Grafi~ko ureduvawe i dizajn:

Branko Prqa

Ilustracii vo knigata i na koricata:

Vladimir Luka{

Stru~en sorabotnik:

D-r Adrijan Bo`inovski

CIP - Katalogizacija vo publikacija;

Nacionalna i univerzitetska biblioteka

„Sv. Kliment Ohridski”, Skopje

821.163.3-32

PRQA, Branko

Dosie: Univerz Um:

“Tajni dokumenti od

najnoviot svetski poredok” /

Branko Prqa;

[Ilustracii: Vladimir Luka{],

Skopje: Goten, 2012. -

184 str. : ilustr. ; 21 sm.

(Biblioteka Astro Gnom; kniga 3)

Bele{ka za avtorot: str. 183 -

Bel. za ilustratorot: str. 183 -

ISBN 978-608-4265-11-7

COBISS.MK - ID 90437642

Izdava~ka ku}a Goten

www.gotenpublishing.com

contact@gotenpublishing.com

k n i g a 3

Branko Prqa

So ilustracii od Vladimir Luka{

A S T R O G N O M

Dosie: Univerz Um“Tajni dokumenti od

najnoviot svetski poredok”

GOTEN

Skopje, 2012

S O D R @ I N A

Nedoverlivo 7

Novi traga~i po vistinata 9

Dosieja

Kolku e golema vselenata 11

Meri brojki, broi merki 17

Ima li um vo univerzumot? 23

Univerz Um, Ko Smos, Vs. Elena... 35

Definicija na univerzumot 45

Prostor-vreme 55

Kosmogonija: Nastanuvaweto na vselenata 71

Kosmologija: Modeli na vselenata 89

Um gotvi univerzum 107

Kusa istorija na vselenata 127

[izi~ki svojstva i strukturi vo vselenata 141

Astronomski tro{ki

Makedonija vo univerzumot na ~udata 159

As tro nom ski re~nik 171

Bele{ka za avtorot 183

Bele{ka za ilustratorot 183

Nedoverlivo...

Kosmologija, granka na astronomijata koja se zanimava

so potekloto, strukturata i prostorno-vremenskite

odnosi vo vselenata. Ovaa nau~na disciplina e tolku

zna~ajna {to statijata za nea od internet enciklope-

dijata Vikipedija, zapo~nuva so zborovite: „Da ne se

izme{a so kozmetologija”.

Navistina, {to e kozmetologijata?... taa misti~na

nau~na disciplina koja ja odreduva idealnata dol`ina

na noktite vo odnos so nijansata na lakot i bojata na

o~ite na subjektot ~ij univerzum rotira okolu samiot

sebesi so tendencija da se pretvori vo edna golema

duhovna crna dupka.... I dali toj subjekt mo`e dlaboko da

se nabquduva sebesi i da stane svesen na svoeto postoewe

vo momentot na nanesuvawe senka vrz o~ite?

7

8

Najgolemite umovi na dene{ninata s$ u{te diskuti-

raat za toa dali ~ovekot ima sposobnost da razmisluva

za problemite na vselenata tolku dlaboko analiti~ki i

suptilno, kolku {to ima nijansi na boi za kosa. Dali na

pra{aweto za to~nata starost, sudbina ili cel na vsel-

enata treba da mu se posveti isto tolku vnimanie kolku

na dilemata za sovr{enata dol`ina na trepkite koja gi

izma~uvala najgolemite filozofi od vremeto na nas-

tanuvaweto na kozmetologijata?

Na{iot tim povtorno bestra{no se upati po

nepoznatite i dale~ni pati{ta na vselenata i grani-

cite na ~ovekovoto soznanie za da gi otkrie odgovor-

ite na ovie i na mnogu drugi pra{awa. Momentot koga

kone~no }e ja doznaete vistinata za vekovnite pra{awa

na kozmetologijata dojde. Vrzete gi kolanite, podgotvete

gi turpiite za nokti i namestete gi cvrsto ve{ta~kite

trepki, trgnuvame!

