanja. Idej za nove projekte ne manjka, njihova realizacija pa bo odvisna od finančnih sredstev. Strip Ču ču čaki tudi na stenah kranjske železniške postaje.
Igor Kavčič
J
ramska skupinaKUD Pod lipoAdergas, ki je de-javna že 72 let,vsako leto pripra-
vi do tri gledališke predstaveza odrasle in otroke. Po lanskiuspešni in odmevni igri Vin-ka Möderndorferja Truth sto-ry - Zgodba o resnici, so se le-tos odločili za dramo v petihdejanjih in dveh slikah velike-ga slovenskega igralca in dra-matika Ignacija Borštnika So-sedje po predlogi novele Iva-na Tavčarja Otok in Struga.Drama se dogaja na Dolenj-skem na gradu Struga in gra-du Otočec. Otoška kontesaSerafina in struški baronKonštantin združita dve sprtirodbini, kamor se spet po dol-gih letih vrača prijateljstvo.
Igrajo že prekaljeni igralciBarbara Grilc, ki igra vdovogrofico Ana z Otoka, njenohčer konteso Serafino Vero-nika Sirc, vdovo Anino se-stro grofico Eliso Tatjana Re-mic, njeno hčer Lucijo KatjaKern, grofa Egona, bratrancaSerafine Anže Sirc, Egono-vega prijatelja gospoda Levapa Primož Sirc. Tomaž Se-lan igra trdoživega baronaBontouxa, Matija Remic paviteza Trda. Klemen Grilcigra otoškega gosta baronaNebelberga, graščaka s Stru-ge barona Konštantina IztokBlažun, njegovo sestro kon-teso Zoro Suzana Martinjak,oskrbnika Otoka BoštjanPlevel, služkinji igrata IrenaGrilc in Anita Kern, slugi pasta Blaž Urbanček in AnžeKotnik. Skupaj se bo naadergaškem odru predstavi-lo šestnajst igralcev. Igro so
naštudirali v dveh mesecihin pol, režiral jo je Silvo Sirc,ki je doslej režiral že več kot120 dramskih del. Zanimivaje tudi scena. Dramo Sosed-je bodo ponovili v Adergasuv nedeljo, 31. januarja, ob 15.uri, gostovali pa bodo tudi
drugod po Gorenjskem.Prvo gostovanje bo v soboto,6. februarja, v Preddvoru, vKulturnem hramu IgnacijaBorštnika v Cerkljah bodogostovali v soboto, 20. febru-arja, in v nedeljo, 21. februar-ja.
BORŠTNIKOVA DRAMA SOSEDJEDramska skupina Kulturno-umetniškega društva Pod lipo Adergas bo jutri, v soboto, ob 19.30 v domači dvorani v Adergasu premierno uprizorila dramo v petih dejanjih in dveh slikah Sosedje.
Janez Kuhar
D
Stražišče
Transvestitska svatba gostuje
Jutri, v soboto, 30. januarja, ob 20. uri bo v Kulturnemdomu v Stražišču ponovitev gledališke predstave Trans-vestitska svatba avtorja Vinka Möderndorferja, tokrat vrežiji Tineta Pintarja. Gre za prvo predstavo v letošnjisezoni, ki so jo pripravili v KUD Jože Papler Besnica. Ko-nec prejšnjega leta so se uspešno predstavili v domačiBesnici s štirimi predstavami, ki so bile vse odlično obis-kane, decembra so še gostovali v Podblici, sedaj pa za-čenjajo serijo gostovanj po bližnji in daljni okolici Kra-nja. I. K.
Kranj
Svetosavska proslava
Jutri, v soboto, 30. januarja, ob 19. uri se bo v dvorani KSPrimskovo začela Svetosavska proslava, ki jo pripravljaSrbsko kulturno prosvetno društvo Sveti Sava Kranj. VKulturnem programu bodo nastopile otroške, odrasle inveteranske folklorne skupine ter pevci in pevke kulturnihsrbskih društev, ki delujejo v Kranju, SKPD Sveti Sava,SKD Petar Kočić in KD Brdo. Kot gost bo nastopila Fol-klorna skupina Mladost Ljubljana. I. K.
Tržič
Nastop otroških gledališč
Območna izpostava JSKD Tržič prireja danes dopoldnev Kulturnem centru Tržič srečanje otroških gledališkihskupin iz občine Tržič. Šolarji iz Loma bodo nastopili vpredstavi Miškin dežnik, učenci OŠ Bistrica v igri Okam-nela vrtnica, otroška igralska skupina POŠ Podljubelj pav igri Modra vrtnica. Učenci dramskega krožka OŠ Križese bodo predstavili z igro Pepelkin čevelj, učenci dram-ske skupine razredne stopnje OŠ Tržič z igro Ko so mišiglavne, njihovi sošolci s predmetne stopnje pa z igro Bu-talci. S. S.
Visoko na steni čakalnice na železniški postaji v Kranju soše vedno na ogled stripi Andreja Štularja. / Foto: Gorazd Kavčič
Člani dramske skupine KUD Pod lipo Adergas
Za vas beležimo čas
Ogrejte srce vaši najdražji ali najdražjemu s toplo inmehko odejo po akcijski ceni: 25 evrov + poštnina
Odeja je iz mešanice bombaža in akrila, v velikosti150x200 cm.
Prevzem odeje priporočamo na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4v Kranju (nasproti glavne avtobusne postaje). Na vašo željo vam jo pošljemo tudi po pošti.
Odeja je lahko odlično darilo zabližajoče se valentinovo!
ww
w.g
oren
jski
gla
s.si
V mrzlih dneh se nič ne
prileže bolj kot crkljanje pod
toplo, pisano odejo.
04 PETEK_29. 01. 2010
SANJE, VROČA ŽEMLJICA
PETEK, 29. 1.
10.55 Spremenilo mi je življenje 11.45 Nesna-gi za petami 12.15 Urgenca 13.05 Medij 13.55Napaka? 14.20 Družinsko drevo 15.10 Pedia-trična bolnišnica 15.35 Zdravnice 16.25 Darživljenja 17.15 Zamolčane zdravniške zgodbe18.05 Spremenilo mi je življenje 19.00 Družin-sko drevo 19.50 Pediatrična bolnišnica 20.15Mestni zdravniki 21.05 Zločini v Avstraliji21.55 Ženske za rešetkami 22.45 Resnični zlo-čini 23.35 Dokazi
06.00 Maščevanje ljubezni, 26. del 06.55 Lo-renzeva žena, 91. del 07.50 Judeževa žena, 35.del 08.45 V iskanju očeta, 24. del 09.40 Usoda,63. del 10.30 Miza za tri, 50. del 11.25 Kriva teljubezni, 47. del 12.20 Družinske vezi, 85. del13.10 Judeževa žena, 35. del 14.05 V iskanjuočeta, 24. del 15.00 Nikoli ni prepozno, 100. del15.55 Miza za tri, 50.-51. del 17.40 Maščeva-nje ljubezni, 26. del 18.35 Nikoli ni prepozno,101. del 19.30 Usoda, 63. del 20.20 Miza za tri,51. del 21.10 Nikoli ni prepozno, 101. del22.05 Družinske vezi, 85. del 23.00 Sanjski mo-ški, 22. del 23.55 Judeževa žena, 35. del
SOBOTA, 30. 1.
