vpliv zaraenosti okolja na pojavljanje ptic
TRANSCRIPT
raquoMladi za napredek Maribora 2009laquo 26 srečanje
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici
Raziskovalno področje BIOLOGIJA
Raziskovalna naloga
Avtor Urška JENČIČ Ana KASTELIC Mentor Mladen TANCER
Osnovna šola bratov Polančičev Maribor LETO 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 2
__________________________________________________________________________________________
Kazalo
1 POVZETEK 3
2 UVOD 3
3 NAMEN NALOGE 4
4 METODA DELA 4
41 LOKACIJA 4
411 KOŠAŠKI DOL 4
412 KAMNICA 6
42 POPISNI LIST 8
43 KRMILNICA 8
44 HRANA 10
45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA 10
5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV 11
51 REZULTATI 11
52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV 14
6 OPISI OPAZOVANIH VRST 17
7 ZAKLJUČEK 31
8 VIRI 32
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 3
__________________________________________________________________________________________
1 POVZETEK
Namen naloge je bil ugotoviti kako zaraščenost okolja vpliva na obisk ptic v
krmilnici Krmilnici sva postavili na dve različni mesti Ena je stala na bolj in
druga v manj zaraščenem okolju Opazovali sva ptice in opažanja vpisali v
popisne liste Po pregledu in primerjanju znanih podatkov sva izračunali in
ugotovili da je najina hipoteza potrjena Najino ime bo od sedaj omenjeno
skupaj z velikim znanstvenikom CHARLESOM DARWINOM
2 UVOD
Kako srečno naključje da se nam pozimi ptice smilijo Biološko gledano
zimsko krmljenje ptic nima večjega pomena Nobena ptičja vrsta še ni propadla
ali se obdržala zaradi krmljenja pozimi Prava vrednost krmilnic in zimskega
krmljenja je v opazovanju zimskih gostov Medtem ko je za ornitologa
najprimernejši čas za opazovanje in proučevanje ptic gnezditveno obdobje je za
nepoznavalce takšen čas zima Poleti so ptice skrite v igrivi sceni sence in
svetlobe globoko v razkošnem vrtu pozimi pa nastopajo kot na odru Marsikdo
tedaj presenečen ugotovida ne pozna svojih pernatih sosedov da je tujec v
naravni soseski Zdravniki so ugotovili da opazovanje ptic pomaga tudi pri
zdravljenju nekaterih psihičnih obolenj kot so psihoza depresija in vegetativna
distonija (Iztok Geister Ptice okoli našega doma) Opazili sva da je v nekaterih
krmilnicah vedno veliko ptičev druge pa so večinoma prazne predvsem tiste ki
so nameščene na oknih stanovanjskih blokov in na drugih lokacijah kjer ptice
nimajo naravnega kritja in skrivališč
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 4
__________________________________________________________________________________________
3 NAMEN NALOGE
Z nalogo sva želeli preveriti kako zaraščenost okolja vpliva na obisk ptic na
krmilnici Ugotoviti sva hoteli zanimiva dejstva v zvezi z obiskom ptic na
krmilnici na podlagi lastnih opažanj
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Hkrati sva želeli ugotoviti pogostost obiska ptic na krmilnici v odvisnosti od
vremena debeline snežne odeje temperature in ure opazovanja ter opazovati
značilnosti obnašanja posameznih vrst
4 METODA DELA
Izbrali sva dve lokaciji s podobnimi lastnostmi ki se razlikujeta predvsem v
stopnji zaraščenosti okolja Postavili sva dve krmilnici in redno popisovali
obisk ptic Na koncu primerjali zbrane podatke
41 LOKACIJA
Izbrali sva dve lokaciji v predmestju na območju zazidave družinskih
enostanovanjskih hiš v Košaškem dolu in v Kamnici
411 KOŠAŠKI DOL
Strnjeno naselje družinskih hiš starih 20-60 let Okolice hiš so bogato zaraščene
oziroma zasajene s sadnim drevjem ter uporabnimi in okrasnimi grmovnicami
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 5
__________________________________________________________________________________________
Naselje obdajajo stari sadovnjaki vinogradi območje vrtičkarjev (prav tako
bogato zaraščeno) pasovi grmovja in manjši gozdički To okolje nudi veliko
možnosti za življenje številnim vrstam ptic čez celo leto Spomladi gnezdijo
tukaj številne vrste tudi pozimi imajo veliko možnosti za prehranjevanje
Krmilnica je postavljena ob hiši na balkonski ograji ki je poraščena s plezalko
V bližini hiše rasteta javor in leska ki s krošnjami segata do krmilnice Okolica
hiše je zasajena s sadnim drevjem jablanami višnjami češnjo in grmovnicami
rdečega ribeza bezga in ameriških borovnic V bližini hiše so še okrasna
drevesa kleki in srebrna smreka in grmovnice češmin in druge Tudi vrtovi
sosednjih hiš so podobno bogato zasajeni
Slika 1 Lokacija postavitve krmilnice v Košaškem dolu
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 6
__________________________________________________________________________________________
Slika 2 okolica krmilnice
412 KAMNICA
V dolini v smeri proti Rošpohu severno od Kamnice se v novejšem času
pojavljajo številne enostanovanjske hiše na nekdanjem območju kmetijskih
zemljišč in redke stare kmečke poselitve Na širšem območju lokacije je večje
število starih sadovnjakov pasov grmovja in drevja in poraščenih vrtov Dolino
obdajajo strnjeni sestoji gozda Značilnosti širše lokacije so zelo podobne kot v
Košaškem dolu
Na ožji lokaciji opazovanja je zarast redka Tu je le nekaj starih sadnih dreves
gozd pa je oddaljen približno 50 m Grmovnic v bližini ni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 7
__________________________________________________________________________________________
Slika 3 Lokacija postavitve krmilnice v Kamnici
Slika 4 Postavitev krmilnice v Kamnici
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 8
__________________________________________________________________________________________
42 POPISNI LIST
Popisni list je bil sestavljen tako da sva pri vsakem popisu vnesli naslednje
podatke datum uro vreme temperaturo debelino snežne odeje vrste ptic in
število opaženih osebkov
Slika 5 Popisni list
43 KRMILNICA
Uporabili sva dve popolnoma enaki krmilnici krmilnici sta bili odprti na vse
štiri strani vendar nizki tako da večje ptice na primer golobi niso mogle vanje
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 9
__________________________________________________________________________________________
Slika 6 Krmilnica v Košaškem dolu z jato poljskih vrabcev
Slika 7 Krmilnica v Kamnici
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 10
__________________________________________________________________________________________
44 HRANA
Uporabljali sva enako hrano sončnična semena z majhnim dodatkom prosa
Hrano sva dosipavali redno tako da je bila pticam stalno na razpolago
45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA
Opazovali sva v času od 26 decembra 2008 do 25 januarja 2009 Večkrat na
dan sva popisali vse ptice na krmilnici in v opisne liste vnesli tudi ostale
podatke Ker se ptice neprestano spreletavajo so v popis zajete ne samo tiste
ptice ki so bile v trenutku popisa dejansko v krmilnici ampak celotna skupina
ptic ki se je zadrževala v neposredni bližini krmilnice in jo občasno obiskovala
En popis zajeme približno 5 minutno dogajanje na krmilnici
Časovno so bili popisi izvedeni med 8 uro in 15 minut in 16 uro in 50 minut to
je v svetlem delu dneva
Opazovanje se je vršilo v naključno izbranih trenutkih ne glede na prisotnost
ptic Tako na določenih popisih ni bilo na krmilnici ali v bližini nobene ptice
Za prepoznavanje ptičjih vrst sva uporabljali mali priročnik Ptice Slovenije ter
nemško knjigo Der Kosmos Vogelfuumlhrer
Kos je ptičja vrsta ki je sicer nekajkrat priletela na krmilnico ali vsaj v njeno
bližino vendar je nisva zajeli v popise saj se vrsta ne hrani z zrnjem
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11
__________________________________________________________________________________________
Košaški dol
Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled
za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki
so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih
Kamnica
Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri
določevanju ptic sva uporabljali daljnogled
5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
51 REZULTATI
KOŠAŠKI DOL
Število opazovanj 43
Število dni opazovanja 16
Povprečno število opazovanj na dan 27
Povprečno število vrst na opazovanje 302
Povprečno število osebkov na opazovanje 1386
Skupno število opaženih osebkov 596
Delež opazovanj brez ptic 7
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12
__________________________________________________________________________________________
Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu
Vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146
Plavček 9 13 144 209 22
Poljski vrabec 32 229 716 744 383
Domači vrabec 2 4 2 47 07
Zelenec 19 158 832 442 265
Ščinkavec 18 64 356 419 107
Pinoža 8 16 2 186 27
Dlesk 7 7 1 163 12
Brglez 4 4 1 93 07
Lišček 5 13 26 116 22
Taščica 1 1 1 23 02
Grafikon 1
Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu
Poljski vrabec
37
Domači vrabec
1
Zelenec
27
Brglez
1
Dlesk
1
Velika sinica
15
Plavček
2
Pinoža
3
Ščinkavec
11
Taščica
0Lišček
2
Velika sinica
Plavček
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Pinoža
Dlesk
Brglez
Lišček
Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13
__________________________________________________________________________________________
KAMNICA
Število opazovanj 31
Število dni opazovanja 19
Povprečno število opazovanj na dan 17
Povprečno število vrst na opazovanje 061
Povprečno število osebkov na opazovanje 255
Skupno število opaženih osebkov 79
Delež opazovanj brez ptic 58
Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici
vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316
Domači vrabec 4 30 75 129 381
Zelenec 1 5 5 32 63
Ščinkavec 1 5 5 32 63
Dlesk 1 3 3 32 38
Lišček 1 1 1 32 13
Taščica 2 2 1 65 25
Čižek 2 6 3 65 76
Rumeni strnad 1 2 2 32 25
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14
__________________________________________________________________________________________
Grafikon 2
Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas
popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali
odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega
in vremena
52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v
zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno
iz spodnje primerjalne tabele
Deleži opazovanih vrst v Kamnici
Domači vrabec
37
Ščinkavec
6
Zelenec
6
Čižek
8
Taščica
3Lišček
1
Dlesk
4
Rumeni strnad
3
Poljski vrabec
32
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Dlesk
Lišček
Taščica
Čižek
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15
__________________________________________________________________________________________
Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji
Košaški dol Kamnica
Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena
Število opazovanih ptic 596 79
Povprečno število vrst na posamezno
opazovanje
302 061
Povprečno število osebkov na posamezno
opazovanje
1386 255
Delež opazovanj brez ptic 7 58
Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati
jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre
za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da
rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih
grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo
Ostala opažanja
Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje
- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski
vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože
ter občasno liščki
- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem
opazili pri obeh vrstah sinic
- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke
nikoli v družbi z drugo vrsto ptic
- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna
odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam
- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico
- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah
nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V
Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16
__________________________________________________________________________________________
sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje
življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh
lokacijah pa niso tako izbirčne
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17
__________________________________________________________________________________________
6 OPISI OPAZOVANIH VRST
Velika sinica
Slika 8 Velika sinica
Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in
Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica
ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z
razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno
zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom
črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na
prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih
od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18
__________________________________________________________________________________________
prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja
Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč
vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem
posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi
kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod
in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem
Poljski vrabec
Slika 9 Poljski vrabec
Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake
barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s
temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano
bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih
predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju
Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19
__________________________________________________________________________________________
votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja
tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v
nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem
Domači vrabec
Slika 10 Domači vrabec
Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki
izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi
druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg
med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je
siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in
prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh
glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v
skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se
prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20
__________________________________________________________________________________________
skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno
pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi
ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so
semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče
Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd
Plavček
Slika 11 Plavček
Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je
velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125
g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo
Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez
oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci
so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 2
__________________________________________________________________________________________
Kazalo
1 POVZETEK 3
2 UVOD 3
3 NAMEN NALOGE 4
4 METODA DELA 4
41 LOKACIJA 4
411 KOŠAŠKI DOL 4
412 KAMNICA 6
42 POPISNI LIST 8
43 KRMILNICA 8
44 HRANA 10
45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA 10
5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV 11
51 REZULTATI 11
52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV 14
6 OPISI OPAZOVANIH VRST 17
7 ZAKLJUČEK 31
8 VIRI 32
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 3
__________________________________________________________________________________________
1 POVZETEK
Namen naloge je bil ugotoviti kako zaraščenost okolja vpliva na obisk ptic v
krmilnici Krmilnici sva postavili na dve različni mesti Ena je stala na bolj in
druga v manj zaraščenem okolju Opazovali sva ptice in opažanja vpisali v
popisne liste Po pregledu in primerjanju znanih podatkov sva izračunali in
ugotovili da je najina hipoteza potrjena Najino ime bo od sedaj omenjeno
skupaj z velikim znanstvenikom CHARLESOM DARWINOM
2 UVOD
Kako srečno naključje da se nam pozimi ptice smilijo Biološko gledano
zimsko krmljenje ptic nima večjega pomena Nobena ptičja vrsta še ni propadla
ali se obdržala zaradi krmljenja pozimi Prava vrednost krmilnic in zimskega
krmljenja je v opazovanju zimskih gostov Medtem ko je za ornitologa
najprimernejši čas za opazovanje in proučevanje ptic gnezditveno obdobje je za
nepoznavalce takšen čas zima Poleti so ptice skrite v igrivi sceni sence in
svetlobe globoko v razkošnem vrtu pozimi pa nastopajo kot na odru Marsikdo
tedaj presenečen ugotovida ne pozna svojih pernatih sosedov da je tujec v
naravni soseski Zdravniki so ugotovili da opazovanje ptic pomaga tudi pri
zdravljenju nekaterih psihičnih obolenj kot so psihoza depresija in vegetativna
distonija (Iztok Geister Ptice okoli našega doma) Opazili sva da je v nekaterih
krmilnicah vedno veliko ptičev druge pa so večinoma prazne predvsem tiste ki
so nameščene na oknih stanovanjskih blokov in na drugih lokacijah kjer ptice
nimajo naravnega kritja in skrivališč
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 4
__________________________________________________________________________________________
3 NAMEN NALOGE
Z nalogo sva želeli preveriti kako zaraščenost okolja vpliva na obisk ptic na
krmilnici Ugotoviti sva hoteli zanimiva dejstva v zvezi z obiskom ptic na
krmilnici na podlagi lastnih opažanj
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Hkrati sva želeli ugotoviti pogostost obiska ptic na krmilnici v odvisnosti od
vremena debeline snežne odeje temperature in ure opazovanja ter opazovati
značilnosti obnašanja posameznih vrst
4 METODA DELA
Izbrali sva dve lokaciji s podobnimi lastnostmi ki se razlikujeta predvsem v
stopnji zaraščenosti okolja Postavili sva dve krmilnici in redno popisovali
obisk ptic Na koncu primerjali zbrane podatke
41 LOKACIJA
Izbrali sva dve lokaciji v predmestju na območju zazidave družinskih
enostanovanjskih hiš v Košaškem dolu in v Kamnici
411 KOŠAŠKI DOL
Strnjeno naselje družinskih hiš starih 20-60 let Okolice hiš so bogato zaraščene
oziroma zasajene s sadnim drevjem ter uporabnimi in okrasnimi grmovnicami
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 5
__________________________________________________________________________________________
Naselje obdajajo stari sadovnjaki vinogradi območje vrtičkarjev (prav tako
bogato zaraščeno) pasovi grmovja in manjši gozdički To okolje nudi veliko
možnosti za življenje številnim vrstam ptic čez celo leto Spomladi gnezdijo
tukaj številne vrste tudi pozimi imajo veliko možnosti za prehranjevanje
Krmilnica je postavljena ob hiši na balkonski ograji ki je poraščena s plezalko
V bližini hiše rasteta javor in leska ki s krošnjami segata do krmilnice Okolica
hiše je zasajena s sadnim drevjem jablanami višnjami češnjo in grmovnicami
rdečega ribeza bezga in ameriških borovnic V bližini hiše so še okrasna
drevesa kleki in srebrna smreka in grmovnice češmin in druge Tudi vrtovi
sosednjih hiš so podobno bogato zasajeni
Slika 1 Lokacija postavitve krmilnice v Košaškem dolu
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 6
__________________________________________________________________________________________
Slika 2 okolica krmilnice
412 KAMNICA
V dolini v smeri proti Rošpohu severno od Kamnice se v novejšem času
pojavljajo številne enostanovanjske hiše na nekdanjem območju kmetijskih
zemljišč in redke stare kmečke poselitve Na širšem območju lokacije je večje
število starih sadovnjakov pasov grmovja in drevja in poraščenih vrtov Dolino
obdajajo strnjeni sestoji gozda Značilnosti širše lokacije so zelo podobne kot v
Košaškem dolu
Na ožji lokaciji opazovanja je zarast redka Tu je le nekaj starih sadnih dreves
gozd pa je oddaljen približno 50 m Grmovnic v bližini ni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 7
__________________________________________________________________________________________
Slika 3 Lokacija postavitve krmilnice v Kamnici
Slika 4 Postavitev krmilnice v Kamnici
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 8
__________________________________________________________________________________________
42 POPISNI LIST
Popisni list je bil sestavljen tako da sva pri vsakem popisu vnesli naslednje
podatke datum uro vreme temperaturo debelino snežne odeje vrste ptic in
število opaženih osebkov
Slika 5 Popisni list
43 KRMILNICA
Uporabili sva dve popolnoma enaki krmilnici krmilnici sta bili odprti na vse
štiri strani vendar nizki tako da večje ptice na primer golobi niso mogle vanje
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 9
__________________________________________________________________________________________
Slika 6 Krmilnica v Košaškem dolu z jato poljskih vrabcev
