ZAJČKOVE ZGODBE

Napisali in ilustrirali:

Lana Biščak, Aleš Dolgan, Tjaž Dolgan, Anže Fidelj,

Danijel Kaluža, Vid Kovač, Neli Morelj, Pia Psener,

Andraž Samsa, Gašper Zucconi, Lovro Zucconi,

Janko Želko, Manca Želko,

v šolskem letu 2012/13

učenci 3. razreda Osnovne šole Košana

Mentorica: Cecilija Pavlovič

Lektorirala in pripravila za tisk: Katja Čekada

Izdala Osnovna šola Košana

Dolnja Košana, maj 2013

ZAJČEK KUHA Nekoč je živel zajček Vid. Rad bi kuhal, ampak ni imel

sestavin. Rekel si je, da mora nujno v trgovino. Šel je v

trgovino, da bi kupil korenček in česen. Po poti domov je

razmišljal, kaj bo kuhal. Domislil se je, da bo skuhal

korenčkovo juho. To pa bo pravo presenečenje za zajkljo Pio.

Prišel je domov in takoj začel kuhati. Čez eno uro je bila

skuhana korenčkova juha in pripravljeni zrezki. Potem je

pripravil mizo in dal rože na mizo. Zaslišal je zvok zvonca.

Hitro je odprl vrata. Zagledal je zajkljo Pio. Povabil jo je v

kuhinjo. Postregel je pripravljeno hrano. Zajklja Pia se je

zahvalila za dobro kosilo. Zajček Vid je bil zelo vesel. Zdaj

imam pa še jaz presenečenje zate, je rekla zajklja Pia in mu

dala darilo.

Kuhar Vid je živel srečno do konca svojih dni.

Aleš Dolgan, 3. razred

ZAJČEK SMUČA Z MAŠUNA

Nekega dne se je začela zima. Zapadel je prvi sneg. Tri dni so

padale goste in velike snežinke. Zapadlo je en meter snega.

Zajček Tim si je obul pancerje in vzel smuči. Šel je smučat na

Mašun.

Kupil je smučarsko karto. Ugotovil je, da so mu smuči

premajhne. Šel je v trgovino in kupil nove smuči. Prišel je do

gozda. Rekel je naglas, da je jutri superveleslalom.

Smučal je in smučal, dokler se ni naveličal. Po smučanju je

šel domov in je bil zelo lačen. Smučanje mu je vzelo veliko

energije. Ko je pojedel večerjo, je šel spat.

Drugo jutro je šel spet smučat. Prijavil se je na tekmovanje v

superveleslalomu. Odšel je na start. Zelo dobro je smučal,

tako da je prišel prvi v cilj. Imel je sekundo prednosti. Dobil

je zlato kolajno in krono.

Potem je šel na pogostitev. Tam je srečal svojega strica in

mu dal krono. Stric je bil potem zelo srečen. Krono je dal v

muzej. Potem je prišlo v muzej veliko ljudi, ki so si ogledali

krono. Čez štiri tedne je stric odklenil omaro in vzel krono

domov.

Andraž Samsa, 3. razred

ZAJČEK JURE IGRA NOGOMET

Nekoč je živel zajček Jure, ki je rad igral nogomet. Dvakrat na

teden je treniral na velikem igrišču. Rad je brcal žogo v gol in

tekal v krogu. Veselil se je, ker je imel v četrtek turnir za

Evropski pokal v Ilirski Bistrici. Tudi vsi njegovi najboljši

prijatelji Vid, Anže, Žan, Patrik, Janko, Aljaž, Tjaž in Johan so

igrali nogomet. V golu je bil vedno dober vratar Blaž.

Četrtek je hitro prišel. Tribune so bile polne navijačev.

Košana je premagala Maribor in se uvrstila naprej. Vsi so se

zelo veselili zmage.

Po zmagi so šli v gostilno in tam pojedli pico in popili

pomarančni sok.

Anže Fidelj, 3. razred

DELAVNI ZAJČEK

Nekoč je živel zajček. Imenovali so ga Delavec, ker je preveč

delal. Nikoli se ni ustavil. Bil je zmeraj utrujen. A enkrat mu

je zmanjkalo dela. Tega pa se je zajček najbolj bal.

Kaj naj pa zdaj delam?

Aha, grem pa mizarja vprašat, če me bo hotel sprejeti na

delo. In je šel. A mizar ga ni hotel sprejeti na delo.

Potem je zaslišal telefon. Pohitel je domov in tam našel delo.

Začel je delati mizo. Vesel je bil, ker je imel novo delo.

Vse svoje dni je spet delal. Nikoli ni končal.

