vpliv zaraenosti okolja na pojavljanje ptic

32
»Mladi za napredek Maribora 2009« 26. srečanje Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici Raziskovalno področje BIOLOGIJA Raziskovalna naloga Avtor: Urška JENČIČ Ana KASTELIC Mentor: Mladen TANCER Osnovna šola bratov Polančičev Maribor LETO 2009

Upload: jozef-tabak

Post on 28-Oct-2015

36 views

Category:

Documents


6 download

TRANSCRIPT

Page 1: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

raquoMladi za napredek Maribora 2009laquo 26 srečanje

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici

Raziskovalno področje BIOLOGIJA

Raziskovalna naloga

Avtor Urška JENČIČ Ana KASTELIC Mentor Mladen TANCER

Osnovna šola bratov Polančičev Maribor LETO 2009

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 2

__________________________________________________________________________________________

Kazalo

1 POVZETEK 3

2 UVOD 3

3 NAMEN NALOGE 4

4 METODA DELA 4

41 LOKACIJA 4

411 KOŠAŠKI DOL 4

412 KAMNICA 6

42 POPISNI LIST 8

43 KRMILNICA 8

44 HRANA 10

45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA 10

5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV 11

51 REZULTATI 11

52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV 14

6 OPISI OPAZOVANIH VRST 17

7 ZAKLJUČEK 31

8 VIRI 32

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 3

__________________________________________________________________________________________

1 POVZETEK

Namen naloge je bil ugotoviti kako zaraščenost okolja vpliva na obisk ptic v

krmilnici Krmilnici sva postavili na dve različni mesti Ena je stala na bolj in

druga v manj zaraščenem okolju Opazovali sva ptice in opažanja vpisali v

popisne liste Po pregledu in primerjanju znanih podatkov sva izračunali in

ugotovili da je najina hipoteza potrjena Najino ime bo od sedaj omenjeno

skupaj z velikim znanstvenikom CHARLESOM DARWINOM

2 UVOD

Kako srečno naključje da se nam pozimi ptice smilijo Biološko gledano

zimsko krmljenje ptic nima večjega pomena Nobena ptičja vrsta še ni propadla

ali se obdržala zaradi krmljenja pozimi Prava vrednost krmilnic in zimskega

krmljenja je v opazovanju zimskih gostov Medtem ko je za ornitologa

najprimernejši čas za opazovanje in proučevanje ptic gnezditveno obdobje je za

nepoznavalce takšen čas zima Poleti so ptice skrite v igrivi sceni sence in

svetlobe globoko v razkošnem vrtu pozimi pa nastopajo kot na odru Marsikdo

tedaj presenečen ugotovida ne pozna svojih pernatih sosedov da je tujec v

naravni soseski Zdravniki so ugotovili da opazovanje ptic pomaga tudi pri

zdravljenju nekaterih psihičnih obolenj kot so psihoza depresija in vegetativna

distonija (Iztok Geister Ptice okoli našega doma) Opazili sva da je v nekaterih

krmilnicah vedno veliko ptičev druge pa so večinoma prazne predvsem tiste ki

so nameščene na oknih stanovanjskih blokov in na drugih lokacijah kjer ptice

nimajo naravnega kritja in skrivališč

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 4

__________________________________________________________________________________________

3 NAMEN NALOGE

Z nalogo sva želeli preveriti kako zaraščenost okolja vpliva na obisk ptic na

krmilnici Ugotoviti sva hoteli zanimiva dejstva v zvezi z obiskom ptic na

krmilnici na podlagi lastnih opažanj

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Hkrati sva želeli ugotoviti pogostost obiska ptic na krmilnici v odvisnosti od

vremena debeline snežne odeje temperature in ure opazovanja ter opazovati

značilnosti obnašanja posameznih vrst

4 METODA DELA

Izbrali sva dve lokaciji s podobnimi lastnostmi ki se razlikujeta predvsem v

stopnji zaraščenosti okolja Postavili sva dve krmilnici in redno popisovali

obisk ptic Na koncu primerjali zbrane podatke

41 LOKACIJA

Izbrali sva dve lokaciji v predmestju na območju zazidave družinskih

enostanovanjskih hiš v Košaškem dolu in v Kamnici

411 KOŠAŠKI DOL

Strnjeno naselje družinskih hiš starih 20-60 let Okolice hiš so bogato zaraščene

oziroma zasajene s sadnim drevjem ter uporabnimi in okrasnimi grmovnicami

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 5

__________________________________________________________________________________________

Naselje obdajajo stari sadovnjaki vinogradi območje vrtičkarjev (prav tako

bogato zaraščeno) pasovi grmovja in manjši gozdički To okolje nudi veliko

možnosti za življenje številnim vrstam ptic čez celo leto Spomladi gnezdijo

tukaj številne vrste tudi pozimi imajo veliko možnosti za prehranjevanje

Krmilnica je postavljena ob hiši na balkonski ograji ki je poraščena s plezalko

V bližini hiše rasteta javor in leska ki s krošnjami segata do krmilnice Okolica

hiše je zasajena s sadnim drevjem jablanami višnjami češnjo in grmovnicami

rdečega ribeza bezga in ameriških borovnic V bližini hiše so še okrasna

drevesa kleki in srebrna smreka in grmovnice češmin in druge Tudi vrtovi

sosednjih hiš so podobno bogato zasajeni

Slika 1 Lokacija postavitve krmilnice v Košaškem dolu

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 6

__________________________________________________________________________________________

Slika 2 okolica krmilnice

412 KAMNICA

V dolini v smeri proti Rošpohu severno od Kamnice se v novejšem času

pojavljajo številne enostanovanjske hiše na nekdanjem območju kmetijskih

zemljišč in redke stare kmečke poselitve Na širšem območju lokacije je večje

število starih sadovnjakov pasov grmovja in drevja in poraščenih vrtov Dolino

obdajajo strnjeni sestoji gozda Značilnosti širše lokacije so zelo podobne kot v

Košaškem dolu

Na ožji lokaciji opazovanja je zarast redka Tu je le nekaj starih sadnih dreves

gozd pa je oddaljen približno 50 m Grmovnic v bližini ni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 7

__________________________________________________________________________________________

Slika 3 Lokacija postavitve krmilnice v Kamnici

Slika 4 Postavitev krmilnice v Kamnici

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 8

__________________________________________________________________________________________

42 POPISNI LIST

Popisni list je bil sestavljen tako da sva pri vsakem popisu vnesli naslednje

podatke datum uro vreme temperaturo debelino snežne odeje vrste ptic in

število opaženih osebkov

Slika 5 Popisni list

43 KRMILNICA

Uporabili sva dve popolnoma enaki krmilnici krmilnici sta bili odprti na vse

štiri strani vendar nizki tako da večje ptice na primer golobi niso mogle vanje

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 9

__________________________________________________________________________________________

Slika 6 Krmilnica v Košaškem dolu z jato poljskih vrabcev

Slika 7 Krmilnica v Kamnici

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 10

__________________________________________________________________________________________

44 HRANA

Uporabljali sva enako hrano sončnična semena z majhnim dodatkom prosa

Hrano sva dosipavali redno tako da je bila pticam stalno na razpolago

45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA

Opazovali sva v času od 26 decembra 2008 do 25 januarja 2009 Večkrat na

dan sva popisali vse ptice na krmilnici in v opisne liste vnesli tudi ostale

podatke Ker se ptice neprestano spreletavajo so v popis zajete ne samo tiste

ptice ki so bile v trenutku popisa dejansko v krmilnici ampak celotna skupina

ptic ki se je zadrževala v neposredni bližini krmilnice in jo občasno obiskovala

En popis zajeme približno 5 minutno dogajanje na krmilnici

Časovno so bili popisi izvedeni med 8 uro in 15 minut in 16 uro in 50 minut to

je v svetlem delu dneva

Opazovanje se je vršilo v naključno izbranih trenutkih ne glede na prisotnost

ptic Tako na določenih popisih ni bilo na krmilnici ali v bližini nobene ptice

Za prepoznavanje ptičjih vrst sva uporabljali mali priročnik Ptice Slovenije ter

nemško knjigo Der Kosmos Vogelfuumlhrer

Kos je ptičja vrsta ki je sicer nekajkrat priletela na krmilnico ali vsaj v njeno