Slika 7 Krmilnica v Kamnici
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 10
__________________________________________________________________________________________
44 HRANA
Uporabljali sva enako hrano sončnična semena z majhnim dodatkom prosa
Hrano sva dosipavali redno tako da je bila pticam stalno na razpolago
45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA
Opazovali sva v času od 26 decembra 2008 do 25 januarja 2009 Večkrat na
dan sva popisali vse ptice na krmilnici in v opisne liste vnesli tudi ostale
podatke Ker se ptice neprestano spreletavajo so v popis zajete ne samo tiste
ptice ki so bile v trenutku popisa dejansko v krmilnici ampak celotna skupina
ptic ki se je zadrževala v neposredni bližini krmilnice in jo občasno obiskovala
En popis zajeme približno 5 minutno dogajanje na krmilnici
Časovno so bili popisi izvedeni med 8 uro in 15 minut in 16 uro in 50 minut to
je v svetlem delu dneva
Opazovanje se je vršilo v naključno izbranih trenutkih ne glede na prisotnost
ptic Tako na določenih popisih ni bilo na krmilnici ali v bližini nobene ptice
Za prepoznavanje ptičjih vrst sva uporabljali mali priročnik Ptice Slovenije ter
nemško knjigo Der Kosmos Vogelfuumlhrer
Kos je ptičja vrsta ki je sicer nekajkrat priletela na krmilnico ali vsaj v njeno
bližino vendar je nisva zajeli v popise saj se vrsta ne hrani z zrnjem
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11
__________________________________________________________________________________________
Košaški dol
Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled
za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki
so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih
Kamnica
Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri
določevanju ptic sva uporabljali daljnogled
5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
51 REZULTATI
KOŠAŠKI DOL
Število opazovanj 43
Število dni opazovanja 16
Povprečno število opazovanj na dan 27
Povprečno število vrst na opazovanje 302
Povprečno število osebkov na opazovanje 1386
Skupno število opaženih osebkov 596
Delež opazovanj brez ptic 7
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12
__________________________________________________________________________________________
Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu
Vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146
Plavček 9 13 144 209 22
Poljski vrabec 32 229 716 744 383
Domači vrabec 2 4 2 47 07
Zelenec 19 158 832 442 265
Ščinkavec 18 64 356 419 107
Pinoža 8 16 2 186 27
Dlesk 7 7 1 163 12
Brglez 4 4 1 93 07
Lišček 5 13 26 116 22
Taščica 1 1 1 23 02
Grafikon 1
Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu
Poljski vrabec
37
Domači vrabec
1
Zelenec
27
Brglez
1
Dlesk
1
Velika sinica
15
Plavček
2
Pinoža
3
Ščinkavec
11
Taščica
0Lišček
2
Velika sinica
Plavček
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Pinoža
Dlesk
Brglez
Lišček
Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13
__________________________________________________________________________________________
KAMNICA
Število opazovanj 31
Število dni opazovanja 19
Povprečno število opazovanj na dan 17
Povprečno število vrst na opazovanje 061
Povprečno število osebkov na opazovanje 255
Skupno število opaženih osebkov 79
Delež opazovanj brez ptic 58
Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici
vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316
Domači vrabec 4 30 75 129 381
Zelenec 1 5 5 32 63
Ščinkavec 1 5 5 32 63
Dlesk 1 3 3 32 38
Lišček 1 1 1 32 13
Taščica 2 2 1 65 25
Čižek 2 6 3 65 76
Rumeni strnad 1 2 2 32 25
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14
__________________________________________________________________________________________
Grafikon 2
Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas
popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali
odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega
in vremena
52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v
zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno
iz spodnje primerjalne tabele
Deleži opazovanih vrst v Kamnici
Domači vrabec
37
Ščinkavec
6
Zelenec
6
Čižek
8
Taščica
3Lišček
1
Dlesk
4
Rumeni strnad
3
Poljski vrabec
32
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Dlesk
Lišček
Taščica
Čižek
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15
__________________________________________________________________________________________
Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji
Košaški dol Kamnica
Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena
Število opazovanih ptic 596 79
Povprečno število vrst na posamezno
opazovanje
302 061
Povprečno število osebkov na posamezno
opazovanje
1386 255
Delež opazovanj brez ptic 7 58
Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati
jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre
za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da
rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih
grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo
Ostala opažanja
Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje
- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski
vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože
ter občasno liščki
- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem
opazili pri obeh vrstah sinic
- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke
nikoli v družbi z drugo vrsto ptic
- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna
odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam
- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico
- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah
nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V
Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16
__________________________________________________________________________________________
sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje
življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh
lokacijah pa niso tako izbirčne
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17
__________________________________________________________________________________________
6 OPISI OPAZOVANIH VRST
Velika sinica
Slika 8 Velika sinica
Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in
Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica
ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z
razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno
zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom
črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na
prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih
od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18
__________________________________________________________________________________________
prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja
Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč
vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem
posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi
kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod
in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem
Poljski vrabec
Slika 9 Poljski vrabec
Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake
barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s
temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano
bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih
predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju
Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19
__________________________________________________________________________________________
votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja
tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v
nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem
Domači vrabec
Slika 10 Domači vrabec
Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki
izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi
druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg
med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je
siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in
prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh
glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v
skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se
prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20
__________________________________________________________________________________________
skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno
pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi
ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so
semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče
Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd
Plavček
Slika 11 Plavček
Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je
velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125
g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo
Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez
oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci
so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 3
__________________________________________________________________________________________
1 POVZETEK
Namen naloge je bil ugotoviti kako zaraščenost okolja vpliva na obisk ptic v
krmilnici Krmilnici sva postavili na dve različni mesti Ena je stala na bolj in
druga v manj zaraščenem okolju Opazovali sva ptice in opažanja vpisali v
popisne liste Po pregledu in primerjanju znanih podatkov sva izračunali in
ugotovili da je najina hipoteza potrjena Najino ime bo od sedaj omenjeno
skupaj z velikim znanstvenikom CHARLESOM DARWINOM
2 UVOD
Kako srečno naključje da se nam pozimi ptice smilijo Biološko gledano
zimsko krmljenje ptic nima večjega pomena Nobena ptičja vrsta še ni propadla
ali se obdržala zaradi krmljenja pozimi Prava vrednost krmilnic in zimskega
krmljenja je v opazovanju zimskih gostov Medtem ko je za ornitologa
najprimernejši čas za opazovanje in proučevanje ptic gnezditveno obdobje je za
nepoznavalce takšen čas zima Poleti so ptice skrite v igrivi sceni sence in
svetlobe globoko v razkošnem vrtu pozimi pa nastopajo kot na odru Marsikdo
tedaj presenečen ugotovida ne pozna svojih pernatih sosedov da je tujec v
naravni soseski Zdravniki so ugotovili da opazovanje ptic pomaga tudi pri
zdravljenju nekaterih psihičnih obolenj kot so psihoza depresija in vegetativna
distonija (Iztok Geister Ptice okoli našega doma) Opazili sva da je v nekaterih
krmilnicah vedno veliko ptičev druge pa so večinoma prazne predvsem tiste ki
so nameščene na oknih stanovanjskih blokov in na drugih lokacijah kjer ptice
nimajo naravnega kritja in skrivališč
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 4
__________________________________________________________________________________________
3 NAMEN NALOGE
Z nalogo sva želeli preveriti kako zaraščenost okolja vpliva na obisk ptic na
krmilnici Ugotoviti sva hoteli zanimiva dejstva v zvezi z obiskom ptic na
krmilnici na podlagi lastnih opažanj
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Hkrati sva želeli ugotoviti pogostost obiska ptic na krmilnici v odvisnosti od
vremena debeline snežne odeje temperature in ure opazovanja ter opazovati
značilnosti obnašanja posameznih vrst
4 METODA DELA
Izbrali sva dve lokaciji s podobnimi lastnostmi ki se razlikujeta predvsem v
stopnji zaraščenosti okolja Postavili sva dve krmilnici in redno popisovali
obisk ptic Na koncu primerjali zbrane podatke
41 LOKACIJA
Izbrali sva dve lokaciji v predmestju na območju zazidave družinskih
enostanovanjskih hiš v Košaškem dolu in v Kamnici
411 KOŠAŠKI DOL
Strnjeno naselje družinskih hiš starih 20-60 let Okolice hiš so bogato zaraščene
oziroma zasajene s sadnim drevjem ter uporabnimi in okrasnimi grmovnicami
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 5
__________________________________________________________________________________________
Naselje obdajajo stari sadovnjaki vinogradi območje vrtičkarjev (prav tako
bogato zaraščeno) pasovi grmovja in manjši gozdički To okolje nudi veliko
možnosti za življenje številnim vrstam ptic čez celo leto Spomladi gnezdijo
tukaj številne vrste tudi pozimi imajo veliko možnosti za prehranjevanje
Krmilnica je postavljena ob hiši na balkonski ograji ki je poraščena s plezalko
V bližini hiše rasteta javor in leska ki s krošnjami segata do krmilnice Okolica
hiše je zasajena s sadnim drevjem jablanami višnjami češnjo in grmovnicami
rdečega ribeza bezga in ameriških borovnic V bližini hiše so še okrasna
drevesa kleki in srebrna smreka in grmovnice češmin in druge Tudi vrtovi
sosednjih hiš so podobno bogato zasajeni
Slika 1 Lokacija postavitve krmilnice v Košaškem dolu
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 6
__________________________________________________________________________________________
Slika 2 okolica krmilnice
412 KAMNICA
V dolini v smeri proti Rošpohu severno od Kamnice se v novejšem času
pojavljajo številne enostanovanjske hiše na nekdanjem območju kmetijskih
zemljišč in redke stare kmečke poselitve Na širšem območju lokacije je večje
število starih sadovnjakov pasov grmovja in drevja in poraščenih vrtov Dolino
obdajajo strnjeni sestoji gozda Značilnosti širše lokacije so zelo podobne kot v
Košaškem dolu
Na ožji lokaciji opazovanja je zarast redka Tu je le nekaj starih sadnih dreves
gozd pa je oddaljen približno 50 m Grmovnic v bližini ni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 7
__________________________________________________________________________________________
Slika 3 Lokacija postavitve krmilnice v Kamnici
Slika 4 Postavitev krmilnice v Kamnici
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 8
__________________________________________________________________________________________
42 POPISNI LIST
Popisni list je bil sestavljen tako da sva pri vsakem popisu vnesli naslednje
podatke datum uro vreme temperaturo debelino snežne odeje vrste ptic in
število opaženih osebkov
Slika 5 Popisni list
43 KRMILNICA
Uporabili sva dve popolnoma enaki krmilnici krmilnici sta bili odprti na vse
štiri strani vendar nizki tako da večje ptice na primer golobi niso mogle vanje
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 9
__________________________________________________________________________________________
Slika 6 Krmilnica v Košaškem dolu z jato poljskih vrabcev
Slika 7 Krmilnica v Kamnici
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 10
__________________________________________________________________________________________
44 HRANA
Uporabljali sva enako hrano sončnična semena z majhnim dodatkom prosa
Hrano sva dosipavali redno tako da je bila pticam stalno na razpolago
45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA
Opazovali sva v času od 26 decembra 2008 do 25 januarja 2009 Večkrat na
dan sva popisali vse ptice na krmilnici in v opisne liste vnesli tudi ostale
podatke Ker se ptice neprestano spreletavajo so v popis zajete ne samo tiste
ptice ki so bile v trenutku popisa dejansko v krmilnici ampak celotna skupina
ptic ki se je zadrževala v neposredni bližini krmilnice in jo občasno obiskovala
En popis zajeme približno 5 minutno dogajanje na krmilnici
Časovno so bili popisi izvedeni med 8 uro in 15 minut in 16 uro in 50 minut to
je v svetlem delu dneva
Opazovanje se je vršilo v naključno izbranih trenutkih ne glede na prisotnost
ptic Tako na določenih popisih ni bilo na krmilnici ali v bližini nobene ptice
Za prepoznavanje ptičjih vrst sva uporabljali mali priročnik Ptice Slovenije ter
nemško knjigo Der Kosmos Vogelfuumlhrer
Kos je ptičja vrsta ki je sicer nekajkrat priletela na krmilnico ali vsaj v njeno
bližino vendar je nisva zajeli v popise saj se vrsta ne hrani z zrnjem
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11
__________________________________________________________________________________________
Košaški dol
Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled
za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki
so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih
Kamnica
Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri
določevanju ptic sva uporabljali daljnogled
5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
51 REZULTATI
KOŠAŠKI DOL
Število opazovanj 43
Število dni opazovanja 16
Povprečno število opazovanj na dan 27
Povprečno število vrst na opazovanje 302
Povprečno število osebkov na opazovanje 1386
Skupno število opaženih osebkov 596
Delež opazovanj brez ptic 7
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12
__________________________________________________________________________________________
Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu
Vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146
Plavček 9 13 144 209 22
Poljski vrabec 32 229 716 744 383
Domači vrabec 2 4 2 47 07
Zelenec 19 158 832 442 265
Ščinkavec 18 64 356 419 107
Pinoža 8 16 2 186 27
Dlesk 7 7 1 163 12
Brglez 4 4 1 93 07
Lišček 5 13 26 116 22
Taščica 1 1 1 23 02
Grafikon 1
Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu
Poljski vrabec
37
Domači vrabec
1
Zelenec
27
Brglez
1
Dlesk
1
Velika sinica
15
Plavček
2
Pinoža
3
Ščinkavec
11
Taščica
0Lišček
2
Velika sinica
Plavček
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Pinoža
Dlesk
Brglez
Lišček
Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13
__________________________________________________________________________________________
KAMNICA
Število opazovanj 31
Število dni opazovanja 19
Povprečno število opazovanj na dan 17
Povprečno število vrst na opazovanje 061
Povprečno število osebkov na opazovanje 255
Skupno število opaženih osebkov 79
Delež opazovanj brez ptic 58
Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici
vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316
Domači vrabec 4 30 75 129 381
Zelenec 1 5 5 32 63
Ščinkavec 1 5 5 32 63
Dlesk 1 3 3 32 38
Lišček 1 1 1 32 13
Taščica 2 2 1 65 25
Čižek 2 6 3 65 76
Rumeni strnad 1 2 2 32 25
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14
__________________________________________________________________________________________
Grafikon 2
Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas
popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali
odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega
in vremena
52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v
zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno
iz spodnje primerjalne tabele
Deleži opazovanih vrst v Kamnici
Domači vrabec
37
Ščinkavec
6
Zelenec
6
Čižek
8
Taščica
3Lišček
1
Dlesk
4
Rumeni strnad
3
Poljski vrabec
32
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Dlesk
Lišček
Taščica
Čižek
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15
__________________________________________________________________________________________
Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji
Košaški dol Kamnica
Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena
Število opazovanih ptic 596 79
Povprečno število vrst na posamezno
opazovanje
302 061
Povprečno število osebkov na posamezno
opazovanje
1386 255
Delež opazovanj brez ptic 7 58
Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati
jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre
za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da
rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih
grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo
Ostala opažanja
Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje
- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski
vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože
ter občasno liščki
- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem
opazili pri obeh vrstah sinic
- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke
nikoli v družbi z drugo vrsto ptic
- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna
odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam
- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico
- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah
nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V
Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16
__________________________________________________________________________________________
sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje
življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh
lokacijah pa niso tako izbirčne
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17
__________________________________________________________________________________________
6 OPISI OPAZOVANIH VRST
Velika sinica
Slika 8 Velika sinica
Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in
Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica
ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z
razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno
zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom
črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na
prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih
