1 naslovna stran narta - energetika-lj.si · pdf file*recknagel, sprenger, schramek:...

15/12, avgust 2012 POSLOVNA STAVBA VEROV�KOVA 70 � ZAMENJAVA HLADILNIKA TEKO IN STROJNE IN�TALACIJE IN STROJNA OPREMA � faza PZR

1 NASLOVNA STRAN NA RTA

NA RT IN �TEVIL NA OZNAKA NA RTA: 5 NA RT STROJNIH IN�TALACIJ IN STROJNE OPREME

INVESTITOR: ENERGETIKA LJUBLJANA, d. o. o.

Verov�kova 62, Ljubljana

OBJEKT: POSLOVNA STAVBA VEROV�KOVA 70 � ZAMENJAVA HLADILNIKA TEKO IN

LOKACIJA: VEROV�KOVA 70, LJUBLJANA

VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE IN NJENA �TEVILKA: PROJEKT ZA RAZPIS � P15/12

ZA GRADNJO: REDNO VZDR�EVANJE

PROJEKTANT: LENASSI, d. o. o., TPC Murgle, Cesta v Mestni log 55, Ljubljana

Odgovorna oseba projektanta: Mitja Lenassi, univ. dipl. in�. str. Podpis in �ig:

ODGOVORNI PROJEKTANT: Mitja Lenassi, univ. dipl. in�. str., S-0088

Podpis in osebni �ig:

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: Mitja Lenassi, univ. dipl. in�. str., S-0088

Podpis in osebni �ig:

�TEVILKA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE NA RTA:

15/12, Ljubljana, avgust 2012

LENASSI, d. o. o. 1 TPC Murgle, Cesta v Mestni log 55, SI-1000 Ljubljana Tel.: (01) 281-14-62, 283-43-25, Faks: (01) 283-43-26, E-po�ta: [email protected], Medmre�je: www.lenassi.si


2 KAZALO VSEBINE NA RTA STROJNIH IN�TALACIJ IN STROJNE OPREME �t. 27/09

1. Naslovna stran na rta stran 1 2. Kazalo vsebine na rta stran 2 3. stran 3 4. Popis materiala in del stran 7 5. Risbe


Tehni no poro ilo

Risbe


3 TEHNI NO PORO ILO 3.1 SPLO�NO Izdelan je na rt strojnih in�talacij in strojne opreme ZAMENJAVA HLADILNIKA TEKO IN v objektu Verov�kova 70 v Ljubljani za investitorja JP ENERGETIKA LJUBLJANA, d. o. o. Investitor izvaja razpis za izvedbo v dveh lo enih sklopih, in sicer: 1) z na rtom strojnih in�talacij in strojne opreme, 2) z na rtom elektro in�talacij in elektro opreme. Predmetni na rt obravnava strojno in�talacijski del ZAMENJAVE HLADILNIKA TEKO IN z dvema novima, katerih skupna hladilna mo v vi�ini 100 kW je dolo ena skozi s strani investitorja izvedene meritve proizvodnje hladu. V juliju 2011 in prikazane skozi Projektno nalogo, �t. dokumenta R-22-P/3 � 2012. Predmetni na rt izdelan vsebinsko v pogodbenem obsegu in ne po Pravilniku o vsebini projektne dokumentacije (Ur.l. RS, �t. 55/08), saj ta te