Beseda se je učlovečila.

Evangelij po Janezu (Jn 1,1-18)

11 V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu

in Beseda je bila Bog. 2 Ta je bila v začetku pri Bogu. 3 Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je

nastalo. 4 V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč

ljudi. 5 In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.6 Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo

Janez. 7 Prišel je kot priča, da bi pričeval o luči, da bi po

njem vsi sprejeli vero. 8 Ni bil on luč, ampak pričeval naj

bi o luči. 9 Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je

prihajala na svet. 10 Na svetu je bila in svet je po njej

nastal, a svet je ni spoznal. 11 V svojo lastnino je prišla, in

njeni je niso sprejeli. 12 Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala

moč, da postanejo Božji otroci, njim, ki verujejo v njeno

ime 13 in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje

moža, ampak iz Boga. 14 In Beseda je meso postala in se

naselila med nami; in videli smo njeno slavo, slavo, ki jo

0115/6

ima od Očeta kot Edinorojeni, polna milosti in resnice. 15 Janez je pričeval o njej, klical in govoril: Ta je bil

tisti, o katerem sem rekel: On, ki pride za menoj, je pred

menoj, ker je bil prej kakor jaz. 16 Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za

milostjo. 17 Postava je bila namreč dana po Mojzesu,

milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. 18 Boga

ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem

naročju, on je razložil.

Svatba v galilejski Kani.

Evangelij po Janezu (Jn 2,1-11)

21 Tretji dan je bila svatba v Kani Galilejski in

Jezusova mati je bila tam. 2 Na svatbo pa so bili

povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. 3 Ko je vino

pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: Vina nimajo. 4 In

Jezus ji je rekel: Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni

prišla. 5 Njegova mati je rekla strežnikom: Kar koli vam

reče, storite. 6 Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev za judovsko

očiščevanje; držali so po dve ali tri mere. 7 Jezus jim je

rekel: Napolnite vrče z vodo! In napolnili so jih do

vrha. 8 Nato jim je rekel: Zajemite zdaj in nesite

starešini! In nesli so mu. 9 Ko je starešina pokusil vodo,

ki je postala vino, in ni vedel, od kod je – strežniki, ki so

zajeli vodo, pa so vedeli –, je starešina poklical ženina 10 in mu rekel: Vsak človek postreže najprej z dobrim

vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim, ti pa si dobro

vino prihranil do zdaj. 11 Tako je Jezus v Kani Galilejski

0215/6

naredil prvo od znamenj in razodel svojo slavo in njegovi

učenci so verovali vanj.

Jezus in Nikodem.

Evangelij po Janezu (Jn 3,1-16)

31 Med farizeji pa je bil človek, ki mu je bilo ime

Nikodm; bil je prvak med Judi. 2 Ta je prišel ponoči k

Jezusu in mu rekel: Rabi, vemo, da si prišel od Boga kot

učitelj; kajti nihče ne more delati teh znamenj, ki jih ti

delaš, če ni Bog z njim. 3 Jezus je odgovoril in mu rekel:

Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi od

zgoraj, ne more videti Božjega kraljestva. 4 Nikodm mu je rekel: Kako se more človek roditi,

če je star? Mar more drugič iti v telo svoje matere in se

roditi? 5 Jezus mu je odgovoril: Resnično, resnično,

povem ti: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti

v Božje kraljestvo. 6 Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar

je rojeno iz Duha, je duh. 7 Ne čudi se, da sem ti rekel:

Morate se roditi od zgoraj. 8 Veter veje, koder hoče,

njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre.

Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha. 9 Nikodm je odgovoril in mu rekel: Kako se more

0315/6

to zgoditi? 10 Jezus je odgovoril in mu rekel: Ti si

učitelj v Izraelu, pa tega ne veš? 11 Resnično, resnično, povem ti: Govorimo o tem, kar

vemo, in pričujemo o tem, kar smo videli, toda našega

pričevanja ne sprejemate. 12 Če ne verujete, kar sem vam

govoril o zemeljskih stvareh, kako boste verovali, če vam

bom govoril o nebeških? 13 Nihče ni šel v nebesa, razen

tistega, ki je prišel iz nebes, Sina človekovega. 14 In kakor

je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti

povzdignjen Sin človekov, 15 da bi vsak, ki veruje vanj,

imel večno življenje. 16 Bog je namreč svet tako ljubil, da

je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor

vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.