od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18
__________________________________________________________________________________________
prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja
Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč
vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem
posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi
kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod
in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem
Poljski vrabec
Slika 9 Poljski vrabec
Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake
barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s
temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano
bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih
predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju
Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19
__________________________________________________________________________________________
votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja
tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v
nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem
Domači vrabec
Slika 10 Domači vrabec
Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki
izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi
druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg
med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je
siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in
prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh
glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v
skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se
prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20
__________________________________________________________________________________________
skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno
pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi
ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so
semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče
Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd
Plavček
Slika 11 Plavček
Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je
velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125
g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo
Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez
oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci
so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 4
__________________________________________________________________________________________
3 NAMEN NALOGE
Z nalogo sva želeli preveriti kako zaraščenost okolja vpliva na obisk ptic na
krmilnici Ugotoviti sva hoteli zanimiva dejstva v zvezi z obiskom ptic na
krmilnici na podlagi lastnih opažanj
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Hkrati sva želeli ugotoviti pogostost obiska ptic na krmilnici v odvisnosti od
vremena debeline snežne odeje temperature in ure opazovanja ter opazovati
značilnosti obnašanja posameznih vrst
4 METODA DELA
Izbrali sva dve lokaciji s podobnimi lastnostmi ki se razlikujeta predvsem v
stopnji zaraščenosti okolja Postavili sva dve krmilnici in redno popisovali
obisk ptic Na koncu primerjali zbrane podatke
41 LOKACIJA
Izbrali sva dve lokaciji v predmestju na območju zazidave družinskih
enostanovanjskih hiš v Košaškem dolu in v Kamnici
411 KOŠAŠKI DOL
Strnjeno naselje družinskih hiš starih 20-60 let Okolice hiš so bogato zaraščene
oziroma zasajene s sadnim drevjem ter uporabnimi in okrasnimi grmovnicami
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 5
__________________________________________________________________________________________
Naselje obdajajo stari sadovnjaki vinogradi območje vrtičkarjev (prav tako
bogato zaraščeno) pasovi grmovja in manjši gozdički To okolje nudi veliko
možnosti za življenje številnim vrstam ptic čez celo leto Spomladi gnezdijo
tukaj številne vrste tudi pozimi imajo veliko možnosti za prehranjevanje
Krmilnica je postavljena ob hiši na balkonski ograji ki je poraščena s plezalko
V bližini hiše rasteta javor in leska ki s krošnjami segata do krmilnice Okolica
hiše je zasajena s sadnim drevjem jablanami višnjami češnjo in grmovnicami
rdečega ribeza bezga in ameriških borovnic V bližini hiše so še okrasna
drevesa kleki in srebrna smreka in grmovnice češmin in druge Tudi vrtovi
sosednjih hiš so podobno bogato zasajeni
Slika 1 Lokacija postavitve krmilnice v Košaškem dolu
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 6
__________________________________________________________________________________________
Slika 2 okolica krmilnice
412 KAMNICA
V dolini v smeri proti Rošpohu severno od Kamnice se v novejšem času
pojavljajo številne enostanovanjske hiše na nekdanjem območju kmetijskih
zemljišč in redke stare kmečke poselitve Na širšem območju lokacije je večje
število starih sadovnjakov pasov grmovja in drevja in poraščenih vrtov Dolino
obdajajo strnjeni sestoji gozda Značilnosti širše lokacije so zelo podobne kot v
Košaškem dolu
Na ožji lokaciji opazovanja je zarast redka Tu je le nekaj starih sadnih dreves
gozd pa je oddaljen približno 50 m Grmovnic v bližini ni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 7
__________________________________________________________________________________________
Slika 3 Lokacija postavitve krmilnice v Kamnici
Slika 4 Postavitev krmilnice v Kamnici
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 8
__________________________________________________________________________________________
42 POPISNI LIST
Popisni list je bil sestavljen tako da sva pri vsakem popisu vnesli naslednje
podatke datum uro vreme temperaturo debelino snežne odeje vrste ptic in
število opaženih osebkov
Slika 5 Popisni list
43 KRMILNICA
Uporabili sva dve popolnoma enaki krmilnici krmilnici sta bili odprti na vse
štiri strani vendar nizki tako da večje ptice na primer golobi niso mogle vanje
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 9
__________________________________________________________________________________________
Slika 6 Krmilnica v Košaškem dolu z jato poljskih vrabcev
Slika 7 Krmilnica v Kamnici
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 10
__________________________________________________________________________________________
44 HRANA
Uporabljali sva enako hrano sončnična semena z majhnim dodatkom prosa
Hrano sva dosipavali redno tako da je bila pticam stalno na razpolago
45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA
Opazovali sva v času od 26 decembra 2008 do 25 januarja 2009 Večkrat na
dan sva popisali vse ptice na krmilnici in v opisne liste vnesli tudi ostale
podatke Ker se ptice neprestano spreletavajo so v popis zajete ne samo tiste
ptice ki so bile v trenutku popisa dejansko v krmilnici ampak celotna skupina
ptic ki se je zadrževala v neposredni bližini krmilnice in jo občasno obiskovala
En popis zajeme približno 5 minutno dogajanje na krmilnici
Časovno so bili popisi izvedeni med 8 uro in 15 minut in 16 uro in 50 minut to
je v svetlem delu dneva
Opazovanje se je vršilo v naključno izbranih trenutkih ne glede na prisotnost
ptic Tako na določenih popisih ni bilo na krmilnici ali v bližini nobene ptice
Za prepoznavanje ptičjih vrst sva uporabljali mali priročnik Ptice Slovenije ter
nemško knjigo Der Kosmos Vogelfuumlhrer
Kos je ptičja vrsta ki je sicer nekajkrat priletela na krmilnico ali vsaj v njeno
bližino vendar je nisva zajeli v popise saj se vrsta ne hrani z zrnjem
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11
__________________________________________________________________________________________
Košaški dol
Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled
za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki
so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih
Kamnica
Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri
določevanju ptic sva uporabljali daljnogled
5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
51 REZULTATI
KOŠAŠKI DOL
Število opazovanj 43
Število dni opazovanja 16
Povprečno število opazovanj na dan 27
Povprečno število vrst na opazovanje 302
Povprečno število osebkov na opazovanje 1386
Skupno število opaženih osebkov 596
Delež opazovanj brez ptic 7
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12
__________________________________________________________________________________________
Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu
Vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146
Plavček 9 13 144 209 22
Poljski vrabec 32 229 716 744 383
Domači vrabec 2 4 2 47 07
Zelenec 19 158 832 442 265
Ščinkavec 18 64 356 419 107
Pinoža 8 16 2 186 27
Dlesk 7 7 1 163 12
Brglez 4 4 1 93 07
Lišček 5 13 26 116 22
Taščica 1 1 1 23 02
Grafikon 1
Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu
Poljski vrabec
37
Domači vrabec
1
Zelenec
27
Brglez
1
Dlesk
1
Velika sinica
15
Plavček
2
Pinoža
3
Ščinkavec
11
Taščica
0Lišček
2
Velika sinica
Plavček
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Pinoža
Dlesk
Brglez
Lišček
Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13
__________________________________________________________________________________________
KAMNICA
Število opazovanj 31
Število dni opazovanja 19
Povprečno število opazovanj na dan 17
Povprečno število vrst na opazovanje 061
Povprečno število osebkov na opazovanje 255
Skupno število opaženih osebkov 79
Delež opazovanj brez ptic 58
Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici
vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316
Domači vrabec 4 30 75 129 381
Zelenec 1 5 5 32 63
Ščinkavec 1 5 5 32 63
Dlesk 1 3 3 32 38
Lišček 1 1 1 32 13
Taščica 2 2 1 65 25
Čižek 2 6 3 65 76
Rumeni strnad 1 2 2 32 25
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14
__________________________________________________________________________________________
Grafikon 2
Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas
popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali
odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega
in vremena
52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v
zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno
iz spodnje primerjalne tabele
Deleži opazovanih vrst v Kamnici
Domači vrabec
37
Ščinkavec
6
Zelenec
6
Čižek
8
Taščica
3Lišček
1
Dlesk
4
Rumeni strnad
3
Poljski vrabec
32
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Dlesk
Lišček
Taščica
Čižek
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15
__________________________________________________________________________________________
Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji
Košaški dol Kamnica
Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena
Število opazovanih ptic 596 79
Povprečno število vrst na posamezno
opazovanje
302 061
Povprečno število osebkov na posamezno
opazovanje
1386 255
Delež opazovanj brez ptic 7 58
Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati
jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre
za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da
rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih
grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo
Ostala opažanja
Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje
- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski
vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože
ter občasno liščki
- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem
opazili pri obeh vrstah sinic
- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke
nikoli v družbi z drugo vrsto ptic
- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna
odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam
- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico
- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah
nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V
Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16
__________________________________________________________________________________________
sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje
življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh
lokacijah pa niso tako izbirčne
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17
__________________________________________________________________________________________
6 OPISI OPAZOVANIH VRST
Velika sinica
Slika 8 Velika sinica
Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in
Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica
ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z
razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno
zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom
črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na
prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih
od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18
__________________________________________________________________________________________
prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja
Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč
vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem
posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi
kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod
in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem
Poljski vrabec
Slika 9 Poljski vrabec
Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake
barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s
temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano
bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih
predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju
Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19
__________________________________________________________________________________________
votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja
tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v
nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem
Domači vrabec
Slika 10 Domači vrabec
Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki
izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi
druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg
med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je
siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in
prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh
glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v
skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se
prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20
__________________________________________________________________________________________
skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno
pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi
ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so
semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče
Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd
Plavček
Slika 11 Plavček
Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je
velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125
g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo
Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez
oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci
so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 5
__________________________________________________________________________________________
Naselje obdajajo stari sadovnjaki vinogradi območje vrtičkarjev (prav tako
bogato zaraščeno) pasovi grmovja in manjši gozdički To okolje nudi veliko
možnosti za življenje številnim vrstam ptic čez celo leto Spomladi gnezdijo
tukaj številne vrste tudi pozimi imajo veliko možnosti za prehranjevanje
Krmilnica je postavljena ob hiši na balkonski ograji ki je poraščena s plezalko
V bližini hiše rasteta javor in leska ki s krošnjami segata do krmilnice Okolica
hiše je zasajena s sadnim drevjem jablanami višnjami češnjo in grmovnicami
rdečega ribeza bezga in ameriških borovnic V bližini hiše so še okrasna
drevesa kleki in srebrna smreka in grmovnice češmin in druge Tudi vrtovi
sosednjih hiš so podobno bogato zasajeni
Slika 1 Lokacija postavitve krmilnice v Košaškem dolu
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 6
__________________________________________________________________________________________
Slika 2 okolica krmilnice
412 KAMNICA
V dolini v smeri proti Rošpohu severno od Kamnice se v novejšem času
pojavljajo številne enostanovanjske hiše na nekdanjem območju kmetijskih
zemljišč in redke stare kmečke poselitve Na širšem območju lokacije je večje
število starih sadovnjakov pasov grmovja in drevja in poraščenih vrtov Dolino
obdajajo strnjeni sestoji gozda Značilnosti širše lokacije so zelo podobne kot v
Košaškem dolu
Na ožji lokaciji opazovanja je zarast redka Tu je le nekaj starih sadnih dreves
gozd pa je oddaljen približno 50 m Grmovnic v bližini ni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 7
__________________________________________________________________________________________
Slika 3 Lokacija postavitve krmilnice v Kamnici
Slika 4 Postavitev krmilnice v Kamnici
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 8
__________________________________________________________________________________________
42 POPISNI LIST
Popisni list je bil sestavljen tako da sva pri vsakem popisu vnesli naslednje
podatke datum uro vreme temperaturo debelino snežne odeje vrste ptic in
število opaženih osebkov
Slika 5 Popisni list
43 KRMILNICA
Uporabili sva dve popolnoma enaki krmilnici krmilnici sta bili odprti na vse
štiri strani vendar nizki tako da večje ptice na primer golobi niso mogle vanje
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 9
__________________________________________________________________________________________
Slika 6 Krmilnica v Košaškem dolu z jato poljskih vrabcev
Slika 7 Krmilnica v Kamnici
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 10
__________________________________________________________________________________________
44 HRANA
Uporabljali sva enako hrano sončnična semena z majhnim dodatkom prosa
Hrano sva dosipavali redno tako da je bila pticam stalno na razpolago
45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA
Opazovali sva v času od 26 decembra 2008 do 25 januarja 2009 Večkrat na
dan sva popisali vse ptice na krmilnici in v opisne liste vnesli tudi ostale
podatke Ker se ptice neprestano spreletavajo so v popis zajete ne samo tiste
ptice ki so bile v trenutku popisa dejansko v krmilnici ampak celotna skupina
ptic ki se je zadrževala v neposredni bližini krmilnice in jo občasno obiskovala
En popis zajeme približno 5 minutno dogajanje na krmilnici
Časovno so bili popisi izvedeni med 8 uro in 15 minut in 16 uro in 50 minut to
je v svetlem delu dneva
Opazovanje se je vršilo v naključno izbranih trenutkih ne glede na prisotnost
ptic Tako na določenih popisih ni bilo na krmilnici ali v bližini nobene ptice
Za prepoznavanje ptičjih vrst sva uporabljali mali priročnik Ptice Slovenije ter
nemško knjigo Der Kosmos Vogelfuumlhrer
Kos je ptičja vrsta ki je sicer nekajkrat priletela na krmilnico ali vsaj v njeno
bližino vendar je nisva zajeli v popise saj se vrsta ne hrani z zrnjem
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11
__________________________________________________________________________________________
Košaški dol
Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled
za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki
so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih
Kamnica
Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri
določevanju ptic sva uporabljali daljnogled
5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
51 REZULTATI
KOŠAŠKI DOL
Število opazovanj 43
Število dni opazovanja 16
Povprečno število opazovanj na dan 27
Povprečno število vrst na opazovanje 302
Povprečno število osebkov na opazovanje 1386
Skupno število opaženih osebkov 596
Delež opazovanj brez ptic 7
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12
__________________________________________________________________________________________
Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu
Vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146
Plavček 9 13 144 209 22
Poljski vrabec 32 229 716 744 383
Domači vrabec 2 4 2 47 07
Zelenec 19 158 832 442 265
Ščinkavec 18 64 356 419 107
Pinoža 8 16 2 186 27
Dlesk 7 7 1 163 12
Brglez 4 4 1 93 07
Lišček 5 13 26 116 22
Taščica 1 1 1 23 02
Grafikon 1
Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu
Poljski vrabec
37
Domači vrabec
1
Zelenec
27
Brglez
1
Dlesk
1
Velika sinica
15
Plavček
2
Pinoža
3
Ščinkavec
11
Taščica
0Lišček
2
Velika sinica
Plavček
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Pinoža
Dlesk
Brglez
Lišček
Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13
__________________________________________________________________________________________
KAMNICA
Število opazovanj 31
Število dni opazovanja 19
Povprečno število opazovanj na dan 17
Povprečno število vrst na opazovanje 061
Povprečno število osebkov na opazovanje 255
Skupno število opaženih osebkov 79