vrste na rta sploh ne opredeljuje. Tehni no poro ilo strojno in�talacijskega dela v naslednjih to kah navaja osnovna izhodi� a ter opis sistema z osnovnimi sosledji delovanja v na inu hlajenja in ogrevanja, naslednje poglavje pa zajema �e popise koli in materiala in del z predpisovanjem vseh potrebnih tehni nih zmogljivosti in kakovosti z navedbo robnih pogojev brez dolo itve proizvajalca in tipa, kar omogo a dejansko mo�nost izpeljave javnega razpisa v celoti, to je ne samo izvajalca, ampak tudi strojno in�talacijske opreme. 3.2 PREDHODNO IZDELANA DOKUMENTACIJA Kot osnova temu na rtu faze za razpis je slu�ilo naslednje: -projektna naloga: Zamenjava hladilnika v poslovni stavbi Verov�kova 70, �t. dokumenta: R-22-P/3 � 2012 -posnetek stanja na licu mesta; 3.3 UPORABLJENI PREDPISI, STANDARDI, SMERNICE TER DRUGI TEHNI NI VIRI Pri na rtovanju sistemov strojnih in�talacij in strojne opreme so bili uporabljeni poleg obveznih slovenskih predpisov �e naslednji tehni ni viri: *2012 ASHRAE Handbook Systems and Equipment � Chapter 13: Hydronic Heating and Cooling Design; *Herbert W. Stanford III.: HVAC Water Chillers and Cooling Towers; Fundamentals, Application, and Operation, Edition 2012; *James B. Rishel: HVAC Pump Handbook, 2. edition 2006; *Recknagel, Sprenger, Schramek: Taschenbuch für Heizung + Klimatechnik 2011/2012; 3.4 ZAHTEVE ZA STROJNE IN�TALACIJE IN OPREMO ZARADI PO�ARNE VARNOSTI Hladilno / ogrevalna strojnica predstavlja samostojen po�arni sektor, oprema na prostem pa ne potrebujejo posebne za� ite razen prepre evanje dostopa nepoobla� enim osebam. 3.5 TEHNI NI OPIS PRENOVLJENE CENTRALNE HLADILNO/OGREVALNE STROJNICE Obstoje a centralna hladilno/ogrevalna strojnica se sestoji iz enega absorpcijskega hladilnika teko in nazivne mo i 246 kW, ki je name� en v njeni notranjosti s pripadajo im hladilnim stolpom na prostem ter toplotne postaje. Sedanji hladilnik teko in se je uporabljal samo za hlajenje, za ogrevanje se je uporabljala toplotna postaja. S prenovo je predvideno, da se absorpcijski hladilnik teko in in pripadajo hladilni stolp odstranita, namesto njiju pa postavita dva hladilnika teko in, oba kompresorska mo i po najmanj 50 kW, pri emer prvi gnan s plinskim motorjem, drugi pa z elektri nim(i). Prvi hladilnik teko in je z na rtom predviden tudi za delovanje pozimi kot toplotna rpalka.