09.45 Živalski čudeži 10.30 Katastrofe stoletja11.20 Anatomija katastrofe 12.10 Reševanjeotrok 13.05 Družinsko drevo 13.55 Dar življe-nja 14.45 Živalski čudeži 15.30 Katastrofe sto-letja 16.20 Anatomija katastrofe 17.10 Zdrav-nice 18.00 Družina v stiski 19.00 Zlobno 19.50Zločin in kazen 20.15 Na meji normalnega21.05 Zločini v Avstraliji 21.55 Policijske enote22.45 Zlobno 23.35 Najbolj krvavi umori00.25 Na meji normalnega
06.00 Igralci v telenovelah, 52. del 06.55 Jude-ževa žena, 31.-35. del 11.20 Kuhamo s slavni-mi, 13. del 12.20 Nikoli ni prepozno, 97.-101.del 16.50 Sanjski moški, 13. del 17.40 MariaRosa išče ženo, 78. del 18.35 Igralci v telenove-lah, 52. del 19.30 Moške zgodbe, 18. del 20.30Tako je življenje, 25. del 21.25 Živijo! 23.00 Do-nja Flor, 7. del 23.55 Življenje z Anito, 5. del
NEDELJA, 31. 1.
08.55 Zasebna življenja: Mali veliki ljudje09.45 Živalski čudeži 10.30 Katastrofe stoletja11.20 Anatomija katastrofe 12.10 Reševanjeotrok 13.05 Družinsko drevo 13.55 Zasebnaživljenja: Mali veliki ljudje 14.45 Živalski čudeži15.30 Katastrofe stoletja 16.20 Anatomija ka-tastrofe 17.10 Zdravnice 18.00 Nesnagi za pet-ami 18.55 Nepojasnjene skrivnosti 19.45 Hišastrahov 22.15 Nepojasnjene skrivnosti 23.00Srhljivo 23.50 Nepojasnjene skrivnosti
Romantica 06.00 Idealen par, 1. del 06.55Miza za tri, 47.-51. del 11.20 V kuhinji z Ange-lom in Mario, 6. del 12.20 Maščevanje ljubezni,22.-26. del 16.50 Sanjski moški, 14. del 17.40Maria Rosa išče ženo, 79. del 18.35 Idealen par,1. del 19.30 Moške zgodbe, 19. del 20.30 Takoje življenje, 25. del 21.25 Živijo! 23.00 DonjaFlor, 8. del 23.55 Življenje z Anito, 6. del
PONEDELJEK, 1. 2.
10.55 Spremenilo mi je življenje 11.45 Nesnagiza petami 12.15 Urgenca 13.05 Medij 13.55Napaka? 14.20 Družinsko drevo 15.10 Pediatrič-na bolnišnica 15.35 Zdravnice 16.30 Dar življe-nja 17.20 Zamolčane zdravniške zgodbe 18.05Spremenilo mi je življenje 19.00 Družinsko dre-vo 19.50 Pediatrična bolnišnica 20.15 Mestnizdravniki 21.05 Jasnovidni detektivi 21.55 Žen-ske za rešetkami 22.50 Moč, oblast in pravičnost23.35 Dokazi 00.00 Mestni zdravniki
06.00 Maščevanje ljubezni, 27. del 06.55 Loren-zeva žena, 92. del 07.50 Judeževa žena, 36. del
08.45 V iskanju očeta, 25. del 09.40 Usoda ime-na, 64. del 10.30 Miza za tri, 51. del 11.25 Krivate ljubezni, 48. del 12.20 Družinske vezi, 86. del13.10 Judeževa žena, 36. del 14.05 V iskanjuočeta, 25. del 15.00 Nikoli ni prepozno, 101. del15.55 Miza za tri, 51.-52. del 17.40 Maščevanjeljubezni, 27. del 18.35 Nikoli ni prepozno, 102.del 19.30 Usoda, 64. del 20.20 Miza za tri, 52.del 21.10 Nikoli ni prepozno, 102. del 22.05Družinske vezi, 86. del 23.00 Sanjski moški, 23.del 23.55 Judeževa žena, 36. del
TOREK, 2. 2.
11.45 Nesnagi za petami 12.15 Urgenca 13.05Medij 13.55 Napaka? 14.20 Družinsko drevo15.10 Pediatrična bolnišnica 15.35 Zdravnice16.30 Zasebna življenja: Ljudje brez nog 17.20Zamolčane zdravniške zgodbe 18.05 Spreme-nilo mi je življenje 19.00 Družinsko drevo19.50 Pediatrična bolnišnica 20.15 Mestnizdravniki 21.05 Jasnovidni detektivi 21.55Ženske za rešetkami 22.50 Moč, oblast in pra-vičnost 23.35 Dokazi 00.00 Mestni zdravniki
06.00 Maščevanje ljubezni, 28. del 06.55 Lo-renzeva žena, 93. del 07.50 Judeževa žena, 37.del 08.45 V iskanju očeta, 26. del 09.40 Usoda,65. del 10.30 Miza za tri, 52. del 11.25 Kriva teljubezni, 49. del 12.20 Družinske vezi, 87. del13.10 Judeževa žena, 37. del 14.05 V iskanjuočeta, 26. del 15.00 Nikoli ni prepozno, 102. del15.55 Miza za tri, 52.-53. del 17.40 Maščeva-nje ljubezni, 28. del 18.35 Nikoli ni prepozno,103. del 19.30 Usoda, 65. del 20.20 Miza za tri,53. del 21.10 Nikoli ni prepozno, 103. del22.05 Družinske vezi, 87. del 23.00 Sanjskimoški, 24. del 23.55 Judeževa žena, 37. del
SREDA, 3. 2.