bližino vendar je nisva zajeli v popise saj se vrsta ne hrani z zrnjem

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11

__________________________________________________________________________________________

Košaški dol

Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled

za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki

so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih

Kamnica

Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri

določevanju ptic sva uporabljali daljnogled

5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

51 REZULTATI

KOŠAŠKI DOL

Število opazovanj 43

Število dni opazovanja 16

Povprečno število opazovanj na dan 27

Povprečno število vrst na opazovanje 302

Povprečno število osebkov na opazovanje 1386

Skupno število opaženih osebkov 596

Delež opazovanj brez ptic 7

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12

__________________________________________________________________________________________

Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu

Vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146

Plavček 9 13 144 209 22

Poljski vrabec 32 229 716 744 383

Domači vrabec 2 4 2 47 07

Zelenec 19 158 832 442 265

Ščinkavec 18 64 356 419 107

Pinoža 8 16 2 186 27

Dlesk 7 7 1 163 12

Brglez 4 4 1 93 07

Lišček 5 13 26 116 22

Taščica 1 1 1 23 02

Grafikon 1

Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu

Poljski vrabec

37

Domači vrabec

1

Zelenec

27

Brglez

1

Dlesk

1

Velika sinica

15

Plavček

2

Pinoža

3

Ščinkavec

11

Taščica

0Lišček

2

Velika sinica

Plavček

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Pinoža

Dlesk

Brglez

Lišček

Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13

__________________________________________________________________________________________

KAMNICA

Število opazovanj 31

Število dni opazovanja 19

Povprečno število opazovanj na dan 17

Povprečno število vrst na opazovanje 061

Povprečno število osebkov na opazovanje 255

Skupno število opaženih osebkov 79

Delež opazovanj brez ptic 58

Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici

vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316

Domači vrabec 4 30 75 129 381

Zelenec 1 5 5 32 63

Ščinkavec 1 5 5 32 63

Dlesk 1 3 3 32 38

Lišček 1 1 1 32 13

Taščica 2 2 1 65 25

Čižek 2 6 3 65 76

Rumeni strnad 1 2 2 32 25

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14

__________________________________________________________________________________________

Grafikon 2

Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas

popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali

odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega

in vremena

52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v

zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno

iz spodnje primerjalne tabele

Deleži opazovanih vrst v Kamnici

Domači vrabec

37

Ščinkavec

6

Zelenec

6

Čižek

8

Taščica

3Lišček

1

Dlesk

4

Rumeni strnad

3

Poljski vrabec

32

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Dlesk

Lišček

Taščica

Čižek

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15

__________________________________________________________________________________________

Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji

Košaški dol Kamnica

Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena

Število opazovanih ptic 596 79

Povprečno število vrst na posamezno

opazovanje

302 061

Povprečno število osebkov na posamezno

opazovanje

1386 255

Delež opazovanj brez ptic 7 58

Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati

jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre

za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da

rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih

grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo

Ostala opažanja

Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje

- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski

vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože

ter občasno liščki

- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem

opazili pri obeh vrstah sinic

- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke

nikoli v družbi z drugo vrsto ptic

- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna

odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam

- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico

- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah

nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V

Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16

__________________________________________________________________________________________

sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje

življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh

lokacijah pa niso tako izbirčne

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17

__________________________________________________________________________________________

6 OPISI OPAZOVANIH VRST

Velika sinica

Slika 8 Velika sinica

Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in

Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica

ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z

razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno

zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom

črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na

prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih

od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18

__________________________________________________________________________________________

prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja

Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč

vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem

posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi

kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod

in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem

Poljski vrabec

Slika 9 Poljski vrabec

Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake

barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s

temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano

bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih

predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju

Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19

__________________________________________________________________________________________

votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja

tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v

nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem

Domači vrabec

Slika 10 Domači vrabec

Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki

izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi

druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg

med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je

siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in

prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh

glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v

skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se

prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20

__________________________________________________________________________________________

skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno

pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi

ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so

semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče

Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd

Plavček

Slika 11 Plavček

Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je

velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125

g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo

Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez

oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci

so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 2: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 2

__________________________________________________________________________________________

Kazalo

1 POVZETEK 3

2 UVOD 3

3 NAMEN NALOGE 4

4 METODA DELA 4

41 LOKACIJA 4

411 KOŠAŠKI DOL 4

412 KAMNICA 6

42 POPISNI LIST 8

43 KRMILNICA 8

44 HRANA 10

45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA 10

5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV 11

51 REZULTATI 11

52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV 14

6 OPISI OPAZOVANIH VRST 17

7 ZAKLJUČEK 31

8 VIRI 32

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 3

__________________________________________________________________________________________

1 POVZETEK

Namen naloge je bil ugotoviti kako zaraščenost okolja vpliva na obisk ptic v

krmilnici Krmilnici sva postavili na dve različni mesti Ena je stala na bolj in

druga v manj zaraščenem okolju Opazovali sva ptice in opažanja vpisali v

popisne liste Po pregledu in primerjanju znanih podatkov sva izračunali in

ugotovili da je najina hipoteza potrjena Najino ime bo od sedaj omenjeno

skupaj z velikim znanstvenikom CHARLESOM DARWINOM

2 UVOD

Kako srečno naključje da se nam pozimi ptice smilijo Biološko gledano

zimsko krmljenje ptic nima večjega pomena Nobena ptičja vrsta še ni propadla

ali se obdržala zaradi krmljenja pozimi Prava vrednost krmilnic in zimskega

krmljenja je v opazovanju zimskih gostov Medtem ko je za ornitologa

najprimernejši čas za opazovanje in proučevanje ptic gnezditveno obdobje je za

nepoznavalce takšen čas zima Poleti so ptice skrite v igrivi sceni sence in

svetlobe globoko v razkošnem vrtu pozimi pa nastopajo kot na odru Marsikdo

tedaj presenečen ugotovida ne pozna svojih pernatih sosedov da je tujec v

naravni soseski Zdravniki so ugotovili da opazovanje ptic pomaga tudi pri

zdravljenju nekaterih psihičnih obolenj kot so psihoza depresija in vegetativna

distonija (Iztok Geister Ptice okoli našega doma) Opazili sva da je v nekaterih

krmilnicah vedno veliko ptičev druge pa so večinoma prazne predvsem tiste ki

so nameščene na oknih stanovanjskih blokov in na drugih lokacijah kjer ptice

nimajo naravnega kritja in skrivališč

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 4

__________________________________________________________________________________________

3 NAMEN NALOGE

Z nalogo sva želeli preveriti kako zaraščenost okolja vpliva na obisk ptic na

krmilnici Ugotoviti sva hoteli zanimiva dejstva v zvezi z obiskom ptic na

krmilnici na podlagi lastnih opažanj

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Hkrati sva želeli ugotoviti pogostost obiska ptic na krmilnici v odvisnosti od

vremena debeline snežne odeje temperature in ure opazovanja ter opazovati

značilnosti obnašanja posameznih vrst

4 METODA DELA

Izbrali sva dve lokaciji s podobnimi lastnostmi ki se razlikujeta predvsem v

stopnji zaraščenosti okolja Postavili sva dve krmilnici in redno popisovali

obisk ptic Na koncu primerjali zbrane podatke

41 LOKACIJA

Izbrali sva dve lokaciji v predmestju na območju zazidave družinskih

enostanovanjskih hiš v Košaškem dolu in v Kamnici

411 KOŠAŠKI DOL

Strnjeno naselje družinskih hiš starih 20-60 let Okolice hiš so bogato zaraščene

oziroma zasajene s sadnim drevjem ter uporabnimi in okrasnimi grmovnicami

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 5

__________________________________________________________________________________________

Naselje obdajajo stari sadovnjaki vinogradi območje vrtičkarjev (prav tako

bogato zaraščeno) pasovi grmovja in manjši gozdički To okolje nudi veliko

možnosti za življenje številnim vrstam ptic čez celo leto Spomladi gnezdijo

tukaj številne vrste tudi pozimi imajo veliko možnosti za prehranjevanje

Krmilnica je postavljena ob hiši na balkonski ograji ki je poraščena s plezalko

V bližini hiše rasteta javor in leska ki s krošnjami segata do krmilnice Okolica

hiše je zasajena s sadnim drevjem jablanami višnjami češnjo in grmovnicami

rdečega ribeza bezga in ameriških borovnic V bližini hiše so še okrasna

drevesa kleki in srebrna smreka in grmovnice češmin in druge Tudi vrtovi

sosednjih hiš so podobno bogato zasajeni

Slika 1 Lokacija postavitve krmilnice v Košaškem dolu

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 6

__________________________________________________________________________________________

Slika 2 okolica krmilnice

412 KAMNICA

V dolini v smeri proti Rošpohu severno od Kamnice se v novejšem času

pojavljajo številne enostanovanjske hiše na nekdanjem območju kmetijskih

zemljišč in redke stare kmečke poselitve Na širšem območju lokacije je večje

število starih sadovnjakov pasov grmovja in drevja in poraščenih vrtov Dolino

obdajajo strnjeni sestoji gozda Značilnosti širše lokacije so zelo podobne kot v

Košaškem dolu

Na ožji lokaciji opazovanja je zarast redka Tu je le nekaj starih sadnih dreves

gozd pa je oddaljen približno 50 m Grmovnic v bližini ni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 7

__________________________________________________________________________________________

Slika 3 Lokacija postavitve krmilnice v Kamnici

Slika 4 Postavitev krmilnice v Kamnici

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 8

__________________________________________________________________________________________

42 POPISNI LIST

Popisni list je bil sestavljen tako da sva pri vsakem popisu vnesli naslednje

podatke datum uro vreme temperaturo debelino snežne odeje vrste ptic in

število opaženih osebkov

Slika 5 Popisni list

43 KRMILNICA

Uporabili sva dve popolnoma enaki krmilnici krmilnici sta bili odprti na vse

štiri strani vendar nizki tako da večje ptice na primer golobi niso mogle vanje

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 9

__________________________________________________________________________________________

Slika 6 Krmilnica v Košaškem dolu z jato poljskih vrabcev

Slika 7 Krmilnica v Kamnici

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 10

__________________________________________________________________________________________

44 HRANA

Uporabljali sva enako hrano sončnična semena z majhnim dodatkom prosa

Hrano sva dosipavali redno tako da je bila pticam stalno na razpolago

45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA

Opazovali sva v času od 26 decembra 2008 do 25 januarja 2009 Večkrat na

dan sva popisali vse ptice na krmilnici in v opisne liste vnesli tudi ostale

podatke Ker se ptice neprestano spreletavajo so v popis zajete ne samo tiste

ptice ki so bile v trenutku popisa dejansko v krmilnici ampak celotna skupina

ptic ki se je zadrževala v neposredni bližini krmilnice in jo občasno obiskovala

En popis zajeme približno 5 minutno dogajanje na krmilnici

Časovno so bili popisi izvedeni med 8 uro in 15 minut in 16 uro in 50 minut to

je v svetlem delu dneva

Opazovanje se je vršilo v naključno izbranih trenutkih ne glede na prisotnost

ptic Tako na določenih popisih ni bilo na krmilnici ali v bližini nobene ptice

Za prepoznavanje ptičjih vrst sva uporabljali mali priročnik Ptice Slovenije ter

nemško knjigo Der Kosmos Vogelfuumlhrer

Kos je ptičja vrsta ki je sicer nekajkrat priletela na krmilnico ali vsaj v njeno