Traga~i po vistinata

Um Univerz, lik so somnitelno minato

Prof. Nik Nau~, nau~nik, vo slobodno vreme pravi bombi

Prof. Hi Ven Stoking, lo{iot brat na Stiven Hoking

Prof. Fizik Astro{izik, profesor po fizika i {izik

Kasandra, anti~ka kralica na dramata

Prof. Numer O'Log, ekspert za brojkite

Kapetan na vselenskiot brod “Zemja”

El Enar i St. Evska, su{testvo od galaksijata Andromeda

Prof. Wutn, odgleduva~ na jabolka i fizi~ar

Prof. Albert Ajn{tajn, ekspert za krivini i fizi~ar

D-r Frojd, vselenski psihijatar

Dik Trejsi, detektiv i {armer

Prof. Etanol Etimolski, ekspert za potekloto na zborovite

Ri~ard Nikson i Xorx Bu{, definitroni

G-|a ^esti~ka, pobrza od svetlinata

Tomas Tesla, kontradiktoren um

Emsi na kvadrat, alter-ego na Albert Ajn{tajn

D-r Nouitol, seznajko

Tes, Teorija na s$

Te{ki, Teorija na ni{ki

Emko, M teorija

Kvant Jamko, Kvantna gravitacija na jamka

Brahma, Golemiot indiski kosmi~ki gotva~

[raurta Karapanxa i Stevo Lak{mi, sve{tenici-gotva~i

G-din Masi}, presmetuva~ na masata na univerzumot

Kos Moloski, u~itel po kosmologija

Prof. Ren Zatvorski, ekspert za zatvorena vselena

Haos ^ove~e, lik su{tinski prazen

Dru{tvoto na slobodnite konduraxii

... i mnogu, mnogu drugi vonzemjani.

11

dosie: Kolku e golema vselenata

“Da znae{e G-din Sport Frik kolku e golem

univerzumot, rastojanieto od negoviot televizor

za vreme na sportski natprevar do telefonot koj

uporno yvoni }e mu se ~ine{e sosem bezna~ajno.”

Od “Prira~nikot za opstanok vo vselenata”

Vselenata e pogolema od najgolemiot slon

Prof. Fizik Astro{izik, viziting profesor po ast-

ronomija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Sko-

pje, vleze vo prepolniot amfiteatar. Negovite predavawa

bea sekoga{ dobro poseteni, negoviot rejting be{e posto-

jano visok, zaradi {to go pla}aa trojno pove}e od drugite

kolegi. Na akademskite krugovi negovata kontroverzna

li~nost be{e dobro poznata, go narekuvaa ekscentrik,

egoist, kvazi-profesor, no i genijalec i revolucioner

na poleto na edukacijata.

Fizik zastana pred negovata katedra, izvadi mikrofon,

gi zatvori o~ite, gi spoi racete kako da se moli, i po-

toa naedna{ gi ra{iri i kako da e peja~ na rok koncert,

vikna:

„VSELENA!”

71

Dosie: Kosmogonija: Nastanuvaweto na vselenata

Maliot-golem bog si sedel bos, da ne re~am bo-

sonog. \avolot pomrdnal rog i mu ka`al na ovoj

bog, „Slu{aj, neli si semo}en, a sedime tuka i se

mrzneme vezden, sozdaj ni ne{to za nozete, bre,

malku da se stoplime!”

A ba{ denes na maliot bog ne mu se rabotelo,

tuku mu se odmaralo, pa duri i da mu mrznat no-

zete, no za inaet na bockavoto |avol~e re{il

da stori ne{to. Protrel race, zatvoril o~i,

koga glej, nad niv Sonce, a pod niv zemja i ras-

tenija i vodi~ka topla.

Odli~no bo`e, no kako bi bilo i malku zabava da

vidi ovaa du{a stoplena?

Gospod go poglednal na krivo, pa povtorno za

negov inaet gi sozdal lu|eto spored likot svoj.

\avolot mislel deka toa se bo`enstveno zdodev-

ni su{testva, no se izla`al!

Zo{to?

