10573 ekonomija vo tranzicija.docx

Tranzicija

:

- ID1507

, 2009

S O D R @ I N A:

Voved.....................................................................................................................

3

1. Istoriski osvrt na politikite na MMF od negovoto formirawe...........

4

2. Republika Makedonija na po~etokot od tranzicijata................................

7

3. Hronolo{ki pregled na aran`manite so MMF............................................

8

4. Vlijanie na politikite na MMF vo Makedonija..........................................

14

Zaklu~ok................................................................................................................

23

Koristena literatura i izvori.........................................................................

25

Voved

Navlegovme vo vtorata dekada od periodot na tranzicija, period koj treba{e da ozna~uva premin od dotoga{niot sistem na vrednosti vo nov. Vo ramkite na ovaa tranzicija se slu~ija dramati~ni promeni i vo ekonomskiot sistem na zemjata, so {to treba{e da se sozdadat uslovi za zaìvuvawe na pazarnata ekonomija po terkot na zapadnite demokratii. Slu~uvawata vo ekonomijata na zemjata koi prethodea na ovoj istoriski proces (raste~ka nestabilnost na ekonomijata, zgolemuvawe na nevrabotenosta, krah na planskata ekonomija) samo gi zasilija nadeìte na obi~nite lu|e za podobar ìvot. Tie moèa da vidat kako ìveat nivnite porane{ni sosedi ili prijateli koi zaminaa na rabota vo stranstvo i so pravo o~ekuvaa da gi po~uvstvuvaat pridobivkite na slobodniot svet, svet na moderen kapitalizam, svet so pogolemi mo`nosti.

Za àl godinite koi sleduvaa po raspadot na porane{nata SFRJ celosno gi izneverija ovie o~ekuvawa. Bevme svedoci na dekada ispolneta so nemiri, vojni, razru{uvawa, golemi ~ove~ki `rtvi i ekonomska beda, neviden pad na ìvotniot standard. Postojanata politi~ka i bezbednosna nestabilnost samo ja vlo{i i taka te{kata situacija na opusto{enite ekonomii vo regionot.

Republika Makedonija, soo~ena so predizvicite na tranzicijata, mora{e da pobara pomo{ od nadvor, za da moè da se spravi so ovoj proces. Vo prvite godini od tranzicijata, Makedonija se soo~uva{e so golema inflacija koja mora{e da se smiri i stavi pod kontrola. MMF, kako globalna institucija, zazede vode~ko mesto vo me|unarodnite napori za davawe nasoki i pravci kade i kako treba da se dviàt zemjite vo tranzicija. Taka, preku nekolku aran`mani, i na{ata zemja stana predmet na interes na Fondot.

Celta na ovoj seminarski trud e da vidime kako vlijaea politikite na Me|unarodniot monetaren fond vo zemjata. Imeno, Fondot se soo~uva so lavina na kritiki okolu negovite ekonomski politiki koi gi proteìra i im gi nametnuva na negovite klienti (vo najgolema mera na zemjite vo razvoj i zemjite vo tranzicija kade {to pripa|ame i nie). Dali ovie politiki bea (se) uspe{ni, dali gi dadoa o~ekuvanite rezultati, kakvi se perspektivite za makedonskiot gra|anin za idninata, koga treba da se po~uvstvuvaat prvite pozitivni efekti od pazarnata ekonomija i od bolnite reformi koi se prezemaat za nejzino postignuvawe.

So cel da se izbegne ograni~enosta i kusogledosta na statistikata izrazena preku cifri za raznite makroekonomski varijabli, predmet na trudot, pokraj niv, }e bidat i po{irokite razmisluvawa na eminentni ekonomski stru~waci od ovaa oblast kaj nas i vo svetot.

1. Istoriski osvrt na politikite na MMF od negovoto formirawe

Pri~inite za formirawe na MMF i Svetskata banka (toga{ Me|unarodna banka za obnova i razvoj) leàt vo vakumot koj nastanal vo me|unarodniot monetaren sistem i obnovata na razru{enite ekonomii vo Zapadna Evropa po Vtorata svetska vojna. Zlatniot standard koj opstojuval do Prvata svetska vojna ve}e bil napu{ten i bile neophodni novi mehanizmi koi }e osiguraat nepre~en tek na me|unarodnata razmena. No ne samo toa. Golemata kriza od krajot na dvaesettite i po~etokot na triesetite godini imala silno vlijanie da se priznaat neuspesite na slobodniot pazar. Pod vlijanie na Kejnz, se prepoznala potrebata od pogolema uloga na dràvata vo spre~uvawe na cikli~nite dvièwa vo ekonomijata, ili barem nivno ublaùvawe.

Kejnz ja identifikuva nedovolnata agregatna potro{uva~ka kako osnovna pri~ina za pojava na namalena stopanska aktivnost, odnosno recesija. Zna~i, za da se nadmine recesijata vo zemjite, dràvata treba da prezeme merki za zgolemuvawe na agregatnata potro{uva~ka, a toa se pravi so koristewe na ekspanzivna fiskalna politika, odnosno so zgolemuvawe na javnata potro{uva~ka. Zgolemenata javna potro{uva~ka treba da go stimulira proizvodstvoto, odnosno ponudata. Vakvoto zgolemuvawe doveduva do niza pozitivni efekti {to treba povtorno da ja zaìveat ekonomijata.

Ulogata na MMF vo toa vreme bila da obezbeduva privremena likvidnost na zemjite koi se soo~uvaat so nedostatok na likvidni sredstva za nadminuvawe na recesiite. Aktivnostite posebno bile naso~eni kon uramnoteùvawe na nivnite platni bilansi i odrùvawe na stabilnost na deviznite kursevi.

Vaka vospostaven, MMF funkcionira dolgo vreme, s do krajot na sedumdesetite i po~etokot na osumdesettite godini. No vo ovoj period se slu~uvaat nekolku zna~ajni nastani koi od koren ja menuvaat vizijata na MMF kon re{avaweto na ekonomskite krizi. Konceptot na dràven intervencionizam gubi od zna~ewe so doa|aweto na Reganovata administracija vo SAD i onaa na Margaret Ta~er vo Velika Britanija. Dvete politi~ki opcii ja negiraat ulogata na dràvata vo nadminuvaweto na ekonomskite krizi i se vra}aat na fundamentite na pazarnoto stopanstvo. Slobodniot pazar e lek za s, spored niv. Vo SAD se pojavuva fenomenot na stagflacija, odnosno recesija pridruèna so inflacija. Vo vakov slu~aj te{ko moè da se primenat merkite na Kejnz. Ako se zgolemi javnata potro{uva~ka toa }e dovede do zgolemuvawe na inflacijata i obratno. Ova e moèbi osnovnata pri~ina za jakneweto na pazarnite fundamentalisti vo SAD i Velika Britanija.

Vo isto vreme, vo Latinska Amerika izbiva i dol`ni~kata kriza, pred s predizvikana od pregolemite buxetski deficiti na zemjite od ovoj region. Nafteniot {ok predizvikan od blokadata na zemjite na OPEK samo ja vlo{ilo situacijata. Vladite vo Latinska Amerika dolgo vreme koristele relaksirana fiskalna politika za ublaùvawe na socijalnite potresi so koristewe na evtini krediti od stranstvo. Vakvite sostojbi eskaliraat so nemo`nost za otplata na kreditite kon stranskite doveriteli. Koga zemjite od ovoj region pobarale pomo{ od MMF, Fondot ja uslovil so namaluvawe na buxetskiot deficit i vodewe na porestriktivna monetarna politika. Osumdesettite godini od dvaesettiot vek, ovie zemji gi pominale bez ekonomski rast.

Vo vakvi uslovi se javuvaat neomonetaristite poddràni od pazarnite fundamentalisti vo administraciite na SAD i Velika Britanija. Se zagovara voveduvawe na restriktivna monetarna politika, namaluvawe na javnata potro{uva~ka kako osnova za namaluvawe na agregatnata potro{uva~ka. Namaluvaweto na agregatnata potro{uva~ka e osnovata na edna stabilizaciona politika. Pretpostavkata e deka zgolemenata potro{uva~ka vr{i pritisok na cenite bidej}i ponudata ne moè vedna{ da se prilagodi na zgolemenata pobaruva~ka. Vo uslovi na pobaven rast na ponudata, cenite se zgolemuvaat, a so toa i inflatorniot pritisok vrz ekonomijata.