Prvi hladilnik teko in / toplotna rpalka je gnan s plinskim motorjem, pri emer se njen kompresorski in motorni del postavi na prostem na mestu (podstavku) opu� enega hladilnega stolpa, njen notranji del, to je toplotni menjalnik z obto no rpalko primarne zanke, ki poleti deluje kot uparjalnik, pozimi pa kot kondenzator, pa se postavi na mestu opu� enega plinskega aborpcijskega hladilnika teko in. Poleg



opisane notranje enote se postavi tudi kompresorski del elektri no gnanega hladilnika teko in z vodnim modulom, ki prav tako vsebuje obto no rpalko primarne zanke. Na prostem se poleg avtomobilske polnilnice s plinom postavi tudi pripadajo zra ni kondenzator. Hidravli na vezava hladilnikov teko in je ohranjena obstoje a, ki je vrste »Primary-Secondary Decoupled« (razdvojena na primarno in sekundarno zanko), Hladilna strojnica zagotavlja temperaturo dovoda hlajene vode poleti teoreti no 7,7 °C, za kar bo potrebna izstopna temperatura vode na obeh hladilnikih pribli�no 5 °C, saj obe sekundarni zanki porabnikov hladu (za sedaj) nista predvideni za delovanje s spremenljivima pretokoma odvisnima od dejanskih hladilnih potreb objekta. Da bi se izognili neprestanemu prime�avanju povratne vode v predtoka sekundarnih zank in za pove anje energetske u inkovitosti sistema kot celote, bo smiselno v prihodnosti ventilatorske konvektorje opremiti s prehodnimi »on/off« ventili ter rpalki obeh zank zamenjati ali nadgraditi s frekven nima regulatorjema. Podobno pa ne velja tudi za delovanje toplotne rpalke v na inu ogrevanja pozimi, saj bo ta lahko delovala z izstopno temperaturo 45 °C, ker bo manjkajo o ogrevno energijo in dovolj visoko temperaturo predtoka zagotavljala toplotna postaja, ki bo delovala z novim regulacijskim ventilom po na inu prime�avanja z vbrizgovanjem tople vode. V hladilno / ogrevalni strojnici je potrebno na razdelilniku / zbiralniku izvesti tudi prikazane predelave, predvsem odstranitve cevne opreme in rpalk. Za raztezanje / kr enje vode v sistemu se ohrani obstoje a razteznostna posoda in varnostni ventil, prav tako se ohrani obstoje sistem dopolnjevanja z meh ano dodajno vodo. Vsled ob utnega zmanj�anja priklju ne mo i plina je z na rtom predvidena tudi zamenjava plinomera in regulatorja tlaka z ustrezno manj�ima. 3.6 TEHNI NI POGOJI ZA IZVAJANJE PROJEKTIRANEGA OBSEGA DOBAV IN DEL Izvajalec mora izvesti dela na podlagi tega na rta in tudi na rta elektro instalacij za razpis, pri emer si sam pripravi potrebno delavni�ko dokumentacijo, ki bo na koncu dopolnjena slu�ila kot projekt izvedenih del, ki bo moral biti izdelan kot zahteva slovenski pravilnik in ga bosta sestavljala strojni in elektro na rt. Izvajalec mora predvidena dela izvesti v zahtevani kvaliteti in lahko vgrajuje samo materiale in opremo, ki ima ustrezne ateste in certifikate (potrdila o skladnosti) ter je pregledana in pripoznana kot ustrezna tudi s strani odgovornega predstavnika investitorja. Dokumentacija mora biti predlo�ena pred ali ob dobavi materiala in pridobitev potrditve pred vgradnjo. Prav tako se mora izvajalec dr�ati navodil proizvajalca opreme za njeno postavitev in sicer tako, da se po izvedbi zagonov pridobi razpisana jamstva. Izvajalec del in dobavitelj opreme sta dol�na poleg tega, da predata investitorju obratovalna in vzdr�evalna navodila v slovenskem jeziku tudi obratovalno osebje podu iti o pogojih varnega obratovanja z dobavljeno opremo in izveden sistem. V izhodi� u tudi velja, da je strojni izvajalec pri gradnji dol�an upo�tevajo obligacijski zakonik ravnati »z ve jo skrbnostjo, po pravilih stroke in po obi ajih«, to je s »skrbnostjo dobrega strokovnjaka«. Slednje za sam razpis pomeni, da tista dela, ki bi jih ponudnik glede na zahtevano poznavanje stroke moralo predvideti, nimajo narave kasnej�ih nepredvidenih in dodatnih del! Prav tako je izvajalec dol�an svoja dela usklajevati z ostalimi izvajalci na objektu. V primeru, da izvede izvajalec dolo ena dela brez predhodne uskladitve z ostalimi izvajalci na objektu, ta pa se kasneje izka�ejo zanje kot nepremostljiva ovira, je tako izvedeno in�talacijo sam dol�an prestaviti na usklajeno mesto brez upravi enosti do pokritja stro�ka za to delo! Izvajalec del je dol�an pregledati projektno razpisno dokumentacijo s samim prostorom strojnice, odprtino za umestitev opreme vanjo, kot tudi mesto za postavitev opreme na prostem, vse zaradi jasne predstave o obsegu in vrsti pripravljalnih in glavnih del. Pri tem mora upo�tevati dvigovanje in/ali spust posameznega ve jega kosa opreme ali naprave z ustreznim avto-dvigalom in vodoravno premikanje znotraj in izven strojnice. Delovna mo izvajalca del mora biti strokovno usposobljena in mora dobro poznati delo, katerega bo opravljala. Material in delovni postopki morajo ustrezati zahtevanemu opisu del ter tehni nim predpisom iz tozadevne prakse. Izvajalec je dol�an v okviru svojih del sproti predlo�iti ustrezno dokazno dokumentacijo o vgrajenem materialu in opremi ter potrebna mnenja in preglede ustrezno