Na kraj tie sepak se poka`ale kako |avolski za-

bavni!

* * *

Gi pametam prikaznite na dedo mi od moeto detstvo.

Sekoe popladne so `elba go ~ekav negovoto vra}awe

od Klubot na borcite. Vojnata be{e odamna zavr{ena,

svetskiot mir be{e vraten, postoe{e edna dr`ava i

taa be{e s$: gospod, majka, tatko, brat, qubovnica,

son, idnina... s$ {to mo`e{e da posaka ~ovekoviot um

- dr`avata ve}e go ima{e, podgotvena da mu go podade

kako mirizlivo polsko cve}e srede son~ev maj.

No, ne{to vo nesigurniot od na dedo mi, ne{to vo

negoviot ostar zdiv na fermentirano ovo{je, mi

ka`uva{e deka ne e s$ tolku sovr{eno. Edna{ me

odvede vo klubot na borcite. Toga{ go zapoznav ne-

goviot prijatel koj bil izgoren vo vojnata. Bil vo na-

pad. Imale naredba da go is~istat osvoeniot grad od

preostanatite ma{ini. Ma{inite bile na rabot na

porazot i vojni cite bile nevnimatelni. “^ovek ni-

koga{ ne treba da si poigruva so ~uvstvoto na nadmo},

kako {to ne treba da si igra nitu so ogan,” re~e toj i

prodol`i so prikaznata.

Ma{inite ognofrla~i go zarobile vo stapica i go za-

palile. Mislele deka e mrtov (toj podocna mnogu pati

}e posaka da bil), no ne bil.

Toa deformirano lice me pogledna i napravi grima-

sa koja verojatno treba{e da bide nasmevka. Negovite

zbr~kani race se obidoa da me pogalat, no jas se trgnav

i se napikav vo dedo mi, potsetuvaj}i go na negovata

monstruoznost. Toj, kako da saka{e da se “opravda”

pred mene dodade deka pred nesre}ata imal ubavo i

ne`no, duri po malku i `enstveno lice.

72

No, toj ne be{e najgrdoto ne{to vo svetot na borcite

za tatkovinata. Komar, laga, izmama, alkohol, opojni

drogi... toa be{e sekojdnevie na klubot na borcite.

Toga{ ne go znaev toa, no prirodniot nagon da se trg-

nam od otrovniot zdiv na negovite ~lenovi kako da mi

ja nagovestuva{e vistinata.

I dedo mi boleduva{e od istite bolesti, no na nego

gledav poinaku. Ponekoga{ mislev deka go mrazam, no

verojatno silnata qubov ne postoi bez silna omraza.

Obratniot slu~aj nikoga{ ne mo`e da bide vistina i

toa jasno mi go uka`a dedo mi.

Da, toj silno go mraze{e neprijatelot koj mu ostav-

il desetici {rapneli nasekade po teloto. Nekolku

pati go operirale bez anestezija, a vo drugite slu~ai

re{ile deka e podobro da gi ostavat delovite od pe-

kolnite ma{ini vo negovoto telo, kade se nao|aa i

den-denes kako potsetnik na minatoto i bea del od

nego, del od koj ni koga{ ne mo`e{e da izbega.

73

Sre}nata i prosperitetna mladina od novata dr`ava na blagostostojbata

74

Mi dava{e da gi dop ram {rapnelite pod negovata

ko`a i se smee{e koga se pla{ev, velej}i mi deka s$ e

vo red i deka ma{inite ne ni mo`at ni{to sega.

Mi ka`uva{e za vremeto po vojnata, koga se sozdala

na{ata dr`ava na “blagosostojbata”, re~e naglasuvaj}i

go posledniot zbor.

Toj i negovite soborci se borele pod znameto na hu-

manizmot, se borele za ~ove~nosta, protiv bezdu{nite

ma{ini koi vladeele so svetot. Kakva stra{na borba

bila toa.