10.55 Spremenilo mi je življenje 11.45 Nesna-gi za petami 12.15 Urgenca 13.05 Medij 13.55Napaka? 14.20 Družinsko drevo 15.10 Pedia-trična bolnišnica 15.35 Zdravnice 16.30 Darživljenja 17.20 Zamolčane zdravniške zgodbe18.05 Spremenilo mi je življenje 19.00 Družin-sko drevo 19.50 Pediatrična bolnišnica 20.15Mestni zdravniki 21.05 Jasnovidni detektivi21.55 Ženske za rešetkami 22.50 Moč, oblastin pravičnost 23.35 Dokazi
06.00 Maščevanje ljubezni, 29. del 06.55 Lo-renzeva žena, 94. del 07.50 Judeževa žena, 38.del 08.45 V iskanju očeta, 27. del 09.40 Usoda,66. del 10.30 Miza za tri, 53. del 11.25 Kriva teljubezni, 50. del 12.20 Družinske vezi, 88. del13.10 Judeževa žena, 38. del 14.05 V iskanjuočeta, 27. del 15.00 Nikoli ni prepozno, 103. del15.55 Miza za tri, 53.-54. del 17.40 Maščeva-nje ljubezni, 29. del 18.35 Nikoli ni prepozno,104. del 19.30 Usoda, 66. del 20.20 Miza za tri,54. del 21.10 Nikoli ni prepozno, 104. del22.05 Družinske vezi, 88. del 23.00 Sanjskimoški, 25. del 23.55 Judeževa žena, 38. del
ČETRTEK, 4. 2.
10.55 Spremenilo mi je življenje 11.45 Nesnagiza petami 12.15 Urgenca 13.05 Medij 13.55Napaka? 14.20 Družinsko drevo 15.10 Neverjet-no 15.35 Zdravnice 16.30 Mala Charlotte 17.20Zamolčane zdravniške zgodbe 18.05 Spremenilomi je življenje 19.00 Družinsko drevo 19.50 Ne-verjetno 20.15 Mestni zdravniki 21.05 Jasnovid-ni detektivi 21.55 Ženske za rešetkami 22.50Moč, oblast in pravičnost 23.35 Dokazi
06.00 Maščevanje ljubezni, 30. del 06.55 Lo-renzeva žena, 95. del 07.50 Judeževa žena, 39.del 08.45 V iskanju očeta, 28. del 09.40 Usoda,67. del 10.30 Miza za tri, 54. del 11.25 Kriva teljubezni, 51. del 12.20 Družinske vezi, 89. del13.10 Judeževa žena, 39. del 14.05 V iskanjuočeta, 28. del 15.00 Nikoli ni prepozno, 104. del15.55 Miza za tri, 54.-55. del 17.40 Maščeva-nje ljubezni, 30. del 18.35 Nikoli ni prepozno,105. del 19.30 Usoda, 67. del 20.20 Miza za tri,55. del 21.10 Nikoli ni prepozno, 105. del22.05 Družinske vezi, 89. del
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
”Včeraj sem imel zares čudo-vite sanje! Sanjal sem na-mreč, da sem zadel sedmicona lotu! Živo se spominjamveselja, ki je preplavilo mojetelo in duha. Zavedal sem se,da je konec mojih skrbi gledemateriala. Pred kratkim semodprl s. p. So mogoče sanjepovezane s mojim poslom?"
Niko
Dragi Niko,naloga sanjske razlage je,da na podlagi zbranih oz.opisanih informacij razvoz-la govorico sanj, ki vsebujepomembne namige za aktu-alno in prihodnjo življenj-sko situacijo. Pri tem se leredki zavedajo, da ima po-glavitno nalogo sanjalecsam, saj so pri opisu sanjpomembni še najmanjši de-tajli. Vzrok je čisto preprost:simboli ali sanjsko dogaja-
nje, ki se dotikajo nas oseb-no, se zlahka spregledajo,ker so nam včasih že karpreveč znane. Sanje so raz-deljene v dele. Uvodu sledi-ta osrednje dogajanje in po-časni konec, v katerem seponavadi skriva rešitev ak-tualnega problema. Nači-nov razlage je veliko, ven-dar se večinoma razlagajokronološko - torej od začet-ka do konca. Kljub kratke-mu opisu svojih sanj si po-dal za razlago zelo dragoce-ne podatke: občutki v sa-njah: veliko veselje in brez-skrbnost, s katerimi si se tudiprebudil; trenutne življenj-ske okoliščine: ravno si stopilna pot samostojnega podjet-nika; lastni Jaz v sanjah: vsanjsko dogajanje si vpletenkot edini in glavni akter;sanjski simboli: loterija, do-bitek, sedmica ali številka 7,
veselje, sreča; govorica sanj:sanje zrcalijo tvojo trenutnoživljenjsko situacijo v zvezi sposlom. Lahko pričakuješ te-žave, končni izid pa bo zelopozitiven. Prepoznavanje sta-rih vzorcev: spomni se težav-nih obdobij iz svojega življe-nja in načinov, kako si se ved-no znova postavil na noge;razlaga simbolike: čeprav jetvoj dobiček izrecno deklari-ran kot glavni dobitek na lo-teriji, ga povezujemo z iz-gubami in nazadovanji v fi-nančnih zadevah ali na po-dročju medosebnih odno-sov. Tudi ljudska tradicijasvari po takšnih sanjahpred posli, ki temeljijo naraznih špekulacijah in kate-rih končni rezultat ni pred-vidljiv: loterija: neuspehi vposlu; sreča v igri: izguba de-narja; utrpel boš veliko škodo;neprijetne novice. Kljub te-
mačnim napovedim ne gremetati "puške v koruzo".Težave s poslom so prehod-ne narave, kar potrjujetasedmica in občutek velikegaveselja in brezskrbnosti.Občutek veselja je simboltvoje uravnovešene in opti-mistične biti, ki te vednoznova dviga - tudi v težkihčasih. Perzijci povezujejo stem simbolom veliko novihmožnosti za napredek, pravtako pa bosta sreča in us-peh v prihodnosti tvoja stal-na spremljevalca. Sedmicaje simbol materializacije du-hovne energije. Potrjuje, date začetne težave ne bodovrgle iz tira. Premagal inprerasel jih boš z novoustvarjalno močjo in energi-jo - kot še vedno do sedaj.Tudi ljudska tradicija napo-veduje s sedmico dovrše-nost poslov in veliko srečo.
agrebška Arenabo februarja gosti-la Depeche Mode,marca LeonardaCohena in Ramm-
steine, aprila se boste spre-hajali z dinozavri, maja papride Metallica na zagrebškihipodrom. Slovenci trenutnopričakujemo nastop Plavegaorkestra, vmes bo še nekajvalentinovih odrskih sladkor-čkov, tiste, ki poznate me-hiško pevko Anahi, pa najrazveselimo, da bo Slovenijoobiskala marca.