Jezus in Samarijanka.

Evangelij po Janezu (Jn 4,5-26)

45 Prišel je torej v samarijsko mesto, imenovano Sihr,

blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu. 6 Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti

in je kar sdel k studencu. Bilo je okrog šeste ure.7 Tedaj je prišla neka žena iz Samarije, da bi zajela

vode. Jezus ji je rekel: Daj mi piti! 8 Njegovi učenci so

namreč odšli v mesto, da bi nakupili hrane. 9 Samarijanka

mu je torej rekla: Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene,

ki sem Samarijanka, naj ti dam piti? (Judje namreč

nimajo stikov s Samarijani.) 10 Jezus je odgovoril in ji

rekel: Če bi poznala Božji dar in vedela, kdo je, ki ti

pravi: ›Daj mi piti,‹ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode. 11 Žena mu je rekla: Gospod, nimaš s čim zajeti in

vodnjak je globok. Od kod imaš torej živo vodo? 12 Si mar

ti večji kot naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz

njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina? 13 Jezus je odgovoril in ji rekel: Vsak, kdor pije od te

0415/6

vode, bo spet žejen. 14 Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo

bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, ki mu jo

bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno

življenje. 15 Žena mu je rekla: Gospod, daj mi te vode, da ne

bom žejna in ne bom hodila sem zajemat. 16 Rekel ji je:

Pojdi in pokliči svojega moža in pridi sem! 17 Žena je

odgovorila in mu rekla: Nimam moža. Jezus ji je rekel:

Dobro si rekla: ›Nimam moža‹; 18 kajti pet mož si imela

in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. To, kar si povedala, je

res. 19 Žena mu je rekla: Gospod, vidim, da si prerok. 20 Naši očetje so častili Boga na tej gori, vi pa pravite, da

je kraj, kjer ga je treba častiti, v Jeruzalemu. 21 Jezus ji je

rekel: Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste častili

Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. 22 Vi častite, česar ne

poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje

prihaja od Judov. 23 Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo

pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici; prav takšnih

častilcev si namreč želi Oče. 24 Bog je duh, in kateri ga

častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici. 25 Žena mu je rekla: Vem, da pride Mesija, ki se

imenuje Kristus. Ko ta pride, nam bo vse razkril. 26 Jezus

ji je rekel: Jaz sem, ki govorim s teboj.

Jezus je kruh življenja.

Evangelij po Janezu (Jn 6,41-59)

641 Judje so tedaj godrnjali nad njim, ker je rekel: Jaz

sem kruh, ki je prišel iz nebes, 42 in so govorili: Ali ni

to Jezus, Jožefov sin? Njegovega očeta in mater poznamo.

Kako more zdaj govoriti: ›Iz nebes sem prišel‹? 43 Jezus

je odgovoril in jim rekel: Ne godrnjajte med seboj! 44 Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki

me je poslal; in jaz ga bom obudil poslednji dan. 45 Pri

prerokih je zapisano: Vsi se bodo dali poučiti Bogu. Vsak,

kdor posluša Očeta in se mu da poučiti, pride k meni. 46 Ne, kakor da bi bil kdo videl Očeta; samo tisti, ki je od

Boga, on je videl Očeta. 47 Resnično, resnično, povem

vam: Kdor veruje, ima večno življenje. 48 Jaz sem kruh

življenja. 49 Vaši očetje so jedli v puščavi mano in so

pomrli. 50 To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od

njega j, ne umre. 51 Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz

nebes. Če kdo j od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh

pa, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta.

0515/6

52 Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili:

Kako nam more ta dati svoje meso jesti? 53 Jezus jim je

tedaj rekel: Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste

mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate

življenja v sebi. 54 Kdor j moje meso in pije mojo kri,

ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. 55 Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična

pijača. 56 Kdor j moje meso in pije mojo kri, ostane v

meni in jaz v njem. 57 Kakor je mene poslal živi Oče in jaz

živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene uživa, živel po

meni. 58 To je kruh, ki je prišel iz nebes, ne, kakršnega so

jedli očetje in so pomrli: kdor j ta kruh, bo živel

vekomaj. 59 To je povedal, ko je učil v shodnici v Kafarnumu.