^ove~koto telo, kolku i da e silno, istrenirano

i otapeno, sepak e ne`no kako najtenka svila vo

sporedba so groznite metalni su{testva. Gi par~ele,

kinele, melele i cedele, no lu|eto ne se otka`ale. Po

mnogugodi{na vojna triumfirale i slavele, slavele so

denovi, no potoa do{lo vreme da se vospostavi redot.

Na vlast do{le lu|e za koi podocna borcite doznale

deka bile {pioni na ma{inite. Novite vlastodr{ci

vedna{ gi zatvorile najhrabrite i naj vernite borci

za humanisti~kite idei so obvinenie deka se raboti

za predavnici.

Dedo mi pominal celi pet godini vo eden takov zatvor,

nare~en Kameniot ostrov, poznato mesto za politi~ki

zatvorenici od vremeto po vojnata, i toa nikoga{ ne

go zaboravil, no nikoga{ ne saka{e da zboruva za toa.

Negovite najomileni prikazni bea prikaznite za bor-

bata na dobroto protiv lo{oto, za sozdavaweto na red

od haosot, za pobedata nad zloto. Ova e edna od nego-

vite prikazni.

107

Dosie: Um gotvi univerzum(teoretski modeli)

Gastronomijata e majka na gnaseologijata.

Golemiot Gotva~ Gnom Treti

Recept: Vavilonska kosmologija

Vreme na pe~ewe: 1900-1200 g. pne.

Sostojki: Mnozinstvo na nebesa i zemji

Si bilo edno lon~e, koe nagaleno go narekuvale Vavi.

Ova e negovata prikazna.

“Vavi, lon~e milo, dojdi vamu i svari mi edno ~aj~e,”

mu ka`ala kapak-majkata Hanuma Anu Enlil na nejzi-

noto sin~e lon~e. No, Vavi ne mo`el da dojde za{to

bil zafaten so nabquduvawe na neboto. Negovite

roditeli otprvin se protivele i go karale, “nema

korist vo neboto da blee{, samo vratot }e si gi

{ine{,” velele, no toj bil uporen.

Denes vo istorijata na kulinarstvoto Vavi lon~eto

e poznato kako prvo lon~e koe prepoznalo deka

astronomskite fenomeni se periodi~ni.

Negovata kapak-majka bila poznata vo maaloto po

nejzinite prikazni i ~estopati gi sobirala site so -

sedi na masa i dodeka zaedno kafe srkale taa im gi

raska`uvala astronomskite avanturi na nejzinoto sin~e.

“Mojot sin veli - Zemjata i nebesata se celost i vo

krug zavitkani kako pita, a taa pita se vrti okolu

kultnoto mesto na vrvniot bo`estven gotva~ Marduk,

koj e kone~en avtoritet za pravewe vselenska supa, - i

dodava - ne postoi samo edno nebo i edna vselena, tuku

dve-tri, pa i od ~etiri pove}e.”

Ottamu pominuval eden Sumer koj trgnal vo Akad i

doviknal. “Sin ti odi na u~ili{te so sin mi, a sekoj

vo moeto semejstvo znae deka ima sedum zemji i sedum

nebesa. Taksirat go ~eka tvojot recepten plagijat!...”

viknal Sumer, no na{iot misloven brod ve}e otplo-

vil i negoviot zbor klet ne go do~ul.

Recept: Hindu kosmologija

Vreme na podgotvovka: 1700–1100 p.n.e.

Sostojki: Cikli~na, oscilira~ka i vremenski bes-

ko ne~na vselena

Golemiot indiski kosmi~ki gotva~ Brahma bil poznat

po negovata tehnika na bavno gotvewe. Legendata

veli deka “pobrzo }e nastane i }e se uni{ti Zemjata

otkolku {to edno zrnce kari }e padne od prstite na

Brahma vo vselenskata ~orba”.

I navistina, eden den od ̀ ivotot na Brahma e ednakov na

~etiri milijardi godini kr~kawe na vselenskata ~orba

na tivok ogan. Sepak, golemite sve{tenici-gotva~i,

kako [raurta Karapanxa i Stevo Lak{mi, pripadnici

na dve razli~ni gotva~ki sekti, imaat sprotistaveni

veruvawa za Golemiot vselenski recept na Brahma.