Vtorata pretpostavka e u{te pove}e vo sklad so neoklasi~arite. Bidej}i ograni~uvawata koi gi postavuvaat dràvite pretstavuvaat pre~ka za dvièweto na kapitalot, se zagovara liberalizacija na finansiskite pazari.

Nestabilnosta na deviznite kursevi otsekoga{ bila na vrvot na agendata na MMF. Dolgo vreme se odrùvale prilagodlivi fiksni kursevi za da se obezbedi stabilnost vo me|unarodnata razmena na stoki i uslugi. Dolarot se koristel kako rezervna valuta, a SAD prevzele obvrska da obezbedat neograni~ena konvertibilnost na dolarot so zlato. MMF obezbeduval likvidnost za zemjite koi se soo~uvale so deficit vo platniot bilans. Sepak, vakviot sistem ne se odràl i vo sedumdesetite godini se napu{ta reìmot na fiksni devizni kursevi i se prifa}a slobodno fluktuirawe na istite na me|unarodnite devizni pazari. Ova doa|a od faktot {to fiksnite devizni kursevi, vo uslovi na otvorena ekonomija, ne moàt da ja izoliraat ekonomijata od slu~uvawata kaj drugite u~esnici vo me|unarodniot monetaren sistem.

Vo po~etokot na devedesettite godini, vo vakva konstelacija na odnosite, MMF, Svetska banka i Amerikanskiot trezor (Ministerstvoto za finansii na SAD) go usvojuvaat t.n. Va{ingtonski konsenzus za makroekonomsko upravuvawe, vo koi se sodràni osnovnite pretpostavki na neoklasoi~niot model na makroekonomsko upravuvawe. Ovie politiki pretstavuvaat svoevidna negacija na kejnzianskiot makroekonomski model i pretstavuvaat monetaristi~ki pristap na vodewe na makroekonomijata.

Osnovnite politiki od Va{ingtonskiot konsenzus vrz koi se baziraat i politikite na MMF moè da se rezimiraat kako:

Fiskalna disciplina, odnosno dràvata treba da teì kon uramnoteèn buxet;

Rekonstruirawe na javnite rashodi vo korist na razvoj i otplata na dolgovite;

Finansiska liberalizacija;

Edinstven, realen i konkurenten devizen kurs;

Eliminirawe na preprekite za stranski direktni investicii;

Privatizacija na dràvnite pretprijatija;

Deregulacija na pazarot i pottiknuvawe na konkurencijata;

Za{tita na sopstveni~kite prava, za{tita na kreditorite namesto na dol`nicite.

Ovie politiki predizvikuvaat èstoki polemiki pome|u ekonomskite stru~waci. Za mnogu ekonomisti ovie politiki se osnova za nova neokolonisti~ka zamka za zemjite vo razvoj i vo tranzicija. Imeno, vo izminatite godini se pokaà deka preranata liberalizacija na finansiskite pazari predizvika golemi krizi prosledeni so rapiden odliv na kapital od ovie ekonomii, ostavaj}i gi opusto{eni, vo dlaboka kriza. Odlivot na kapital predizvikuva silen pritisok vrz deviznite kursevi i deficit vo platniot bilans na zemjite. Taka tie se prisileni da pozajmuvaat novi sredstva od MMF za odrùvawe na kursot na nivnite nacionalni valuti. Sepak, na krajot pritisokot e tolku silen {to doa|a do negov krah i golema devalvacija, kako {to se slu~i vo Rusija. Isto taka, se ~ini deka iako se vr{i golem pritisok vrz siroma{nite zemji da gi otvorat nivnite pazari za uvoz, razvienite zemji nametnuvaat novi vidovi na protekcionisti~ki barieri vo vid na standardi za kvalitet i sli~no. Dodeka MMF vr{i pritisok vrz vladite da gi namalat subvenciite za nivnite zemjodelski proizvodi so cel da se namali javnata potro{uva~ka, EU i SAD tro{at golem procent od nivnite buxeti za subvencionirawe na nivnite zemjodelci.

Kritikite se isto taka naso~eni i kon na~inot na upravuvawe na krizite. Ekonomistite so pravo tvrdat deka MMF koristi ist {ablon za site krizi, iako tie ne se predizvikani od isti pri~ini. Dol`ni~kata kriza na zemjite od Latinska Amerika ima{e druga geneza od onaa vo Isto~na Azija i podocna vo Rusija. Sepak se ~ini deka MMF koristi ist recept. Restriktivna monetarna politika, namaluvawe na agregatnata potro{uva~ka i sli~no. Vakvite politiki se po priroda kontrakciski i samo ja vlo{uvaat recesijata.

Od èstokite protesti vo Sietl, veb strana na BBC

Globalizacijata, koja e vo sr`ta na strategijata na MMF i drugite me|unarodni organizacii, se soo~uva so s pogolem otpor vo svetot. Dali politikite na MMF imaat za cel da pridonesat kon razvoj i podobruvawe na standardot na ìveewe na siroma{nite koi se golemo mnozinstvo vo zemjite od Tretiot svet, ili pak pod prevelot na globalizacijata MMF gi {titi interesite na finansiskata zaednica vo razvienite zemji. Faktite govorat deka siroma{tijata vo svetot se zaostruva. Raste brojot na lu|eto koi ìveat pod pragot na siroma{tija, i pokraj mnogute programi na MMF vo siroma{nite zemji. Ima li MMF ~uvstvo za stradawata i problemite so koi se soo~uvaat siroma{nite ili se toa samo statisti~ki brojki koi figuriraat vo raznite izve{tai? Pra{awa ima mnogu, no se ~ini deka izostanuva poseriozna javna debata vo samiot MMF za eventualna revizija na negovite politiki. Establi{mentot na MMF datira od vremeto koga neoklasi~arite bea vo brz podem pod vlijanie na politi~kite slu~uvawa na zapad. Dali e toj podgotven za kriti~ki osvrt pod pritisok na javnoto mislewe ostanuva da se vidi. Vo sekoj slu~aj postojat mnogu argumenti koi se vo pravec na redefinirawe na strate{kite opredelbi na MMF, ako Fondot saka navistina da pridonese kon podobar ìvot na siroma{nite lu|e, ako saka globalizacijata da dobie {iroka poddr{ka vo svetot.

2. Republika Makedonija na po~etokot od tranzicijata

Patot niz tranzicijata za Makedonija be{e trnliv i teòk. U{te na samiot po~etok dràvata se soo~i so nadvore{ni problemi so Grcija, koja go ospori pravoto na Makedonija da go koristi ustavnoto ime. Vlijanieto na Grcija vo me|unarodnite odnosi go blokira{e priznavaweto i prifa}aweto na Makedonija vo me|unarodnite odnosi. Srbija ima{e svoja agenda vo Hrvatska i Bosna, a za potrebite na nejzinata voena ma{inerija go izvle~e celokupniot voen arsenal na JNA od Makedonija. Bugarija ja prizna dràvata pod nejzinoto ustavno ime, no prodolì da go negira postoeweto na Makedonskiot narod. Albancite go poddràa osamostojuvaweto no go otfrlija Ustavot i ja nametnaa svojata agenda koja predizvikuva{e konstantni konflikti koi kulminiraa deset godini podocna.

Vo vakva konstelacija na politi~kite odnosi, dràvata se najde pred procesot na su{tinska tranzicija kon pazarno stopanstvo. Toa {to sleduva{e e ve}e poznato. Deset godini podocna, se pra{uvame dali nekoga{ }e zavr{i tranzicijata i koga }e gi po~uvstvuvame prvite blagodeti od noviot sistem.

Vo tekstot podolu e napraven obid da se definiraat glavnite slabosti na makroekonomskata politika na finansiskite vlasti vo Makedonija, pod vlijanie na politikite na MMF.