Jezus dobri pastir.

Evangelij po Janezu (Jn 10,7-21)

107 Jezus je znova rekel: Resnično, resnično, povem

vam: Jaz sem vrata k ovcam. 8 Vsi, ki so prišli pred

menoj, so tatovi in roparji, toda ovce jih niso poslušale. 9 Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, bo rešen; hodil bo

noter in ven in bo našel pašo. 10 Tat prihaja samo zato, da

krade, kolje in pokončuje. Jaz sem prišel, da bi imeli

življenje in ga imeli v obilju. 11 Jaz sem dobri pastir; dobri

pastir d svoje življenje za ovce. 12 Tisti pa, ki je najemnik

in ne pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko

vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. 13 Ker

je najemnik, za ovce ni v skrbeh. 14 Jaz sem dobri pastir;

poznam svoje in moje poznajo mene, 15 kakor Oče pozna

mene in jaz poznam Očeta; svoje življenje dam za ovce. 16 Imam še druge ovce, ki niso iz te staje; tudi tiste moram

pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en

pastir. 17 Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga

spet prejmem. 18 Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga jaz

0615/6

dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast

imam, da ga spet prejmem; to naročilo sem prejel od

svojega Očeta.19 Zaradi teh besed je vnovič nastal razdor med Judi.

20 Mnogi izmed njih so govorili: Hudega duha ima in

blazni. Kaj ga poslušate? 21 Drugi pa so govorili: To

niso besede obsedenca. Mar more hudi duh odpreti oči

slepim?

Jezus umije učencem noge.

Evangelij po Janezu (Jn 13,1-15)

131 Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel,

da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in

ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen

do konca. 2 Med večerjo je hudič Judu Iškarijotu, Simonovemu

sinu, že položil v srce, naj Jezusa izda. 3 Ker je vedel, da

mu je Oče vse dal v roke in da je prišel od Boga in odhaja

k Bogu, 4 je vstal od večerje, odložil vrhnje oblačilo, vzel

platno in se z njim opasal. 5 Nato je vlil vode v umivalnik

in začel učencem umivati noge in jih brisati s platnom, s

katerim je bil opasan. 6 Prišel je k Simonu Petru. Ta mu je rekel: Gospod,

ti mi boš noge umival? 7 Jezus je odgovoril in mu rekel:

Tega, kar jaz delam, ti zdaj še ne razumeš, a spoznal boš

pozneje. 8 Peter mu je rekel: Ne boš mi umival nog,

nikoli ne! Jezus mu je odgovoril: Če te ne umijem,

nimaš deleža z menoj. 9 Simon Peter mu je rekel:

0715/6

Gospod, potem pa ne samo nog, ampak tudi roke in

glavo. 10 Jezus mu je rekel: Kdor se je skopal, mu ni

treba drugega, kakor da si umije noge; ves je namreč čist.

Tudi vi ste čisti, vendar ne vsi. 11 Vedel je namreč, kdo ga

bo izdal, zato je rekel: Niste vsi čisti.12 Ko jim je umil noge in vzel svoje vrhnje oblačilo,

je spet prisedel in jim rekel: Razumete, kaj sem vam

storil? 13 Vi me kličete ›Učitelj‹ in ›Gospod‹. In prav

govorite, saj to sem. 14 Če sem torej jaz, Gospod in

Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu

umivati noge. 15 Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi

delali tako, kakor sem jaz vam storil.

Jezus pred Pilatom.

Evangelij po Janezu (Jn 18,28-38)

1828 Od Kajfa so torej Jezusa peljali v sodno hišo. Bilo

je zgodaj zjutraj. Sami niso šli v sodno hišo, da se ne bi

omadeževali, ampak bi smeli jesti velikonočno večerjo. 29 Pilat je prišel ven k njim in rekel: Kakšno tožbo imate

zoper tega človeka? 30 Odgovorili so in mu rekli: Ko ne

bi bil hudodelec, bi ti ga ne bili izročili. 31 Tedaj jim je

Pilat rekel: Vzemite ga vi in ga sodite po svoji postavi.