108

(Civ-Civ)

Dosie: [izi~ki svojstva i strukturi

vo vselenata

Golem, i na!

Si bila edna vselena so enormno golem um, na {to

osobeno se gordeela, no toa {to zafatninata & bil

beskone~na, ne ja pravelo sre}na. Lu|eto od planetata

Zemja ja gledale kako sfera so radius od 46 mili-

jardi svetlinski godini. Taa, vsu{nost bila mnogu

pogolema, no si mol~ela. “Barem me smetaat za poten-

ka, a ne kolku {to sum navistina {iroka”.

Masa? Na masa!

“Masa na masa!? Ne, tuku masna masonska maska go masira

mastitot na mastodontite!” re~e g-din Masi} i udri so

~a{ata po masa. Site prisutni vo kafeanata Vselenska

sofra zamol~ija i go poglednaa, a toj se svrte kon niv.

“Dali vie voop{to znaete kolku e te{ko definiraweto

na masata na vselenata? Spored razli~ni izvori taa e

1,43 do 1,53 h 10

53

kg za site atomi vo vidlivata vselena,

a procentot so koj yvezdite u~estvuvaat vo taa te`ina e

samo 10%, {to zna~i deka masata na site yvezdi (okolu

3h10

52

, spored edni izvori) ne e isto so masata na vse-

lenata. Zatoa, ne gri`ete se za va{iot pivarski mev,

toj e ni{to vo sporedba so ovaa kolosalna masa!” rekol

Masi} i tresnal so glavata od masa.

141

Roj brojki...

“Pove}e od 100 bilijardi e na{iot broj, nie sme

zna~aen vselenski roj” ka`ale galaksiite. “Mislite

toa e mnogu, ha!?” ka`ala yvezda edna. “Slu{aj go

ova: vo edna xuxesta galaksija n$ ima 10 milioni, a

vo gigantskite i do bilion! Spored toa, vo umot na

univerzumot nie sme 3.000 - 100.000 trilioni (3 -

100h10

23

)!” ka`ala gordo yvezdata, na {to atomot se

nasmeal. “Na{iot broj ne e koj bilo, tuku ovoj: 10

80

, a

ti nare~i go, a ako ne znae{ kako svrti na po~etokot

na knigava, pa baraj brojna imenka.

Stav: ostavi ostav, stavi sostav!

Kako {to site znaeme, Univerzumot koristi edvaj 5%

od umot (od koi 4% se mislite za sloboden vodorod i

helium, 0.5% za yvezdite, 0,3% za neutrinata i 0,03% za

te{kite elementi), drugoto e misterija. Najgolemiot

predizvik na univerzalnata psiho astronomija denes

e da gi odgatne zagatkite na pre ostanatite 95% od

142

Rastojanie pome|u Mese~inata i eden atom

univerzumot. Spored teorijata na Frojd Astronomski,

umot na univerzumot e kako santa mraz, kade {to

pogolemiot del e pod voda i toa 75% potopen vo temna

energija i 25% vo temna materija, za koi imame malku

soznanija. D-r Jung Astrolo{ki predlaga misti~na

analiza na soni{tata na univerzumot, no d-r Frojd ja

osporuva nau~nosta na ovoj metod. No, navistina, dali

vselenata sonuva poinakva realnost?

R., as, prost, ranetost...

Si bila edna materija koja bila vidliva i raspro s-

traneta homogeno vo vselenata (da ne re~eme, vo uni-

forma). “No, ej, {to e so nas malite!?” ka`ale malite

vselenski rastojanija. I da, navistina, materijata

formirala „grutki”, po malku otka~eni, navamu-

natamu ras~ataleni, no sepak hierarhiski grupi-

rani. Ja znae{ prikaznata, neli? Atomi vo yvezdi,

yvezdi vo galaksii, galaksii vo jata, jata vo super-jata

i tie vo galakti~ki filamenti (vidi re~nik).