3. Hronolo{ki pregled na aran`manite so MMF

Vo periodot do slu~uvawe na prviot aran`man so MMF, Republika Makedonija se soo~uva{e so te{ka kriza, predizvikana od tranzicijata i aktivnostite povrzani so nea. Antiinflacionata politika dade rezultati. Inflacijata od 362% vo 1993 godina se namali na samo 15,7% vo 1995 godina. Me|utoa, za da se postigne ova nivo na inflacija, dràvnite organi moraa da sproveduvaat mo{ne restriktivni merki. Platite bea zamrznati, se vode{e restriktivna monetarna politika. Vo uslovi na nedostatok na stranski kapital, restriktivnata monetarna politika dovede do stabilizirawe na cenite, no ne dovede do priliv na nov kapital a investiciite gi pretvori vo mislena imenka. Makedonija vo toa vreme nema{e razvien pazar na pari i kapital. Bankite se soo~uvaa so golemi pote{kotii bidej}i nivoto na lo{i zaemi dostigna zagriùva~ki razmeri, a toa go ograni~uva{e i taka slabiot krediten potencijal. Privatnite investicii izostanaa, a vo regionot besnee{e krvava vojna. Stegaweto na remenot, prosledeno so masovnite otpu{tawa na rabotnicite vo procesot na privatizacija, predizvika naglo zgolemuvawe na nevrabotenosta i siroma{tijata.

Tabela 1. Pregled na aran`manite koi gi ima RM so MMF (1995-2003)

(vo milioni amerikanski dolari)

Zaem

Datum na

aran`man

Datum na

istekuvawe ili

otkaùvawe

Dogovoren

iznos

Povle~en

iznos

Dolg po

aran`man

Stend-baj aran`man

30.04.2003

15.06.2004

20,000

4,000

4,000

EEF

29.11.2000

22.11.2001

24,115

1,149

1,149

Obvrski po PRGF

18.12.2000

22.11.2001

10,335

1,723

1,723

ESAF aran`man

11.04.1997

10.04.2000

54,560

27,281

24,553

Stend-baj aran`man

05.05.1995

04.06.1996

22,300

22,300

0

Vkupno

131,310

56,452

31,424

Izvor: MMF

Vo vakvi uslovi, Makedonija go potpi{a prviot Stend-baj aran`man vo 1995 godina. Vo istata godina be{e povle~ena i vtorata tran{a od STF aran`manot[footnoteRef:1], vo iznos od 12,4 milioni SPV[footnoteRef:2]. [1: Za àl, i pokraj moite napori, ne uspeav da pronajdam podetalni informacii za ovoj zaem. Podatocite za zemjite - ~lenki na veb-stranata na MMF datiraat od 1995 godina, a ovoj Zaem e dodelen na Makedonija na 14 fevruari, 1994 godina.] [2: Specijalni prava na vle~ewe.]

Ovoj Stend-baj aran`man be{e predvideno da trae 13 meseci, vo iznos od 22,3 milioni SPV, so cel da se poddrì ekonomskata stabilizacija i reformite na Vladata vo toa vreme.

Interesno, vo izvestuvaweto za javnosta na MMF, vo koe e objaven vesta za dodeluvaweto na ovoj Stend-baj aran`man, na prvo mesto se spomenuva uspehot za stabilizirawe na inflacijata koja vo periodot od 1991-1993 godina se zakanuva{e da prerasne vo hiperinflacija. No, isto taka, se naveduva deka napredokot vo sanacijata na bankite, prestruktuiraweto na zagubarite i privatizacijata e baven.

Kako glavna cel na programata za 1995 godina se naveduva natamo{no namaluvawe na inflacijata, koja se o~ekuva da padne na 1% mese~no do krajot na 1995 godina, odnosno, kumulativno da dostigne okolu 18% godi{no. Pokraj toa kako cel se naveduva zgolemuvawe na deviznite rezervi do nivo dovolno za deset-nedelen uvoz, kako i normalizirawe na odnosite so oficijalnite bilateralni i multilateralni doveriteli[footnoteRef:3]. Ponatamu se veli deka celta za namaluvawe na inflacijata }e se poddrùva so soodvetna restriktivna monetarna i fiskalna politika i politika na dohod. Se predlaga pro{iruvawe na dano~nata osnovica, kako i postepeno namaluvawe na platite, subvenciite i netargetiranite socijalni transferi. Se naglasuva i o~ekuvaweto za zabrzuvawe na strukturnite reformi, odnosno privatizacija na op{testvenite pretprijatija. Za voqa na vistinata, vo edna re~enica se spomenati i socijalnite tro{oci. [3: Fakt e deka MMF otsekoga{ gi preferiral pravata na doveritelite. Negovite programi za sanacija na bankite vo Isto~na Azija vo najgolema mera bea kreirani da obezbedat sredstva na bankite od Isto~na Azija za podmiruvawe na nivnite obvrski kon Volstrit.]

Republika Makedonija celosno gi povle~e sredstvata od ovoj aran`man i strogo se pridrùva{e do obvrskite koi proizlegoa od nego. Privatizacijata be{e zabrzana, a inflacijata vo ovoj period dostigna minimalni nivoa od 2-3% vo 1996 godina. Pra{aweto za visinata na inflacijata i denes predizvikuva razni gledi{ta, bidej}i monetarnite vlasti uporno odrùvaat ekstremno nisko nivo na inflacija vo ekonomijata.

Stend-baj aran`manot zavr{i letoto 1996 godina. Slednata godina Makedonija povtorno pobara zaem. Vo april, 1997 godina, MMF na Makedonija odobri trigodi{en ESAF (Enchanced Structural Adjustment Facility)[footnoteRef:4] vo iznos od 54,56 milioni SPV, za poddr{ka na programata na reformi za 1997-98 godina. Vo izvestuvaweto se reafirmira uspe{nosta na prethodniot Stend-baj aran`man za postignuvawe na finansiska stabilnost i klu~nite politiki od toj aran`man: de fakto fiksen devizen kurs kako nominalno sidro, nametnuvawe na finansiska disciplina i strukturni reformi. [4: ESAF pretstavuva koncesionalen zaem na MMF za pomo{ na zemjite koi prezemaat programi za ekonomski reformi za zajaknuvawe na platniot bilans i podobruvawe na perspektivite za raste`. Se pla}a kamatna stapka od 0,5% godi{no i zaemot se otpla}a na 10 godini, so grejs period od 5 godini. ]

Zagubarite vo protesti pred Vladata obi~no go izvlekuvaat podebeliot kraj. Veb strana na Dnevnik.

Celta na ovoj aran`man be{e postignuvawe na odr`liv rast i namaluvawe na nevrabotenosta preku prestruktuirawe na ekonomijata spored pazarnite principi i odrùvawe na stabilna finansiska sredina. Vaka kaànata cel sama po sebe e kontradiktorna, bidej}i prestruktuiraweto na ekonomijata spored pazarni principi, onaka kako {to MMF go podrazbira toa, pretstavuva natamo{ni otpu{tawa na vrabotenite od dràvnite firmi, a toa bi dovelo do zgolemuvawe na nevrabotenosta a ne do nejzino namaluvawe, dokolku ne se prezemat merki za zgolemuvawe na mobilnosta na pazarot na trud, odnosno zgolemuvawe na mo`nostite otpu{tenite rabotnici da najdat druga rabota.

Duri i podolgoro~no gledano, poradi otsustvo na jasna strategija za povtorno rabotno angaìrawe na otpu{tenata rabotna sila, nema{e nekoi izgledni {ansi vi{okot rabotnici da se prefrlat tamu kade {to se pove}e potrebni. Tie zavr{uvaa kako tehnolo{ki vi{ok, so mali {ansi za povtorno vrabotuvawe. Vakvata politika te{ko deka bi moèla da dovede do namaluvawe na nevrabotenosta. Do tolku pove}e, drugite celi, kako {to e odrùvawe na fiksen devizen kurs kako nominalno sidro, ne pridonesuvaat za sozdavawe povolni uslovi za animirawe na ekonomijata, tuku naprotiv.