Danijel Kaluža, 3. razred

ZAJČEK PRI ZOBOZDRAVNIKU

Zajček Aleš je s svojo družino živel globoko pod zemljo.

Nekega dne je šel k zobozdravniku. Slišal je copotanje, bum,

bum. Ko je prišel ven, je videl velikana. Vprašal ga je, kaj

dela. Rekel je, da išče prijatelja. Potem je velikan odšel.

Zajček se je odpravil k zobozdravniku. Zobozdravnik mu je

popravil zob. Zajček je šel domov in skuhal kosilo za svojo

družino. Ko so pojedli kosilo, so se igral igro Ena. Zajček Aleš

je imel tri sinove. Z njimi se je vsak dan igral. Še dolgo so

živeli skupaj in se imeli radi.

Gašper Zucconi, 3. razred

ZAJČEK IN PRIJATELJI

Nekoč je živel zajček, ki mu je bilo ime Kiki. Ime je dobil po

bonbončku. Bil je tako smešen, da so se mu vsi smejali. Še

sam sebi se je smejal.

Nekega dne je dobil tri prijatelje. Binko je imel dolge brke.

Zamotač je imel zamotana ušesa in krivično bi bilo, če bi

mu jih kdo odmotal. Zadnji prijatelj z imenom Paradajzek je

bil zelo rdeč.

Vsi štirje so bili dobri prijatelji in zelo smešni.

Janko Želko, 3. razred

ZAJČEK TRIPETAJČEK

Zajček Tripetajček je rad hodil v šolo. Tam je imel veliko

prijateljev. Učiteljice in učitelji so ga imeli radi. Rad se je

igral, skakal po travniku, se zabaval. Znal je lepo risati,

narediti dober sok, iz plastelina oblikovati človeka. Hitro je

računal račune seštevanja, odštevanja in množenja. Zelo

lepo je pisal.

Lovro Zucconi, 3. razred

ZAJČEK IN ZVONČKI

Nekega dne je zajček Pikec vstal in pogledal skozi okno.

Videl je polno trave in zvončkov. Takoj se je oblekel in

stekel ven. Začel je nabirati zvončke. Nabral jih je majhen

šopek. Ko se jih je naveličal nabirati, se je usedel na klopco.

Razmišljal je, komu bi podaril zvončke.

Potem je zagledal majhen hribček. Na tem hribčku je raslo

še več zvončkov, zato se je zajček Pikec odpravil kar tja.

Nabral je še pet zvončkov in šel domov.

Doma se je odločil, da bo zvončke podaril teti Meti, ker je

zelo prijazna. Lepo se je oblekel in šel k teti. Na poti je

srečal srno Ajko, medveda Murka, ježa Mirkota, krta

Stojana in jazbeca Janeza. Pozdravil jih je in odhitel naprej

do tete Mete.

Ko je prišel k teti Meti, ji je podaril zvončke. Teta Meta je

bila tako srečna, da je takoj spekla njegove najljubše

piškote. Mogoče zajec Pikec še zdaj je piškote.

Manca Želko, 3. razred

ZALJUBLJENI ZAJČEK

Nekoč je živel zajček Hinko. Nekega dne je zajček Hinko

skakljal po trati in razmišljal, da je vedno sam. Odločil se je,

da gre po svetu in se sooči z osamljenostjo.

Prišel je do lepe zajčje vasice. Tam je spoznal prelepo

zajkljo Emo. Odločila sta se, da se bosta poročila. Sredi

poroke je prišel zmaj in ugrabil Emo. Ema je piskala in

kričala, ko jo je zmaj nesel iz vasi. Za Emo je žalovala vsa

vas. Hinko je hitro vzel meč in se šel boriti z zmajem. Našel

ga je in ga ubil. Seveda je zaljubljeni zajec Hinko rešil Emo.

Odšla sta na njen dom.

Po dveh letih sta dobila tri otroke. Poimenovala sta jih

Maja, Maj in Majči. Dolgo, dolgo so živeli v miru in slogi.

Neli Morelj, 3. razred

RADOVEDNI ZAJČEK

Nekoč je živel zajček. Ime mu je bilo Bine. Nekega dne je

dobil paket iz Italije od babice Elizabete. V paketu je bil

daljnogled. Takoj se je odpravil raziskovat. Najprej je

splezal na skalo in zagledal v daljavi nekaj bleščečega. Po

poti do bleščeče skrivnosti je razmišljal, kaj bo našel, ko bo

prišel bliže. Tako je hodil zamišljeno, da se je spotaknil in

padel. Daljnogled se je razbil in tako je nadaljeval pot brez

daljnogleda. Potem je zagledal skrinjo. Odprl jo je in notri je

našel ključ. Odšel je domov in razmišljal, kaj naj naredi s

ključem. Postal je žejen. Odšel je pit k reki. Na poti se je

spotaknil ob nek količek. Ko ga je natančneje pogledal je

opazil na sredi količka ključavnico. Ključ, ki ga je našel v

skrinji, je imel s seboj in poskušal je odkleniti ključavnico.