poobla� enih institucij ter ostalo spremljajo o dokazno dokumentacijo tako, da je ta popolna za pridobitev uporabnega dovoljenja. Vgrajena oprema in material mora biti do dobave neuporabljena, nova in opremljena z zahtevano dokazno dokumentacijo. Cevi za vodne sisteme mora izvajalec pred namestitvijo obvezno dobro o istiti rje z notranje in zunanje strani ter prepihati z zrakom. Vsi cevni spoji morajo biti varjeni razen na delih, kjer je potreben razstavljivi prirobi ni spoj s tesnili ustreznimi za prenosni medij. Vari morajo biti solidno izvedeni, z enakomerno debelino vara, brez zmanj�anja preseka cevi. Cevi s cevno steno debelej�o kot 3 mm, morajo imeti na stikih pred varjenjem posnete robove pod kotom 60 stopinj. Vso opremo mora izvajalec opremiti z ustreznimi tablicami z vpisanimi vsemi karakteristi nimi podatki. Cevovode in ventile mora ozna iti z ustreznimi barvami in oznakami. Vse vidne neizolirane cevovode, stenske podpore in druge kovinske dele mora po predhodnem i� enju in dvakratnem za� itnem premazovanju pleskati s temperaturno in vodno odporno barvo. Vsa oprema dostavljena na gradbi� e mora imeti ustrezno transportno za� ito in vse priklju ke opremljene z monta�nimi epi. Po kon ani namestitvi mora vso opremo in cevovode izprati in tla no preizkusiti po navodilu v tehni nem poro ilu oziroma popisu tega na rta. Oprema in ostali vgrajeni materiali morajo ustrezati tehni nim predpisom in standardom. Na zahtevo odgovornega nadzornika o kontroli kvalitete nekega materiala je izvajalec dol�an dostaviti material na preizkus kvalitete za kontrolo poobla� enemu podjetju. e material oziroma oprema ne ustreza veljavnim predpisom in zahtevam iz pogodbenega popisa, nosi stro�ke kontrole in tudi zamenjave izvajalec, v nasprotnem primeru pa nosi stro�ke in�pekcijske slu�be naro nik. Cevno povezavo hladiva obeh hladilnikov teko in mora izvajalec izvesti iz bakrenih cevi po EN 12735-1, ki se uporabljajo v hladilni tehniki, to je brez vsebnosti kisika in razma� ene (vrste SF-Cu), ter spojnih oblikovnih kosov po EN 1254. Cevi se med seboj spajajo izklju no s trdim spajkanjem s »srebrovo« spajko, prvenstveno v za� iti N2. Pri spremembah smeri cevovodov, se lahko izdela lok iz same cevi, pri emer je paziti, da radij krivljenja ni manj�i od 3,5 . Nazivna velikost sesalnega parnega in teko inskega voda morata biti izbrani iz tabele proizvajalca in sta odvisni od dejanskega hladiva vrste HFC. Po kon ani namestitvi in uspelem tla nem preskusu cevovodov z du�ikom tlaka 24 bar, mora izvajalece izvesti vse faze izsu�evanja cevovodne napeljave, ki zajema: 1. faza: Sistem brez kompresorsko kondenzatorske enote (lo evalna ventila ostajata zaprta) se

vakumira na tlak manj�i od 100 Pa (1 mbar). Vakumiranje naj traja po mo�nosti nekaj ur. im dalj�e je vakumiranje, tem ve zraka in vlage je potegnjeno iz por materiala. Parni tlak vode zna�a pri 20 C 23 mbar in pri 5 C 9 mbar.

2. faza: V tako vakumirano napeljavo se spusti du�ik do tlaka 1 bar. Pod temi pogoji je du�ik v plinastem stanju in ve�e nase preostalo vlago. S tem je omogo eno nadaljnje izsu�evanje napeljave.

3. faza: Napeljava se ponovno vakumira z namenom odstranitve du�ika, vezanega z vlago in pome�anega z zrakom in drugimi plini.

4. faza: Ponovi se druga faza s istim du�ikom. 5. faza: Ponovi se tretja faza. Napeljavo je pustiti pod vakumom pri absolutnem tlaku 1 mbar v trajanju

24 ur, pri emer tlak ne sme narasti za ve kot 0,5 mbar, kar pomeni, da je napeljava tesna in izsu�ena. V kolikor tlak naraste pri 20 C nad 23 mbar, oziroma pri 5 C nad 9 mbar, pa to pomeni, da napeljava �e ni izsu�ena, in je potrebno vakumiranje nadaljevati.

6. faza: Napeljava se napolni s predvideno koli ino hladiva HFC, koli ina v sami kompresorsko kondenzatorski enoti morda �e zadostuje za z na rtom predvidene medsebojne razdalje. Vsekakor je natan no potrebna dodatna koli ina hladiva razvidna iz navodil proizvajalca in je odvisna od iztegnjene dol�ine cevi in velikosti njenega premera. V kolikor je potrebno dodatno polnjenje naj izvajalec to zaradi za� ite napeljave pred vlago spu� a preko filternega su�ilnika visokega u inka na posebnem priklju ku na teko inskem vodu, ki je predviden za ta namen. Polnjenje z zeotropskim hladivom mora potekati v teko inski fazi!

PRI VSEH TEH DELIH MORA IZVAJALEC OBVEZNO UPO�TEVATI NAVODILA PROIZVAJALCA OPREME, KI IMA VE JO TE�O OD TEGA OPISA!



