PRVA POMOČ PRIMOTNJAH DIHANJA

IN DELOVANJA SRCAza gasilce

osnovni tečaj

UPORABA IDA

Obremenitev dihalnega in krvožilnega sistema!

Zelo veliko različnih težav!

Težave:

- AMI

- astmatičninapad, KOPB

- pregrevanjetelesa

- klavstrofobija

- zastoj delovanjasrca in dihanja...

DIHALA

• Dihala delimo na dihalne poti in pljuča.

• Dihalne potisestavljajo nos, usta, žrelo, grlo, sapnik in sapnici.

• Pljuča izpolnjujejo večji del prsne votline, razdeljena so na dve pljučni krili in ležijo na preponi.

Pljuča

• Najmanjše sapnice sekončujejo v pljučnihmešičkih (alveolih), ki najbi jih bilo pri odraslih kar 300 milijonov, kjerse izmenjavajo plini med vdihanim zrakom in krvjo v kapilarah, ki obdajajo pljučne mešičke.

• Iz alveolov prehaja kisik v kri iz krvi pa v alveole ogljikov dioksid. Skupna površina, kjer prihaja do izmenjave plinov, obsega lahko več kot 80 kvadratnih metrov.

Pljučni mešički (alveoli)

Dihanje

• Notranje in zunanje dihanje.

• Glavne dihalne mišice so trebušna prepona in medrebrne mišice in se krčijo pod nadzorom naše zavesti, vendar je navadno njihovo krčenje avtomatično (spanje).

• Pri vdihu dihalne mišice razširijo prsni koš. Medrebrne mišice ga dvignejo in razširijo vstran in naprej, prepona pa se splošči in poveča prostornino prsne votline navzdol.

Dihanje

Obenem se pljuča razširijo tudi zaradi znižanega pritiska v prostoru med pljučno in rebrno ovojnico, ki ovija pljuča. Zato se poveča prostornina v pljučnih mešičkih, zračni pritisk v njih se zmanjša in zrak se vsesa vanje.

Dihanje

Po vdihu dihalne mišice popustijo in prsni koš

upade zaradi lastne teže in zaradi prožnosti

prsnega koša in pljuč. Ker se zmanjša

prostornina prsnega koša, se pljuča stisnejo in

pri tem iztisnejo zrak iz pljučnih mešičkov. Tudi

pri najprizadevnejšem izdihu ne moremo

iztisniti vsega zraka iz pljuč.

Zdrav odrasel človek vdihne 12-krat do 16-krat

na minuto (otroci dihajo hitreje).

Regulacija dihanja

• Do neke stopnje lahko reguliramo dihanje sami...

• Mišičje dihal upravlja vegetativni (avtonomni) živčni sistem, ki deluje neprekinjeno podnevi in ponoči neodvisno od naše volje in zavesti.

• Glavno središče, ki uravnava hitrost, globino in ritem dihanja je dihalni center, ki se nahaja v možganskem deblu (podaljšani hrbtenjači).

Regulacija dihanja

• Zaradi povečane količine CO2 v krvi se vzdraži

dihalni center v podaljšani hrbtenjači. Iz tega

centra prihajajo pobude po motoričnih živcih

k skeletnim dihalnim mišicam.

• Po vdihu se količina ogljikovega dioksida v

krvi zmanjša, vzburjenje dihalnega centra

preneha in pride do izdiha.

KRVNI OBTOK

Krvni obtok sestavljajo:

– srce,

– žile odvodnice ali arterije,

– žile dovodnice ali vene,

– kri.

Srce

• Srce je črpalka, ki poganja kri po žilah.

• Leži za hrustanci leve strani reber med obema polovicama pljuč na trebušni preponi.

• Je votel, mišičen organ, ki je razdeljen na levo in desno polovico (vmes je pretin) in štiri votline.

Srce

• V zgornji votlini vsake polovice (preddvor, atrij) se kri zbira.

• Spodnja votlina (prekat, ventrikel) ima debelejšo steno in poganja oz. iztiska kri v velike žile.

• V vsaki polovici somed preddvorom inprekatom ter medprekatom in velikožilo zaklopke, kipreprečujejozatekanje krvi nazajv preddvor oz. prekat.