So aran`manot natamu se predviduva inflacijata da varira pome|u 2-3% godi{no a finansiskite politiki da se odlikuvaat so cvrsta buxetska disciplina. Site ovie merki ne odat vo prilog na namaluvawe na nevrabotenosta i zgolemuvawe na rasteòt. Se predviduva voveduvawe na DDV i prakti~no eliminirawe na subvenciite na izvozot i zemjodelstvoto. Se celi kon porast na BDP od 5% i deficit na tekovnata smetka od 8,5% od BDP.

Se potencira va`nosta od proda`ba na preostanatite akcii vo dràvna sopstvenost kako i aran`mani za pretvorawe na neisplatenite plati vo akcionerski kapital za rabotnicite. Se konstatira deka "reìmot na otvorena trgovija e su{tinski za razvojot na edna mala ekonomija i za integracija vo evropskite institucii, Makedonija }e prodolì da go liberalizira trgovskiot reìm so namaluvawe na prose~nite uvozni danoci".

Na krajot se spomenuva deka }e se obezbedat dopolnitelni sredstva za re{avawe na socijalnite problemi koi }e proizlezat od reformite i koi }e bidat naso~eni kon Zavodot za vrabotuvawe. Isto taka e poso~eno deka nadomestocite za zdravstvo }e se prestruktuiraat za da se povrati finansiskata ramnoteà na Fondot za zdravstveno osiguruvawe i da se izmirat zaostanatite obvrski.

Sledniot aran`man so Fondot be{e i prviot aran`man na novata vlast. Za àl periodot vo 1999 godina be{e mnogu nepovolen za zemjata. Na severnata granica se rasplamti kosovskata kriza koja na Makedonija donese nad 250.000 begalci i golemi ekonomski problemi. Nadvore{niot {ok be{e premnogu silen i Makedonija povtorno se obrati do Fondot za pomo{. Proekciite na makroekonomskite varijabli bea seriozno naru{eni. Nevrabotenosta prodolì da raste, proizvodstvoto se namali, kako i izvozot. Poradi vakvata situacija, Fondot odobri na Makedonija Zaem za kompenzatorno finansirawe i finansirawe vo nepredvideni okolnosti (CCFF)[footnoteRef:5] vo iznos od 13,78 milioni SPV. [5: Compensatory and Contingency Financing Facility e zaem koj Fondot go odobruva na negovite ~lenki koi se soo~uvaat so privremeno namaluvawe na izvozot. Ovoj vid na zaemi se otpla}a pome|u 3 do 5 godini po standardna kamatna stapka, koja vo toa vreme iznesuva{e 3,82%.]

So aran`manot ne se predviduvaat nekoi posebni uslovi poradi negovata priroda. Toj e t.n. vonreden zaem, odnosno zaem koj se dava vo slu~ai koga zemjata se soo~uva so seriozen nadvore{en {ok vrz koj nema zna~itelno vlijanie. Verojatno i zatoa ne e vklu~en vo tabela 1, koja e zemena od oficijalnata veb stranica na MMF.

Sepak, vo komentarite na soop{tenieto za javnost od 5 avgust, 1999 godina se izrazuva nezadovolstvo od slabiot napredok so strukturnite reformi, posebno vo sektorot pretprijatija i gubeweto na kontrola vrz upravuvaweto so javnite rashodi. Se spomenuvaat i iskaànite nameri od strana na Makedonija za sklu~uvawe na nov ESAF aran`man po zavr{uvawe na krizata.

Vakvite nameri se ostvarija edna godina podocna, vo noemvri, 2000 godina. Odobreni se dva aran`mani, edniot EEF[footnoteRef:6] zaem vo iznos od 24,1 milioni SPV, a drugiot Zaem za namaluvawe na siroma{tijata i za porast (PRGF)[footnoteRef:7] vo iznos od 10.3 milioni SPV. [6: Extended Fund Facility e zaem koj Fondot go odobruva za poddr{ka na srednoro~ni programi so cel nadminuvawe na problemi vo platniot bilans koi proizleguvaat od makroekonomski neramnoteì i strukturni problemi. Se otpla}a na 10 godini so 4 godini grejs period i prilagodliva kamatna stapka koja toga{ iznesuvala 4,85% godi{no.] [7: Poverty Reduction and Growth Facility e vsu{niot vidoizmenet ESAF aran`man so poinakvi celi. Namerata bila programite koi se poddràuvaat so PRGF da se baziraat na Strategiite za namaluvawe na siroma{tijata. ]

Pregovorite so MMF vo Ministerstvoto za finansii, veb strana na MF

Vo soop{tenieto za javnosta se iskaùvaat glavnite celi na ovie aran`mani. Se veli deka Makedonija uspeala da vospostavi i odrì finansiska stabilnost i se ukaùva deka treba da se zajaknat naporite za strukturni reformi. Celta na trigodi{nata programa za strukturni reformi e: namaluvawe na pregolemoto dano~no optovaruvawe, re{avawe na zagubarite preku proda`ba ili zatvorawe, podobruvawe na delovnoto okruùvawe za privatnite delovni subjekti i zajaknuvawe na regulatornata ramka vo bankarskiot sistem.

Se predviduva natamo{no koristewe na devizniot kurs kako nominalno sidro kako i usoglasuvawe na fiskalnata politika so cel odrùvawe na finansiskata stabilnost. Ona {to e interesno e stavot vo koj se veli: "Vo odnos na strukturniot del, napredokot vo zajaknuvawe na bankarskata supervizija }e ja sledi strogata primena na nasokite. Implementacijata na zakonite za ste~aj i pravata na doveritelite bi trebalo da go podobrat korporativnoto upravuvawe i da gi preraspredelat resursite. Targetirana e proda`bata ili zatvoraweto na okolu 40 zagubari. Vo ovoj odnos, dobro e toa {to se vospostaveni soodvetni socijalni sigurnosni mreì za da se ublaàt posledicite za otpu{tenite rabotnici." Ponatamu se zaklu~uva deka Makedonija ima dobro razviena sigurnosna mreà za ublaùvawe na posledicite od prestruktuiraweto na pretprijatijata. Vo izvestuvaweto povtorno se iskaùva nezadovolstvo od slaboto upravuvawe i kontrola na buxetskite rashodi.

Slednata godina Makedonija ja zafati bezbednosnata kriza i rezultatite na ekonomsko pole bea celosno naru{eni. Buxetskiot suficit ostvaren prethodnata godina kako rezultat na voveduvaweto na DDV se pretvori vo golem deficit od zgolemenite rashodi za odbranata. Se razbira, stopanstvoto ne moè da se razviva vo uslovi na vojna, a zemjata ima{e drugi prioriteti vo toa vreme. Site politiki, pa i ekonomskata, bea naso~eni kon odrùvaweto na Republika Makedonija kako dràva.

So zavr{uvaweto na voenata kriza, MMF povtorno se vrati na agendata na na{ite finansiski vlasti. No kontrakciskite politiki na MMF se nepopularni me|u narodot, a izborite vo 2002 godina se nabliùvaa. Ima{e nekoi kontakti za postignuvawe na nov aran`man vo 2002 godina, no do nego ne dojde, glavno poradi olabavuvaweto na fiskalnata politika, {to sekoga{ se slu~uva pred izbori. Toga{nata vlast nema{e nitu sili nitu voqa da navleguva vo novi reformski procesi vo izborna godina.

Noviot minister za finansii u{te prviot den od negoviot mandat jasno stavi do znaewe deka Vladata saka da postigne nov aran`man so MMF. Ne pomina ni edna nedela otkako vleze vo kabinetot na ministerot koga dojde prvata misija na MMF vo noemvri. Pa potoa sleduva{e u{te edna kon krajot na januari i u{te edna kon krajot na april.

Posledniot Stend-baj aran`man se potpi{a na 30 april, 2003 godina, vo iznos od 20 milioni SPV, kako poddr{ka na ekonomskata programa vo periodot 30 april, 2003 - 15 juni, 2004 godina. Toj sleduva{e po monitoring programata na Fondot vo prvata polovina od 2002 godina.