Delež opazovanj brez ptic 58
Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici
vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316
Domači vrabec 4 30 75 129 381
Zelenec 1 5 5 32 63
Ščinkavec 1 5 5 32 63
Dlesk 1 3 3 32 38
Lišček 1 1 1 32 13
Taščica 2 2 1 65 25
Čižek 2 6 3 65 76
Rumeni strnad 1 2 2 32 25
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14
__________________________________________________________________________________________
Grafikon 2
Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas
popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali
odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega
in vremena
52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v
zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno
iz spodnje primerjalne tabele
Deleži opazovanih vrst v Kamnici
Domači vrabec
37
Ščinkavec
6
Zelenec
6
Čižek
8
Taščica
3Lišček
1
Dlesk
4
Rumeni strnad
3
Poljski vrabec
32
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Dlesk
Lišček
Taščica
Čižek
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15
__________________________________________________________________________________________
Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji
Košaški dol Kamnica
Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena
Število opazovanih ptic 596 79
Povprečno število vrst na posamezno
opazovanje
302 061
Povprečno število osebkov na posamezno
opazovanje
1386 255
Delež opazovanj brez ptic 7 58
Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati
jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre
za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da
rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih
grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo
Ostala opažanja
Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje
- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski
vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože
ter občasno liščki
- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem
opazili pri obeh vrstah sinic
- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke
nikoli v družbi z drugo vrsto ptic
- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna
odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam
- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico
- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah
nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V
Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16
__________________________________________________________________________________________
sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje
življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh
lokacijah pa niso tako izbirčne
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17
__________________________________________________________________________________________
6 OPISI OPAZOVANIH VRST
Velika sinica
Slika 8 Velika sinica
Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in
Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica
ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z
razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno
zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom
črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na
prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih
od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18
__________________________________________________________________________________________
prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja
Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč
vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem
posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi
kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod
in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem
Poljski vrabec
Slika 9 Poljski vrabec
Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake
barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s
temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano
bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih
predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju
Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19
__________________________________________________________________________________________
votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja
tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v
nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem
Domači vrabec
Slika 10 Domači vrabec
Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki
izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi
druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg
med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je
siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in
prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh
glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v
skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se
prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20
__________________________________________________________________________________________
skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno
pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi
ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so
semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče
Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd
Plavček
Slika 11 Plavček
Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je
velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125
g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo
Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez
oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci
so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 6
__________________________________________________________________________________________
Slika 2 okolica krmilnice
412 KAMNICA
V dolini v smeri proti Rošpohu severno od Kamnice se v novejšem času
pojavljajo številne enostanovanjske hiše na nekdanjem območju kmetijskih
zemljišč in redke stare kmečke poselitve Na širšem območju lokacije je večje
število starih sadovnjakov pasov grmovja in drevja in poraščenih vrtov Dolino
obdajajo strnjeni sestoji gozda Značilnosti širše lokacije so zelo podobne kot v
Košaškem dolu
Na ožji lokaciji opazovanja je zarast redka Tu je le nekaj starih sadnih dreves
gozd pa je oddaljen približno 50 m Grmovnic v bližini ni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 7
__________________________________________________________________________________________
Slika 3 Lokacija postavitve krmilnice v Kamnici
Slika 4 Postavitev krmilnice v Kamnici
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 8
__________________________________________________________________________________________
42 POPISNI LIST
Popisni list je bil sestavljen tako da sva pri vsakem popisu vnesli naslednje
podatke datum uro vreme temperaturo debelino snežne odeje vrste ptic in
število opaženih osebkov
Slika 5 Popisni list
43 KRMILNICA
Uporabili sva dve popolnoma enaki krmilnici krmilnici sta bili odprti na vse
štiri strani vendar nizki tako da večje ptice na primer golobi niso mogle vanje
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 9
__________________________________________________________________________________________
Slika 6 Krmilnica v Košaškem dolu z jato poljskih vrabcev
Slika 7 Krmilnica v Kamnici
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 10
__________________________________________________________________________________________
44 HRANA
Uporabljali sva enako hrano sončnična semena z majhnim dodatkom prosa
Hrano sva dosipavali redno tako da je bila pticam stalno na razpolago
45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA
Opazovali sva v času od 26 decembra 2008 do 25 januarja 2009 Večkrat na
dan sva popisali vse ptice na krmilnici in v opisne liste vnesli tudi ostale
podatke Ker se ptice neprestano spreletavajo so v popis zajete ne samo tiste
ptice ki so bile v trenutku popisa dejansko v krmilnici ampak celotna skupina
ptic ki se je zadrževala v neposredni bližini krmilnice in jo občasno obiskovala
En popis zajeme približno 5 minutno dogajanje na krmilnici
Časovno so bili popisi izvedeni med 8 uro in 15 minut in 16 uro in 50 minut to
je v svetlem delu dneva
Opazovanje se je vršilo v naključno izbranih trenutkih ne glede na prisotnost
ptic Tako na določenih popisih ni bilo na krmilnici ali v bližini nobene ptice
Za prepoznavanje ptičjih vrst sva uporabljali mali priročnik Ptice Slovenije ter
nemško knjigo Der Kosmos Vogelfuumlhrer
Kos je ptičja vrsta ki je sicer nekajkrat priletela na krmilnico ali vsaj v njeno
bližino vendar je nisva zajeli v popise saj se vrsta ne hrani z zrnjem
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11
__________________________________________________________________________________________
Košaški dol
Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled
za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki
so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih
Kamnica
Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri
določevanju ptic sva uporabljali daljnogled
5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
51 REZULTATI
KOŠAŠKI DOL
Število opazovanj 43
Število dni opazovanja 16
Povprečno število opazovanj na dan 27
Povprečno število vrst na opazovanje 302
Povprečno število osebkov na opazovanje 1386
Skupno število opaženih osebkov 596
Delež opazovanj brez ptic 7
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12
__________________________________________________________________________________________
Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu
Vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146
Plavček 9 13 144 209 22
Poljski vrabec 32 229 716 744 383
Domači vrabec 2 4 2 47 07
Zelenec 19 158 832 442 265
Ščinkavec 18 64 356 419 107
Pinoža 8 16 2 186 27
Dlesk 7 7 1 163 12
Brglez 4 4 1 93 07
Lišček 5 13 26 116 22
Taščica 1 1 1 23 02
Grafikon 1
Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu
Poljski vrabec
37
Domači vrabec
1
Zelenec
27
Brglez
1
Dlesk
1
Velika sinica
15
Plavček
2
Pinoža
3
Ščinkavec
11
Taščica
0Lišček
2
Velika sinica
Plavček
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Pinoža
Dlesk
Brglez
Lišček
Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13
__________________________________________________________________________________________
KAMNICA
Število opazovanj 31
Število dni opazovanja 19
Povprečno število opazovanj na dan 17
Povprečno število vrst na opazovanje 061
Povprečno število osebkov na opazovanje 255
Skupno število opaženih osebkov 79
Delež opazovanj brez ptic 58
Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici
vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316
Domači vrabec 4 30 75 129 381
Zelenec 1 5 5 32 63
Ščinkavec 1 5 5 32 63
Dlesk 1 3 3 32 38
Lišček 1 1 1 32 13
Taščica 2 2 1 65 25
Čižek 2 6 3 65 76
Rumeni strnad 1 2 2 32 25
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14
__________________________________________________________________________________________
Grafikon 2
Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas
popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali
odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega
in vremena
52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v
zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno
iz spodnje primerjalne tabele
Deleži opazovanih vrst v Kamnici
Domači vrabec
37
Ščinkavec
6
Zelenec
6
Čižek
8
Taščica
3Lišček
1
Dlesk
4
Rumeni strnad
3
Poljski vrabec
32
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Dlesk
Lišček
Taščica
Čižek
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15
__________________________________________________________________________________________
Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji
Košaški dol Kamnica
Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena
Število opazovanih ptic 596 79
Povprečno število vrst na posamezno
opazovanje
302 061
Povprečno število osebkov na posamezno
opazovanje
1386 255
Delež opazovanj brez ptic 7 58
Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati
jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre
za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da
rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih
grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo
Ostala opažanja
Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje
- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski
vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože
ter občasno liščki
- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem
opazili pri obeh vrstah sinic
- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke
nikoli v družbi z drugo vrsto ptic
- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna
odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam
- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico
- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah
nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V
Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16
__________________________________________________________________________________________
sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje
življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh
lokacijah pa niso tako izbirčne
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17
__________________________________________________________________________________________
6 OPISI OPAZOVANIH VRST
Velika sinica
Slika 8 Velika sinica
Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in
Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica
ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z
razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno
zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom
črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na
prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih
od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18
__________________________________________________________________________________________
prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja
Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč
vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem
posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi
kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod
in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem
Poljski vrabec
Slika 9 Poljski vrabec
Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake
barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s
temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano
bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih
predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju
Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19
__________________________________________________________________________________________
votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja
tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v
nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem
Domači vrabec
Slika 10 Domači vrabec
Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki
izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi
druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg
med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je
siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in
prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh
glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v
skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se
prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20
__________________________________________________________________________________________
skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno
pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi
ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so
semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče
Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd
Plavček
Slika 11 Plavček
Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je
velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125
g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo
Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez
oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci
so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 7
__________________________________________________________________________________________
Slika 3 Lokacija postavitve krmilnice v Kamnici
Slika 4 Postavitev krmilnice v Kamnici
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 8
__________________________________________________________________________________________
42 POPISNI LIST
Popisni list je bil sestavljen tako da sva pri vsakem popisu vnesli naslednje
podatke datum uro vreme temperaturo debelino snežne odeje vrste ptic in
število opaženih osebkov
Slika 5 Popisni list
43 KRMILNICA
Uporabili sva dve popolnoma enaki krmilnici krmilnici sta bili odprti na vse
štiri strani vendar nizki tako da večje ptice na primer golobi niso mogle vanje
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 9
__________________________________________________________________________________________
Slika 6 Krmilnica v Košaškem dolu z jato poljskih vrabcev
Slika 7 Krmilnica v Kamnici
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 10
__________________________________________________________________________________________
44 HRANA
Uporabljali sva enako hrano sončnična semena z majhnim dodatkom prosa
Hrano sva dosipavali redno tako da je bila pticam stalno na razpolago
45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA
Opazovali sva v času od 26 decembra 2008 do 25 januarja 2009 Večkrat na
dan sva popisali vse ptice na krmilnici in v opisne liste vnesli tudi ostale
podatke Ker se ptice neprestano spreletavajo so v popis zajete ne samo tiste
ptice ki so bile v trenutku popisa dejansko v krmilnici ampak celotna skupina
ptic ki se je zadrževala v neposredni bližini krmilnice in jo občasno obiskovala
En popis zajeme približno 5 minutno dogajanje na krmilnici
Časovno so bili popisi izvedeni med 8 uro in 15 minut in 16 uro in 50 minut to
je v svetlem delu dneva
Opazovanje se je vršilo v naključno izbranih trenutkih ne glede na prisotnost
ptic Tako na določenih popisih ni bilo na krmilnici ali v bližini nobene ptice
Za prepoznavanje ptičjih vrst sva uporabljali mali priročnik Ptice Slovenije ter
nemško knjigo Der Kosmos Vogelfuumlhrer
Kos je ptičja vrsta ki je sicer nekajkrat priletela na krmilnico ali vsaj v njeno
bližino vendar je nisva zajeli v popise saj se vrsta ne hrani z zrnjem
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11
__________________________________________________________________________________________
Košaški dol
Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled
za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki
so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih
Kamnica
Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri
določevanju ptic sva uporabljali daljnogled
5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
51 REZULTATI
KOŠAŠKI DOL
Število opazovanj 43
Število dni opazovanja 16
Povprečno število opazovanj na dan 27
Povprečno število vrst na opazovanje 302
Povprečno število osebkov na opazovanje 1386
Skupno število opaženih osebkov 596
Delež opazovanj brez ptic 7
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12
__________________________________________________________________________________________
Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu
Vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146
Plavček 9 13 144 209 22
Poljski vrabec 32 229 716 744 383
Domači vrabec 2 4 2 47 07
Zelenec 19 158 832 442 265
Ščinkavec 18 64 356 419 107
Pinoža 8 16 2 186 27
Dlesk 7 7 1 163 12
Brglez 4 4 1 93 07
Lišček 5 13 26 116 22
Taščica 1 1 1 23 02
Grafikon 1
Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu
Poljski vrabec
37
Domači vrabec
1
Zelenec
27
Brglez
1
Dlesk
1
Velika sinica
15
Plavček
2
Pinoža
3
Ščinkavec
11
Taščica
0Lišček
2
Velika sinica
Plavček
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Pinoža
Dlesk
Brglez
Lišček
Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13
__________________________________________________________________________________________
KAMNICA
Število opazovanj 31
Število dni opazovanja 19
Povprečno število opazovanj na dan 17
Povprečno število vrst na opazovanje 061
Povprečno število osebkov na opazovanje 255
Skupno število opaženih osebkov 79
Delež opazovanj brez ptic 58
Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici
vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316
Domači vrabec 4 30 75 129 381
Zelenec 1 5 5 32 63
Ščinkavec 1 5 5 32 63
Dlesk 1 3 3 32 38
Lišček 1 1 1 32 13
Taščica 2 2 1 65 25
Čižek 2 6 3 65 76
Rumeni strnad 1 2 2 32 25