Cevovoda toplotne rpalke mora izvajalec toplotno in parozaporno izolirati, za kar so predvideni cevaki iz sinteti nega kav uka z zaprto celi no strukturo. Vodenje obeh cevovodov je v strojnici in na prostem z za� itnim pla� em aluminijeve plo evine. Izvajalec je po opravljenih tla nih preizkusih ob prisotnosti poobla� enih serviserjev dol�an izvesti preizkusne zagone posameznih naprav in opreme ter opraviti ustrezne meritve, nato pa investitorja pisno obvestiti, da so naprave in sistem kot celota pripravljeni za delovanje. Skozi razpisne pogoje investitorja bo dolo eno, kje, kdaj in kdo od izvajalcev bo dol�an izdelati zbirni na rt gradbi� a z ozirom na komunikacije, skladi� a materiala, avtodvigala, garderobe in sanitarije. 3.7 KRATEK OPIS DELOVANJA SISTEMA V na inu hlajenja sistem deluje ob predhodnem vklopu obto nih rpalk porabnikov 1 in 2, kar je nujno, saj je skozi njuno delovanje zagotovljena zadostna koli ina vode v sistemu za ustrezno delovanje brez prepogostega vklapljanja / izklapljanja obeh hladilnikov teko in. Delovanje sistema konvektorjev oziroma rpalke 1 mora biti elektri no izvedeno kot pogoj za vklop obeh hladilnikov teko in. Izbira vklopa enega ali drugega ali pa obeh hladilnikov teko in skupaj z njunima obto nima rpalkama je nato ro na izbira uporabnika v odvisnosti od potreb objekta �elene uporabe vira

pogonske energije. V na inu ogrevanja je pogoj za delovanje enak, to je delovanje obto ne rpalke 1, delovanje rpalke

2 oziroma sistem stropnih konvektorjev v na inu ogrevanja niti ni predvideno. V na inu ogrevanja deluje samo plinsko gnan hladilnik teko in / toplotna rpalka, elektri no gnan hladilnik teko in je pri tem vedno izklopljen in nedelujo . V prehodnem obdobju je pri akovano, da bo toplotna mo proizvedena preko toplotne rpalke zado� ala za delovanje, v zimskem asu pa se bo tako pridobljena energija dopolnjevala s toploto iz toplotne postaje, pri emer bo prihajalo ob nedoseganju nastavljene temperature v predtoku sekundarne zanke do vbrizgovanja tople vode preko prehodnega regulacijskega ventila. 3.8 ZAKLJU EK Izvajalec mora v sklopu meritev izvesti tudi meritve �umnosti na prostem pred fasadnimi odprtinami pisarni�kih prostorov. Dopustni nivo zvo nega tlaka na prostem je po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, �t. 105/05 s spremembami do 62/10)) omejen pono i na 48 dB(A), zve er na 53 dB(A) in podnevi na 58 dB(A), pri emer so upo�tevane omejitve za III. obmo je, to je obmo je centralne dejavnosti. Z meritve je merodajno zgolj dnevno obmo je, saj zve er in pono i naprave ne delujejo in/ali se okoli�ki prostori ne uporabljajo. Izvajalec mora sprotno izdelovati na rt izvedenih del (PID) strojnih in�talacij in strojne opreme, kar predstavlja vris v delavni�ke risbe in opis tehni nih sprememb nastalih med gradnjo upo�tevajo ZGO po predhodni potrditvi odgovornega nadzornika in odgovornega projektanta faze za razpis. Ob primopredaji del pa mora izvajalec investitorju predati naslednjo projektno in tehni no dokumentacijo: *zapisnike o funkcionalnih preskusih, meritvah in merilnih metodah za hladilno / ogrevalne naprave, opremo in sistem kot celoto v namen uspe�ne izvede (internega) tehni nega pregleda; *zapisnike o vseh tla nih preizkusih cevovodov in napeljav; *dokazila o ustreznosti vgrajenih vseh gradbenih proizvodov po Zakonu o gradbenih proizvodih (Ur.l. RS, �t. 52/00); *ateste in garancijske liste za vgrajene strojne naprave in opremo; *navodila za obratovanje in vzdr�evanje s slikovnim gradivom, vse v obsegu ASHRAE Guideline 4-2008 Preparation of Operating and Maintenance Documentation for Building Systems; *gradbeni dnevnik, voden skladno s Pravilnikom o na inu � (Ur.l. RS, �t. 55/08); *dokazilo o zanesljivosti objekta, ki ga podpi�e odgovorni vodja del izvajalca ter odgovorni nadzornik, skladno Zakonom o graditvi objektov (Ur.l. RS, �t. 102/04 do 127/08); Ljubljana, avgust 2012 Mitja Lenassi, univ. dipl. in�. str.


1 naslovna stran narta - energetika-lj.si · pdf file*recknagel, sprenger, schramek:...

Documents