So programata fiskalniot deficit se vra}a na odr`livo nivo. Vo soop{tenieto po povod postignuvaweto na ovoj aran`man se veli deka ekonomskata strategija na vlastite e prudentna i realna. Celta e neto javniot dolg da se dovede do 40% od BDP. So aran`manot se predviduva "racionalizirawe" na strukturata na DDV. Se reafirmira de fakto fiksniot kurs na denarot so evroto, pri {to se zaklu~uva deka nivoto na devizniot kurs ostanuva konzistentno so odrùvaweto na konkurentnosta, ekonomskiot raste` i niskata inflacija. Vo 2003 godina se proektira i podobruvawe na pozicijata na platniot bilans i oporavuvawe na izvozot. Klu~na cel na programata e fiskalnoto prilagoduvawe so cel da se stabilizira nivoto na javen dolg kako i da se ostavi pove}e prostor za privatni investicii so namaluvawe na kamatnite stapki. Na poleto na strukturnite reformi, se reafirmira opredelbata na Vladata za namaluvawe na rigidnostite na pazarot na trud, pa se nabrojuvaat ve}e slu{natite celi: re{avawe na pretprijatijata - zagubari, zavr{uvawe na privatizacijata, programa za poddr{ka na malite i sredni pretprijatija, reformi na bankarskiot sektor.

Pri neodamne{nata misija na Fondot se napravija nekoi korekcii na nivoto na buxetski deficit i na suficitot koj be{e ostvaren po izmenite vo DDV. Isto taka, se korigiraa i odredeni parametri vo odnos na reformata na javnata administracija i strukturnite reformi. Fondot uspe{no go oceni sproveduvaweto na programata od strana na Vladata. Aran`manot e vo tek.

4. Vlijanie na politikite na MMF vo Makedonija

Posle ovoj kratok osvrt na aran`manite na Republika Makedonija so MMF moè da se zaklu~i deka tie i ne se razlikuvaat tolku pome|u sebe, i pokraj toa {to nosat razli~ni imiwa i razli~ni uslovi za otplata. Vo site niv se inkorporirani istite strate{ki politiki koi MMF gi sproveduva nasekade vo svetot. Vistinskoto pra{awe e dali ovie politiki dovedoa do podobruvawe na sevkupnata ekonomska situacija vo zemjata i dali sozdadoa osnova za odr`liv raste` na ekonomijata.

Imaj}i gi predvid brojnite kritiki na politikite na MMF vo odnos na negovoto spravuvawe so krizi vo svetot, no i na na~inot na koj toj ja proteìra{e tranzicijata vo zemjite od isto~niot blok, da vidime kolku tie politiki bea prisutni vo Makedonija i kakvi se nivnite rezultati.

Na veb stranicata na MMF, kako oficijalen datum na priem na Republika Makedonija stoi 14 dekemvri, 1992 godina. ^lenstvoto e vsu{nost nasledeno od porane{na Jugoslavija. Sepak, prviot Stend-baj aran`man be{e sklu~en vo 1995 godina, verojatno poradi blokadata na Grcija za priznavaweto na Republika Makedonija pod nejzinoto ustavno ime. Sepak ne moè da se zanemari vlijanieto na Fondot vo kreiraweto na ekonomskite politiki za dràvata vo toj me|uperiod. Najzna~ajnite aktivnosti vo ovoj period se privatizacijata i Antiinflacionata programa.

Sekako, Antiinflacionata programa e standardna stabilizaciona programa za namaluvawe na agregatnata potro{uva~ka so cel da se zauzda inflacijata. Kako stabilizaciona politika, taa e vo soglasnost so postulatite na MMF za skrotuvawe na inflacijata, no se ~ini deka be{e neophodna vo toa vreme, koe Makedonija go do~eka so galopira~ka inflacija. Ona {to e diskutabilno e nivoto na inflacija koe dràvava go odrùva po sproveduvaweto na Antiinflacionata programa, no na toa }e se navratime ne{to podocna.

Vo 1992 godina Parlamentot ja usvoi Antiinflacionata programa. Celta na ovaa programa be{e da se stavi pod kontrola inflacijata, koja vo april 1992 godina dostigna 86,1% na mese~na osnova, odnosno 1198,7% godi{no, so tendencija za natamo{no zabrzuvawe. Me|u celite na ovaa programa bea: voveduvawe na nova valuta - denar, restriktivna monetarna politika so cel namaluvawe na ponudata na pari i odrùvawe na realno pozitivni kamatni stapki, zamrznuvawe na site plati, ograni~eno zamrznuvawe na cenite koe opfa}a{e okolu 18% od site ceni[footnoteRef:8]. Ekonomistite se soglasni deka hiperinflacijata deluva nepovolno na rasteòt i ìvotniot standard na naselenieto. Taka programata ja postigna svojata cel. Cenata koja se plati ne e za potcenuvawe. Namaluvaweto na agregatnata potro{uva~ka nosi so sebe namaluvawe na ìvotniot standard, no ne treba za toa da se obvinuva samata programa, tuku okolnostite koi prethodea i koi ja predizvikaa situacijata. [8: Podatocite se zemeni od obra}aweto na Guvernerot na NBRM prof. D-r Qube Trpeski po povod deset godini od monetarnoto osamostojuvawe na Republika Makedonija. Bilten na Ministerstvo za finansii, Skopje, maj 2000.]

Inflacijata be{e stavena pod kontrola. Od donesuvaweto na Antiinflacionata politika, taa po~na da se namaluva. Vo 1993 godina dostigna vo prosek 229,6%, a vo 1994 godina 55,4%. Sepak dràvata se soo~uva{e so seriozni ekonomski problemi. Nevrabotenosta rapidno porasna. Se javi nelikvidnost vo stopanstvoto a golemite proizvodstveni firmi nikako ne moèa da se prilagodat na novite uslovi koi i taka bea mo{ne te{ki.

I dodeka za rezultatite od Antiinflacionata programa nema nekoi pogolemi kontroverzi, iako i taa predizvika kontrakcija na makedonskoto stopanstvo i zgolemuvawe na nevrabotenosta, za vtoriot proces - privatizacijata - i den denes ne prestanuvaat dilemite dali be{e sprovedena vo vistinsko vreme i na najdobar na~in. Na zemjata i se zakanuva{e hiperinflacija i ne{to ednostavno mora{e da se prezeme. Treba da se ima predvid deka pri sproveduvaweto na ovaa programa be{e voveden i makedonskiot denar. No vo javnosta postoi golema odbivnost za procesot na transformacija na op{testveniot kapital. Obi~niot ~ovek ja identifikuva privatizacijata pove}e so kra`ba otkolku so proces koj be{e neophoden da se sozdadat zdravi osnovi za ponatamu. Za nego toa e proces koj dovede do otpu{tawe na mnogu rabotnici od golemite giganti na makedonskoto stopanstvo, koj turna mnogu semejstva vo siroma{tija do stepen od pred Vtorata Svetska Vojna. Proces koj sozdade malku bogata{i i mnogu siroma{ni.

Tabela 2:

Izvor: Agencija za privatizacija (veb strana)

So eden zbor sostojbata be{e daleku od povolna za zapo~nuvawe na vistinsko prestruktuirawe na ekonomijata i za privatizacija na op{testveniot kapital. Tokmu vo vakvo opkruùvawe se donese Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital vo 1993 godina. Postoeja diskusii za toa koj model na privatizacija da se iskoristi i be{e izbran modelot na proda`ba. Kontroverzite za uspe{nosta na ovoj model ne stivnuvaat ni denes, bidej}i rezultatite od privatizacijata od dene{na perspektiva se vo najmala raka diskutabilni. Dali moèbi se izbrza so donesuvaweto na ovoj Zakon i so po~nuvaweto na privatizacijata vo taka nepovolni uslovi? Zakonot nesomneno ima{e mnogu dupki koi direktorite na firmite i toa kako znaeja da gi iskoristat. Firmite se nao|aa vo te{ka finansiska situacija a sostojbata na ekonomijata ne vetuva{e deka ne{to }e se podobri vo dogledno vreme. Toa dovede do sogoluvawe na sredstvata na firmite, obezvrednuvawe na nivniot imot (~esto pati namerno predizvikano od strana na direktorite za da moàt potoa da go kupat za daleku poniska cena od realnata). Akcionerstvoto be{e samo poim koj s u{te ne e dovolno zaìvean vo praktika (osven kaj mal broj firmi koi rabotat uspe{no, pa akcionerite moàt da dobijat del od dobivkata).

