zajckove zgodbe
DESCRIPTION
ilustrirali in napisali učenci 3. razreda OŠ Košana pod mentorstvom Cecilije Pavlovič, maj 2013TRANSCRIPT
ZAJČKOVE ZGODBE
Napisali in ilustrirali:
Lana Biščak, Aleš Dolgan, Tjaž Dolgan, Anže Fidelj,
Danijel Kaluža, Vid Kovač, Neli Morelj, Pia Psener,
Andraž Samsa, Gašper Zucconi, Lovro Zucconi,
Janko Želko, Manca Želko,
v šolskem letu 2012/13
učenci 3. razreda Osnovne šole Košana
Mentorica: Cecilija Pavlovič
Lektorirala in pripravila za tisk: Katja Čekada
Izdala Osnovna šola Košana
Dolnja Košana, maj 2013
ZAJČEK KUHA Nekoč je živel zajček Vid. Rad bi kuhal, ampak ni imel
sestavin. Rekel si je, da mora nujno v trgovino. Šel je v
trgovino, da bi kupil korenček in česen. Po poti domov je
razmišljal, kaj bo kuhal. Domislil se je, da bo skuhal
korenčkovo juho. To pa bo pravo presenečenje za zajkljo Pio.
Prišel je domov in takoj začel kuhati. Čez eno uro je bila
skuhana korenčkova juha in pripravljeni zrezki. Potem je
pripravil mizo in dal rože na mizo. Zaslišal je zvok zvonca.
Hitro je odprl vrata. Zagledal je zajkljo Pio. Povabil jo je v
kuhinjo. Postregel je pripravljeno hrano. Zajklja Pia se je
zahvalila za dobro kosilo. Zajček Vid je bil zelo vesel. Zdaj
imam pa še jaz presenečenje zate, je rekla zajklja Pia in mu
dala darilo.
Kuhar Vid je živel srečno do konca svojih dni.
Aleš Dolgan, 3. razred
ZAJČEK SMUČA Z MAŠUNA
Nekega dne se je začela zima. Zapadel je prvi sneg. Tri dni so
padale goste in velike snežinke. Zapadlo je en meter snega.
Zajček Tim si je obul pancerje in vzel smuči. Šel je smučat na
Mašun.
Kupil je smučarsko karto. Ugotovil je, da so mu smuči
premajhne. Šel je v trgovino in kupil nove smuči. Prišel je do
gozda. Rekel je naglas, da je jutri superveleslalom.
Smučal je in smučal, dokler se ni naveličal. Po smučanju je
šel domov in je bil zelo lačen. Smučanje mu je vzelo veliko
energije. Ko je pojedel večerjo, je šel spat.
Drugo jutro je šel spet smučat. Prijavil se je na tekmovanje v
superveleslalomu. Odšel je na start. Zelo dobro je smučal,
tako da je prišel prvi v cilj. Imel je sekundo prednosti. Dobil
je zlato kolajno in krono.
Potem je šel na pogostitev. Tam je srečal svojega strica in
mu dal krono. Stric je bil potem zelo srečen. Krono je dal v
muzej. Potem je prišlo v muzej veliko ljudi, ki so si ogledali
krono. Čez štiri tedne je stric odklenil omaro in vzel krono
domov.
Andraž Samsa, 3. razred
ZAJČEK JURE IGRA NOGOMET
Nekoč je živel zajček Jure, ki je rad igral nogomet. Dvakrat na
teden je treniral na velikem igrišču. Rad je brcal žogo v gol in
tekal v krogu. Veselil se je, ker je imel v četrtek turnir za
Evropski pokal v Ilirski Bistrici. Tudi vsi njegovi najboljši
prijatelji Vid, Anže, Žan, Patrik, Janko, Aljaž, Tjaž in Johan so
igrali nogomet. V golu je bil vedno dober vratar Blaž.
Četrtek je hitro prišel. Tribune so bile polne navijačev.
Košana je premagala Maribor in se uvrstila naprej. Vsi so se
zelo veselili zmage.
Po zmagi so šli v gostilno in tam pojedli pico in popili
pomarančni sok.
Anže Fidelj, 3. razred
DELAVNI ZAJČEK
Nekoč je živel zajček. Imenovali so ga Delavec, ker je preveč
delal. Nikoli se ni ustavil. Bil je zmeraj utrujen. A enkrat mu
je zmanjkalo dela. Tega pa se je zajček najbolj bal.
Kaj naj pa zdaj delam?
Aha, grem pa mizarja vprašat, če me bo hotel sprejeti na
delo. In je šel. A mizar ga ni hotel sprejeti na delo.
Potem je zaslišal telefon. Pohitel je domov in tam našel delo.