Anahi je svetovno turnejoMi Delirio pričela 3. novem-bra 2009 v Sao Paulo, Brazi-
lija. Nadaljevala jo je po Ar-gentini, Čilu in Venezueli.Marca 2010 prihaja v Evropo.Na koncertih prepeva takopesmi iz novega albuma kottudi stare, oboževalcem do-bro znane pesmi kot Apertu-ra Delirante, Desesperada-mente Sola, Algún Día, TalVez Después, Medley (ComoCada Día/No Digas Nada),Just Breathe, Mala Suerte,Súperenamorandome, Sálva-me, Claveles Impotados, Pre-sentación Músicos, ProbaditaDe Mi, Despedida.
Nekdanja članica skupineRBD se bo 12. marca ob 20.uri ustavila tudi v mali dvo-rani Hali Tivoli, vendar je vprodaji le štiri tisoč vstopnic,od tega jih je tisoč takoj pošlo.
MEHIKA V MALITIVOLSKI DVORANI
Alenka Brun
ZTV SPORED
RADIO TRIGLAV JESENICE, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, JESENICE
ODGOVARJA ANITA DI GRAZIA
POVEJ, KAJ SANJAŠ
amcy je povedal,da je bil zanj in Ka-tyo velik šok, ko staizvedela za odloči-tev tretjega člana
skupine Roberta, da v svo-jem življenju zaključuje po-glavje, ki se mu reče Skater.Zasedba bi morala praznova-ti peti rojstni dan, a kot kaže,bo prihodnje leto prvega.
Roberto je v svoji izjavimed drugim zagotovil, da je
razlog za njegov odhod izskupine osebne narave, sajse je odločil, da je čas, da sebolj posveti svoji družini -ženi in hčerkici Evi Shana-yi. "Razšli smo se prijatelj-sko, zato bi se ob tej prilož-nosti rad zahvalil Samcyjuin Katyi za sodelovanje."
Roberto še poudarja, da jenjegova odločitev dokonč-na, hkrati pa zagotavlja, da to ni konec skupine Ska-ter, pač pa njen nov zače-tek. O njeni usodi bo sedajodločal duet.
IZ SKUPINENASTAL DUET?Najprej so bili, če se še prav spomnimo, Skuter,potem se je zapletlo pri imenu, pa so 'u' zamenjaliz 'a' in skupina se je preimenovala v Skater.
Alenka Brun
S
Foto
: arh
iv s
kupi
ne
Foto
: arh
iv p
evke
PETEK_29. 01. 2010 05
HUMOR, POTOPISRADIJSKI SPOREDI
Radio Kranj, 97,3 Mhz(www.radio-kranj.si/progrm.php)
Pred vami je petkov program, ki prinaša v jutranjem terminu ob7.30 Zlato jutro in nagradno vprašanje. Če ste bolj zaspanevrste, potem prisluhnite rubriki Kranj ni več zaspan, ko vasbomo ob 8.45 informirali o pomembnih petkovih dogodkih, kijih ne smete preslišati, pa tudi, koliko novih rojstev se je zgodi-lo čez noč. Današnja Tema dneva bo govorila o pravkar končaniseji Mestne občine Kranj. Z županom se bomo pogovarjali onačrtih za prihodnost Kranja. Ob 11.30 ne pozabite, da vambomo podarili že drugo vinjeto, ob 17.15 bomo gostili skupinoKontrabant. Kdor v soboto zgodaj vstane, potrebuje dober Pre-gled dogodkov minulega tedna, prisluhnite mu ob 6.30. Vsobotni Temi dneva boste zvedeli vse o kulturnem utripu Kran-ja, hkrati pa se bomo oglasili tudi iz enega od slovenskih krajev,ob 18.15 pa se selimo na Tirolsko. Nedeljski glasbeni gost ob9.10 pa bo Vanja Kuštrin. Če bi radi kupili, morda prodali, potemboste ob 12.15 nastopali v rubriki Mali oglasi. Radijska razgled-nica pa vas tokrat popelje proti Šmarjetni gori. Ob 16.15 ne za-mudite oddaje o Eskimih. Ne pozabite tudi na Snop, skupninočni program od 24. ure do 5. ure zjutraj. Ponedeljek je dan zaoddajo Se res poznamo, razkrili bomo vse podrobnosti o zan-imivi turistični delavki Michaeli Haberl Houski. Popoldne bomonadaljevali športno, gorenjski Parnas pa vas čaka s svojim kul-turnim objemom ob 19.15.
Radio Potepuh, 91,0 Mhz (TELE-TV in SAT-TV)(www.potepuh.com)
Radio Ognjišče, 102,3, 104,5 in 105,9 Mhz(www.ognjisce.si/napovednik/napovednik.htm)
V petek ob 18.15 bo prof. Ocvirk v oddaji Spoznanje več, pred-sodek manj nadaljevali premišljevanje o preganjanju ljudizaradi vere. Svet na dlani Madagaskar. Otok bomo spoznavalis tamkajšnjim misijonarjem p. Pepijem Lebrehtom. Bodite znami ob 20.30. Nedelja med drugim prinaša novost. Ob 19.45bomo z jezuitom p. Damjanom Ristićem prvič premišljevalipo metodi lectio divina. V ponedeljek ob 16.10 vabljeni kposlušanju rubrike Zakladi naše dediščine, v kateri bomo imeliv gosteh pevko, pravljičarko in zbirateljico Ljobo Jenče. Pred-stavila bo svoj nov projekt, zgoščenko in pesmarico ljudskihpesmi, z naslovom Je šla meglica z'jezera.
Radio Triglav, 96,00 Mhz (www.radiotriglav.si/spored/)
Danes bomo ob 15.10 predstavili Gimnazijo Škofja Loka. Ob16. uri bo na vrsti Razgled s Triglava na občino Bled. Tedenskipregled boste slišali ob 18.10. Po 19. uri bomo spremljali hoke-jsko tekmo v ligi EBEL. Acroni bo gostoval v Linzu. Sobotnojutro bo otroško. Ob 11.10 bo na vrsti Razgled s Triglava naobčino Žirovnica, popoldan bo več ali manj namenjen odda-jam stalnicam. V nedeljo boste malo po 9. uri slišali Triglavskokuhalnico, male oglase bomo sprejemali po 11. uri, po 19. uribomo spremljali hokejsko tekmo v ligi EBEL. Jeseničani bododoma igrali z Olimpijo. V ponedeljek bo program po 13. uri vznamenju športa, ob 15.10 bomo predstavili Višjo strokovnošolo za gostinstvo in turizem Bled. Ob 16. uri bo na vrsti"Raz-gled s Triglava na občino Kranjska Gora. V torek bomo pred-stavili Gimnazijo Jesenice, ob 16. uri boste lahko slišali pregleddogodkov v občini Bohinj, po 19. uri bomo spremljali hokejskotekmo v ligi EBEL. Acroni bo doma igral s Sapo. V sredo ob15.10 bomo predstavili Visoko šolo za zdravstveno nego Je-senice, četrtkov popoldan pa bo v znamenju kulture.