bližino vendar je nisva zajeli v popise saj se vrsta ne hrani z zrnjem

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11

__________________________________________________________________________________________

Košaški dol

Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled

za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki

so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih

Kamnica

Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri

določevanju ptic sva uporabljali daljnogled

5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

51 REZULTATI

KOŠAŠKI DOL

Število opazovanj 43

Število dni opazovanja 16

Povprečno število opazovanj na dan 27

Povprečno število vrst na opazovanje 302

Povprečno število osebkov na opazovanje 1386

Skupno število opaženih osebkov 596

Delež opazovanj brez ptic 7

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12

__________________________________________________________________________________________

Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu

Vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146

Plavček 9 13 144 209 22

Poljski vrabec 32 229 716 744 383

Domači vrabec 2 4 2 47 07

Zelenec 19 158 832 442 265

Ščinkavec 18 64 356 419 107

Pinoža 8 16 2 186 27

Dlesk 7 7 1 163 12

Brglez 4 4 1 93 07

Lišček 5 13 26 116 22

Taščica 1 1 1 23 02

Grafikon 1

Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu

Poljski vrabec

37

Domači vrabec

1

Zelenec

27

Brglez

1

Dlesk

1

Velika sinica

15

Plavček

2

Pinoža

3

Ščinkavec

11

Taščica

0Lišček

2

Velika sinica

Plavček

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Pinoža

Dlesk

Brglez

Lišček

Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13

__________________________________________________________________________________________

KAMNICA

Število opazovanj 31

Število dni opazovanja 19

Povprečno število opazovanj na dan 17

Povprečno število vrst na opazovanje 061

Povprečno število osebkov na opazovanje 255

Skupno število opaženih osebkov 79

Delež opazovanj brez ptic 58

Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici

vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316

Domači vrabec 4 30 75 129 381

Zelenec 1 5 5 32 63

Ščinkavec 1 5 5 32 63

Dlesk 1 3 3 32 38

Lišček 1 1 1 32 13

Taščica 2 2 1 65 25

Čižek 2 6 3 65 76

Rumeni strnad 1 2 2 32 25

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14

__________________________________________________________________________________________

Grafikon 2

Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas

popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali

odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega

in vremena

52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v

zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno

iz spodnje primerjalne tabele

Deleži opazovanih vrst v Kamnici

Domači vrabec

37

Ščinkavec

6

Zelenec

6

Čižek

8

Taščica

3Lišček

1

Dlesk

4

Rumeni strnad

3

Poljski vrabec

32

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Dlesk

Lišček

Taščica

Čižek

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15

__________________________________________________________________________________________

Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji

Košaški dol Kamnica

Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena

Število opazovanih ptic 596 79

Povprečno število vrst na posamezno

opazovanje

302 061

Povprečno število osebkov na posamezno

opazovanje

1386 255

Delež opazovanj brez ptic 7 58

Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati

jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre

za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da

rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih

grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo

Ostala opažanja

Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje

- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski

vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože

ter občasno liščki

- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem

opazili pri obeh vrstah sinic

- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke

nikoli v družbi z drugo vrsto ptic

- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna

odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam

- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico

- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah

nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V

Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16

__________________________________________________________________________________________

sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje

življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh

lokacijah pa niso tako izbirčne

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17

__________________________________________________________________________________________

6 OPISI OPAZOVANIH VRST

Velika sinica

Slika 8 Velika sinica

Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in

Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica

ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z

razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno

zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom

črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na

prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih

od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18

__________________________________________________________________________________________

prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja

Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč

vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem

posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi

kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod

in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem

Poljski vrabec

Slika 9 Poljski vrabec

Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake

barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s

temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano

bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih

predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju

Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19

__________________________________________________________________________________________

votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja

tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v

nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem

Domači vrabec

Slika 10 Domači vrabec

Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki

izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi

druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg

med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je

siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in

prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh

glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v

skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se

prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20

__________________________________________________________________________________________

skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno

pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi

ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so

semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče

Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd

Plavček

Slika 11 Plavček

Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je

velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125

g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo

Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez

oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci

so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 3: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 3

__________________________________________________________________________________________

1 POVZETEK

Namen naloge je bil ugotoviti kako zaraščenost okolja vpliva na obisk ptic v

krmilnici Krmilnici sva postavili na dve različni mesti Ena je stala na bolj in

druga v manj zaraščenem okolju Opazovali sva ptice in opažanja vpisali v

popisne liste Po pregledu in primerjanju znanih podatkov sva izračunali in

ugotovili da je najina hipoteza potrjena Najino ime bo od sedaj omenjeno

skupaj z velikim znanstvenikom CHARLESOM DARWINOM

2 UVOD

Kako srečno naključje da se nam pozimi ptice smilijo Biološko gledano

zimsko krmljenje ptic nima večjega pomena Nobena ptičja vrsta še ni propadla

ali se obdržala zaradi krmljenja pozimi Prava vrednost krmilnic in zimskega

krmljenja je v opazovanju zimskih gostov Medtem ko je za ornitologa

najprimernejši čas za opazovanje in proučevanje ptic gnezditveno obdobje je za

nepoznavalce takšen čas zima Poleti so ptice skrite v igrivi sceni sence in

svetlobe globoko v razkošnem vrtu pozimi pa nastopajo kot na odru Marsikdo

tedaj presenečen ugotovida ne pozna svojih pernatih sosedov da je tujec v

naravni soseski Zdravniki so ugotovili da opazovanje ptic pomaga tudi pri

zdravljenju nekaterih psihičnih obolenj kot so psihoza depresija in vegetativna

distonija (Iztok Geister Ptice okoli našega doma) Opazili sva da je v nekaterih

krmilnicah vedno veliko ptičev druge pa so večinoma prazne predvsem tiste ki

so nameščene na oknih stanovanjskih blokov in na drugih lokacijah kjer ptice

nimajo naravnega kritja in skrivališč

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 4

__________________________________________________________________________________________

3 NAMEN NALOGE

Z nalogo sva želeli preveriti kako zaraščenost okolja vpliva na obisk ptic na

krmilnici Ugotoviti sva hoteli zanimiva dejstva v zvezi z obiskom ptic na

krmilnici na podlagi lastnih opažanj

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Hkrati sva želeli ugotoviti pogostost obiska ptic na krmilnici v odvisnosti od

vremena debeline snežne odeje temperature in ure opazovanja ter opazovati

značilnosti obnašanja posameznih vrst

4 METODA DELA

Izbrali sva dve lokaciji s podobnimi lastnostmi ki se razlikujeta predvsem v

stopnji zaraščenosti okolja Postavili sva dve krmilnici in redno popisovali

obisk ptic Na koncu primerjali zbrane podatke

41 LOKACIJA

Izbrali sva dve lokaciji v predmestju na območju zazidave družinskih

enostanovanjskih hiš v Košaškem dolu in v Kamnici

411 KOŠAŠKI DOL

Strnjeno naselje družinskih hiš starih 20-60 let Okolice hiš so bogato zaraščene

oziroma zasajene s sadnim drevjem ter uporabnimi in okrasnimi grmovnicami

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 5

__________________________________________________________________________________________

Naselje obdajajo stari sadovnjaki vinogradi območje vrtičkarjev (prav tako

bogato zaraščeno) pasovi grmovja in manjši gozdički To okolje nudi veliko

možnosti za življenje številnim vrstam ptic čez celo leto Spomladi gnezdijo

tukaj številne vrste tudi pozimi imajo veliko možnosti za prehranjevanje

Krmilnica je postavljena ob hiši na balkonski ograji ki je poraščena s plezalko

V bližini hiše rasteta javor in leska ki s krošnjami segata do krmilnice Okolica

hiše je zasajena s sadnim drevjem jablanami višnjami češnjo in grmovnicami

rdečega ribeza bezga in ameriških borovnic V bližini hiše so še okrasna

drevesa kleki in srebrna smreka in grmovnice češmin in druge Tudi vrtovi

sosednjih hiš so podobno bogato zasajeni

Slika 1 Lokacija postavitve krmilnice v Košaškem dolu

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 6

__________________________________________________________________________________________

Slika 2 okolica krmilnice

412 KAMNICA

V dolini v smeri proti Rošpohu severno od Kamnice se v novejšem času

pojavljajo številne enostanovanjske hiše na nekdanjem območju kmetijskih

zemljišč in redke stare kmečke poselitve Na širšem območju lokacije je večje

število starih sadovnjakov pasov grmovja in drevja in poraščenih vrtov Dolino

obdajajo strnjeni sestoji gozda Značilnosti širše lokacije so zelo podobne kot v

Košaškem dolu

Na ožji lokaciji opazovanja je zarast redka Tu je le nekaj starih sadnih dreves

gozd pa je oddaljen približno 50 m Grmovnic v bližini ni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 7