Rabotnicite koi dobija akcii ne bea dobro zakonski za{titeni i toa ostavi prostor za golemi zloupotrebi. Mnogu od niv ostanaa so potvrdite za sopstvenost na akcii bez da znaat {to treba da pravat so niv. Ne postoe{e berza na koja rabotnicite moèa da gi prodavaat (ili kupuvaat) akciite, a i denes taa e slabo razviena. Duri i da ima{e razviena berza za trguvawe so akciite, najgolem del od niv realno malku vredea poradi lo{ata sostojba vo stopanstvoto, pa i od toa gra|anite nema{e da vidat nekoja posebna korist. Moè da se zaklu~i deka ne be{e vospostavena pravna ramka i regulativa kako prethodnik na privatizacijata.

Poznati se sovetite na MMF za privatizacijata. Privatiziraj kolku {to moè pove}e, kolku {to moè pobrzo. Makedonija vo vremeto na donesuvawe na Zakonot za privatizacija nema{e aran`man so MMF. Sepak, o~igledno e vlijanieto na ovie politiki vrz kreiraweto na procesot na privatizacija vo Makedonija. Politi~arite vidoa deka privatizacijata vo drugite zemji od isto~niot blok ve}e se odviva so polna parea, pa pobrzaa da go po~nat procesot kaj nas. O~igledno deka zemjata ne be{e podgotvena za vaka krupen poteg poradi pri~inite opi{ani pogore. Diskutabilni se i vistinskite motivi na politi~kiot vrv vo toa vreme za koristite od privatizacijata. Dobar del od lu|eto vo politi~kata elita bea direktori na firmi ili lu|e bliski do niv. Nim im odgovara{e privatizacijata onaka kako {to se odviva{e. Za àl, ne se iskoristija iskustvata od drugite zemji. Taka, privatizacijata se odviva{e kako {to se odviva{e. Rezultatite od nea se o~igledno pove}e negativni otkolku pozitivni. Nevrabotenosta drasti~no se zgolemi, a so nea i siroma{tijata, se namalija buxetskite prilivi od razni osnovi poradi namalenata potro{uva~ka (odnosno poradi namaleniot broj na lu|e koi dobivaat plata), firmite po~naa masovno da zapa|aat vo ste~aj. Iako docnevme so zapo~nuvaweto na privatizacijata, {tom taa po~na, dosledno se pridrùvavme na politikite na MMF.

Kako najgolem adut za privatizacija se spomnuvaa stranskite direktni investicii, koi se smetaa za esencijalni ako saka zemjata da napreduva. Postojat razli~ni gledi{ta za stranskite direktni investicii vo edna zemja, no tie ne se ni tolku bitni za ovoj pregled, bidej}i stranskite direktni investicii edvaj dojdoa vo Makedonija. Nivoto na SDI be{e razo~aruva~ki malo, vo sporedba so drugite zemji. Makedonija, kako {to e poznato, na po~etokot se soo~uva{e so nevidena izolacija i politi~ki problemi. Vojnite vo opkruùvaweto isto taka go napravija celiot region rizi~en za investirawe. Investiciite izostanaa, posebno onie vo novi kapaciteti, koi }e sozdadat novi rabotni mesta. Se ~ini deka i menaxerite ne bea mnogu raspoloèni za vlez na stranski investicii vo zemjata. Toa bi im ja zagrozilo nivnata pozicija.

Tabela 3: Stranski direktni investicii vo Republika Makedonija

vo milioni amerikanski dolari

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

Stranski direktni investicii vo zemjata

24

9,5

11,2

15,7

117,7

32,1

175,4

443,2

Investicii na RM vo stranstvo

-0,3

0,6

-0,9

Direktni investicii - neto

24

9,5

11,2

15,7

117,7

31,8

176

442,3

Izvor: Godi{en izve{taj na MF, Skopje, 2001

Sepak smetam deka najgolemata odgovornost za rezultatite od privatizacijata leì vo Makedonija, ne vo MMF. Makedonija nema{e postignato aran`man so MMF vo toa vreme. Zna~i ne postoeja cvrsti konkretni uslovi za dinamikata i na~inot na privatizacija, nametnati od MMF, iako treba{e da gi po~ituvame generalnite politikite koi gi proteìra{e MMF. Tie bea izbrani od politi~kata elita vo toa vreme.

Fiksniot devizen kurs, kako monetaren instrument za namaluvawe na inflacijata, dade rezultati, me|utoa za toa se plati i odredena cena. Imeno, precenetiot denar skapo ja ~ini dràvata. Toj go poeftinuva uvozot na gotovi proizvodi od stranstvo, a go poskapuva izvozot na na{ite proizvodi. Trgovskiot deficit so voveduvaweto na fiksen devizen kurs drasti~no porasna. Pretprijatijata vo Makedonija ne se sposobni da ja izdràt "nelojalnata konkurencija" od stranstvo, bidej}i nivnite proizvodi od start se vo ponepovolna situacija. Ako doma{noto proizvodstvo ne moè da mu parira na uvozot vo smisla na kvalitet, toga{ cenata e taa koja moè da posluì kako stimul za plasirawe na proizvodite na doma{niot pazar. No, fiksniot (precenet) kurs gi distorzira cenite, stavaj}i gi vo apsolutna prednost uvoznite proizvodi pred doma{nite.

Vidovme deka opredelbata za odrùvawe na fiksen devizen kurs se pozdravuva vo site izve{tai na MMF. Toa e karakteristi~no za programite na MMF niz celiot svet. Ova e razbirlivo bidej}i MMF nasekade posvetuva najgolemo vnimanie na stabilnosta na devizniot kurs i cenite. Taka, bez ogled na rezultatite od ovaa merka, dokolku taa dosledno se primenuva, MMF sekoga{ }e gi fali onie zemji koi go primenuvaat. Razvienite zemji isto taka preferiraat stabilen devizen kurs koj }e ovozmoì polesna trgovija i zgolemuvawe na doverbata vo nacionalnata valuta, no vo uslovi na recesija tie ne retko gi ostavaat nivnite valuti slobodno da fluktuiraat, vo {to prakti~no ja "izvezuvaat" recesijata. Sepak, treba da se ima predvid deka devalvacija na denarot bi dovela do namaluvawe na realnata kupovna mo} na gra|anite, odnosno namaluvawe na realnite plati, {to ne e primamlivo za niedna vlast.

U{te eden problem koj e tesno povrzan so fiksniot devizen kurs e ogromniot deficit na tekovnata smetka na platniot bilans.

Tabela 4: Nadvore{no-trgovska razmena

-vo milioni dolari

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

Izvoz

1.204

1.147

1,237

1.311

1.191

1.323

1.154

1.117

Uvoz

1.719

1.627

1.779

1.915

1.776

2.094

1.682

1.966

Saldo

-515

-480

-542

-604

-585

-771

-528

-849

Izvor: Bilten 1-3/2003, Ministerstvo za finansii

Ova e osobeno zna~aen problem na Republika Makedonija, gledaj}i go dvièweto na trgovskiot bilans na zemjata od pogornata tabela. Dràvata se nao|a vo mnogu nepovolna situacija ne samo poradi damping cenite na uvoznite dobra (predizvikani od precenetiot devizen kurs na denarot), tuku i od preferencite na makedonskite potro{uva~i kon uvozni dobra. Se ~ini deka na posledniov fakt ne mu se posvetuva dovolno vnimanie vo zemjava. Imeno, od sekojdnevnite kontakti so obi~niot gra|anin lesno moè da se zaklu~i deka makedonskite potro{uva~i ne gi cenat dovolno makedonskite proizvodi (vo mnogu slu~ai i nepravedno prednost se dava na uvoznite dobra). Makedonskoto stopanstvo s u{te ne moè da se oporavi od masivniot vlez na uvozni dobra koi go preplavuvaat doma{niot pazar i gi potisnuvaat doma{nite proizvodi. Neodamna be{e inicirana javna kampawa za promovirawe na kupuvaweto doma{ni proizvodi. Iako ima{e odredeni kritiki vo odnos na nejzinite tro{oci, raduva faktot {to se posvetuva vnimanie na ovoj problem i se prezemaat merki za menuvawe na potro{uva~kite naviki na makedonskite gra|ani.