Radio Sora, 91,1 Mhz(www.radio-sora.si)
Danes ob devetih vas bomo povabili na jutrišnje smučanje postarem v Škofjo Loko. V sobotnem kvizu ob devetih bomogostili AMZS bazo v Kranju, kasneje preverili utrip na Mest-nem trgu in Starem vrhu. Naš tokratni nedeljski gost ob de-vetih bo legendarni televizijec Mito Trefalt, v kmetijski oddajiob enajstih bomo govorili o razstavi Dobrote slovenskihkmetij, popoldne pa bo oblikovala Jana Jenko. V ponedeljekob devetih bomo spraševali poslanca Milenka Ziherla, v torekpripravili prvo v sklopu treh oddaj z naslovom Ujemimosonce. V sredo ob devetih boste izvedeli, kaj se bo v februar-ju dogajalo v Prešernovem gledališču v Kranju, v županoviurici ob enajstih obiskali občino Žiri, popoldne minute name-nili planincem, zvečer pa spet govorili o glasbi. V četrtekdopoldne ne bo manjkala nepogrešljiva rubrika Vprašanja inpobude, ob pol enih boste lahko glasovali za zdravnika, obpol petih popoldne pa bomo v studiu gostili vrtnarskega mo-jstra Slavka Zgonca.
h, sem se v prvisekundi prestra-šil dvajset ur pre-pozno in hkratiše kakih sto kilo-
metrov predaleč, ko semopazil, da sem nekje izgubilsvojo mapo z vsemi kontak-ti, telefonskimi številkami inelektronskimi naslovi fantoviz moje ukrajinske naveze(Anžeta, Michaela in Milo-ša). Pa ni bilo tako hudo, kra-tek sprehod po mobitelu inpo strežniku in arhivu mojeelektronske pošte mi je vse
te ljudi vrnil nazaj. Namreč,v Sighisoari, kjer je celo sta-ro mesto sredi obnove, smonašli tudi simpatično restav-racijo, ki je v kleti imela takoimenovani cyber cafe, kismo ga že nujno potrebovali,saj nas je zanimalo, kakšnoin za koliko denarja stanova-nje nam je v Kijevu rezervi-ral naš še neznani prijateljMichael. Michael je zapo-slen pri Kranjčanu AnžetuJerebu, ki že precej let živi vKijevu, kjer ima oglaševal-sko agencijo. Pogledamo"maile" in preberemo, dabomo imeli tri dni na voljostanovanje za 50 evrov v bli-žini njihove agencije. Zra-ven smo na ogled dobili šeslikice stanovanja in sevedasmo bili navdušeni. Videtije, da tako močno, da semmapo s podatki pozabil karob računalniku v cyber cafe-ju.
Zadovoljni zaradi veselenovice in bolj predvidljiveprihodnosti, ki smo si joobetali teden dni kasneje,smo se sprehodili še po me-stecu, kolikor so bile sevedaulice prehodne in bili smoočarani. Sighisoara bo čeznekaj let zagotovo pravi turi-stični biser Romunije.
Igor Kavčič
U
S spačkom do Kijeva in nazaj (21)
POZABLJENO ”NA INTERNETU” Katastrofa, sem pomislil, ko sem sto kilometrov proč opazil, da sem v internet cafeju pozabil vse papirje s kontakti mojih "Ukrajincev". Pa ni bilo tako.
Aljaž v "našem" cyber cafe-ju. Ja, v Romuniji ni več težav v povezavi s svetom.
Mesto je precej razkopano, a tudi čez kupe peska so takileantikvariati prav očarljivi.
Kam zdaj, naravnost ali nadesno? Ko bo mesto obnovljeno, ne bo več dilem.
Mali brat
Kljub temu da strokovnakomisija za talentirane še niizdala svojega izbora, kdo jeres talent in kdo ne, mi jeMalemu bratu že uspelo iz-vedeti, kdo je bil po mnenjustrokovne komisije nedvo-mno največja zvezda na jese-niškem predizboru, hkratipa sem odkril tudi imena ne-kaj drugih "potnikov" v na-daljnje izbore TV šova Slove-nija ima talent. Da ne bomzavlačeval, grem kar k stvari.Na jeseniški izbor se je meddrugim prijavila tudi mladapianistka Melanija Alagić, kije v očeh strokovne komisijeza talente postala nespornazmagovalka. V komornemvzdušju je pred komisijo naklavir zaigrala zahtevnoskladbo Kuža pazi. Ha, seve-da punca ni igrala z rokami,kot to običajno počnejo pia-nisti, ampak je zaigrala z no-gami, natančneje s spod-njim delom stopal. "Že od
rane mladosti sem si želelaigrati na klavir, a sem se vse-lej, kadar sem z rokami zače-la drseti po tipkah, razburilatako močno, da sem nemu-doma bruhnila na tipke.Sami si lahko predstavljate,kako zahtevno je bilo potemčiščenje tipk in rež med nji-mi. Po šestih bruhanjih some vrgli iz glasbene šole,zdravnik pa je predlagal, najposkusim z nogami. Zdajsem se z nogami naučila ig-rati že veliko skladb iz sveto-vne zakladnice klavirskeglasbe, od Mozarta do Lizsta,od Chopina do Čajkovskega,od Bacha do Oliverja Drago-jevića, Jana Plestenjaka inRicharda Wagnerja. A zakajsem tukaj zaigrala samoKuža pazi? Zato, ker bomkaj več pokazala na nasled-njih izborih za največjega ta-lenta v Sloveniji," je poveda-la še ne 16-letna MelanijaAlagić s Hrušice.
Naj vam izdam še nekajimen in njihovih talentov, ki
se jim je uspelo iz Kranjaoziroma Jesenic uvrstiti na-prej. Janko Rezec iz Aderga-sa se s kladivom tolče po ko-lenu in pri tem ustvarja me-lodijo iz filma Srečno Kekec,Luki Sveder z Gogalove uliceje izjemno rahločutno inpretanjeno v molovskem na-činu zapel refren Avseniko-ve Golice, uspešna je bilatudi pevka z umetniškimimenom Busan Soyle, men-da doma z Dašnice pri Že-leznikih, ki je izvajala pesem
Britanke Susan Boyle Ja samsanjala njega. Branislav Do-bošić iz Podlubnika v ŠkofjiLoki je predstavil izjemen in-strumental pesmi Tišina, kijo poznamo s pokopališč. Ti-šino je zaigral na bobne. Šeeno talentirano Gorenjkoimamo, Aliso Bledec z Ble-da, ki si z nožnim palcemlahko vrta po nosu in pri temizpod pazduhe izvaja Mozar-tovo Malo nočno glasbo. To-liko na kratko, Mali bratostaja s talenti.