__________________________________________________________________________________________

Slika 3 Lokacija postavitve krmilnice v Kamnici

Slika 4 Postavitev krmilnice v Kamnici

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 8

__________________________________________________________________________________________

42 POPISNI LIST

Popisni list je bil sestavljen tako da sva pri vsakem popisu vnesli naslednje

podatke datum uro vreme temperaturo debelino snežne odeje vrste ptic in

število opaženih osebkov

Slika 5 Popisni list

43 KRMILNICA

Uporabili sva dve popolnoma enaki krmilnici krmilnici sta bili odprti na vse

štiri strani vendar nizki tako da večje ptice na primer golobi niso mogle vanje

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 9

__________________________________________________________________________________________

Slika 6 Krmilnica v Košaškem dolu z jato poljskih vrabcev

Slika 7 Krmilnica v Kamnici

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 10

__________________________________________________________________________________________

44 HRANA

Uporabljali sva enako hrano sončnična semena z majhnim dodatkom prosa

Hrano sva dosipavali redno tako da je bila pticam stalno na razpolago

45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA

Opazovali sva v času od 26 decembra 2008 do 25 januarja 2009 Večkrat na

dan sva popisali vse ptice na krmilnici in v opisne liste vnesli tudi ostale

podatke Ker se ptice neprestano spreletavajo so v popis zajete ne samo tiste

ptice ki so bile v trenutku popisa dejansko v krmilnici ampak celotna skupina

ptic ki se je zadrževala v neposredni bližini krmilnice in jo občasno obiskovala

En popis zajeme približno 5 minutno dogajanje na krmilnici

Časovno so bili popisi izvedeni med 8 uro in 15 minut in 16 uro in 50 minut to

je v svetlem delu dneva

Opazovanje se je vršilo v naključno izbranih trenutkih ne glede na prisotnost

ptic Tako na določenih popisih ni bilo na krmilnici ali v bližini nobene ptice

Za prepoznavanje ptičjih vrst sva uporabljali mali priročnik Ptice Slovenije ter

nemško knjigo Der Kosmos Vogelfuumlhrer

Kos je ptičja vrsta ki je sicer nekajkrat priletela na krmilnico ali vsaj v njeno

bližino vendar je nisva zajeli v popise saj se vrsta ne hrani z zrnjem

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11

__________________________________________________________________________________________

Košaški dol

Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled

za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki

so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih

Kamnica

Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri

določevanju ptic sva uporabljali daljnogled

5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

51 REZULTATI

KOŠAŠKI DOL

Število opazovanj 43

Število dni opazovanja 16

Povprečno število opazovanj na dan 27

Povprečno število vrst na opazovanje 302

Povprečno število osebkov na opazovanje 1386

Skupno število opaženih osebkov 596

Delež opazovanj brez ptic 7

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12

__________________________________________________________________________________________

Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu

Vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146

Plavček 9 13 144 209 22

Poljski vrabec 32 229 716 744 383

Domači vrabec 2 4 2 47 07

Zelenec 19 158 832 442 265

Ščinkavec 18 64 356 419 107

Pinoža 8 16 2 186 27

Dlesk 7 7 1 163 12

Brglez 4 4 1 93 07

Lišček 5 13 26 116 22

Taščica 1 1 1 23 02

Grafikon 1

Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu

Poljski vrabec

37

Domači vrabec

1

Zelenec

27

Brglez

1

Dlesk

1

Velika sinica

15

Plavček

2

Pinoža

3

Ščinkavec

11

Taščica

0Lišček

2

Velika sinica

Plavček

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Pinoža

Dlesk

Brglez

Lišček

Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13

__________________________________________________________________________________________

KAMNICA

Število opazovanj 31

Število dni opazovanja 19

Povprečno število opazovanj na dan 17

Povprečno število vrst na opazovanje 061

Povprečno število osebkov na opazovanje 255

Skupno število opaženih osebkov 79

Delež opazovanj brez ptic 58

Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici

vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316

Domači vrabec 4 30 75 129 381

Zelenec 1 5 5 32 63

Ščinkavec 1 5 5 32 63

Dlesk 1 3 3 32 38

Lišček 1 1 1 32 13

Taščica 2 2 1 65 25

Čižek 2 6 3 65 76

Rumeni strnad 1 2 2 32 25

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14

__________________________________________________________________________________________

Grafikon 2

Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas

popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali

odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega

in vremena

52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v

zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno

iz spodnje primerjalne tabele

Deleži opazovanih vrst v Kamnici

Domači vrabec

37

Ščinkavec

6

Zelenec

6

Čižek

8

Taščica

3Lišček

1

Dlesk

4

Rumeni strnad

3

Poljski vrabec

32

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Dlesk

Lišček

Taščica

Čižek

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15

__________________________________________________________________________________________

Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji

Košaški dol Kamnica

Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena

Število opazovanih ptic 596 79

Povprečno število vrst na posamezno

opazovanje

302 061

Povprečno število osebkov na posamezno

opazovanje

1386 255

Delež opazovanj brez ptic 7 58

Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati

jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre

za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da

rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih

grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo

Ostala opažanja

Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje

- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski

vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože

ter občasno liščki

- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem

opazili pri obeh vrstah sinic

- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke

nikoli v družbi z drugo vrsto ptic

- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna

odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam

- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico

- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah

nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V

Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16

__________________________________________________________________________________________

sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje

življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh

lokacijah pa niso tako izbirčne

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17

__________________________________________________________________________________________

6 OPISI OPAZOVANIH VRST

Velika sinica

Slika 8 Velika sinica

Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in

Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica

ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z

razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno

zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom

črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na

prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih

od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18

__________________________________________________________________________________________

prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja

Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč

vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem

posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi

kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod

in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem

Poljski vrabec

Slika 9 Poljski vrabec

Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake

barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s

temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano

bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih

predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju

Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19

__________________________________________________________________________________________

votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja

tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v

nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem

Domači vrabec

Slika 10 Domači vrabec

Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki

izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi

druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg

med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je

siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in

prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh

glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v

skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se

prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20

__________________________________________________________________________________________

skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno

pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi

ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so

semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče

Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd

Plavček

Slika 11 Plavček

Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je

velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125

g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo

Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez

oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci

so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 4: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 4

__________________________________________________________________________________________

3 NAMEN NALOGE

Z nalogo sva želeli preveriti kako zaraščenost okolja vpliva na obisk ptic na

krmilnici Ugotoviti sva hoteli zanimiva dejstva v zvezi z obiskom ptic na

krmilnici na podlagi lastnih opažanj

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Hkrati sva želeli ugotoviti pogostost obiska ptic na krmilnici v odvisnosti od

vremena debeline snežne odeje temperature in ure opazovanja ter opazovati

značilnosti obnašanja posameznih vrst

4 METODA DELA

Izbrali sva dve lokaciji s podobnimi lastnostmi ki se razlikujeta predvsem v

stopnji zaraščenosti okolja Postavili sva dve krmilnici in redno popisovali

obisk ptic Na koncu primerjali zbrane podatke

41 LOKACIJA

Izbrali sva dve lokaciji v predmestju na območju zazidave družinskih

enostanovanjskih hiš v Košaškem dolu in v Kamnici

411 KOŠAŠKI DOL

Strnjeno naselje družinskih hiš starih 20-60 let Okolice hiš so bogato zaraščene

oziroma zasajene s sadnim drevjem ter uporabnimi in okrasnimi grmovnicami

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 5

__________________________________________________________________________________________

Naselje obdajajo stari sadovnjaki vinogradi območje vrtičkarjev (prav tako

bogato zaraščeno) pasovi grmovja in manjši gozdički To okolje nudi veliko

možnosti za življenje številnim vrstam ptic čez celo leto Spomladi gnezdijo

tukaj številne vrste tudi pozimi imajo veliko možnosti za prehranjevanje

Krmilnica je postavljena ob hiši na balkonski ograji ki je poraščena s plezalko

V bližini hiše rasteta javor in leska ki s krošnjami segata do krmilnice Okolica

hiše je zasajena s sadnim drevjem jablanami višnjami češnjo in grmovnicami

rdečega ribeza bezga in ameriških borovnic V bližini hiše so še okrasna

drevesa kleki in srebrna smreka in grmovnice češmin in druge Tudi vrtovi

sosednjih hiš so podobno bogato zasajeni

Slika 1 Lokacija postavitve krmilnice v Košaškem dolu

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 6

__________________________________________________________________________________________

Slika 2 okolica krmilnice

412 KAMNICA

V dolini v smeri proti Rošpohu severno od Kamnice se v novejšem času

pojavljajo številne enostanovanjske hiše na nekdanjem območju kmetijskih

zemljišč in redke stare kmečke poselitve Na širšem območju lokacije je večje

število starih sadovnjakov pasov grmovja in drevja in poraščenih vrtov Dolino

obdajajo strnjeni sestoji gozda Značilnosti širše lokacije so zelo podobne kot v

Košaškem dolu

Na ožji lokaciji opazovanja je zarast redka Tu je le nekaj starih sadnih dreves

gozd pa je oddaljen približno 50 m Grmovnic v bližini ni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 7