Judje so mu rekli: Mi ne smemo nikogar usmrtiti. 32 S

tem se je izpolnila Jezusova beseda, ki jo je izrekel in z

njo nakazal, kakšne smrti bo umrl. 33 Tedaj je šel Pilat spet v sodno hišo, poklical Jezusa

in mu rekel: Si ti judovski kralj? 34 Jezus mu je

odgovoril: Praviš ti to sam od sebe ali so ti drugi

povedali o meni? 35 Pilat je odvrnil: Sem mar jaz Jud?

Tvoj narod in vliki duhovniki so te meni izročili. Kaj si

storil? 36 Jezus je odgovoril: Moje kraljestvo ni od tega

sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji

0815/6

služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje

kraljestvo ni od tod. 37 Pilat mu je rekel: Torej si ti

vendarle kralj? Jezus je odgovoril: Ti praviš: Kralj sem.

Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem

za resnico. Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas. 38 Pilat mu je rekel: Kaj je resnica? Ko je to rekel, je šel

spet ven k Judom in jim rekel: Jaz ne najdem na njem

nobene krivde.

Jezus in njegova mati. Jezus umre.

Vojak prebode Jezusovo stran.

Evangelij po Janezu (Jn 19,25-37)

1925 Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in

sestra njegove matere, Marija Klopjeva in Marija

Magdalena. 26 Ko je Jezus videl mater in zraven stoječega

učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: Žena, glej, tvoj

sin! 27 Potem je rekel učencu: Glej, tvoja mati! In od

tiste ure jo je učenec vzel k sebi.28 Nato je Jezus, ker je vedel, da je že vse

dopolnjeno, in da bi se izpolnilo Pismo, rekel: Žejen

sem. 29 Tam je stala posoda, polna kisa. V kis namočeno

gobo so nataknili na hizop in mu jo podali k ustom. 30 Ko

je Jezus vzel kisa, je rekel: Dopolnjeno je. In nagnil je

glavo in izročil duha.31 Ker je bil dan pripravljanja in da telesa čez soboto

ne bi ostala na križu — kajti tisto soboto je bil velik

0915/6

praznik —, so Judje prosili Pilata, da bi jim strli noge in

jih sneli. 32 Prišli so torej vojaki in strli noge prvemu in

drugemu, ki sta bila križana z njim. 33 Ko so prišli do

Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog, 34 ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel

stran in takoj sta pritekli kri in voda. 35 Tisti, ki je videl, je

pričeval in njegovo pričevanje je resnično. On ve, da

govori resnico, da bi tudi vi verovali. 36 To se je namreč

zgodilo, da se je izpolnilo Pismo: Nobena kosti mu ne

bodo zlomili. 37 In spet drugo Pismo pravi: Gledali bodo

vanj, ki so ga prebodli.

Jezus se prikaže Mariji Magdaleni.

Evangelij po Janezu (Jn 20,11-18)

2011 Marija pa je stala zunaj pred grobom in jokala.

Med jokom se je sklonila v grob 12 in zagledala dva angela

v belih oblačilih. Sedela sta eden pri vzglavju in eden pri

vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo. 13 Rekla sta

ji: Žena, zakaj jokaš? Rekla jima je: Mojega Gospoda

so vzeli in ne vem, kam so ga položili. 14 Ko je to rekla,

se je obrnila in zagledala Jezusa, ki je stal tam, pa ni

vedela, da je Jezus. 15 Jezus ji je rekel: Žena, kaj jokaš?

Koga iščeš? Ona je mislila, da je vrtnar, in mu rekla:

Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil,

in ga bom jaz vzela. 16 Jezus ji je rekel: Marija! Ona se

je obrnila in mu po hebrejsko rekla: Rabun (kar

pomeni Učitelj). 17 Jezus ji je rekel: Ne oklepaj se me!

Kajti nisem še šel gor k Očetu; pojdi pa k mojim bratom

in jim povej: ›Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu

Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹ 18 Marija

1015/6

Magdalena je šla in učencem sporočila: Gospoda sem

videla, in to, kar ji je povedal.

Bog je ljubezen.