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14
__________________________________________________________________________________________
Grafikon 2
Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas
popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali
odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega
in vremena
52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v
zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno
iz spodnje primerjalne tabele
Deleži opazovanih vrst v Kamnici
Domači vrabec
37
Ščinkavec
6
Zelenec
6
Čižek
8
Taščica
3Lišček
1
Dlesk
4
Rumeni strnad
3
Poljski vrabec
32
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Dlesk
Lišček
Taščica
Čižek
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15
__________________________________________________________________________________________
Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji
Košaški dol Kamnica
Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena
Število opazovanih ptic 596 79
Povprečno število vrst na posamezno
opazovanje
302 061
Povprečno število osebkov na posamezno
opazovanje
1386 255
Delež opazovanj brez ptic 7 58
Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati
jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre
za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da
rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih
grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo
Ostala opažanja
Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje
- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski
vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože
ter občasno liščki
- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem
opazili pri obeh vrstah sinic
- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke
nikoli v družbi z drugo vrsto ptic
- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna
odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam
- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico
- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah
nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V
Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16
__________________________________________________________________________________________
sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje
življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh
lokacijah pa niso tako izbirčne
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17
__________________________________________________________________________________________
6 OPISI OPAZOVANIH VRST
Velika sinica
Slika 8 Velika sinica
Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in
Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica
ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z
razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno
zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom
črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na
prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih
od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18
__________________________________________________________________________________________
prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja
Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč
vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem
posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi
kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod
in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem
Poljski vrabec
Slika 9 Poljski vrabec
Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake
barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s
temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano
bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih
predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju
Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19
__________________________________________________________________________________________
votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja
tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v
nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem
Domači vrabec
Slika 10 Domači vrabec
Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki
izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi
druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg
med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je
siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in
prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh
glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v
skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se
prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20
__________________________________________________________________________________________
skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno
pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi
ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so
semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče
Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd
Plavček
Slika 11 Plavček
Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je
velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125
g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo
Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez
oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci
so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 8
__________________________________________________________________________________________
42 POPISNI LIST
Popisni list je bil sestavljen tako da sva pri vsakem popisu vnesli naslednje
podatke datum uro vreme temperaturo debelino snežne odeje vrste ptic in
število opaženih osebkov
Slika 5 Popisni list
43 KRMILNICA
Uporabili sva dve popolnoma enaki krmilnici krmilnici sta bili odprti na vse
štiri strani vendar nizki tako da večje ptice na primer golobi niso mogle vanje
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 9
__________________________________________________________________________________________
Slika 6 Krmilnica v Košaškem dolu z jato poljskih vrabcev
Slika 7 Krmilnica v Kamnici
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 10
__________________________________________________________________________________________
44 HRANA
Uporabljali sva enako hrano sončnična semena z majhnim dodatkom prosa
Hrano sva dosipavali redno tako da je bila pticam stalno na razpolago
45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA
Opazovali sva v času od 26 decembra 2008 do 25 januarja 2009 Večkrat na
dan sva popisali vse ptice na krmilnici in v opisne liste vnesli tudi ostale
podatke Ker se ptice neprestano spreletavajo so v popis zajete ne samo tiste
ptice ki so bile v trenutku popisa dejansko v krmilnici ampak celotna skupina
ptic ki se je zadrževala v neposredni bližini krmilnice in jo občasno obiskovala
En popis zajeme približno 5 minutno dogajanje na krmilnici
Časovno so bili popisi izvedeni med 8 uro in 15 minut in 16 uro in 50 minut to
je v svetlem delu dneva
Opazovanje se je vršilo v naključno izbranih trenutkih ne glede na prisotnost
ptic Tako na določenih popisih ni bilo na krmilnici ali v bližini nobene ptice
Za prepoznavanje ptičjih vrst sva uporabljali mali priročnik Ptice Slovenije ter
nemško knjigo Der Kosmos Vogelfuumlhrer
Kos je ptičja vrsta ki je sicer nekajkrat priletela na krmilnico ali vsaj v njeno
bližino vendar je nisva zajeli v popise saj se vrsta ne hrani z zrnjem
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11
__________________________________________________________________________________________
Košaški dol
Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled
za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki
so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih
Kamnica
Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri
določevanju ptic sva uporabljali daljnogled
5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
51 REZULTATI
KOŠAŠKI DOL
Število opazovanj 43
Število dni opazovanja 16
Povprečno število opazovanj na dan 27
Povprečno število vrst na opazovanje 302
Povprečno število osebkov na opazovanje 1386
Skupno število opaženih osebkov 596
Delež opazovanj brez ptic 7
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12
__________________________________________________________________________________________
Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu
Vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146
Plavček 9 13 144 209 22
Poljski vrabec 32 229 716 744 383
Domači vrabec 2 4 2 47 07
Zelenec 19 158 832 442 265
Ščinkavec 18 64 356 419 107
Pinoža 8 16 2 186 27
Dlesk 7 7 1 163 12
Brglez 4 4 1 93 07
Lišček 5 13 26 116 22
Taščica 1 1 1 23 02
Grafikon 1
Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu
Poljski vrabec
37
Domači vrabec
1
Zelenec
27
Brglez
1
Dlesk
1
Velika sinica
15
Plavček
2
Pinoža
3
Ščinkavec
11
Taščica
0Lišček
2
Velika sinica
Plavček
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Pinoža
Dlesk
Brglez
Lišček
Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13
__________________________________________________________________________________________
KAMNICA
Število opazovanj 31
Število dni opazovanja 19
Povprečno število opazovanj na dan 17
Povprečno število vrst na opazovanje 061
Povprečno število osebkov na opazovanje 255
Skupno število opaženih osebkov 79
Delež opazovanj brez ptic 58
Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici
vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316
Domači vrabec 4 30 75 129 381
Zelenec 1 5 5 32 63
Ščinkavec 1 5 5 32 63
Dlesk 1 3 3 32 38
Lišček 1 1 1 32 13
Taščica 2 2 1 65 25
Čižek 2 6 3 65 76
Rumeni strnad 1 2 2 32 25
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14
__________________________________________________________________________________________
Grafikon 2
Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas
popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali
odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega
in vremena
52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v
zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno
iz spodnje primerjalne tabele
Deleži opazovanih vrst v Kamnici
Domači vrabec
37
Ščinkavec
6
Zelenec
6
Čižek
8
Taščica
3Lišček
1
Dlesk
4
Rumeni strnad
3
Poljski vrabec
32
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Dlesk
Lišček
Taščica
Čižek
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15
__________________________________________________________________________________________
Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji
Košaški dol Kamnica
Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena
Število opazovanih ptic 596 79
Povprečno število vrst na posamezno
opazovanje
302 061
Povprečno število osebkov na posamezno
opazovanje
1386 255
Delež opazovanj brez ptic 7 58
Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati
jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre
za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da
rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih
grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo
Ostala opažanja
Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje
- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski
vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože
ter občasno liščki
- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem
opazili pri obeh vrstah sinic
- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke
nikoli v družbi z drugo vrsto ptic
- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna
odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam
- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico
- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah
nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V
Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16
__________________________________________________________________________________________
sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje
življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh
lokacijah pa niso tako izbirčne
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17
__________________________________________________________________________________________
6 OPISI OPAZOVANIH VRST
Velika sinica
Slika 8 Velika sinica
Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in
Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica
ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z
razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno
zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom
črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na
prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih
od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18
__________________________________________________________________________________________
prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja
Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč
vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem
posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi
kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod
in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem
Poljski vrabec
Slika 9 Poljski vrabec
Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake
barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s
temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano
bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih
predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju
Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19
__________________________________________________________________________________________
votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja
tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v
nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem
Domači vrabec
Slika 10 Domači vrabec
Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki
izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi
druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg
med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je
siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in
prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh
glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v
skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se
prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20
__________________________________________________________________________________________
skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno
pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi
ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so
semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče
Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd
Plavček
Slika 11 Plavček
Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je
velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125
g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo
Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez
oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci
so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 9
__________________________________________________________________________________________
Slika 6 Krmilnica v Košaškem dolu z jato poljskih vrabcev
Slika 7 Krmilnica v Kamnici
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 10
__________________________________________________________________________________________
44 HRANA
Uporabljali sva enako hrano sončnična semena z majhnim dodatkom prosa
Hrano sva dosipavali redno tako da je bila pticam stalno na razpolago
45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA
Opazovali sva v času od 26 decembra 2008 do 25 januarja 2009 Večkrat na
dan sva popisali vse ptice na krmilnici in v opisne liste vnesli tudi ostale
podatke Ker se ptice neprestano spreletavajo so v popis zajete ne samo tiste
ptice ki so bile v trenutku popisa dejansko v krmilnici ampak celotna skupina
ptic ki se je zadrževala v neposredni bližini krmilnice in jo občasno obiskovala
En popis zajeme približno 5 minutno dogajanje na krmilnici
Časovno so bili popisi izvedeni med 8 uro in 15 minut in 16 uro in 50 minut to
je v svetlem delu dneva
Opazovanje se je vršilo v naključno izbranih trenutkih ne glede na prisotnost
ptic Tako na določenih popisih ni bilo na krmilnici ali v bližini nobene ptice
Za prepoznavanje ptičjih vrst sva uporabljali mali priročnik Ptice Slovenije ter
nemško knjigo Der Kosmos Vogelfuumlhrer
Kos je ptičja vrsta ki je sicer nekajkrat priletela na krmilnico ali vsaj v njeno
bližino vendar je nisva zajeli v popise saj se vrsta ne hrani z zrnjem
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11
__________________________________________________________________________________________
Košaški dol
Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled
za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki
so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih
Kamnica
Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri
določevanju ptic sva uporabljali daljnogled
5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
51 REZULTATI
KOŠAŠKI DOL
Število opazovanj 43
Število dni opazovanja 16
Povprečno število opazovanj na dan 27
Povprečno število vrst na opazovanje 302
Povprečno število osebkov na opazovanje 1386
Skupno število opaženih osebkov 596
Delež opazovanj brez ptic 7
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12
__________________________________________________________________________________________
Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu
Vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146
Plavček 9 13 144 209 22
Poljski vrabec 32 229 716 744 383
Domači vrabec 2 4 2 47 07
Zelenec 19 158 832 442 265
Ščinkavec 18 64 356 419 107
Pinoža 8 16 2 186 27
Dlesk 7 7 1 163 12
Brglez 4 4 1 93 07
Lišček 5 13 26 116 22
Taščica 1 1 1 23 02
Grafikon 1
Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu
Poljski vrabec
37
Domači vrabec
1
Zelenec
27
Brglez
1
Dlesk
1
Velika sinica
15
Plavček
2
Pinoža
3
Ščinkavec
11
Taščica
0Lišček
2
Velika sinica
Plavček
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Pinoža
Dlesk
Brglez
Lišček
Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13
__________________________________________________________________________________________
KAMNICA
Število opazovanj 31
Število dni opazovanja 19
Povprečno število opazovanj na dan 17
Povprečno število vrst na opazovanje 061
Povprečno število osebkov na opazovanje 255
Skupno število opaženih osebkov 79
Delež opazovanj brez ptic 58
Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici
vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316
Domači vrabec 4 30 75 129 381
Zelenec 1 5 5 32 63
Ščinkavec 1 5 5 32 63
Dlesk 1 3 3 32 38
Lišček 1 1 1 32 13
Taščica 2 2 1 65 25
Čižek 2 6 3 65 76
Rumeni strnad 1 2 2 32 25
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14
__________________________________________________________________________________________
Grafikon 2
Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas
popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali
odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega
in vremena
52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v
zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno
iz spodnje primerjalne tabele
Deleži opazovanih vrst v Kamnici
Domači vrabec
37
Ščinkavec
6
Zelenec
6
Čižek
8
Taščica
3Lišček
1
Dlesk
4
Rumeni strnad
3
Poljski vrabec
32
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Dlesk
Lišček
Taščica
Čižek
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15
__________________________________________________________________________________________
Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji
Košaški dol Kamnica
Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena
Število opazovanih ptic 596 79
Povprečno število vrst na posamezno
opazovanje
302 061
Povprečno število osebkov na posamezno
opazovanje
1386 255
Delež opazovanj brez ptic 7 58
Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati
jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre
za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da
rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih
grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo
Ostala opažanja
Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje
- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski
vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože
ter občasno liščki
- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem
opazili pri obeh vrstah sinic
- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke
nikoli v družbi z drugo vrsto ptic
- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna
odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam
- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico
- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah
nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V
Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16
__________________________________________________________________________________________
sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje
življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh
lokacijah pa niso tako izbirčne
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17
__________________________________________________________________________________________
6 OPISI OPAZOVANIH VRST
Velika sinica
Slika 8 Velika sinica
Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in
Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica
ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z
razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno
zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom
črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na
prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih
od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18
__________________________________________________________________________________________
prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja
Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč
vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem
posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi
kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod
in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem
Poljski vrabec
Slika 9 Poljski vrabec
Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake
barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s
temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano
bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih
predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju
Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19
__________________________________________________________________________________________
votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja
tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v
nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem
Domači vrabec
Slika 10 Domači vrabec
Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki
izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi
druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg
med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je
siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in
prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh
glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v
skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se
prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20
__________________________________________________________________________________________
skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno
pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi
ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so
semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče
Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd
Plavček
Slika 11 Plavček
Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je
velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125
g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo
Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez
oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci
so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 10
__________________________________________________________________________________________
44 HRANA
Uporabljali sva enako hrano sončnična semena z majhnim dodatkom prosa
Hrano sva dosipavali redno tako da je bila pticam stalno na razpolago
45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA
Opazovali sva v času od 26 decembra 2008 do 25 januarja 2009 Večkrat na
dan sva popisali vse ptice na krmilnici in v opisne liste vnesli tudi ostale
podatke Ker se ptice neprestano spreletavajo so v popis zajete ne samo tiste
ptice ki so bile v trenutku popisa dejansko v krmilnici ampak celotna skupina
ptic ki se je zadrževala v neposredni bližini krmilnice in jo občasno obiskovala
En popis zajeme približno 5 minutno dogajanje na krmilnici
Časovno so bili popisi izvedeni med 8 uro in 15 minut in 16 uro in 50 minut to
je v svetlem delu dneva
Opazovanje se je vršilo v naključno izbranih trenutkih ne glede na prisotnost
ptic Tako na določenih popisih ni bilo na krmilnici ali v bližini nobene ptice
Za prepoznavanje ptičjih vrst sva uporabljali mali priročnik Ptice Slovenije ter
nemško knjigo Der Kosmos Vogelfuumlhrer
Kos je ptičja vrsta ki je sicer nekajkrat priletela na krmilnico ali vsaj v njeno
bližino vendar je nisva zajeli v popise saj se vrsta ne hrani z zrnjem
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11
__________________________________________________________________________________________
Košaški dol
Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled
za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki
so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih
Kamnica
Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri
določevanju ptic sva uporabljali daljnogled
5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
51 REZULTATI
KOŠAŠKI DOL
Število opazovanj 43
Število dni opazovanja 16
Povprečno število opazovanj na dan 27
Povprečno število vrst na opazovanje 302
Povprečno število osebkov na opazovanje 1386
Skupno število opaženih osebkov 596
Delež opazovanj brez ptic 7
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12
__________________________________________________________________________________________
Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu
Vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146
Plavček 9 13 144 209 22
Poljski vrabec 32 229 716 744 383
Domači vrabec 2 4 2 47 07
Zelenec 19 158 832 442 265
Ščinkavec 18 64 356 419 107
Pinoža 8 16 2 186 27
Dlesk 7 7 1 163 12
Brglez 4 4 1 93 07
Lišček 5 13 26 116 22
Taščica 1 1 1 23 02
Grafikon 1
Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu
Poljski vrabec
37
Domači vrabec
1
Zelenec
27
Brglez
1
Dlesk
1
Velika sinica
15
Plavček
2
Pinoža
3
Ščinkavec
11
Taščica
0Lišček
2
Velika sinica
Plavček
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Pinoža
Dlesk
Brglez
Lišček
Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13
__________________________________________________________________________________________
KAMNICA
Število opazovanj 31
Število dni opazovanja 19
Povprečno število opazovanj na dan 17
Povprečno število vrst na opazovanje 061
Povprečno število osebkov na opazovanje 255
Skupno število opaženih osebkov 79
Delež opazovanj brez ptic 58
Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici
vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316
Domači vrabec 4 30 75 129 381
Zelenec 1 5 5 32 63
Ščinkavec 1 5 5 32 63
Dlesk 1 3 3 32 38
Lišček 1 1 1 32 13
Taščica 2 2 1 65 25
Čižek 2 6 3 65 76
Rumeni strnad 1 2 2 32 25
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14
__________________________________________________________________________________________
Grafikon 2
Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas
popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali
odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega
in vremena
52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v
zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno
iz spodnje primerjalne tabele
Deleži opazovanih vrst v Kamnici
Domači vrabec
37
Ščinkavec
6
Zelenec
6
Čižek
8
Taščica
3Lišček
1
Dlesk
4
Rumeni strnad
3
Poljski vrabec
32
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Dlesk
Lišček
Taščica
Čižek
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15
__________________________________________________________________________________________
Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji
Košaški dol Kamnica
Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena
Število opazovanih ptic 596 79
Povprečno število vrst na posamezno
opazovanje
302 061
Povprečno število osebkov na posamezno
opazovanje
1386 255
Delež opazovanj brez ptic 7 58
Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati
jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre
za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da
rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih
grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo
Ostala opažanja
Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje
- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski
vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože
ter občasno liščki
- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem
opazili pri obeh vrstah sinic
- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke
nikoli v družbi z drugo vrsto ptic
- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna
odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam
- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico
- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah
nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V
Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16
__________________________________________________________________________________________
sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje
življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh
lokacijah pa niso tako izbirčne
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17
__________________________________________________________________________________________
6 OPISI OPAZOVANIH VRST
Velika sinica
Slika 8 Velika sinica
Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in
Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica
ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z
razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno
zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom
črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na
prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih
od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18
__________________________________________________________________________________________
prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja
Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč
vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem
posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi
kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod
in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem
Poljski vrabec
Slika 9 Poljski vrabec
Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake
barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s
temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano
bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih
predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju
Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19
__________________________________________________________________________________________
votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja
tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v
nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem
Domači vrabec
Slika 10 Domači vrabec
Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki
izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi
druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg
med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je
siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in
prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh
glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v
skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se
prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20
__________________________________________________________________________________________
skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno
pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi
ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so
semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče
Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd
Plavček
Slika 11 Plavček
Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je
velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125
g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo
Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez
oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci
so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11
__________________________________________________________________________________________
Košaški dol
Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled
za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki
so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih
Kamnica
Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri
določevanju ptic sva uporabljali daljnogled
5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
51 REZULTATI
KOŠAŠKI DOL
Število opazovanj 43
Število dni opazovanja 16
Povprečno število opazovanj na dan 27
Povprečno število vrst na opazovanje 302
Povprečno število osebkov na opazovanje 1386
Skupno število opaženih osebkov 596
Delež opazovanj brez ptic 7
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12
__________________________________________________________________________________________
Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu
Vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146
Plavček 9 13 144 209 22
Poljski vrabec 32 229 716 744 383
Domači vrabec 2 4 2 47 07
Zelenec 19 158 832 442 265
Ščinkavec 18 64 356 419 107
Pinoža 8 16 2 186 27
Dlesk 7 7 1 163 12
Brglez 4 4 1 93 07
Lišček 5 13 26 116 22
Taščica 1 1 1 23 02
Grafikon 1
Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu
Poljski vrabec
37
Domači vrabec
1
Zelenec
27
Brglez
1
Dlesk
1
Velika sinica
15
Plavček
2
Pinoža
3
Ščinkavec
11
Taščica
0Lišček
2
Velika sinica
Plavček
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Pinoža
Dlesk
Brglez
Lišček
Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13
__________________________________________________________________________________________
KAMNICA
Število opazovanj 31
Število dni opazovanja 19
Povprečno število opazovanj na dan 17
Povprečno število vrst na opazovanje 061
Povprečno število osebkov na opazovanje 255
Skupno število opaženih osebkov 79
Delež opazovanj brez ptic 58
Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici
vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316
Domači vrabec 4 30 75 129 381
Zelenec 1 5 5 32 63
Ščinkavec 1 5 5 32 63
Dlesk 1 3 3 32 38
Lišček 1 1 1 32 13
Taščica 2 2 1 65 25
Čižek 2 6 3 65 76
Rumeni strnad 1 2 2 32 25
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14
__________________________________________________________________________________________
Grafikon 2
Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas
popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali
odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega
in vremena
52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v
zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno
iz spodnje primerjalne tabele
Deleži opazovanih vrst v Kamnici
Domači vrabec
37
Ščinkavec
6
Zelenec
6
Čižek
8
Taščica
3Lišček
1
Dlesk
4
Rumeni strnad
3
Poljski vrabec
32
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Dlesk
Lišček
Taščica
Čižek
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15
__________________________________________________________________________________________
Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji
Košaški dol Kamnica
Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena
Število opazovanih ptic 596 79
Povprečno število vrst na posamezno
opazovanje
302 061
Povprečno število osebkov na posamezno
opazovanje
1386 255
Delež opazovanj brez ptic 7 58
Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati
jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre
za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da
rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih
grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo
Ostala opažanja
Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje
- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski
vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože
ter občasno liščki
- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem
opazili pri obeh vrstah sinic
- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke
nikoli v družbi z drugo vrsto ptic
- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna
odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam
- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico
- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah
nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V
Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16
__________________________________________________________________________________________
sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje
življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh
lokacijah pa niso tako izbirčne
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17
__________________________________________________________________________________________
6 OPISI OPAZOVANIH VRST
Velika sinica
Slika 8 Velika sinica
Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in
Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica
ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z
razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno
zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom
črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na
prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih
od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18
__________________________________________________________________________________________
prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja
Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč
vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem
posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi
kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod
in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem
Poljski vrabec
Slika 9 Poljski vrabec
Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake
barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s
temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano
bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih
predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju
Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19
__________________________________________________________________________________________
votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja
tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v
nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem
Domači vrabec
Slika 10 Domači vrabec
Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki
izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi
druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg
med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je
siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in
prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh
glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v
skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se
prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20
__________________________________________________________________________________________
skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno
pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi
ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so
semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče
Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd
Plavček
Slika 11 Plavček
Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je
velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125
g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo
Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez
oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci
so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12
__________________________________________________________________________________________
Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu
Vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146
Plavček 9 13 144 209 22
Poljski vrabec 32 229 716 744 383
Domači vrabec 2 4 2 47 07
Zelenec 19 158 832 442 265
Ščinkavec 18 64 356 419 107
Pinoža 8 16 2 186 27
Dlesk 7 7 1 163 12
Brglez 4 4 1 93 07
Lišček 5 13 26 116 22
Taščica 1 1 1 23 02
Grafikon 1
Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu
Poljski vrabec
37
Domači vrabec
1
Zelenec
27
Brglez
1
Dlesk
1
Velika sinica
15
Plavček
2
Pinoža
3
Ščinkavec
11
Taščica
0Lišček
2
Velika sinica
Plavček
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Pinoža
Dlesk
Brglez
Lišček
Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13
__________________________________________________________________________________________
KAMNICA
Število opazovanj 31
Število dni opazovanja 19
Povprečno število opazovanj na dan 17