Srce

• Desna polovica srca

skrbi za pljučni

(mali) krvni obtok,

• Leva polovica pa

skrbi za telesni

(veliki) krvni obtok.

Krvne žile• Arterije imajo močno mišično steno. Kri v

njih je svetlo rdeče barve, ker je bogata s kisikom. Arterije se razširijo, kadar srce požene kri vanje, torej pulzirajo sinhrono s srčnim utripom, kar lahko tipamo in vidimo.

• Kapilare (lasnice) so sito med arterijami in venami, skozi katero dobijo organi kisik in hrano in oddajajo odpadne snovi.

• Vene imajo tanjšo steno, ne pulzirajo. Kri v njih je temno rdeča, ker je v njej je manj kisika kot v arterijski krvi. Imajo žepke.

Kri• Kri je sestavljena iz krvnih telesc (krvničk)

in iz krvne tekočine (plazme).

• Krvničke so rdeče (eritrociti), bele (levkociti) in krvne ploščice (trombociti).

• V eritrocitih je rdeče barvilo, hemoglobin, na katerega se veže kisik.

• Levkociti sodelujejo pri obrambi organizma.

• Trombociti imajo pomembno vlogo pri strjevanju krvi.

• Krvi je približno 1/13 telesne mase, torej je ima odrasel človek približno 5 do 6 litrov.

KriTrombociti Eritrociti Monocit

Neutrofilci Limfocit

Regulacija delovanja srca

Mišičje srca ter ožilja tudi upravlja vegetativni (avtonomni) živčni sistem, ki deluje neprekinjeno podnevi in ponoči neodvisno od naše volje in zavesti.

Regulacija delovanja srca

Prevodni sistem srca sestoji iz specializirane prevodne muskulature, sposobne spontane generacije in prevajanja električnega signala.

V normalnih razmerah seimpulz frekvence 60-80/mingenerira v sinusnem vozlu(SA node) od koder se širina preddvore in prekoatrioventrikularnega vozla(AV node) na prekate.

Regulacija delovanja srca

V samem vozlu se prevajanje nekoliko upočasni (0,13s), nakar impulz vstopi v atrioventrikularni snop in njegova končna vlakna, kjer se impulz prevaja s šestkrat večjo hitrostjo.

Regulacija delovanja srca

Potovanju električnega impulza skozi srce s kratkim časovnim zamikom sledi val kontrakcije delovne muskulature srca. Kasnitev impulza v atrioventrikularnem vozlu omogoča, da se krčenje predvorov konča pred začetkom krčenja prekatov, hitro prevajanje impulza v vlaknih pa zagotavlja sočasno krčenje vseh delov prekata

Obveščanje...

UKREPIpri težavah z dihanjem in delovanjem srca

UKREPIpri težavah z dihanjem in delovanjem srca

Mirovanje + ustrezen položaj (polsedeči)

Hrbtenica?!?

UKREPIpri težavah z dihanjem in delovanjem srca

Bolečina za prsnico

Strogo mirovanje + polsedeči položaj!

Poškodbe oskrba ran...

UKREPIpri težavah z dihanjem in delovanjem srca

UKREPIpri težavah z dihanjem in delovanjem srca

Zastoj delovanja srca in dihanja

LAIKI IN PRVA POMOČ

1. TREZNA GLAVAstres!

2. ZNANJEobnavljanje in dopolnjevanje znanja?

3. FIZIČNA SPOSOBNOST

TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA

smernice povzete po

SMERNICE 2015

KAJ JE OŽIVLJANJE, KDAJ INZAKAJ OŽIVLJATI?

• Reševanje iz navidezne in klinične smrti

• Oživljanje kadar je žrtev nezavestna, se ne odziva in ne diha normalno (sopenje, agonalno dihanje…)

• Življenje je dragoceno in je le eno

• Ko srce preneha biti, nastopijo usodne možganske okvare v nekaj minutah.

KDAJ NE OŽIVLJAMO?

• Poškodbe nezdružljive z življenjem

• Zadnja faza neozdravljive bolezni (!!!)