Začel je delati mizo. Vesel je bil, ker je imel novo delo.
Vse svoje dni je spet delal. Nikoli ni končal.
Danijel Kaluža, 3. razred
ZAJČEK PRI ZOBOZDRAVNIKU
Zajček Aleš je s svojo družino živel globoko pod zemljo.
Nekega dne je šel k zobozdravniku. Slišal je copotanje, bum,
bum. Ko je prišel ven, je videl velikana. Vprašal ga je, kaj
dela. Rekel je, da išče prijatelja. Potem je velikan odšel.
Zajček se je odpravil k zobozdravniku. Zobozdravnik mu je
popravil zob. Zajček je šel domov in skuhal kosilo za svojo
družino. Ko so pojedli kosilo, so se igral igro Ena. Zajček Aleš
je imel tri sinove. Z njimi se je vsak dan igral. Še dolgo so
živeli skupaj in se imeli radi.
Gašper Zucconi, 3. razred
ZAJČEK IN PRIJATELJI
Nekoč je živel zajček, ki mu je bilo ime Kiki. Ime je dobil po
bonbončku. Bil je tako smešen, da so se mu vsi smejali. Še
sam sebi se je smejal.
Nekega dne je dobil tri prijatelje. Binko je imel dolge brke.
Zamotač je imel zamotana ušesa in krivično bi bilo, če bi
mu jih kdo odmotal. Zadnji prijatelj z imenom Paradajzek je
bil zelo rdeč.
Vsi štirje so bili dobri prijatelji in zelo smešni.
Janko Želko, 3. razred
ZAJČEK TRIPETAJČEK
Zajček Tripetajček je rad hodil v šolo. Tam je imel veliko
prijateljev. Učiteljice in učitelji so ga imeli radi. Rad se je
igral, skakal po travniku, se zabaval. Znal je lepo risati,
narediti dober sok, iz plastelina oblikovati človeka. Hitro je
računal račune seštevanja, odštevanja in množenja. Zelo
lepo je pisal.
Lovro Zucconi, 3. razred
ZAJČEK IN ZVONČKI
Nekega dne je zajček Pikec vstal in pogledal skozi okno.
Videl je polno trave in zvončkov. Takoj se je oblekel in
stekel ven. Začel je nabirati zvončke. Nabral jih je majhen
šopek. Ko se jih je naveličal nabirati, se je usedel na klopco.
Razmišljal je, komu bi podaril zvončke.
Potem je zagledal majhen hribček. Na tem hribčku je raslo
še več zvončkov, zato se je zajček Pikec odpravil kar tja.
Nabral je še pet zvončkov in šel domov.
Doma se je odločil, da bo zvončke podaril teti Meti, ker je
zelo prijazna. Lepo se je oblekel in šel k teti. Na poti je
srečal srno Ajko, medveda Murka, ježa Mirkota, krta
Stojana in jazbeca Janeza. Pozdravil jih je in odhitel naprej
do tete Mete.
Ko je prišel k teti Meti, ji je podaril zvončke. Teta Meta je
bila tako srečna, da je takoj spekla njegove najljubše
piškote. Mogoče zajec Pikec še zdaj je piškote.
Manca Želko, 3. razred
ZALJUBLJENI ZAJČEK
Nekoč je živel zajček Hinko. Nekega dne je zajček Hinko
skakljal po trati in razmišljal, da je vedno sam. Odločil se je,
da gre po svetu in se sooči z osamljenostjo.
Prišel je do lepe zajčje vasice. Tam je spoznal prelepo
zajkljo Emo. Odločila sta se, da se bosta poročila. Sredi
poroke je prišel zmaj in ugrabil Emo. Ema je piskala in
kričala, ko jo je zmaj nesel iz vasi. Za Emo je žalovala vsa
vas. Hinko je hitro vzel meč in se šel boriti z zmajem. Našel
ga je in ga ubil. Seveda je zaljubljeni zajec Hinko rešil Emo.
Odšla sta na njen dom.
Po dveh letih sta dobila tri otroke. Poimenovala sta jih
Maja, Maj in Majči. Dolgo, dolgo so živeli v miru in slogi.
Neli Morelj, 3. razred
RADOVEDNI ZAJČEK
Nekoč je živel zajček. Ime mu je bilo Bine. Nekega dne je
dobil paket iz Italije od babice Elizabete. V paketu je bil
daljnogled. Takoj se je odpravil raziskovat. Najprej je
splezal na skalo in zagledal v daljavi nekaj bleščečega. Po
poti do bleščeče skrivnosti je razmišljal, kaj bo našel, ko bo
prišel bliže. Tako je hodil zamišljeno, da se je spotaknil in
padel. Daljnogled se je razbil in tako je nadaljeval pot brez
daljnogleda. Potem je zagledal skrinjo. Odprl jo je in notri je
našel ključ. Odšel je domov in razmišljal, kaj naj naredi s
ključem. Postal je žejen. Odšel je pit k reki. Na poti se je
spotaknil ob nek količek. Ko ga je natančneje pogledal je
opazil na sredi količka ključavnico. Ključ, ki ga je našel v
skrinji, je imel s seboj in poskušal je odkleniti ključavnico.