DO KONCA TALENTIRAN KUŽA PAZITV šov "Slovenija ima talent" je minuli teden gostoval tudi na Gorenjskem, namreč v Kranju in na Jesenicah, kjer sta bila dva predizbora, na katerih naj bi dobili kakšnega resnično talentiranega državljana.
Foto
mon
taža
: Ju
Wan
06 PETEK_29. 01. 2010
ZA KRATEK ČAS
HOROSKOPTANJA in MARICA
"Sreda"
Pred nekaj leti sem srečala mo-škega, za katerega sem menila,da je ljubezen mojega življenja.Dano mi je bilo občutiti življe-nje samo, bila sem resničnojaz. A poti so se razšle. Z dolgo-letnim partnerjem sicer bivavaskupaj, a ljubezni ni. Se bo se-danja partnerska zveza obdr-žala? Kaj pa ljubezen izpredlet? Lahko kaj pokomentiraš?
Velikokrat se usoda z namipoigra in življenjske poti sekrižajo, ko najmanj pričakuje-mo. Zveza, ki jo imate, vasvsak dan bolj hromi in nadaljši rok se ne bo obdržala,saj tako ne more iti naprej.Kot že sami pravite, to nistevi, ampak nekaj, kar ste iz obu-pa in nemoči oblikovali, daste lahko živeli. V tistem tre-nutku v preteklosti je bilo ne-mogoče, da bi se ljubezenobdržala, in poti so se razšle,
ker res ni bilo drugega izho-da, a to je bilo takrat. Časvaju je izoblikoval in samovprašanje časa je, kdaj se va-jine poti spet križajo. Moj na-svet je, da poiščete kontakt ins tem pospešite, da pride dosrečanja in potem je samo šepot naprej, vse ostalo se boreševalo sproti. Lep pozdrav.
"Brez šifre"
Odgovorili ste mi pred kakš-nim letom, a imam sama prisebi znova nekaj vprašanj. Za-nima me, ali bom letos konč-no zbrala voljo in dokončalaštudij. Prav tako me občasnoskrbi za službo. Kako mi kažena finančnem področju? Nakoncu me še zanima, ali mi bosploh kdaj namenjeno postatimati. Hvala za odgovor, vašorubriko z veseljem prebiram!
Pozabili ste pripisati šifro,upam, da boste našli odgo-
vor. Volja bo in študij se do-konča. Glede službe vam nevidim posebnih sprememb,gre naprej kot do sedaj. Kas-neje čez kakšno leto se vamodpira možnost za novo za-poslitev in sprejeli jo boste.Finančni preobrat pričakujtev sredini leta, neke zadevese vam sprostijo in lažje bo-ste zadihali. Namenjenovam je postati mati in vse-kakor rodite otroka, ki vambo največje veselje in srečav življenju. Želim vse lepo.
"Usoda"
Zanima me, kaj lahko priča-kujem v ljubezni. Živim sku-paj s partnerjem in imavaotroka. So obdobja, ko se za-vedam, da to ni to, da bi vsemoralo biti drugače, a več odtega ne zmorem. Bom kdajzbrala pogum in šla z otro-kom svojo pot? Kaj pa šola,mi jo uspe dokončati?
Obdobij, ko se zavedate, daniste ne srečni ne ljubljeni,bo vse več. In v pravem dolo-čenem trenutku boste vstaliin odšli. Ne gre drugače. Pre-hitro ste verjeli v obljube inbili prepričani, da je že samoto dovolj, da ga imate radi.Spremenil se ne bo, to zdajže veste. Ni pripravljen vla-gati v dom in ne v vajinegaotroka, pa s tem ne mislimfinanc, ampak vse drugevrednote, ki so spremljevalkekvalitetnega življenja. Imatevso podporo staršev in spre-jeli boste njihovo pomoč, sajvam želijo samo dobro. Čakavas nova ljubezen in tudiotroke boste še imeli. Pri štu-diju vam ne vidim nobenihtežav, samo tako naprej invse bo v redu. Srečno.
TANJA ODGOVARJA
KAJ NAM PRINAŠA TA TEDENŽe zjutraj bomo zaznali, da je pred nami dober, srečendan. Vse možnosti bomo dobro izkoristili in ne bi si mogliželeti boljšega.
30. januarja 2010Sobota Tina, Jacinta, Feliks
Obeta se zelo miren in hkrati zanimiv dan. V krogu naj-bližjih se bomo počutili najbolje, zato nam ne bo trebaiskati drugačne sprostitve.
1. februarja 2010PonedeljekIgo, Nace, Gita
Raznim prepirom in nesoglasjem se bo le nekaterim uspe-lo izogniti. Ker ima vsak zakaj svoj zato, je tudi slabo lah-ko za nekaj dobro.
2. februarja 2010TorekLjuba, Malči, Ana
Dober dan je pred nami za reševanje starih težav. Velikopriložnosti bo za nove uspehe in zanimivi pogovori tako vposlovnosti kot na osebnem področju.
3. februarja 2010SredaBlaž, Oskar, David
Splet raznih nepričakovanih dogodkov bo sprožil dvome innemir. A ker bo na koncu dobro za vse, ni potrebe po pre-tirani paniki. Hitimo počasi.
4. februarja 2010ČetrtekBojana, Andraž, Jane
Najbolj pridnim se obeta uspešen delovni dan, tistim malomanj pridnim pa odlog obveznosti s pridihom kančka sla-be vesti. Dobre novice ...
5. februarja 2010PetekAgata, Izidor, Sanja
31. januarja 2010NedeljaIvan, Vika, Vanja
Elektronski naslov, kamor lahkopošiljate vprašanja:[email protected]
Naporni sestanki in razni drugi razgovori nam znajo posr-kati vso skrito zalogo energije. Šele na koncu dneva se vseskupaj sprosti.
Oven (21. marca - 21. aprila) Čeprav bi še tako radi, vam ne bo uspelo, da bi si privoš-čili dan oddiha. No, saj v tem tednu ne. Sprva vas bo tospravilo v slabo voljo, kasneje pa se bo izkazalo, da jetako še najbolje. Nekdo, od kogar sploh ne pričakujete,vas bo prijetno presenetil.
Bik (22. aprila - 20. maja)Šele na koncu tedna boste spoznali, oziroma se zaveda-li svojih napak, ki ste jih sprožili. Prizadeli ste druge in ra-zočarali sebe. Ker ne poslušate dobro, vam pride do be-sednega nesoglasja in se obremenjujete po nepotreb-nem.
Dvojčka (21. maja - 21. junija)Način življenja in samega razmišljanja, vse se vam bopostavilo na glavo. Veliko stvari bo dobilo nov smisel,saj boste videli z drugačnimi očmi. Vse, kar je črno, sebo spremenilo v belo, vse, kar je slabega, bo postalodobro.