Količek se je kar naenkrat razširil. Zajček Bine je zagledal

vrata. Odprl je vrata in za vrati zagledal nekaj črno

oranžnega. Zdelo se mu je, da je črno zemlja in oranžno

korenje. Prijel je za oranžno stvar in tam res našel korenje.

Odnesel ga je domov. Doma je iz njega naredil korenčkove

mafine. Ostalo korenje je shranil za vse dni, ki so ostali do

konca zime.

Pia Psener, 3. razred

GOSTILNA PRI ZAJCU

Nekoč je živel zajček Nik. Kupil je gostilno. Toda ni vedel, kako naj

jo poimenuje. Mogoče bo Gostilna pri Vidu, Klepetava gostilna ali

pa kar Gostilna pri Zajcu. Njemu je najbolj ustrezal naslov Gostilna

pri Zajcu.

Zajček je začel kuhati. Najprej je pripravil korenčkovo juho, meso

s korenčkom in korenčkove palačinke. Kupil je mize, prte, pribor

in še veliko drugih stvari. Pogrnil je mize, postavil pribor in zaklical

po vasi: Danes sem odprl gostilno.

Takoj je pritekla zajčica Tinka in ga vprašala ali mu lahko pomaga

v kuhinji. Seveda lahko, je rekel zajček. Ti boš kuhala in prala, jaz

pa bom natakar. Prišli so prvi gostje. Naročili so dve korenčkovi

juhi in dva pohana zrezka s korenčkom in seveda korenčkove

palačinke. Zajček je stregel in stregel. Zvečer je šel še na zabavo.

Drugi dan ni mogel vstati, ker je prejšnji dan šel pozno spat. Zaprl

je gostilno za tri ure.

Ko je odprl gostilno, je kar naenkrat pred gostilno zagledal sto

zajcev. Zajčica Tinka je pridno kuhala, on pa hitro stregel. Zelo je

pohitel, da je nahranil sto ust. Vsa hrana je bila zelo dobra, zato

so vsi zajci prišli k njemu jest še naslednji dan.

Vsak dan je v gostilno pri Zajcu prihajalo veliko gostov. Nenadoma

je zajčica Tinka zbolela in tako je moral zajec Nik sam kuhati in

streči.

Tjaž Dolgan , 3. razred

VELIKANKO

Nekoč je živel zajček velikan z imenom Velikanko. Kadar je

skakal, se je tresla zemlja, drugi pa so mislili, da je potres.

Včasih je imel nesrečo, ker so se mu tla vdrla pod nogami.

Pa se je zgodilo, da se je polil s čarobnim napojem in se

pomanjšal. Oh, ne, je zamomljal. Kaj pa zdaj?

Čez nekaj časa je odšel k svojemu prijatelju čarovniku Zajku

in ga prosil, naj mu pomaga. Seveda ti bom pomagal, je

rekel čarovnik. Samo eno uslugo bi rad, da mi narediš. Pojdi

na dišeče travnike in mi prinesi malo detelje. Pa je zajček

Velikanko hodil in hodil in zdelo se mu je, da hodi v

neskončnost. Ko je zvečer prišel do dišečih travnikov, je

nabral detelje in šel naprej. Drugi dan je prišel do znaka, ki

je kazal levo in desno. Zavil je v levo v velikanski gozd. Po

treh dneh je le prišel do čarovnika. Dal mu je deteljo.

Čarovnik pa mu je izpolnil željo in ga je povečal.

Ljudje so mislili, da ga ni več. Ko so se tla spet stresla, so

ugotovili, da je prišel nazaj. Zajček Velikanko si je nekega

dne našel punco in tako sta potem skupaj živela do konca

svojih dni.

Vid Kovač , 3. razred

ZAJČKA NI DOMA

Nekoč je živel zajček, ki mu je bilo ime Binček. Živel je v

majceni hišici. Odpravil se je na sprehod in pozabil zakleniti

vrata. Medtem je prišla v njegovo hišo zajklja in se naselila

v njej. Zajčka Binčka ni bilo domov kar pet ur. Ko je prišel

domov, je bil presenečen in začuden. Z zajkljo sta sklenila,

da bosta živela skupaj. Oba sta se strinjala in bila vesela, ker

sta dobila družbo.

Lana Biščak, 3. razred