__________________________________________________________________________________________

Slika 3 Lokacija postavitve krmilnice v Kamnici

Slika 4 Postavitev krmilnice v Kamnici

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 8

__________________________________________________________________________________________

42 POPISNI LIST

Popisni list je bil sestavljen tako da sva pri vsakem popisu vnesli naslednje

podatke datum uro vreme temperaturo debelino snežne odeje vrste ptic in

število opaženih osebkov

Slika 5 Popisni list

43 KRMILNICA

Uporabili sva dve popolnoma enaki krmilnici krmilnici sta bili odprti na vse

štiri strani vendar nizki tako da večje ptice na primer golobi niso mogle vanje

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 9

__________________________________________________________________________________________

Slika 6 Krmilnica v Košaškem dolu z jato poljskih vrabcev

Slika 7 Krmilnica v Kamnici

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 10

__________________________________________________________________________________________

44 HRANA

Uporabljali sva enako hrano sončnična semena z majhnim dodatkom prosa

Hrano sva dosipavali redno tako da je bila pticam stalno na razpolago

45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA

Opazovali sva v času od 26 decembra 2008 do 25 januarja 2009 Večkrat na

dan sva popisali vse ptice na krmilnici in v opisne liste vnesli tudi ostale

podatke Ker se ptice neprestano spreletavajo so v popis zajete ne samo tiste

ptice ki so bile v trenutku popisa dejansko v krmilnici ampak celotna skupina

ptic ki se je zadrževala v neposredni bližini krmilnice in jo občasno obiskovala

En popis zajeme približno 5 minutno dogajanje na krmilnici

Časovno so bili popisi izvedeni med 8 uro in 15 minut in 16 uro in 50 minut to

je v svetlem delu dneva

Opazovanje se je vršilo v naključno izbranih trenutkih ne glede na prisotnost

ptic Tako na določenih popisih ni bilo na krmilnici ali v bližini nobene ptice

Za prepoznavanje ptičjih vrst sva uporabljali mali priročnik Ptice Slovenije ter

nemško knjigo Der Kosmos Vogelfuumlhrer

Kos je ptičja vrsta ki je sicer nekajkrat priletela na krmilnico ali vsaj v njeno

bližino vendar je nisva zajeli v popise saj se vrsta ne hrani z zrnjem

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11

__________________________________________________________________________________________

Košaški dol

Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled

za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki

so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih

Kamnica

Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri

določevanju ptic sva uporabljali daljnogled

5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

51 REZULTATI

KOŠAŠKI DOL

Število opazovanj 43

Število dni opazovanja 16

Povprečno število opazovanj na dan 27

Povprečno število vrst na opazovanje 302

Povprečno število osebkov na opazovanje 1386

Skupno število opaženih osebkov 596

Delež opazovanj brez ptic 7

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12

__________________________________________________________________________________________

Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu

Vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146

Plavček 9 13 144 209 22

Poljski vrabec 32 229 716 744 383

Domači vrabec 2 4 2 47 07

Zelenec 19 158 832 442 265

Ščinkavec 18 64 356 419 107

Pinoža 8 16 2 186 27

Dlesk 7 7 1 163 12

Brglez 4 4 1 93 07

Lišček 5 13 26 116 22

Taščica 1 1 1 23 02

Grafikon 1

Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu

Poljski vrabec

37

Domači vrabec

1

Zelenec

27

Brglez

1

Dlesk

1

Velika sinica

15

Plavček

2

Pinoža

3

Ščinkavec

11

Taščica

0Lišček

2

Velika sinica

Plavček

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Pinoža

Dlesk

Brglez

Lišček

Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13

__________________________________________________________________________________________

KAMNICA

Število opazovanj 31

Število dni opazovanja 19

Povprečno število opazovanj na dan 17

Povprečno število vrst na opazovanje 061

Povprečno število osebkov na opazovanje 255

Skupno število opaženih osebkov 79

Delež opazovanj brez ptic 58

Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici

vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316

Domači vrabec 4 30 75 129 381

Zelenec 1 5 5 32 63

Ščinkavec 1 5 5 32 63

Dlesk 1 3 3 32 38

Lišček 1 1 1 32 13

Taščica 2 2 1 65 25

Čižek 2 6 3 65 76

Rumeni strnad 1 2 2 32 25

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14

__________________________________________________________________________________________

Grafikon 2

Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas

popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali

odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega

in vremena

52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v

zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno

iz spodnje primerjalne tabele

Deleži opazovanih vrst v Kamnici

Domači vrabec

37

Ščinkavec

6

Zelenec

6

Čižek

8

Taščica

3Lišček

1

Dlesk

4

Rumeni strnad

3

Poljski vrabec

32

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Dlesk

Lišček

Taščica

Čižek

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15

__________________________________________________________________________________________

Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji

Košaški dol Kamnica

Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena

Število opazovanih ptic 596 79

Povprečno število vrst na posamezno

opazovanje

302 061

Povprečno število osebkov na posamezno

opazovanje

1386 255

Delež opazovanj brez ptic 7 58

Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati

jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre

za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da

rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih

grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo

Ostala opažanja

Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje

- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski

vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože

ter občasno liščki

- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem

opazili pri obeh vrstah sinic

- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke

nikoli v družbi z drugo vrsto ptic

- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna

odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam

- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico

- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah

nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V

Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16

__________________________________________________________________________________________

sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje

življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh

lokacijah pa niso tako izbirčne

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17

__________________________________________________________________________________________

6 OPISI OPAZOVANIH VRST

Velika sinica

Slika 8 Velika sinica

Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in

Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica

ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z

razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno

zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom

črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na

prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih

od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18

__________________________________________________________________________________________

prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja

Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč

vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem

posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi

kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod

in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem

Poljski vrabec

Slika 9 Poljski vrabec

Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake

barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s

temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano

bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih

predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju

Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19

__________________________________________________________________________________________

votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja

tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v

nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem

Domači vrabec

Slika 10 Domači vrabec

Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki

izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi

druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg

med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je

siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in

prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh

glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v

skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se

prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20

__________________________________________________________________________________________

skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno

pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi

ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so

semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče

Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd

Plavček

Slika 11 Plavček

Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je

velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125

g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo

Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez

oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci

so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 5: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 5

__________________________________________________________________________________________

Naselje obdajajo stari sadovnjaki vinogradi območje vrtičkarjev (prav tako

bogato zaraščeno) pasovi grmovja in manjši gozdički To okolje nudi veliko

možnosti za življenje številnim vrstam ptic čez celo leto Spomladi gnezdijo

tukaj številne vrste tudi pozimi imajo veliko možnosti za prehranjevanje

Krmilnica je postavljena ob hiši na balkonski ograji ki je poraščena s plezalko

V bližini hiše rasteta javor in leska ki s krošnjami segata do krmilnice Okolica

hiše je zasajena s sadnim drevjem jablanami višnjami češnjo in grmovnicami

rdečega ribeza bezga in ameriških borovnic V bližini hiše so še okrasna

drevesa kleki in srebrna smreka in grmovnice češmin in druge Tudi vrtovi

sosednjih hiš so podobno bogato zasajeni

Slika 1 Lokacija postavitve krmilnice v Košaškem dolu

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 6

__________________________________________________________________________________________

Slika 2 okolica krmilnice

412 KAMNICA

V dolini v smeri proti Rošpohu severno od Kamnice se v novejšem času

pojavljajo številne enostanovanjske hiše na nekdanjem območju kmetijskih

zemljišč in redke stare kmečke poselitve Na širšem območju lokacije je večje

število starih sadovnjakov pasov grmovja in drevja in poraščenih vrtov Dolino

obdajajo strnjeni sestoji gozda Značilnosti širše lokacije so zelo podobne kot v

Košaškem dolu

Na ožji lokaciji opazovanja je zarast redka Tu je le nekaj starih sadnih dreves

gozd pa je oddaljen približno 50 m Grmovnic v bližini ni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 7

__________________________________________________________________________________________

Slika 3 Lokacija postavitve krmilnice v Kamnici

Slika 4 Postavitev krmilnice v Kamnici

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 8

__________________________________________________________________________________________

42 POPISNI LIST

Popisni list je bil sestavljen tako da sva pri vsakem popisu vnesli naslednje

podatke datum uro vreme temperaturo debelino snežne odeje vrste ptic in

število opaženih osebkov

Slika 5 Popisni list

43 KRMILNICA

Uporabili sva dve popolnoma enaki krmilnici krmilnici sta bili odprti na vse

štiri strani vendar nizki tako da večje ptice na primer golobi niso mogle vanje

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 9

__________________________________________________________________________________________

Slika 6 Krmilnica v Košaškem dolu z jato poljskih vrabcev

Slika 7 Krmilnica v Kamnici

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 10

__________________________________________________________________________________________

44 HRANA

Uporabljali sva enako hrano sončnična semena z majhnim dodatkom prosa

Hrano sva dosipavali redno tako da je bila pticam stalno na razpolago

45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA

Opazovali sva v času od 26 decembra 2008 do 25 januarja 2009 Večkrat na

dan sva popisali vse ptice na krmilnici in v opisne liste vnesli tudi ostale

podatke Ker se ptice neprestano spreletavajo so v popis zajete ne samo tiste

ptice ki so bile v trenutku popisa dejansko v krmilnici ampak celotna skupina

ptic ki se je zadrževala v neposredni bližini krmilnice in jo občasno obiskovala

En popis zajeme približno 5 minutno dogajanje na krmilnici

Časovno so bili popisi izvedeni med 8 uro in 15 minut in 16 uro in 50 minut to

je v svetlem delu dneva

Opazovanje se je vršilo v naključno izbranih trenutkih ne glede na prisotnost

ptic Tako na določenih popisih ni bilo na krmilnici ali v bližini nobene ptice

Za prepoznavanje ptičjih vrst sva uporabljali mali priročnik Ptice Slovenije ter

nemško knjigo Der Kosmos Vogelfuumlhrer

Kos je ptičja vrsta ki je sicer nekajkrat priletela na krmilnico ali vsaj v njeno