Povprečno število vrst na opazovanje 061
Povprečno število osebkov na opazovanje 255
Skupno število opaženih osebkov 79
Delež opazovanj brez ptic 58
Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici
vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316
Domači vrabec 4 30 75 129 381
Zelenec 1 5 5 32 63
Ščinkavec 1 5 5 32 63
Dlesk 1 3 3 32 38
Lišček 1 1 1 32 13
Taščica 2 2 1 65 25
Čižek 2 6 3 65 76
Rumeni strnad 1 2 2 32 25
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14
__________________________________________________________________________________________
Grafikon 2
Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas
popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali
odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega
in vremena
52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v
zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno
iz spodnje primerjalne tabele
Deleži opazovanih vrst v Kamnici
Domači vrabec
37
Ščinkavec
6
Zelenec
6
Čižek
8
Taščica
3Lišček
1
Dlesk
4
Rumeni strnad
3
Poljski vrabec
32
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Dlesk
Lišček
Taščica
Čižek
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15
__________________________________________________________________________________________
Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji
Košaški dol Kamnica
Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena
Število opazovanih ptic 596 79
Povprečno število vrst na posamezno
opazovanje
302 061
Povprečno število osebkov na posamezno
opazovanje
1386 255
Delež opazovanj brez ptic 7 58
Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati
jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre
za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da
rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih
grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo
Ostala opažanja
Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje
- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski
vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože
ter občasno liščki
- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem
opazili pri obeh vrstah sinic
- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke
nikoli v družbi z drugo vrsto ptic
- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna
odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam
- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico
- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah
nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V
Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16
__________________________________________________________________________________________
sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje
življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh
lokacijah pa niso tako izbirčne
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17
__________________________________________________________________________________________
6 OPISI OPAZOVANIH VRST
Velika sinica
Slika 8 Velika sinica
Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in
Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica
ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z
razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno
zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom
črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na
prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih
od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18
__________________________________________________________________________________________
prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja
Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč
vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem
posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi
kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod
in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem
Poljski vrabec
Slika 9 Poljski vrabec
Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake
barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s
temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano
bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih
predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju
Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19
__________________________________________________________________________________________
votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja
tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v
nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem
Domači vrabec
Slika 10 Domači vrabec
Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki
izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi
druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg
med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je
siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in
prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh
glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v
skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se
prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20
__________________________________________________________________________________________
skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno
pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi
ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so
semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče
Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd
Plavček
Slika 11 Plavček
Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je
velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125
g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo
Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez
oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci
so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13
__________________________________________________________________________________________
KAMNICA
Število opazovanj 31
Število dni opazovanja 19
Povprečno število opazovanj na dan 17
Povprečno število vrst na opazovanje 061
Povprečno število osebkov na opazovanje 255
Skupno število opaženih osebkov 79
Delež opazovanj brez ptic 58
Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici
vrsta Število
opazovanj
Skupno
število
opaženih
osebkov
Povprečno
število
osebkov na
opazovanje
Delež
opazovanj
z vrsto
Delež
osebkov
posamezne
vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316
Domači vrabec 4 30 75 129 381
Zelenec 1 5 5 32 63
Ščinkavec 1 5 5 32 63
Dlesk 1 3 3 32 38
Lišček 1 1 1 32 13
Taščica 2 2 1 65 25
Čižek 2 6 3 65 76
Rumeni strnad 1 2 2 32 25
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14
__________________________________________________________________________________________
Grafikon 2
Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas
popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali
odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega
in vremena
52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v
zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno
iz spodnje primerjalne tabele
Deleži opazovanih vrst v Kamnici
Domači vrabec
37
Ščinkavec
6
Zelenec
6
Čižek
8
Taščica
3Lišček
1
Dlesk
4
Rumeni strnad
3
Poljski vrabec
32
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Dlesk
Lišček
Taščica
Čižek
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15
__________________________________________________________________________________________
Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji
Košaški dol Kamnica
Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena
Število opazovanih ptic 596 79
Povprečno število vrst na posamezno
opazovanje
302 061
Povprečno število osebkov na posamezno
opazovanje
1386 255
Delež opazovanj brez ptic 7 58
Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati
jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre
za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da
rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih
grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo
Ostala opažanja
Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje
- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski
vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože
ter občasno liščki
- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem
opazili pri obeh vrstah sinic
- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke
nikoli v družbi z drugo vrsto ptic
- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna
odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam
- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico
- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah
nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V
Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16
__________________________________________________________________________________________
sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje
življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh
lokacijah pa niso tako izbirčne
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17
__________________________________________________________________________________________
6 OPISI OPAZOVANIH VRST
Velika sinica
Slika 8 Velika sinica
Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in
Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica
ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z
razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno
zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom
črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na
prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih
od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18
__________________________________________________________________________________________
prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja
Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč
vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem
posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi
kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod
in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem
Poljski vrabec
Slika 9 Poljski vrabec
Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake
barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s
temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano
bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih
predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju
Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19
__________________________________________________________________________________________
votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja
tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v
nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem
Domači vrabec
Slika 10 Domači vrabec
Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki
izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi
druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg
med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je
siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in
prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh
glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v
skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se
prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20
__________________________________________________________________________________________
skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno
pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi
ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so
semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče
Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd
Plavček
Slika 11 Plavček
Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je
velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125
g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo
Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez
oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci
so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14
__________________________________________________________________________________________
Grafikon 2
Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas
popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali
odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega
in vremena
52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV
Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v
zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno
iz spodnje primerjalne tabele
Deleži opazovanih vrst v Kamnici
Domači vrabec
37
Ščinkavec
6
Zelenec
6
Čižek
8
Taščica
3Lišček
1
Dlesk
4
Rumeni strnad
3
Poljski vrabec
32
Poljski vrabec
Domači vrabec
Zelenec
Ščinkavec
Dlesk
Lišček
Taščica
Čižek
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15
__________________________________________________________________________________________
Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji
Košaški dol Kamnica
Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena
Število opazovanih ptic 596 79
Povprečno število vrst na posamezno
opazovanje
302 061
Povprečno število osebkov na posamezno
opazovanje
1386 255
Delež opazovanj brez ptic 7 58
Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati
jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre
za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da
rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih
grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo
Ostala opažanja
Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje
- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski
vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože
ter občasno liščki
- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem
opazili pri obeh vrstah sinic
- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke
nikoli v družbi z drugo vrsto ptic
- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna
odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam
- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico
- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah
nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V
Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16
__________________________________________________________________________________________
sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje
življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh
lokacijah pa niso tako izbirčne
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17
__________________________________________________________________________________________
6 OPISI OPAZOVANIH VRST
Velika sinica
Slika 8 Velika sinica
Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in
Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica
ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z
razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno
zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom
črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na
prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih
od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18
__________________________________________________________________________________________
prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja
Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč
vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem
posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi
kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod
in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem
Poljski vrabec
Slika 9 Poljski vrabec
Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake
barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s
temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano
bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih
predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju
Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19
__________________________________________________________________________________________
votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja
tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v
nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem
Domači vrabec
Slika 10 Domači vrabec
Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki
izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi
druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg
med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je
siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in
prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh
glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v
skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se
prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20
__________________________________________________________________________________________
skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno
pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi
ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so
semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče
Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd
Plavček
Slika 11 Plavček
Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je
velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125
g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo
Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez
oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci
so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15
__________________________________________________________________________________________
Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji
Košaški dol Kamnica
Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena
Število opazovanih ptic 596 79
Povprečno število vrst na posamezno
opazovanje
302 061
Povprečno število osebkov na posamezno
opazovanje
1386 255
Delež opazovanj brez ptic 7 58
Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati
jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre
za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da
rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih
grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo
Ostala opažanja
Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje
- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski
vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože
ter občasno liščki
- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem
opazili pri obeh vrstah sinic
- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke
nikoli v družbi z drugo vrsto ptic
- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna
odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam
- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico
- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah
nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V
Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16
__________________________________________________________________________________________
sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje
življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh
lokacijah pa niso tako izbirčne
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17
__________________________________________________________________________________________
6 OPISI OPAZOVANIH VRST
Velika sinica
Slika 8 Velika sinica
Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in
Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica
ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z
razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno
zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom
črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na
prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih
od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18
__________________________________________________________________________________________
prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja
Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč
vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem
posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi
kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod
in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem
Poljski vrabec
Slika 9 Poljski vrabec
Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake
barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s
temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano
bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih
predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju
Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19
__________________________________________________________________________________________
votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja
tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v
nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem
Domači vrabec