Prvo Janezovo Pismo (1 Jn 4,7-21)

47 Preljubi, ljubimo se med seboj, saj je ljubezen iz

Boga in vsak, ki ljubi, je rojen iz Boga in Boga pozna. 8 Kdor ne ljubi, ni spoznal Boga, kajti Bog je ljubezen. 9 V

tem se je razodela Božja ljubezen do nas, da je Bog poslal

na svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem. 10 V tem je ljubezen: ne, da smo mi vzljubili Boga, ampak,

da je on nas vzljubil in poslal svojega Sina v spravo za

naše grehe. 11 Preljubi, če nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi

mi dolžni ljubiti med seboj. 12 Boga ni nikoli nihče videl.

Če se ljubimo med seboj, Bog ostaja v nas in je njegova

ljubezen v nas izpopolnjena. 13 V tem spoznavamo, da

ostajamo v njem in on v nas: ker nam je podaril iz svojega

Duha. 14 In mi smo videli in pričujemo, da je Oče poslal

Sina kot odrešenika sveta. 15 Kdor priznava, da je Jezus

Božji Sin, ostaja Bog v njem in on v Bogu. 16 Mi smo

1115/6

spoznali in verujemo v ljubezen, ki jo ima Bog do nas.

Bog je ljubezen, in kdor ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu

in Bog ostaja v njem. 17 V tem je izpolnjena ljubezen med

nami, da bi na dan sodbe imeli zaupanje: saj kakršen je

on, takšni smo tudi mi na tem svetu. 18 Strahu ni v

ljubezni, ampak popolna ljubezen prežene strah, kajti

strah je povezan s kaznijo; kdor se boji, ni izpopolnjen v

ljubezni. 19 Mi ljubimo, ker nas je on prvi vzljubil. 20 Če

kdo pravi: Ljubim Boga, pa sovraži svojega brata, je

lažnivec; kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je

videl, ne more ljubiti Boga, ki ga ni videl. 21 In to zapoved

imamo od njega, naj tisti, ki ljubi Boga, ljubi tudi svojega

brata.

Žena in zmaj.

Razodetje (Raz 12,1-18)

121 Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena,

ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni

glavi pa venec dvanajstih zvezd. 2 Bila je noseča in je

vpila od porodnih muk in bolečin. 3 Nato se je na nebu

prikazalo drugo znamenje: glej, velik zmaj, rdeč kot

ogenj, ki je imel sedem glav in deset rogov, na njegovih

glavah pa je bilo sedem diademov. 4 Njegov rep je

pometel z neba tretjino zvezd in jih vrgel na zemljo. Zmaj

se je ustopil pred ženo, ki je bila pred porodom, da bi

požrl njenega otroka, ko bi porodila. 5 In porodila je

otroka, dečka, ki mu je bilo namenjeno, da bo pasel vse

narode z železno palico. Njen otrok je bil odnesen k Bogu

in k njegovemu prestolu. 6 Žena pa je pobegnila v

puščavo, kjer ji je Bog pripravil zavetje, da bi jo tam

hranili tisoč dvesto šestdeset dni.7 Nato se je v nebesih razvnela vojna: Mihael in

1215/6

njegovi angeli so se bojevali proti zmaju. Tudi zmaj se je

bojeval in njegovi angeli. 8 Toda ni zmagal, tako da v

nebesih ni bilo več prostora zanje. 9 Veliki zmaj, stara

kača, ki se imenuje Hudič in Satan in ki zapeljuje vesoljni

svet, je bil vržen na zemljo, z njim vred pa so bili vrženi

tudi njegovi angeli. 10 Tedaj sem zaslišal v nebesih močen

glas, ki je rekel:

Zdaj je prišlo odrešenje, moč

in kraljevanje našega Boga

ter oblast njegovega Mesija,

zakaj vržen je bil obtoževalec naših bratov,

ki jih je dan in noč obtoževal pred našim Bogom.11 Toda oni so ga premagali zaradi krvi Jagnjeta

in zaradi besede svojega pričevanja,

saj niso ljubili svojega življenja vse do smrti.12 Zato se veselite, nebesa,

in vi, ki prebivate v njih!

Gorje pa vama, zemlja in morje,

ker je hudič sestopil k vama,

poln divjega besa,

ker ve, da ima le malo časa.