Rak (22. junija - 22. julija)Imeli ste velike načrte, za katere niste dopustili možno-sti, da se ne uresničijo. In kar naenkrat se potem vse po-ruši in ni nobenega smisla več. Ne delajte panike. Vse sebo dobro rešilo, čeprav v zadnjem trenutku.
Lev (23. julija - 23. avgusta)Še ne dolgo nazaj ste se jezili, kaj vse bi v preteklosti lah-ko naredili, če bi vedeli, kakšne dobre možnosti so bile.V sredini tedna se vam spet približa ista, oziroma enakapriložnost. Bodite pozorni in ostanite odločni pri svojihnačrtih.
Devica (24. avgusta - 23. septembra)Slaba volja, žalostne in obremenjujoče misli, vse to in šekaj več, bo postalo samo grenak spomin. Znova bostenašli stvari, ki vas veselijo in napolnjujejo. Samo spozna-nje, da so vas nekateri zelo pogrešali, vas bo spravilo vdobro voljo.
Tehtnica (24. septembra - 23. oktobra) Ne samo, da boste drugim dopustili, da vas razvajajo,ampak boste tudi sami sebi posvetili več pozornosti. Ženekaj časa ste se počutili dokaj nestabilno in brez občut-ka varnosti težko živite. Zato vam bodo dogodki v temtednu zelo koristili.
Škorpijon (24. oktobra - 22. novembra)V trenutku boste hoteli vse spremeniti, pa ne zato, ker bise naveličali, ampak zato, ker ne boste znali občutiti pra-vega zadovoljstva. Ljubljena oseba se vam bo kar prevečprilagodila, kar pa ni vedno prav. Sobota bo vaš doberdan.
Strelec (23. novembra - 21. decembra)Osredotočili se boste bolj na nujne zadeve, saj se bostezavedali, da si tokrat ne morete privoščiti nobene zmede.Mir in stabilnost vam bo dala občutek potrditve in vsezadeve boste pozitivno izpeljali. Tokrat ne upoštevajtenobenih nasvetov.
Kozorog (22. decembra - 20. januarja)V tem tednu se vam obeta resnično nekaj lepega. Odnotranje sreče, ki vas bo napolnila, boste dobili pogum,in naredili boste korak, ki si ga že dolgo časa želite, aniste imeli zaupanja vase in v svoje odločitve. Presene-čenje ...
Vodnar (21. januarja - 19. februarja) Od veliko ljudi boste presenečeni, seveda prijetno in spetboste dobili nazaj občutek priljubljenosti, saj ste se zad-nje čase prevečkrat počutili zapostavljeni in nepotrebni.Poslovno se vam odpirajo dobre nove možnosti.
Ribi (20. februarja - 20. marca)V tem tednu se vam bo veliko dogajalo. Prevladala bo do-bra volja, čeprav boste neprestano razmišljali in boste lemalo pri stvari. Zaradi vaših uspehov boste dobili nekajzavistnih prijateljev, a spoznanje bo toliko bolj za vassamo v dobro.
TISOČ UGANKZA ODRASLEFranc Ankerst vam zastav-lja novo uganko. Odgovornam pošljite do torka pri-hodnji teden na SMS podšifro uganka, pripišiterešitev + ime in priimek naštevilko 031/69-11-11, ali popošti na Gorenjski glas,Bleiweisova cesta 4, 4000Kranj, s pripisom "Tisočugank za odrasle".
Kaj je neugledni hlebček,ni za ohcet, ne za krst,
je načičkan kot dreveščekin visok za dober prst?
Izžrebali in nagradili bomodva pravilna odgovora(enega, ki ga bomo prejelipreko SMS, in drugega, kiga bomo prejeli po pošti).Nagrado boste prejeli popošti. Pravilna rešitev zad-nje objavljene uganke seglasi dva konca. Medprispelimi odgovori smoizžrebali Valentino Celjer inSonjo Lotrič.
PETEK_29. 01. 2010 07
NAGRADNA KRIŽANKA
Predstavitev mode 19. stoletja, vožnje s kočijo, festival lajnarjev, tradicionalni recitali Prešernovih pesmi
Tisk cenzurirane zdravljice v Blaznikovi tiskarni, sejem domače in umetnostne obrti
Nastopi pevskih zborov in folklornih skupin
Nagrajenci križanke Zavoda za turizem Kranj, ki je bila objavljenav Gorenjskem glasu 29. decembra, so: 1. nagrado: promocijski paket - nagrado podarja ADRIATIC
SLOVENICA, d. d., prejme Cvetka Kern, Kranj; 2. nagrado: promocijski paket - nagrado podarja ADRIATIC
SLOVENICA, d. d., prejme Andreja More, Škofja Loka; 3. nagrado: promocijski paket - nagrado podarja ADRIATIC
SLOVENICA, d. d., prejme Boris Benedičič, Železniki; 4. nagrado: termo velur jakno - nagrado podarja SAVA, d. d.,
prejme Olga Kočan, Cerklje;5. nagrado: termo velur jakno - nagrado podarja SAVA, d. d.,
prejme Stanka Križnar, Šenčur;6. nagrado: termo velur jakno - nagrado podarja SAVA, d. d.,
prejme Pavel Lamberger, Podnart; 7. nagrado: menjava gum, nagrado podarja AVTOHIŠA KRANJ
prejme Slavica Šivica, Jesenice; 8. nagrado: nahrbtnik, nagrado podarja AVTOHIŠA KRANJ prejme
Tatjana Zupan, Tržič; 9. nagrado: majico, nagrado podarja AVTOHIŠA KRANJ prejme
Veronika Osolin, Kamnik.
Nagrade:1. nagrada - promocijski paket - nagrado podarja Adriatic Slovenica, d. d.; 2. nagrada - promocijski paket - nagrado podarja Adriatic Slovenica, d. d.; 3. nagrada - promocijski paket - nagrado podarja Adriatic Slovenica, d. d.; 4. nagrada - promocijski paket - nagrado podarja Si.mobil, d. d.; 5. nagrada - promocijski paket - nagrado podarja Si.mobil, d. d.; 6. nagrada - promocijski paket - nagrado podarja Si.mobil, d. d.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenihpolj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah dosrede, 10. februarja 2010, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4,4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskegaglasa pred poslovno stavbo.
08 PETEK_29. 01. 2010
ajprej smo seustavili v deželitreh src, Zdravi-lišču Radenci,sodobnem zdra-
viliškem kompleksu, ki go-stom ponuja zdravstvene inpreventivne programe, ute-meljene na dolgoletni tradici-ji učinkovitega zdravljenjarazličnih obolenj, motenj gi-balnega sistema ter boleznipresnove. Spoznali smo tudibujto repo - na krožniku seve-da, potem pa je sledila vožnjado Term Dobrna. Ogled ob-novljenega Park Hotela je bilše posebej zanimiv, saj je tanamenjen aktivnim gostom,kolesarjem in pohodnikom.