bližino vendar je nisva zajeli v popise saj se vrsta ne hrani z zrnjem

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11

__________________________________________________________________________________________

Košaški dol

Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled

za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki

so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih

Kamnica

Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri

določevanju ptic sva uporabljali daljnogled

5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

51 REZULTATI

KOŠAŠKI DOL

Število opazovanj 43

Število dni opazovanja 16

Povprečno število opazovanj na dan 27

Povprečno število vrst na opazovanje 302

Povprečno število osebkov na opazovanje 1386

Skupno število opaženih osebkov 596

Delež opazovanj brez ptic 7

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12

__________________________________________________________________________________________

Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu

Vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146

Plavček 9 13 144 209 22

Poljski vrabec 32 229 716 744 383

Domači vrabec 2 4 2 47 07

Zelenec 19 158 832 442 265

Ščinkavec 18 64 356 419 107

Pinoža 8 16 2 186 27

Dlesk 7 7 1 163 12

Brglez 4 4 1 93 07

Lišček 5 13 26 116 22

Taščica 1 1 1 23 02

Grafikon 1

Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu

Poljski vrabec

37

Domači vrabec

1

Zelenec

27

Brglez

1

Dlesk

1

Velika sinica

15

Plavček

2

Pinoža

3

Ščinkavec

11

Taščica

0Lišček

2

Velika sinica

Plavček

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Pinoža

Dlesk

Brglez

Lišček

Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13

__________________________________________________________________________________________

KAMNICA

Število opazovanj 31

Število dni opazovanja 19

Povprečno število opazovanj na dan 17

Povprečno število vrst na opazovanje 061

Povprečno število osebkov na opazovanje 255

Skupno število opaženih osebkov 79

Delež opazovanj brez ptic 58

Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici

vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316

Domači vrabec 4 30 75 129 381

Zelenec 1 5 5 32 63

Ščinkavec 1 5 5 32 63

Dlesk 1 3 3 32 38

Lišček 1 1 1 32 13

Taščica 2 2 1 65 25

Čižek 2 6 3 65 76

Rumeni strnad 1 2 2 32 25

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14

__________________________________________________________________________________________

Grafikon 2

Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas

popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali

odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega

in vremena

52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v

zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno

iz spodnje primerjalne tabele

Deleži opazovanih vrst v Kamnici

Domači vrabec

37

Ščinkavec

6

Zelenec

6

Čižek

8

Taščica

3Lišček

1

Dlesk

4

Rumeni strnad

3

Poljski vrabec

32

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Dlesk

Lišček

Taščica

Čižek

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15

__________________________________________________________________________________________

Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji

Košaški dol Kamnica

Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena

Število opazovanih ptic 596 79

Povprečno število vrst na posamezno

opazovanje

302 061

Povprečno število osebkov na posamezno

opazovanje

1386 255

Delež opazovanj brez ptic 7 58

Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati

jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre

za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da

rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih

grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo

Ostala opažanja

Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje

- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski

vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože

ter občasno liščki

- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem

opazili pri obeh vrstah sinic

- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke

nikoli v družbi z drugo vrsto ptic

- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna

odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam

- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico

- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah

nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V

Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16

__________________________________________________________________________________________

sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje

življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh

lokacijah pa niso tako izbirčne

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17

__________________________________________________________________________________________

6 OPISI OPAZOVANIH VRST

Velika sinica

Slika 8 Velika sinica

Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in

Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica

ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z

razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno

zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom

črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na

prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih

od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18

__________________________________________________________________________________________

prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja

Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč

vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem

posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi

kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod

in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem

Poljski vrabec

Slika 9 Poljski vrabec

Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake

barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s

temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano

bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih

predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju

Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19

__________________________________________________________________________________________

votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja

tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v

nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem

Domači vrabec

Slika 10 Domači vrabec

Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki

izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi

druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg

med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je

siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in

prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh

glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v

skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se

prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20

__________________________________________________________________________________________

skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno

pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi

ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so

semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče

Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd

Plavček

Slika 11 Plavček

Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je

velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125

g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo

Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez

oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci

so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 6: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 6

__________________________________________________________________________________________

Slika 2 okolica krmilnice

412 KAMNICA

V dolini v smeri proti Rošpohu severno od Kamnice se v novejšem času

pojavljajo številne enostanovanjske hiše na nekdanjem območju kmetijskih

zemljišč in redke stare kmečke poselitve Na širšem območju lokacije je večje

število starih sadovnjakov pasov grmovja in drevja in poraščenih vrtov Dolino

obdajajo strnjeni sestoji gozda Značilnosti širše lokacije so zelo podobne kot v

Košaškem dolu

Na ožji lokaciji opazovanja je zarast redka Tu je le nekaj starih sadnih dreves

gozd pa je oddaljen približno 50 m Grmovnic v bližini ni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 7

__________________________________________________________________________________________

Slika 3 Lokacija postavitve krmilnice v Kamnici

Slika 4 Postavitev krmilnice v Kamnici

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 8

__________________________________________________________________________________________

42 POPISNI LIST

Popisni list je bil sestavljen tako da sva pri vsakem popisu vnesli naslednje

podatke datum uro vreme temperaturo debelino snežne odeje vrste ptic in

število opaženih osebkov

Slika 5 Popisni list

43 KRMILNICA

Uporabili sva dve popolnoma enaki krmilnici krmilnici sta bili odprti na vse

štiri strani vendar nizki tako da večje ptice na primer golobi niso mogle vanje

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 9

__________________________________________________________________________________________

Slika 6 Krmilnica v Košaškem dolu z jato poljskih vrabcev

Slika 7 Krmilnica v Kamnici

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 10

__________________________________________________________________________________________

44 HRANA

Uporabljali sva enako hrano sončnična semena z majhnim dodatkom prosa

Hrano sva dosipavali redno tako da je bila pticam stalno na razpolago

45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA

Opazovali sva v času od 26 decembra 2008 do 25 januarja 2009 Večkrat na

dan sva popisali vse ptice na krmilnici in v opisne liste vnesli tudi ostale

podatke Ker se ptice neprestano spreletavajo so v popis zajete ne samo tiste

ptice ki so bile v trenutku popisa dejansko v krmilnici ampak celotna skupina

ptic ki se je zadrževala v neposredni bližini krmilnice in jo občasno obiskovala

En popis zajeme približno 5 minutno dogajanje na krmilnici

Časovno so bili popisi izvedeni med 8 uro in 15 minut in 16 uro in 50 minut to

je v svetlem delu dneva

Opazovanje se je vršilo v naključno izbranih trenutkih ne glede na prisotnost

ptic Tako na določenih popisih ni bilo na krmilnici ali v bližini nobene ptice

Za prepoznavanje ptičjih vrst sva uporabljali mali priročnik Ptice Slovenije ter

nemško knjigo Der Kosmos Vogelfuumlhrer

Kos je ptičja vrsta ki je sicer nekajkrat priletela na krmilnico ali vsaj v njeno

bližino vendar je nisva zajeli v popise saj se vrsta ne hrani z zrnjem

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11

__________________________________________________________________________________________

Košaški dol

Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled

za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki

so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih

Kamnica

Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri

določevanju ptic sva uporabljali daljnogled

5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

51 REZULTATI

KOŠAŠKI DOL

Število opazovanj 43

Število dni opazovanja 16

Povprečno število opazovanj na dan 27

Povprečno število vrst na opazovanje 302

Povprečno število osebkov na opazovanje 1386

Skupno število opaženih osebkov 596

Delež opazovanj brez ptic 7

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12

__________________________________________________________________________________________

Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu

Vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146

Plavček 9 13 144 209 22

Poljski vrabec 32 229 716 744 383

Domači vrabec 2 4 2 47 07

Zelenec 19 158 832 442 265

Ščinkavec 18 64 356 419 107

Pinoža 8 16 2 186 27

Dlesk 7 7 1 163 12

Brglez 4 4 1 93 07

Lišček 5 13 26 116 22

Taščica 1 1 1 23 02

Grafikon 1

Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu

Poljski vrabec

37

Domači vrabec

1

Zelenec

27

Brglez

1

Dlesk

1

Velika sinica

15

Plavček

2

Pinoža

3

Ščinkavec

11

Taščica

0Lišček

2

Velika sinica

Plavček

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Pinoža

Dlesk

Brglez

Lišček

Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13

__________________________________________________________________________________________

KAMNICA

Število opazovanj 31

Število dni opazovanja 19

Povprečno število opazovanj na dan 17

Povprečno število vrst na opazovanje 061

Povprečno število osebkov na opazovanje 255

Skupno število opaženih osebkov 79

Delež opazovanj brez ptic 58

Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici

vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316

Domači vrabec 4 30 75 129 381

Zelenec 1 5 5 32 63

Ščinkavec 1 5 5 32 63

Dlesk 1 3 3 32 38

Lišček 1 1 1 32 13

Taščica 2 2 1 65 25

Čižek 2 6 3 65 76

Rumeni strnad 1 2 2 32 25

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14

__________________________________________________________________________________________

Grafikon 2

Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas

popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali

odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega

in vremena

52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v

zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno

iz spodnje primerjalne tabele

Deleži opazovanih vrst v Kamnici

Domači vrabec

37

Ščinkavec

6

Zelenec

6

Čižek

8

Taščica

3Lišček

1

Dlesk

4

Rumeni strnad

3

Poljski vrabec

32

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Dlesk

Lišček

Taščica

Čižek

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15

__________________________________________________________________________________________

Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji

Košaški dol Kamnica

Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena

Število opazovanih ptic 596 79

Povprečno število vrst na posamezno

opazovanje

302 061

Povprečno število osebkov na posamezno

opazovanje

1386 255

Delež opazovanj brez ptic 7 58

Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati

jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre

za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da

rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih

grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo

Ostala opažanja

Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje

- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski

vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože

ter občasno liščki

- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem

opazili pri obeh vrstah sinic

- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke

nikoli v družbi z drugo vrsto ptic

- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna

odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam

- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico

- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah

nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V

Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16

__________________________________________________________________________________________

sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje

življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh

lokacijah pa niso tako izbirčne

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17

__________________________________________________________________________________________

6 OPISI OPAZOVANIH VRST

Velika sinica

Slika 8 Velika sinica

Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in

Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica

ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z

razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno

zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom

črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na

prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih

od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18

__________________________________________________________________________________________

prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja

Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč

vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem

posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi

kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod

in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem

Poljski vrabec

Slika 9 Poljski vrabec

Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake

barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s

temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano

bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih

predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju

Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19

__________________________________________________________________________________________

votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja

tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v

nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem

Domači vrabec

Slika 10 Domači vrabec

Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki

izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi

druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg

med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je

siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in

prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh

glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v

skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se

prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20

__________________________________________________________________________________________

skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno

pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi

ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so

semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče

Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd

Plavček

Slika 11 Plavček

Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je

velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125

g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo

Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez

oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci

so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 7: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 7