VERIGA PREŽIVETJA

• zgodnje prepoznavanje in klic

• zgodnje izvajanje temeljnih postopkov oživljanja

• zgodnja defibrilacija

• zgodnja dokončna oskrba/oskrba po oživljanju

ČAS, KI JE POTEKEL OD TRENUTKA PRENEHANJA DIHANJA, ODLOČA O USPEHU

ALI NEUSPEHU OŽIVLJANJA!

VSAKA IZGUBLJENA SEKUNDAJE LAHKO ODLOČILNA

PRISTOP K OŽIVLJANJU

VARNOST reševalca in žrtve(promet, ogenj, eksplozija, nevarne snovi, zastrupitve s cianidi, CO, kisline, lugi, elektrika…)

OCENA ODZIVNOSTI PRIZADETEGA

“GOSPOD, ME SLIŠITE? ALISTE V REDU?”

nežno (poškodbe vratu!?)ga stresi za ramena inglasno vprašaj kako sepočuti...

1. Če se oseba odziva:

V položaju v katerem smo ga našliPreverimo njegovo stanjePoiščemo pomoč (če je to potrebno)Poskrbimo, da ne bo izpostavljen nevarnostim. Preverjamo stanje.

2. Če se ne odziva:

Pokličemo pomočnekoga, ki jev okolici

POMAGAJTE MI, NA POMOČ!

SPROSTIMO DIHALNO POT

Nežno zvrni glavonazaj indvigni brado

trojni manever

(z eno roko na čelu zvrnemo glavo navzad, s prsti druge roke pod brado dvignemo brado navzgor)

SPROSTITEV DIHALNE POTI

Jezik!!!

trojni manever

Ustno votlino pregledamo za morebitne tujke samo v primeru, da z vpihi ne dosežemo zadostnega dviga prsnega koša.

Iz ust odstranimo vse vidne tujke. Odstranimo tudi protezo (če ni dobro pritrjena).

SPROSTITEV DIHALNE POTI

SPROSTITEV DIHALNE POTI

NIKOLI NE IŠČITE NA SLEPO (OTROCI) !!!

?

Ne vrtite glavo pacientu!

OCENA DIHANJA

GLEDAMOali se dviga in spušča prsni koš

POSLUŠAMOali slišimo dihanje

ČUTIMOizdihan zrak na licu

10 sekund

ŽRTEV DIHA položaj za nezavestne (stabilen bočni položaj)

+ pokličemo pomoč (112)+ pacienta nadziramo ter ocenjujemo stanje

PACIENT NE DIHA

1. Pošljemo po pomoč

2. Stisi prsnega koša

Če smo sami, pri odraslihnajprej odhitimo po pomoč inšele nato začnemo oživljati !

STISI PRSNEGA KOŠA

Peta dlani ene roke na sredino prsnega koša

Žrtev mora ležati na ravni in trdi podlagi!

STISI PRSNEGA KOŠA

Položimo dlan druge roke na prvo in prepletemo prste obeh rok (ne pritiskamo na rebra...)

STISI PRSNEGA KOŠA

Nagnemo se nad žrtev in s stegnjenimi rokami pritiskamo pravokotno na prsnicovsaj 5 cm (ne več kot 6) v globino! Otroci!

STISI PRSNEGA KOŠA

Nato popustimo in ponovno pritisnemo stis : popustitev = 50 : 50

Hitrost izvajanja stisov = vsaj 100 /min (ne več kot 120 /min)

Med stisi rok ne odmikamo od površine prsnega koša.

Po 30 stisih (naglas štejemo, ne vse!) damo2 vpiha. Nato roki takoj položimo na prsnico.

Kombiniramo umetno dihanje in stise prsnega koša laiki v vsakem primeru, ne glede na

število reševalcev, vedno v razmerju 30 : 2.

STISI PRSNEGA KOŠA

1

2

…14, 15...

30STISOV

UMETNO DIHANJE

ALI MORAMO DATI VPIHE?(npr. usta na usta)

NE Če nisi usposobljen ali ne želiš nuditi umetnega dihanja usta na usta (npr. strah pred okužbo…)

Kako potem to izgleda? Izvajajte samo stise prsnega koša

To delamo neprekinjenos frekvenco 100 stisov/min

UMETNO DIHANJE

2 vpiha: opazujemo dvig prsnega koša

(mora biti opazen), vpih traja 1 sekundo, obvezno moramo dati čas za izdih! NE porabimo več kot 5s!Hitrim in forsiranim vpihom se izogibamo!