Terme Olimia so nas osupni-le. Ob ogledu notranjegakompleksa, ob razgibanostibazenov in posebnem desig-nu savn človek obstane. Kerso ob našem obisku gostilislovenske rokometaše, smodekleta poleg velikega srednjepečenega steaka odobravajo-če kimale še nad čim. Nasled-nji dan smo se udeležili še ti-skovne konference SSNZ,kjer sta nam Iztok Altbauerin predsednik skupščine An-drej Klasinc, sicer direktor za-nimivega hotela v rimskemslogu na Ptuju (v sklopuTerm Ptuj), predstavila števil-ke, rezultate in novosti skup-nosti, v kateri najdemo tre-nutno kar trinajst naravnihzdravilišč. Italijani prihajajoraje individualno, avstrijski
gost je bolj organiziran, Rusiostanejo več dni, upada paprisotnost nemškega gosta.Nizozemec ne potuje večsamo skozi, ampak ostaja vSloveniji. Tudi letos stavijo naSrbe in Črnogorce, pa tudiSlovenci ostajamo doma.Trendi se spreminjajo letno,prilagajanje je nujnost. Ljudjevse več povprašujejo od danesna jutri, kar pomeni precejspremenjeno logistiko.
Sledili so ogledi in predsta-vitev Thermane Laško, TermČatež in Term Krka na graduOtočec. V Laškem nas je ssvojo ekipo sprejel direktorRoman Matek, ki je strastenribič, izvedeli pa smo še, da solani začeli gradnjo Kongreshotela. V Termah Čatež nas jepričakala ženska ekipa. Velja-
jo za največji termalni bazen-ski kompleks pri nas, najboljpa ti navdušujejo otroke. Vprihodnosti pripravljajo pose-ben projekt plavajočih hišk,pa prenavljali bodo tudi. Enapomembnejših investicijTerm Krka pa je bilo lani od-prtje razširjenega golfskegaigrišča na Otočcu, ponosni sona svoj Talaso Strunjan, kjerbodo letos še investirali, vTermah Šmarješke Toplicebodo obsežno sanirali pri-ljubljeni leseni bazen tik nadvrelcem termalne vode, v Ter-mah Dolenjske Toplice noviHotel Balnea žanje pozivenodziv, Grad Otočec (tegaupravljajo) pa so sprejeli vprestižno mednarodno zdru-ženje hotelov, dvorcev in re-stavracij Relais&Chateaux.
DRUŽABNA KRONIKA
‘Začinjeni’ muzikal
Ena najuspešnejših dekliškihskupin vseh časov Spicegirls, ki so se razšle ob prelo-mu tisočletja, bodo znovaosvajale svet, tokrat z muzi-kalom. Muzikal Viva Foreverbo skozi njihove uspešnice
predstavil zgodbo skupine. Moči bosta združila nekda-nji menedžer Spice girls Simon Fuller in producentkaJudy Craymer, ki je zaslužna za velik uspeh muzikalaMamma Mia. Če bo šlo vse po načrtih, bo predstava nalondonske odre prišla v dveh, treh letih.
Sinu podaril avto
Sean "Diddy" Combs je svojemu sinu za16. rojstni dan podaril avto s šoferjem,255 tisoč evrov vrednega Maybacha. Narazkošni zabavi v newyorškem klubu M2Ultra Lounge, kjer je bila tudi MTV-jevakamera, ga je presenetil tudi s sedem ti-soč evri, kar naj bi mladenič že podaril
žrtvam potresa na Haitiju. "Gledati Justina, kako odra-šča, mi veliko pomeni. Vstopa v svet moških. Želim sivzeti čas, da mu povem, da ga imam rad iz vsega srca,"se je raznežil raper.
Igralec leta Clint Eastwood
Američani so v anketi Harris Poll za naj-boljšega igralca preteklega leta izbraliClinta Eastwooda, s prvega mesta je izri-nil Denzela Washingtona, ki je ta naslovosvajal zadnja tri leta, tokrat so mu pri-pisali tretje mesto. Na drugo se je prebilJohnny Depp, med ženskami je najvišje
mesto, četrto na lestvici, osvojila Sandra Bullock. Naj-ljubša ameriška televizijska osebnost je Oprah Winfrey,na drugem mestu pa debitant na lestvici, konzervativnitelevizijski in radijski voditelj Glenn Beck.
Največji film vseh časov
Znanstveno fantastični spektakel Avatarje v komaj šestih tednih v blagajne prine-sel 1,859 milijarde dolarjev in s tem po-stal najdonosnejši film na svetu. RežiserJames Cameron je premagal samegasebe, doslej je rekordni zaslužek pripadalnjegovemu filmu Titanik, s katerim so za-
služili 1,843 milijarde dolarjev. Avatar, poln posebnihefektov, velja tudi za najdražji film vseh časov, vanj sovložili najmanj tristo milijonov dolarjev in pet let dela.
NAJBOLJE, DA JIH OBIŠČETESkupnost slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) je z direktorjem Iztokom Altbauerjem na čelu organizirala dvodnevno študijsko popotovanje za novinarje po šestih zdraviliščih.
Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia in glavni marketingar Vasja Čretnik, direktor Term Dobrna Jože Duhter izvršna direktorica marketinga Term Čatež AlenkaMokrovič Pogačar. / Foto: AB
Janja Urankar je šefica wellness in termalnega dela v Thermani Laško. / Foto: AB
Alenka Brun
N
Terme Krka: vodja prodaje Boris Zajko, pomočnica direktorjaza marketing Branka Badovinac Senčar, generalni direktorJože Berus in direktorica Hotelov Otočec Sintija Verstovšek
VRTIMO GLOBUS
V Radencih dajejo velik poudarek na medicinski del. Pozdravilišču nas je popeljal šef marketinga Gorazd Gider, levood njega pa sta na fotografiji še Iztok Altbauer in medicinskasestra Metka Pavlinjek. / Foto: AB
Gusarska ladja je v Termah Čatež med številnimi bazenskimi tematikami pridobitev, ki jo otroci naravnostobožujejo. / Foto: AB
Thermana Laško s svojim bazenskim kompleksom vednonavduši. / Foto: AB
Na gradu Otočec sta nas v pristnem vzdušju sprejelaVolk Turjaški in njegova soproga Eleonora Sobjeska, kiz glasom in lutnjo ob soju sveč in polni mizi kulinaričnih dobrot lahko deluje prav vilinsko. Grof paje strasten pripovedovalec. / Foto: AB
Foto
: AB