I da se vratime na po~etok, ako pogledne{ gore

i okolu-naokolu, s$ isto }e vidi{ i }e zaklu~i{:

Univerzumot e homogen (uniformen) i izotropen

(izgleda ednakvo gledano vo site nasoki)! E, toa ti e

kosmolo{ki princip!

Gust, i na!

“Mojata supa e pogusta od tebe!” mu rekol g-din A. Sup

na g-din Univerz Um, i bil vo pravo. “Da, mo`ebi vo

mene ima prose~no eden atom na vodorod na sekoi

~etiri kubni metri volumen, no tamu kade {to e

gusto, navistina ne e pusto!”

143

144

Star(k)ost

Univerzumot e tolku staaaaar {to nieden lek za osteoporo-

za ve}e ne mu pomaga, go ma~i reuma, i{ijadikus, vidot mu

slabee, mu pre~i muzikata, glasnata mladina i ~ekaweto

vo redici. 13.72±0.12 milijardi godini ne e {ega! I pred

da si ja ostavi ve{ta~kata vilicata na no}na ta masi~ka

i da gi zatvori umornite o~i, razmisluva za mladosta, za

prvite atomi i yvezdi... be{e ludo, toa patuvawe ~udno, a

pak, zavr{i brzo, tak-tik, kako eden mig!

A, tomski sostav?

Zemi eden univerzum i razgledaj go od gore do dolu,

od levo na desno, od vnatre i od nadvor... i }e vidi{

- sekade ist sostav na elementi, sekade ist odnos na

atomi. A vo atomite, nedelivi {to gi narekuvaa, napro-

tiv, viree cel svet. [est leptoni i {est kvarkovi,

pogolemiot del od materijata ja so~inuvaat i ne se {egu-

vaat! Protoni, neutroni, elektroni, koi saka{ ka`i gi,

od niv se sostaveni. A tie bozoni otka~eni, samo tr~aat

levo-desno, za niv atomskoto gnezdo e pretesno. I toj car

na bozonite (nekoi duri odat dotamu {to go narekuvat

gospod) im ja dava masata na ~esti~kite, pa sega vidi

ti koj sozdava, a koj e sozdaden, koj praven, a koj glaven.

Gravitonot, i toj kako i Higsoviot bozon e nedoka`an,

no matematikata i fizikata znaat, samo treba da gi

vidat. No, tolku za sega, a sega reklama!

Pove}e za fantasti~niot svet na ato-

mite, kvarkovite, bozonite i klovnot

Bozo vo slednoto fantasti~no izdanie

vo edicijata Astrognom -

Dosie: Atom Ant (Mali tajni

za golemite svetski zagovori)!

145

Atom Ant,~uvar na atomite

Makedonija vo univerzumot na ~udata

Mini drama vo 12 sceni

Koga prazna je glava, a puni su xebove

- silna je dr`ava!

Kir~o Tra~arovski

Scena 1. Ajn{tajn na smrtnata postela

Naratorot: Godina, 1955. Prinston, SAD. Albert

Ajn{tajn, nekoga{ paradigma na genijalec so harizma

i popularnost na rok-yvezda, denes napu{ten i zabo-

raven od site. Go nao|ame na smrtnata postela, vo

poslednite migovi od `ivotot, kako raboti na prob-

lemot {to go okupira ve}e so decenii, problemot na

teorijata {to }e gi obedini site na{i soznanija za

mikro- i makrokosmosot vo edna Univerzalna teorija.

Ajn{tajn umira, ne uspevaj}i da go re{i problemot.

Scena 2: Tajno dru{tvo

Naratorot: Godina, 2055. Skopje, Makedonija. Tajnoto

zdru`enie na slobodni konduraxii ja razviva teorijata

na “Super-vrvkata”, koja teoretski uspeva da gi obedini

dvata, navidum nespojlivi, sveta - Evropskata Unija i

Makedonija! Ova e prikazna za ra|aweto na taa teorija

i za toa kako najgolemite soznanija naj~esto nastanuvaat

slu~ajno, pottiknati od obi~ni lu|e, lu|e kako vas!