Sostojbata dopolnitelno ja vlo{uva liberalizacijata na trgovijata so potpi{uvawe na dogovori za slobodna trgovija. Neodamna Makedonija vleze vo STO i toa moè samo dopolnitelno da ja vlo{i situacijata. Promotorite na liberalizacijata na trgovijata kako argumenti za gi davaat zgolemenata konkurencija koja }e gi pottikne doma{nite proizvoditeli da go podobrat kvalitetot na nivnite proizvodi. Me|utoa, situacijata vo Makedonija e problemati~na bidej}i celoto stopanstvo e nekonkurentno vo odnos na tehnolo{kiot razvoj vo svetot i tro{o~nata efikasnost na faktorite na proizvodstvo. Za da se kupat novi tehnologii, pretprijatijata mora da investiraat, a vo uslovi na visoki kamatni stapki toa e prakti~no nevozmo`no. Koga na toa }e se dodade precenetiot devizen kurs, o~igledno e deka makedonskite proizvoditeli nemaat golemi {ansi, odnosno vo start se nao|aat vo nepovolna situacija. Mobilnosta na rabotnata sila e slaba, pa ne e mo`no prefrlawe na rabotnicite od nekonkurentni vo konkurentni i poproduktivni sektori na ekonomijata.

Grafikon 1.

Izvor: Bilten 1-3/2003, Ministerstvo za finansii, Skopje

Treba da se napravat analizi na sektorite vo ekonomijata koi }e imaat korist od vlezot na Makedonija vo STO. S u{te se aktuelni èstokite kritiki na STO vo odnos na dvoli~nosta na razvienite zemji vo odnos na liberalizacija na trgovijata. Treba da se zemat predvid politikite na zemjite na EU za subvencionirawe na zemjodelieto, i da se vidi dali ima mo`nosti zemjodelskoto proizvodstvo da profitira od otvaraweto na zemjata kon svetot. Dràvata mora da posveti posebno vnimanie na onie industriski granki koi najmnogu }e bidat pogodeni od otvaraweto na pazarite, me|u koi na prehranbenata industrija. Dokolku postoi mo`nost vo ramki na tie aran`mani, dràvata treba da gi subvencionira ovie sektori brzo da se prilagodat kon svetskite trendovi (moèbi preku pomo{ za investirawe vo novi tehnologii).

Inflacijata e indikator koj e tesno povrzan so fiksniot devizen kurs. Negovoto koristewe kako nominalno sidro ja spu{ti inflacijata na nivo od 1-3%, a na momenti zemjata se soo~uva{e so deflacija. Pri niska inflacija cenite se stabilni i pomagaat resursite da se alociraat tamu kade se najpotrebni. Me|utoa se ~ini deka poleka inflacijata stana primarna cel na makroekonomskata politika na Republika Makedonija i s se dviì okolu nea. MMF e zadovolen od cvrstata monetarna politika koja ja sproveduvaat Vladata i NBRM ve}e podolgo vreme. Toa e vo soglasnost so negovite politiki. No ekonomijata ne moè da zeme zdiv od ova nivo na inflacija. Nivoto na inflacija se postiga i se odrùva na smetka na enormna stapka na nevrabotenost i nevidena siroma{tija na naselenieto. Direktna posledica na restriktivnata monetarna politika se ekstremno visokite kamatni stapki koi prakti~no ja paraliziraa investicionata aktivnost na pretprijatijata. Ova se kombinira so restriktivna fiskalna politika.

Kako i da e, inflacijata ne pretstavuva edinstveniot indikator od koj moè da se gleda sostojbata na makro nivo vo edna ekonomija. MMF be{e zadovolen od politikata na niska inflacija vo Republika Makedonija, no dali se posveti dovolno vnimanie na ostanatite parametri? Kako {to veli [tiglic "edna ekonomija moè da ima niska inflacija, no nejzinite ostanati makro parametri moè da bidat katastrofalni (kako {to se nevrabotenosta i sli~no)".

Dali inflacijata vo Republika Makedonija stana cel sama za sebe? Dali pou~eni od lo{ite iskustva na po~etokot od devedesettite godini, monetarnite vlasti premnogu se fokusiraat na odrùvawe na nisko nivo na inflacija i stabilnost na cenite, zanemaruvaj}i go razvojot i sozdavaweto novi rabotni mesta? Republika Makedonija odrùva pove}e od polovina milijarda dolari kako rezervi, koi nekoga{ se koristat od Narodnata banka za odbrana na devizniot kurs. Nivoto na devizni rezervi treba da dostigne iznos koj e dovolen za pokrivawe na ~etirimese~en uvoz, spored posledniot aran`man so MMF. Zna~i ne se ni razmisluva za koristewe na del od ovie rezervi za stimulirawe na razvojot na realniot sektor od ekonomijata. Zna~i razvojot ne mora da se stimulira samo so poekspanzivna monetarna politika koja e efektivna na kratok rok, tuku moè da se iskoristat i realni resursi koi postojat vo zemjata.

Poznato e deka malite i sredni pretprijatija pretstavuvaat eden od osnovnite stolbovi na razvienite ekonomii. Sepak, sektorot na mali i sredni pretprijatija vo Republika Makedonija se soo~uva so golemi problemi vo obezbeduvaweto na neophodnite resursi. Visokite kamatni stapki, predizvikani od "politikata na skapi pari" go napravija kreditiraweto na ovoj sektor skoro nevozmo`no. Bankite ne samo {to baraat visoki kamatni stapki za svoite krediti kon malite i sredni pretprijatija, tuku i nivnite uslovi za kolateral se nedosti`ni. Ako se vratime nekolku godini nanazad, }e vidime deka bankite prakti~no nemaa programa za kreditirawe na malite i sredni pretprijatija. Problem pri kreditiraweto na malite i sredni pretprijatija e i nemaweto na soodvetno kreditno dosie za novite klienti na bankite. Tie nemaat iskustvo so pozajmuvawe na novite mali i sredni pretprijatija i pretpo~itaat da kreditiraat klienti koi podolgo vreme sorabotuvaat so niv i koi imaat dobro kreditno dosie. Dràvata se obide preku razni programi da obezbedi krediti, no politikata si go stori svoeto. Krediti se davaa na firmi koi bea istomislenici so vlasta i tie ~estopati ne se vra}aa. Golemi korisnici na krediti od bankite bea golemi pretprijatija zagubari, koi sredstvata najmnogu gi koristea za gasnewe na akutnite problemi so nelikvidnost, kako {to e ispla}awe na plati za rabotnicite. Ova se prave{e pod pritisok na vlasta koja saka{e da kupi socijalen mir za nekoe vreme. Vakvoto tro{ewe na kreditnite sredstva e celosno nenamensko i nivnoto vra}awe e prakti~no nevozmo`no. Vakvata praktika enormno go vlo{i odnosot na lo{i zaemi i gi napravi bankite u{te pokozervativni vo nivnata kreditna politika. Korupcijata igra mnogu va`na uloga vo ovoj proces. Ne samo kreditiraweto, tuku i cela grupa na aktivnosti povrzani so sektorot na mali i sredni pretprijatija e zafatena so korupcija na dràvnite slu`bi (na primer razni i selektivni inspekcii, ili slu`bi koi izdavaat potrebna dokumentacija za zapo~nuvawe na nekoj biznis). Vo finansiskite krugovi se zboruva i za idejata za formirawe na Garanten fond, koj bi gi olesnil uslovite za zalog pri zemaweto krediti od strana na malite i sredni pretprijatija. Vakvata praksa e poznata vo razvienite zemji i dala pozitivni rezultati. Moèbi ova e eden od na~inite kako da se mobilizira del od rezervite na dràvata, ako toa go dozvoli MMF.