Količek se je kar naenkrat razširil. Zajček Bine je zagledal
vrata. Odprl je vrata in za vrati zagledal nekaj črno
oranžnega. Zdelo se mu je, da je črno zemlja in oranžno
korenje. Prijel je za oranžno stvar in tam res našel korenje.
Odnesel ga je domov. Doma je iz njega naredil korenčkove
mafine. Ostalo korenje je shranil za vse dni, ki so ostali do
konca zime.
Pia Psener, 3. razred
GOSTILNA PRI ZAJCU
Nekoč je živel zajček Nik. Kupil je gostilno. Toda ni vedel, kako naj
jo poimenuje. Mogoče bo Gostilna pri Vidu, Klepetava gostilna ali
pa kar Gostilna pri Zajcu. Njemu je najbolj ustrezal naslov Gostilna
pri Zajcu.
Zajček je začel kuhati. Najprej je pripravil korenčkovo juho, meso
s korenčkom in korenčkove palačinke. Kupil je mize, prte, pribor
in še veliko drugih stvari. Pogrnil je mize, postavil pribor in zaklical
po vasi: Danes sem odprl gostilno.
Takoj je pritekla zajčica Tinka in ga vprašala ali mu lahko pomaga
v kuhinji. Seveda lahko, je rekel zajček. Ti boš kuhala in prala, jaz
pa bom natakar. Prišli so prvi gostje. Naročili so dve korenčkovi
juhi in dva pohana zrezka s korenčkom in seveda korenčkove
palačinke. Zajček je stregel in stregel. Zvečer je šel še na zabavo.
Drugi dan ni mogel vstati, ker je prejšnji dan šel pozno spat. Zaprl
je gostilno za tri ure.
Ko je odprl gostilno, je kar naenkrat pred gostilno zagledal sto
zajcev. Zajčica Tinka je pridno kuhala, on pa hitro stregel. Zelo je
pohitel, da je nahranil sto ust. Vsa hrana je bila zelo dobra, zato
so vsi zajci prišli k njemu jest še naslednji dan.
Vsak dan je v gostilno pri Zajcu prihajalo veliko gostov. Nenadoma
je zajčica Tinka zbolela in tako je moral zajec Nik sam kuhati in
streči.
Tjaž Dolgan , 3. razred
VELIKANKO
Nekoč je živel zajček velikan z imenom Velikanko. Kadar je
skakal, se je tresla zemlja, drugi pa so mislili, da je potres.
Včasih je imel nesrečo, ker so se mu tla vdrla pod nogami.
Pa se je zgodilo, da se je polil s čarobnim napojem in se
pomanjšal. Oh, ne, je zamomljal. Kaj pa zdaj?
Čez nekaj časa je odšel k svojemu prijatelju čarovniku Zajku
in ga prosil, naj mu pomaga. Seveda ti bom pomagal, je
rekel čarovnik. Samo eno uslugo bi rad, da mi narediš. Pojdi
na dišeče travnike in mi prinesi malo detelje. Pa je zajček
Velikanko hodil in hodil in zdelo se mu je, da hodi v
neskončnost. Ko je zvečer prišel do dišečih travnikov, je
nabral detelje in šel naprej. Drugi dan je prišel do znaka, ki
je kazal levo in desno. Zavil je v levo v velikanski gozd. Po
treh dneh je le prišel do čarovnika. Dal mu je deteljo.
Čarovnik pa mu je izpolnil željo in ga je povečal.
Ljudje so mislili, da ga ni več. Ko so se tla spet stresla, so
ugotovili, da je prišel nazaj. Zajček Velikanko si je nekega
dne našel punco in tako sta potem skupaj živela do konca
svojih dni.
Vid Kovač , 3. razred
ZAJČKA NI DOMA
Nekoč je živel zajček, ki mu je bilo ime Binček. Živel je v
majceni hišici. Odpravil se je na sprehod in pozabil zakleniti
vrata. Medtem je prišla v njegovo hišo zajklja in se naselila
v njej. Zajčka Binčka ni bilo domov kar pet ur. Ko je prišel
domov, je bil presenečen in začuden. Z zajkljo sta sklenila,
da bosta živela skupaj. Oba sta se strinjala in bila vesela, ker
sta dobila družbo.
Lana Biščak, 3. razred