159

171

AS TRO NOM SKI RE^ NIKUniverzum

Aa

Aktivna galaksija

Sonceto izgrea, petelot zapea, ~ovekot stana, avtomo-

bilot se zapali, ku}ata izgore. Za sekoja akcija, postoi

ednakva, no sprotivna reakcija.

Vo astronomijata: Galaksija koja sozdava ogromni

koli~estva energija. Naj~esto sodr`i supermasivna

crna dupka vo centarot. Kvazarite se najpoznat primer

na aktivni galaksii.

Vv

Vakuum

“Jas sum gospod Vakuum i gi praznam va{ite glavi od

ne~isti misli!” od Prira~nikot za gospoda.

Vo astronomijata: Prostor ispraznet od materija.

Vakuumot bil ~esta tema na filozofskite debati u{te

od vremeto na Anti~ka Grcija, no ne bil izu~uvan

empiriski do 17-tiot vek. Vakuumot stanal zna~aen za

industrijata vo 20-tiot vek.

181

Hadron

“Ha-ha, odron!” rekol eden Lepton, na {to Hadron se

nasmeal. “Go gleda{ li kvarkon? Toj e podgotven, ~eka

samo patot da se ras~isti, a tvojata sostavna ~esti~ka

kade e? Ja nema, ja fati dremka.” Elektron Lepton se

nata`il, za{to samo se {eguval i nikomu lo{o ne

mi slel, a skapo platil.

Vo astronomijata: ^esti~ki sostaveni od kvarkovi

povrzani preku jakata sila. Postojat dve semejstva na

hadroni: barioni (sostaveni od tri kvarkovi) i mezoni

(eden kvark i eden anti-kvark). Najpoznatite hadroni se

protoni i neutroni. Site hadroni, osven protonite i neu-

tronite koga se vo jadroto, se nestabilni i se raspa|aat.

Haos

“Haos, ~ove~e!” se za~u vo primordijalniot svet, no za

sre}a ovaa fraza potona vo zaborav, zo{to nema{e koj

da ja slu{ne.

Vo astronomijata: Bezli~na sostojba na praznina koja

mu prethodi na sozdavaweto na svetot vo anti~kite

Gr~ki mitovi za sozdavawe.

Cc

Celestijalnata sfera

Si bila edna sfera {to ne bila kru`na, nitu

polukru`na, tuku ramna kako tacna. Otkako stanala

glaven lik so anti~ki {ik, nekoi ja narekle vselena, a

drugi planeta Zemja. No, taa e s$ u{te ta`na zo{to ne se

znae dal’ e ramna ili kru`na.

Vo astronomijata: Imaginarna sfera okolu zemjata

koja rotira zaedno so nea. Site objekti na neboto mo`e

da se proektiraat na nea i kako takva e prakti~na

astronomska alatka.

Bele{ka za avtorot

Branko Prqa e roden vo Saraevo vo 1977 godina. Od

1990 godina `ivee vo Skopje. Raboti kako grafi~ki

dizajner i tekstopisec.

Osnova~ e na prviot elektronski konkurs za lite-

ratura vo Makedonija, Elektrolit i na kreaktivniot

kolektiv Kapka.

Ima objavuvano vo zemjava i vo stranstvo.

Dosega objaveno:

Dosie: yvezda Nemezis, 2011

Vest od Nesvest, 2010

Dosie: Planeta Iks, 2009

Vesti od podrumot na baba mi, 2007

Parite se otepuva~ka, 2006

Vesti vo zemjata na ~udata, 2005

Za sekogo po ne{to, za nekogo ni{to, 2003

kontakt:

brankoprlja@gmail.com

Bele{ka za ilustratorot

Vladimir Luka{ (1978) e vizuelen umetnik,

muzi~ar i performans-maestro od Skopje.

Ima u~estvuvano na mnogu izlo`bi i performansi.

^len e na umetni~kata muzi~ka grupa “Svira~iwa”.

kontakt:

pijaniotslon@gmail.com