• Usta na usta (najuspešnejši način v prvi pomoči in hkrati najpreprostejši)

• Uporaba medicinsko - tehničnih pripomočkov(najbolj zaželjeno…)

PREHITRO PREDIHAVANJE JE ŠKODLJIVO!!!

UMETNO DIHANJE USTA NA USTA

UMETNO DIHANJE USTA NA USTA

Medtem, ko odmaknemo usta od ust pacienta, morata njegova glava in spodnja čeljust ostati v prvotnem položaju, da se lahko prsni koš spusti in iztisne zrak iz pljuč - damo čas za izdih.

Naš pogled je usmerjen v prsni koš pacienta!

Dviganje in spuščanjeprsnega koša jekazalec uspešnegapredihavanja.

UMETNO DIHANJE

• Začetni vpih ni dovolj učinkovit, čuti se upor?preveri, če je glava dovolj zvrnjena nazaj in

brada dovolj dvignjena

ponovno preveri usta in jih po potrebi očisti ter odstrani vse vidne ovire

NIKOLI NE POSKUŠAMO DATI VEČKOT DVA VPIHA nadaljujemo s stisi prsnega koša (samo toliko vpihov kolikor je “danih možnosti”)

UPORABA MEDICINSKO -TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV PRI

UMETNEM DIHANJU

• Ali med oživljanjem (TPO) stanje preverjamo? NE

• Kdaj lahko prekinemo z oživljanjem?1. ko prispe služba NMP (nekdo drug bolje

usposobljen)2. ko žrtev kaže znake življenja (normalno

dihanje, odpiranje oči, premikanje)3. ko smo izčrpani

• Kaj če zlomimo rebro(a)? nadaljujemo…• Ne dajaj forsirane vpihe bruhanje!!!• Menjavanje reševalcev na ≈ 2 min• Čim krajše pavze med stisi prsnega koša in

vpihi

Izjeme:OŽIVLJANJE UTOPLJENCEV IN OTROK• 5 začetnih vpihov• pri enem reševalcu:

najprej 1 min TPO gremo po pomoč

NEVARNOSTI PRI OŽIVLJANJU

1. Varnost – splošno (zavarovanje kraja)

2. Okužbe – zelo majhna verjetnost(TBC, Neisseria Meningitidis)

3. Zastrupitve(cianidi, žveplovodikovi plini, močne kisline, lugi, organofosfati...)

SE NE ODZIVA

KLIČI “NA POMOČ”

SPROSTI DIHALNO POT

PREVERI DIHANJE

NE DIHA

OŽIVLJAJ 30 : 2KLIČI 112

Pošlji nekoga alipojdi sam po AED

1. VARNOSTTemeljni Postopki Oživljanja

splošni algoritem oživljanja

AVTOMATSKAZUNANJA

DEFIBRILACIJA(AED = Automated External Defibrillation)

smernice povzete po

SMERNICE 2015

KAJ JE FIBRILACIJA INKAJ DEFIBRILACIJA?

• Ventrikularna fibrilacija (VF) je najpogostejša smrtno nevarna motnja ritma. Gre za trepetanje ventriklov.

• Brez oskrbe počasi preide v zastoj srca• Defibrilacija je najbolj učinkoviti način za

prekinitev VF• Uspešnost defibrilacije je pogojena s časom

trajanja VF• Prekordialni udarec??!

ZAKAJ DEFIBRILACIJA?

• Hitra defibrilacija imadokazan učinek

• Vključena je v temeljnepostopke oživljanja

• Vključena je v smerniceoživljanja pri ERC

• Oseba, ki prva pridena kraj intervencijenaj bi imela in uporabiladefibrilator

“Hvala, to sem potreboval”

KDO UPORABLJA AED?