13 Ko je zmaj videl, da je bil vržen na zemljo, je začel

preganjati ženo, ki je rodila dečka. 14 Toda ženi sta bili

dani dve perutnici velikega orla, da bi odletela na svoje

mesto v puščavi: tam naj bi se hranila čas, dva časa in pol

časa, daleč od kače. 15 Tedaj pa je kača bruhnila iz žrela za

ženo kakor reko vode, da bi jo odnesla. 16 A ženi je

priskočila na pomoč zemlja: zemlja je odprla svoja usta in

popila reko, ki jo je zmaj bruhnil iz svojih ust. 17 Zmaj pa

se je razjezil nad ženo in se bojeval proti preostalim iz

njenega rodu, proti tistim, ki se ravnajo po Božjih

zapovedih in imajo Jezusovo pričevanje. 18 In ustavil se je

na pesku morske obale.

Novi Jeruzalem.

Razodetje (Raz 21,9-27)

219 Zatem je prišel eden izmed sedmih angelov, ki so

držali sedem čaš, napolnjenih s sedmimi poslednjimi

nadlogami, in mi je spregovoril: Pridi, da ti pokažem

zaročenko, Jagnjetovo nevesto! 10 Nato me je angel v

duhu odnesel na veliko in visoko goro ter mi pokazal

sveto mesto Jeruzalem, ki je prihajalo z neba od Boga 11 in

je imelo Božje veličastvo. Njegov sijaj je bil podoben

najdražjemu kamnu, kamnu, kakor je kristalni jaspis. 12 Mesto je imelo veliko in visoko obzidje, v njem je bilo

dvanajst vrat, na vratih je bilo dvanajst angelov in na njem

so bila napisana imena, ki so imena dvanajstih rodov

Izraelovih sinov. 13 Troje vrat je gledalo proti vzhodu,

troje vrat proti severu, troje vrat proti jugu in troje vrat

proti zahodu. 14 Obzidje mesta je slonelo na dvanajstih

temeljnih kamnih, na njih pa je bilo dvanajst imen

dvanajstih Jagnjetovih apostolov.

1315/6

15 Tisti, ki je govoril z mano, je imel merilo, zlato

trstiko, da bi izmeril mesto, njegova vrata in njegovo

obzidje. 16 Mesto je bilo zidano na štiri vogale in njegova

dolžina je bila tolikšna kakor njegova širina. Angel je s

trstiko izmeril mesto: merilo je dvanajst tisoč stadijev.

Njegova dolžina, širina in višina so bile enake. 17 Izmeril

mu je tudi obzidje: visoko je bilo sto štiriinštirideset

komolcev. To je človeška mera, ki je tudi angelova. 18 Gradivo mestnega obzidja je iz jaspisa, mesto pa iz

suhega zlata, podobnega čistemu kristalu. 19 Temelji

mestnega obzidja so bili okrašeni z vsakovrstnimi dragimi

kamni: prvi temeljni kamen je bil jaspis, drugi safir, tretji

halkedon, četrti smaragd, 20 peti sardoniks, šesti sardij,

sedmi hrizolit, osmi beril, deveti topaz, deseti hrizopraz,

enajsti hijacint, dvanajsti ametist. 21 In dvanajst vrat je bilo

dvanajst biserov: posamezna vrata so bila iz enega

samega bisera. Cesta skozi mesto pa je bila iz suhega zlata

kakor prosojen kristal.22 Svetišča nisem videl v njem, kajti njegovo svetišče

je Gospod, Bog, vladar vsega, in Jagnje. 23 Mesto ne

potrebuje ne sonca ne lune, da bi mu svetila, kajti

razsvetljuje ga Božje veličastvo in njegov svetilnik je

Jagnje. 24 Narodi bodo stopali v njegovi svetlobi in kralji

zemlje bodo prinašali vanj svoj sijaj. 25 Njegova vrata se

podnevi ne bodo nikdar zapirala, kajti tam noči ne bo. 26 Vanj bodo prinašali slavo in čast narodov. 27 Vanj ne bo

nikdar stopilo nič nečistega, tudi ne, kdor počenja

gnusobo in laž, ampak bodo vstopili samo tisti, ki so

vpisani v Jagnjetovi knjigi življenja.