__________________________________________________________________________________________

Slika 3 Lokacija postavitve krmilnice v Kamnici

Slika 4 Postavitev krmilnice v Kamnici

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 8

__________________________________________________________________________________________

42 POPISNI LIST

Popisni list je bil sestavljen tako da sva pri vsakem popisu vnesli naslednje

podatke datum uro vreme temperaturo debelino snežne odeje vrste ptic in

število opaženih osebkov

Slika 5 Popisni list

43 KRMILNICA

Uporabili sva dve popolnoma enaki krmilnici krmilnici sta bili odprti na vse

štiri strani vendar nizki tako da večje ptice na primer golobi niso mogle vanje

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 9

__________________________________________________________________________________________

Slika 6 Krmilnica v Košaškem dolu z jato poljskih vrabcev

Slika 7 Krmilnica v Kamnici

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 10

__________________________________________________________________________________________

44 HRANA

Uporabljali sva enako hrano sončnična semena z majhnim dodatkom prosa

Hrano sva dosipavali redno tako da je bila pticam stalno na razpolago

45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA

Opazovali sva v času od 26 decembra 2008 do 25 januarja 2009 Večkrat na

dan sva popisali vse ptice na krmilnici in v opisne liste vnesli tudi ostale

podatke Ker se ptice neprestano spreletavajo so v popis zajete ne samo tiste

ptice ki so bile v trenutku popisa dejansko v krmilnici ampak celotna skupina

ptic ki se je zadrževala v neposredni bližini krmilnice in jo občasno obiskovala

En popis zajeme približno 5 minutno dogajanje na krmilnici

Časovno so bili popisi izvedeni med 8 uro in 15 minut in 16 uro in 50 minut to

je v svetlem delu dneva

Opazovanje se je vršilo v naključno izbranih trenutkih ne glede na prisotnost

ptic Tako na določenih popisih ni bilo na krmilnici ali v bližini nobene ptice

Za prepoznavanje ptičjih vrst sva uporabljali mali priročnik Ptice Slovenije ter

nemško knjigo Der Kosmos Vogelfuumlhrer

Kos je ptičja vrsta ki je sicer nekajkrat priletela na krmilnico ali vsaj v njeno

bližino vendar je nisva zajeli v popise saj se vrsta ne hrani z zrnjem

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11

__________________________________________________________________________________________

Košaški dol

Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled

za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki

so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih

Kamnica

Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri

določevanju ptic sva uporabljali daljnogled

5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

51 REZULTATI

KOŠAŠKI DOL

Število opazovanj 43

Število dni opazovanja 16

Povprečno število opazovanj na dan 27

Povprečno število vrst na opazovanje 302

Povprečno število osebkov na opazovanje 1386

Skupno število opaženih osebkov 596

Delež opazovanj brez ptic 7

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12

__________________________________________________________________________________________

Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu

Vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146

Plavček 9 13 144 209 22

Poljski vrabec 32 229 716 744 383

Domači vrabec 2 4 2 47 07

Zelenec 19 158 832 442 265

Ščinkavec 18 64 356 419 107

Pinoža 8 16 2 186 27

Dlesk 7 7 1 163 12

Brglez 4 4 1 93 07

Lišček 5 13 26 116 22

Taščica 1 1 1 23 02

Grafikon 1

Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu

Poljski vrabec

37

Domači vrabec

1

Zelenec

27

Brglez

1

Dlesk

1

Velika sinica

15

Plavček

2

Pinoža

3

Ščinkavec

11

Taščica

0Lišček

2

Velika sinica

Plavček

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Pinoža

Dlesk

Brglez

Lišček

Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13

__________________________________________________________________________________________

KAMNICA

Število opazovanj 31

Število dni opazovanja 19

Povprečno število opazovanj na dan 17

Povprečno število vrst na opazovanje 061

Povprečno število osebkov na opazovanje 255

Skupno število opaženih osebkov 79

Delež opazovanj brez ptic 58

Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici

vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316

Domači vrabec 4 30 75 129 381

Zelenec 1 5 5 32 63

Ščinkavec 1 5 5 32 63

Dlesk 1 3 3 32 38

Lišček 1 1 1 32 13

Taščica 2 2 1 65 25

Čižek 2 6 3 65 76

Rumeni strnad 1 2 2 32 25

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14

__________________________________________________________________________________________

Grafikon 2

Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas

popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali

odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega

in vremena

52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v

zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno

iz spodnje primerjalne tabele

Deleži opazovanih vrst v Kamnici

Domači vrabec

37

Ščinkavec

6

Zelenec

6

Čižek

8

Taščica

3Lišček

1

Dlesk

4

Rumeni strnad

3

Poljski vrabec

32

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Dlesk

Lišček

Taščica

Čižek

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15

__________________________________________________________________________________________

Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji

Košaški dol Kamnica

Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena

Število opazovanih ptic 596 79

Povprečno število vrst na posamezno

opazovanje

302 061

Povprečno število osebkov na posamezno

opazovanje

1386 255

Delež opazovanj brez ptic 7 58

Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati

jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre

za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da

rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih

grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo

Ostala opažanja

Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje

- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski

vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože

ter občasno liščki

- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem

opazili pri obeh vrstah sinic

- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke

nikoli v družbi z drugo vrsto ptic

- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna

odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam

- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico

- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah

nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V

Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16

__________________________________________________________________________________________

sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje

življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh

lokacijah pa niso tako izbirčne

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17

__________________________________________________________________________________________

6 OPISI OPAZOVANIH VRST

Velika sinica

Slika 8 Velika sinica

Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in

Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica

ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z

razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno

zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom

črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na

prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih

od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18

__________________________________________________________________________________________

prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja

Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč

vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem

posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi

kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod

in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem

Poljski vrabec

Slika 9 Poljski vrabec

Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake

barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s

temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano

bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih

predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju

Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19

__________________________________________________________________________________________

votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja

tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v

nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem

Domači vrabec

Slika 10 Domači vrabec

Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki

izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi

druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg

med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je

siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in

prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh

glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v

skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se

prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20

__________________________________________________________________________________________

skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno

pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi

ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so

semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče

Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd

Plavček

Slika 11 Plavček

Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je

velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125

g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo

Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez

oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci

so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 8: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 8

__________________________________________________________________________________________

42 POPISNI LIST

Popisni list je bil sestavljen tako da sva pri vsakem popisu vnesli naslednje

podatke datum uro vreme temperaturo debelino snežne odeje vrste ptic in

število opaženih osebkov

Slika 5 Popisni list

43 KRMILNICA

Uporabili sva dve popolnoma enaki krmilnici krmilnici sta bili odprti na vse

štiri strani vendar nizki tako da večje ptice na primer golobi niso mogle vanje

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 9

__________________________________________________________________________________________

Slika 6 Krmilnica v Košaškem dolu z jato poljskih vrabcev

Slika 7 Krmilnica v Kamnici

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 10

__________________________________________________________________________________________

44 HRANA

Uporabljali sva enako hrano sončnična semena z majhnim dodatkom prosa

Hrano sva dosipavali redno tako da je bila pticam stalno na razpolago

45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA

Opazovali sva v času od 26 decembra 2008 do 25 januarja 2009 Večkrat na

dan sva popisali vse ptice na krmilnici in v opisne liste vnesli tudi ostale

podatke Ker se ptice neprestano spreletavajo so v popis zajete ne samo tiste

ptice ki so bile v trenutku popisa dejansko v krmilnici ampak celotna skupina

ptic ki se je zadrževala v neposredni bližini krmilnice in jo občasno obiskovala

En popis zajeme približno 5 minutno dogajanje na krmilnici

Časovno so bili popisi izvedeni med 8 uro in 15 minut in 16 uro in 50 minut to

je v svetlem delu dneva

Opazovanje se je vršilo v naključno izbranih trenutkih ne glede na prisotnost

ptic Tako na določenih popisih ni bilo na krmilnici ali v bližini nobene ptice

Za prepoznavanje ptičjih vrst sva uporabljali mali priročnik Ptice Slovenije ter

nemško knjigo Der Kosmos Vogelfuumlhrer

Kos je ptičja vrsta ki je sicer nekajkrat priletela na krmilnico ali vsaj v njeno