Slika 10 Domači vrabec
Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki
izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi
druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg
med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je
siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in
prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh
glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v
skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se
prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20
__________________________________________________________________________________________
skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno
pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi
ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so
semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče
Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd
Plavček
Slika 11 Plavček
Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je
velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125
g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo
Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez
oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci
so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16
__________________________________________________________________________________________
sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje
življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh
lokacijah pa niso tako izbirčne
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17
__________________________________________________________________________________________
6 OPISI OPAZOVANIH VRST
Velika sinica
Slika 8 Velika sinica
Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in
Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica
ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z
razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno
zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom
črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na
prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih
od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18
__________________________________________________________________________________________
prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja
Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč
vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem
posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi
kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod
in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem
Poljski vrabec
Slika 9 Poljski vrabec
Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake
barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s
temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano
bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih
predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju
Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19
__________________________________________________________________________________________
votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja
tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v
nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem
Domači vrabec
Slika 10 Domači vrabec
Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki
izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi
druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg
med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je
siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in
prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh
glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v
skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se
prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20
__________________________________________________________________________________________
skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno
pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi
ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so
semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče
Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd
Plavček
Slika 11 Plavček
Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je
velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125
g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo
Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez
oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci
so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17
__________________________________________________________________________________________
6 OPISI OPAZOVANIH VRST
Velika sinica
Slika 8 Velika sinica
Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in
Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica
ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z
razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno
zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom
črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na
prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih
od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18
__________________________________________________________________________________________
prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja
Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč
vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem
posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi
kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod
in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem
Poljski vrabec
Slika 9 Poljski vrabec
Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake
barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s
temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano
bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih
predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju
Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19
__________________________________________________________________________________________
votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja
tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v
nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem
Domači vrabec
Slika 10 Domači vrabec
Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki
izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi
druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg
med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je
siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in
prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh
glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v
skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se
prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20
__________________________________________________________________________________________
skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno
pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi
ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so
semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče
Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd
Plavček
Slika 11 Plavček
Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je
velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125
g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo
Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez
oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci
so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18
__________________________________________________________________________________________
prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja
Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč
vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem
posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi
kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod
in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem
Poljski vrabec
Slika 9 Poljski vrabec
Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake
barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s
temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano
bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih
predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju
Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19
__________________________________________________________________________________________
votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja
tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v
nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem
Domači vrabec
Slika 10 Domači vrabec
Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki
izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi
druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg
med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je
siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in
prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh
glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v
skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se
prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20
__________________________________________________________________________________________
skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno
pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi
ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so
semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče
Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd
Plavček
Slika 11 Plavček
Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je
velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125
g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo
Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez
oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci
so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19
__________________________________________________________________________________________
votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja
tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v
nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem
Domači vrabec
Slika 10 Domači vrabec
Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki
izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi
druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg
med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je
siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in
prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh
glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v
skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se
prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20
__________________________________________________________________________________________
skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno
pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi
ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so
semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče
Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd
Plavček
Slika 11 Plavček
Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je
velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125
g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo
Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez
oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci
so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20
__________________________________________________________________________________________
skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno
pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi
ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so
semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče
Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd
Plavček
Slika 11 Plavček
Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je
velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125
g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo
Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez
oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci
so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21
__________________________________________________________________________________________
ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk
Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost
plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V
času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter
v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter
vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s
sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in
orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi
loj in prepolovljene kokosove orehe
Taščica
Slika 12 Taščica
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22
__________________________________________________________________________________________
Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo
Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se
dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje
Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato
skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej
bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko
prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana
prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje
Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si
spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na
okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma
Ščinkavec
Slika 13 Ščinkavec
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23
__________________________________________________________________________________________
Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne
koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi
kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in
prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le
redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini
so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem
Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na
Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah
Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do
15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi
žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče
Brglez
Slika 14 Brglez
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24
__________________________________________________________________________________________
Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri
nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea
To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa
oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima
kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje
ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben
Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe
Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim
plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu
pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v
zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in
maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v
gnezdu okoli 24 dni
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25
__________________________________________________________________________________________
Dlesk
Slika 15 Dlesk
Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno
tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z
belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo
rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek
rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah
dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice
češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena
drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah
Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po
več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26
__________________________________________________________________________________________
Lišček
Slika 16 Lišček
Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan
rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov
kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12
cm
Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini
Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah
in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate
s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v
visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog
12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27
__________________________________________________________________________________________
Zelenec
Slika 17 Zelenec
Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene
barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani
se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8
jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna
ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji
umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij
ne migrira
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28
__________________________________________________________________________________________
Čižek
Slika 18 Čižek
Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom
Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj
bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih
gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma
redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče
semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z
visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu
Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se
izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno
toliko kot vrabec
Rumeni strnad
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29
__________________________________________________________________________________________
Slika 19 Rumeni strnad
Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima
glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in
nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in
lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela
Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi
Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in
pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse
predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na
tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V
Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30
__________________________________________________________________________________________
Pinoža
Slika 20 Pinoža
Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj
črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave
barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi
lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so
iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim
bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na
brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je
preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31
__________________________________________________________________________________________
7 ZAKLJUČEK
HIPOTEZA
Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje
bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč
Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v
okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti
neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od
okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer
je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v
Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009
Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32
__________________________________________________________________________________________
8 VIRI
Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979
več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung
Stuttgart 1986
Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS
Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977
Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana
1966
httpwwwpesjanarsiforum
httpslwikipediaorgwiki
Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ
Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije
Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009
Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009
Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009
Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009
Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009
Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009
Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009
Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009
Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009
Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009
Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009