AED so razvili predvsem za reševalce, ki niso profesionalci (zdravstveni delavci):

• reševalci (nenujna reševalna vozila)• gasilci• policisti (prometna policija...)• reševalci iz vode• letalsko osebje (poleti čez

ocean)• varnostne službe• GRS …

KAKO AED DELUJE?

• Analizira bolnikov EKG

• Preko računalniškega algoritma spozna motnjo ritma, ki jo je potrebno defibrilirati (napaka ali zloraba ni možna)

• Opozori uporabnika kaj je potrebno narediti.

KAKO AED DELUJE?

• Glasovna navodila so enostavna in jasna

• Baterije ni potrebno polniti tudi več let

• Aparat se ob uporabi vedno testira sam in praktično ne potrebuje vzdrževanja

• V primeru okvare nas aparat alarmira

PREDNOSTI AED

• Reševalcu ni potrebno poznavati motenj srčnega ritma

• Defibrilacijo lahko izvajajo tudi uporabniki brez izkušenj oz. z manj izkušnjami

• Defibrilacija je zelo enostavna in varna

• Skrajša se čas vrnitve v normalni srčni ritem

• Poveča se možnost preživetja

• Aparat je majhen in lahek

• Cena aparata je danes boljdostopna

KAKO AED IZGLEDAJO?

KAKO AED IZGLEDAJO?

NAMEŠČANJE IN OZNAČEVANJE AED ?

69

PA PRI NAS V SLOVENIJI?

www.aed-baza.si

MREŽA AED V SLOVENIJI

NMP3000 Dispatch

AED algoritem

SE NE ODZIVAKLIČI “NA POMOČ”

SPROSTI DIHALNO POT

PREVERI DIHANJE

NE DIHA

OŽIVLJAJ 30 : 2dokler ne priklopiš AED

KLIČI 112Pošlji nekoga ali

pojdi sam po AED

AEDOCENA RITMA

NAMESTITEV AED ?

VARNOST !

glej

AEDOCENA RITMA

NI POTREBNODEFIBRILIRATIDEFIBRILIRAJ

1×DEFIBRILACIJA

TAKOJ OŽIVLJAJ30 : 22 min

TAKOJ OŽIVLJAJ30 : 22 min

STISI !

Nadaljujemo dokler se bolnik ne prične zbujati: premikati, odpirati oči in normalno dihati

• Če nimamo AED izvajamo stise prsnega koša...

• Ko AED namestimo na pacienta, sledimo glasovnim oz. pisnim navodilom na zaslonu

NAMESTITEV ELEKTROD

I.

II.Sprednje - zadnji položaj elektrod

(majhni otroci!)

!!!

Sprednje - stranskipoložaj elektrod

NAMESTITEV ELEKTRODPravilna namestitev elektrod poveča količino toka, ki gre skozi ventrikle in s tem tudi uspešnost defibrilacije.

(tok steče skozi prekata) (tok zgreši del prekatov)

NAMESTITEV ELEKTROD

• Prsnica/lopatica (kost - izolator)• Poraščena prsa (slab kontakt)• Ne na prsno bradavico• Dojka (maščoba = slabo prevaja)• Majhni otroci - položaj elektod!• Pazi na kable!

Kam ne smemo namestiti elektrod?!

“Naslednjič mu vsaj odpni srajco”

VARNOST PRI DELU Z AED

• AED priključimo samo na osebo, ki je nezavestna, ne diha spontano in je brez posrednih znakov krvnega obtoka

• Vedno moramo preveriti, da se nihče ne dotika bolnika

• Preveriti moramo, če so elektrode dobro nameščene na bolnikova prsa

• Tik pred defibrilacijo moramo iz bolnikove neposredne bližine odstraniti kisik (dihalni balon…)

AED IN OTROCI

• (Do 1. leta starosti !?? – če je evidentno, da gre za to + elektrode za otroke)

• Od 1. leta starosti do pubertete• pri nekaterih aparatih moramo namestiti

posebne redukcijske elektrode • pri drugih, aparat sam zazna pediatrične

elektrode, ki smo jih priklopili in zreducira energijo defibrilacije

• Od začetka pubertete naprej žrtev obravnavamo enako kot odraslo osebo

AED IN OTROCI

redukcijske elektrode