Inaku razvojot vo vakva sredina e prakti~no nevozmoèn. Golemata siroma{tija koja ja zafati Makedonija predizvika bum na sivata ekonomija. Taa pak deluva destimulativno na malite i sredni pretprijatija koi rabotat legalno. Dràvata e nere{itelna vo borbata protiv sivata ekonomija bidej}i so nea uspeva da go za~uva kolku tolku socijalniot mir (a bogami i crniot biznis na albanskata ( i ne samo na albanskata) zaednica, za~uvuvaj}i ja krevkata bezbednosna situacija). I s taka vo krug.

Strukturnite reformi ne se zavr{eni. Golemite zagubari se vo mo{ne te{ka situacija. Prevrabotenosta vo ovie pretprijatija se namaluva so masovni otpu{tawa na rabotnicite. No se zaboravi na aktivnite merki na pazarot na trud so koi treba da im se ovozmoì na otpu{tenite rabotnici da najdat druga rabota ili da po~nat svoj biznis. So toa armijata na nevraboteni postojano se zgolemuva. Se vlo{uva i strukturata na nevrabotenite, so zgolemuvawe na brojot na nevraboteni podolgo od edna godina, kaj koi verojatnosta za nao|awe nova rabota e mala. Politi~kite igri pome|u akterite na politi~kata scena samo ja ote`nuvaat sudbinata na rabotnicite. Vo presret na izbori sekoga{ se davaat raznorazni vetuvawa za da se dobijat glasovite od niv. No potoa sekoga{ sleduva bolnoto treznewe i soo~uvawe so realnosta.

Ova se del od politikite koi Republika Makedonija gi sproveduva vo soglasnost so preporakite na MMF. Pritoa, mora u{te edna{ da se spomene problemot so korupcijata, za koj sekako najmalku ni e vinoven MMF. Mora da se prezemat re{itelni merki za sveduvawe na korupcijata na nekoe porazumno nivo.

Zaklu~ok

Vo ovaa seminarska trud e napraven obid da se razgleda ekonomskata situacija vo Republika Makedonija vo svetlo na ekonomskite politiki na MMF, koi vlastite vo zemjava revnosno gi sledea i s u{te gi sledat. Daden e osvrt na nekoi osnovni makroekonomski problemi i dilemi, vo ramki na znaeweto i razbiraweto na ovie problemi od strana na avtorot. Vo tekstot preovladuva odreden kriti~ki duh, no toa ne treba da se svati deka avtorot smeta deka s {to e napraveno e lo{o ili pogre{no. Zemjata vo tekot na celiot period se nao|a vo sostojba na gr~ predizvikan od brojnite nadvore{ni {okovi, koi kulminiraa so krizata od 2001 godina. Finansiskite vlasti od porane{niot sistem nasledija brojni i te{ki problemi, koi se taloèa so decenii nanazad. Vo prvite nekolku godini Makedonija se soo~uva{e i so blokadite nametnati od Grcija, koi go usporija procesot na tranzicija.

Kritikite vo ovoj trud treba prvenstveno da se sfatat vo smisla na nemawe sopstven koncept kako da se nadminat problemite vo ekonomijata, pasivniot (i vo nekoi slu~ai servilen) odnos na finansiskite vlasti vo zemjata, nemawe inventivnost vo iznao|awe novi re{enija. Mnogu zemji gi prifatija pravcite na MMF za vodewe na tranzicijata. Nekoi kreiraa svoi sopstveni politiki (Slovenija i Polska) i se ~ini deka ne pogre{ija. Sepak, drugo pra{awe e kolku Makedonija moè{e da pruì otpor na MMF, imaj}i gi predvid sostojbite vo koi se nao|a{e zemjata.

Sepak, vo trudot e posveteno golemo vnimanie na privatizacijata i smiruvaweto na inflacijata, politiki koi bea prvenstveno kreirani od doma{nite vlasti (iako antiinflacionata politika e vo golema mera standardna stabilizaciona politika po terkot na MMF). Nesomneno procesot na privatizacija ne gi dade o~ekuvanite efekti, a vinata ne treba da ja barame nadvor. Privatizacijata vo Makedonija zapo~na podocna od taa vo drugite zemji. Kreatorite na politika imaa mo`nost da gi sogledaat raznite modeli na privatizacija i da go odberat vistinskiot. Toa, za àl, ne go napravija. Korupcijata dopolnitelno ja potkopa privatizacijata, a neprezemaweto na korektivni aktivnosti od strana na vlasta e golem grev na nejzina smetka.

Kako i da e, moè da se izvle~e op{t zaklu~ok deka onie politiki na MMF koi revnosno se sproveduvaa (i s u{te se sproveduvaat) vo Makedonija preku raznite aran`mani vo golema mera potfrlija. Gra|anite s u{te ~ekaat da gi po~uvstvuvaat prvite blagodeti od noviot sistem a ekonomijata tone, bez da se gleda dnoto.

Se ~uvstvuva odreden revolt kaj ekonomskite eksperti od zemjava koi s pove}e kriti~ki gi komentiraat kontrakcionite recepti na MMF. Makedonija ima kapacitet da izgradi sopstvena strategija za razvoj. Stranskite soveti se dobredojdeni, no samo kako soveti, a ne diktati na politiki koi se nametnuvaat od MMF, so precizni rokovi i vremenski ramki za prezemawe i na najsitnite merki. Zemjata treba da ja iskoristi mo`nosta koga vo svetot se zgolemuvaat kritikite na neoklasi~niot pristap vo ekonomijata i da izvr{i pogolem pritisok vrz svetskite finansieri. Ne deka ja precenuvam pozicijata na zemjata, no mora da se napu{ti servilniot stav na funkcionerite vo nivnite kontakti so svetskite finansiski institucii. Ne moè da o~ekuvame deka ekonomistite na Svetska banka ili MMF }e gi re{at gorlivite ekonomski problemi. Nim treba da im se ponudat avtenti~ni razvojni strategii so {to bi se podobrila pregovara~kata pozicija na zemjata.

Ostanuva da vidime dali Makedonija }e ja iskoristi ovaa mo`nost da gi preispita svoite politiki i da vovede nov odnos kon re{avaweto na ekonomskite pra{awa koi treba da ja donesat i politi~kata stabilnost koja tolku mnogu ja posakuvame.

KORISTENA LITERATURA I IZVORI:

STIGLITZ Jozeph, Globalization and its Discontents, Washington, 2002;

NIKOLOVSKA Natalija i SUNDAK Dragomir, Globalization and Economic Downfall of Countries in Tranzition, Magor, Skopje, 2002;

FITI Taki, Osnovi na sovremenata makroekonomija, Ekonomski fakultet, Skopje, 2002;

GOGOSKI Risto, Me|unarodno finansisko rabotewe, Institut za istraùvawe na turizmot na FTU, Ohrid, 1999;

MOJSOSKI Vasil, Primeneta ekonomija, Institut za istraùvawe na turizmot na FTU, Ohrid, 2002;

IMF Press Release No. 95/28, veb strana na MMF (www.imf.org), maj 1995 godina;

IMF Press Release No. 97/16, veb strana na MMF (www.imf.org), april 1997 godina;

IMF Press Release No. 99/37, veb strana na MMF (www.imf.org), avgust 1999 godina;

IMF Press Release No. 00/63, veb strana na MMF (www.imf.org), noemvri 2000 godina;

IMF Press Release No. 03/63, veb strana na MMF (www.imf.org), april 2003 godina;

Bilten 1-3/2003, Ministerstvo za finansii, Skopje, 2003.

Godi{en izve{taj za 2001 godina, Ministerstvo za finansii, Skopje, 2001

Fotografiite se zemeni od veb strana na BBC (slika 1), veb strana na Dnevnik (slika 2) i veb strana na Ministerstvo za finansii (slika 3).

25

10573 ekonomija vo tranzicija.docx

Documents