bližino vendar je nisva zajeli v popise saj se vrsta ne hrani z zrnjem

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11

__________________________________________________________________________________________

Košaški dol

Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled

za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki

so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih

Kamnica

Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri

določevanju ptic sva uporabljali daljnogled

5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

51 REZULTATI

KOŠAŠKI DOL

Število opazovanj 43

Število dni opazovanja 16

Povprečno število opazovanj na dan 27

Povprečno število vrst na opazovanje 302

Povprečno število osebkov na opazovanje 1386

Skupno število opaženih osebkov 596

Delež opazovanj brez ptic 7

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12

__________________________________________________________________________________________

Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu

Vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146

Plavček 9 13 144 209 22

Poljski vrabec 32 229 716 744 383

Domači vrabec 2 4 2 47 07

Zelenec 19 158 832 442 265

Ščinkavec 18 64 356 419 107

Pinoža 8 16 2 186 27

Dlesk 7 7 1 163 12

Brglez 4 4 1 93 07

Lišček 5 13 26 116 22

Taščica 1 1 1 23 02

Grafikon 1

Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu

Poljski vrabec

37

Domači vrabec

1

Zelenec

27

Brglez

1

Dlesk

1

Velika sinica

15

Plavček

2

Pinoža

3

Ščinkavec

11

Taščica

0Lišček

2

Velika sinica

Plavček

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Pinoža

Dlesk

Brglez

Lišček

Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13

__________________________________________________________________________________________

KAMNICA

Število opazovanj 31

Število dni opazovanja 19

Povprečno število opazovanj na dan 17

Povprečno število vrst na opazovanje 061

Povprečno število osebkov na opazovanje 255

Skupno število opaženih osebkov 79

Delež opazovanj brez ptic 58

Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici

vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316

Domači vrabec 4 30 75 129 381

Zelenec 1 5 5 32 63

Ščinkavec 1 5 5 32 63

Dlesk 1 3 3 32 38

Lišček 1 1 1 32 13

Taščica 2 2 1 65 25

Čižek 2 6 3 65 76

Rumeni strnad 1 2 2 32 25

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14

__________________________________________________________________________________________

Grafikon 2

Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas

popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali

odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega

in vremena

52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v

zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno

iz spodnje primerjalne tabele

Deleži opazovanih vrst v Kamnici

Domači vrabec

37

Ščinkavec

6

Zelenec

6

Čižek

8

Taščica

3Lišček

1

Dlesk

4

Rumeni strnad

3

Poljski vrabec

32

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Dlesk

Lišček

Taščica

Čižek

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15

__________________________________________________________________________________________

Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji

Košaški dol Kamnica

Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena

Število opazovanih ptic 596 79

Povprečno število vrst na posamezno

opazovanje

302 061

Povprečno število osebkov na posamezno

opazovanje

1386 255

Delež opazovanj brez ptic 7 58

Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati

jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre

za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da

rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih

grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo

Ostala opažanja

Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje

- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski

vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože

ter občasno liščki

- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem

opazili pri obeh vrstah sinic

- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke

nikoli v družbi z drugo vrsto ptic

- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna

odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam

- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico

- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah

nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V

Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16

__________________________________________________________________________________________

sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje

življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh

lokacijah pa niso tako izbirčne

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17

__________________________________________________________________________________________

6 OPISI OPAZOVANIH VRST

Velika sinica

Slika 8 Velika sinica

Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in

Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica

ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z

razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno

zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom

črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na

prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih

od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18

__________________________________________________________________________________________

prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja

Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč

vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem

posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi

kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod

in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem

Poljski vrabec

Slika 9 Poljski vrabec

Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake

barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s

temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano

bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih

predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju

Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19

__________________________________________________________________________________________

votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja

tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v

nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem

Domači vrabec

Slika 10 Domači vrabec

Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki

izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi

druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg

med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je

siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in

prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh

glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v

skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se

prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20

__________________________________________________________________________________________

skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno

pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi

ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so

semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče

Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd

Plavček

Slika 11 Plavček

Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je

velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125

g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo

Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez

oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci

so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 9: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 9

__________________________________________________________________________________________

Slika 6 Krmilnica v Košaškem dolu z jato poljskih vrabcev

Slika 7 Krmilnica v Kamnici

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 10

__________________________________________________________________________________________

44 HRANA

Uporabljali sva enako hrano sončnična semena z majhnim dodatkom prosa

Hrano sva dosipavali redno tako da je bila pticam stalno na razpolago

45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA

Opazovali sva v času od 26 decembra 2008 do 25 januarja 2009 Večkrat na

dan sva popisali vse ptice na krmilnici in v opisne liste vnesli tudi ostale

podatke Ker se ptice neprestano spreletavajo so v popis zajete ne samo tiste

ptice ki so bile v trenutku popisa dejansko v krmilnici ampak celotna skupina

ptic ki se je zadrževala v neposredni bližini krmilnice in jo občasno obiskovala

En popis zajeme približno 5 minutno dogajanje na krmilnici

Časovno so bili popisi izvedeni med 8 uro in 15 minut in 16 uro in 50 minut to

je v svetlem delu dneva

Opazovanje se je vršilo v naključno izbranih trenutkih ne glede na prisotnost

ptic Tako na določenih popisih ni bilo na krmilnici ali v bližini nobene ptice

Za prepoznavanje ptičjih vrst sva uporabljali mali priročnik Ptice Slovenije ter

nemško knjigo Der Kosmos Vogelfuumlhrer

Kos je ptičja vrsta ki je sicer nekajkrat priletela na krmilnico ali vsaj v njeno

bližino vendar je nisva zajeli v popise saj se vrsta ne hrani z zrnjem

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11

__________________________________________________________________________________________

Košaški dol

Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled

za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki

so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih

Kamnica

Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri

določevanju ptic sva uporabljali daljnogled

5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

51 REZULTATI

KOŠAŠKI DOL

Število opazovanj 43

Število dni opazovanja 16

Povprečno število opazovanj na dan 27

Povprečno število vrst na opazovanje 302

Povprečno število osebkov na opazovanje 1386

Skupno število opaženih osebkov 596

Delež opazovanj brez ptic 7

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12

__________________________________________________________________________________________

Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu

Vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146

Plavček 9 13 144 209 22

Poljski vrabec 32 229 716 744 383

Domači vrabec 2 4 2 47 07

Zelenec 19 158 832 442 265

Ščinkavec 18 64 356 419 107

Pinoža 8 16 2 186 27

Dlesk 7 7 1 163 12

Brglez 4 4 1 93 07

Lišček 5 13 26 116 22

Taščica 1 1 1 23 02

Grafikon 1

Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu

Poljski vrabec

37

Domači vrabec

1

Zelenec

27

Brglez

1

Dlesk

1

Velika sinica

15

Plavček

2

Pinoža

3

Ščinkavec

11

Taščica

0Lišček

2

Velika sinica

Plavček

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Pinoža

Dlesk

Brglez

Lišček

Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13

__________________________________________________________________________________________

KAMNICA

Število opazovanj 31

Število dni opazovanja 19

Povprečno število opazovanj na dan 17

Povprečno število vrst na opazovanje 061

Povprečno število osebkov na opazovanje 255

Skupno število opaženih osebkov 79

Delež opazovanj brez ptic 58

Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici

vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316

Domači vrabec 4 30 75 129 381

Zelenec 1 5 5 32 63

Ščinkavec 1 5 5 32 63

Dlesk 1 3 3 32 38

Lišček 1 1 1 32 13

Taščica 2 2 1 65 25

Čižek 2 6 3 65 76

Rumeni strnad 1 2 2 32 25

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14

__________________________________________________________________________________________

Grafikon 2

Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas

popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali

odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega

in vremena

52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v

zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno

iz spodnje primerjalne tabele

Deleži opazovanih vrst v Kamnici

Domači vrabec

37

Ščinkavec

6

Zelenec

6

Čižek

8

Taščica

3Lišček

1

Dlesk

4

Rumeni strnad

3

Poljski vrabec

32

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Dlesk

Lišček

Taščica

Čižek

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15

__________________________________________________________________________________________

Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji

Košaški dol Kamnica

Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena

Število opazovanih ptic 596 79

Povprečno število vrst na posamezno

opazovanje

302 061

Povprečno število osebkov na posamezno

opazovanje

1386 255

Delež opazovanj brez ptic 7 58

Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati

jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre

za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da

rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih

grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo

Ostala opažanja

Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje

- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski

vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože

ter občasno liščki

- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem

opazili pri obeh vrstah sinic

- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke

nikoli v družbi z drugo vrsto ptic

- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna

odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam

- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico

- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah

nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V

Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16

__________________________________________________________________________________________

sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje

življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh

lokacijah pa niso tako izbirčne

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17

__________________________________________________________________________________________

6 OPISI OPAZOVANIH VRST

Velika sinica

Slika 8 Velika sinica

Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in

Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica

ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z

razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno

zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom

črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na

prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih

od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18

__________________________________________________________________________________________

prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja

Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč

vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem

posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi

kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod

in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem

Poljski vrabec

Slika 9 Poljski vrabec

Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake

barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s

temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano

bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih

predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju

Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19

__________________________________________________________________________________________

votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja

tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v

nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem

Domači vrabec

Slika 10 Domači vrabec

Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki

izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi

druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg

med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je

siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in

prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh

glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v

skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se

prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20

__________________________________________________________________________________________

skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno

pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi

ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so

semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče

Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd

Plavček

Slika 11 Plavček

Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je

velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125

g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo

Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez

oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci

so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 10: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 10

__________________________________________________________________________________________

44 HRANA

Uporabljali sva enako hrano sončnična semena z majhnim dodatkom prosa

Hrano sva dosipavali redno tako da je bila pticam stalno na razpolago

45 ČAS IN TEHNIKA OPAZOVANJA

Opazovali sva v času od 26 decembra 2008 do 25 januarja 2009 Večkrat na

dan sva popisali vse ptice na krmilnici in v opisne liste vnesli tudi ostale

podatke Ker se ptice neprestano spreletavajo so v popis zajete ne samo tiste

ptice ki so bile v trenutku popisa dejansko v krmilnici ampak celotna skupina

ptic ki se je zadrževala v neposredni bližini krmilnice in jo občasno obiskovala

En popis zajeme približno 5 minutno dogajanje na krmilnici

Časovno so bili popisi izvedeni med 8 uro in 15 minut in 16 uro in 50 minut to

je v svetlem delu dneva

Opazovanje se je vršilo v naključno izbranih trenutkih ne glede na prisotnost

ptic Tako na določenih popisih ni bilo na krmilnici ali v bližini nobene ptice

Za prepoznavanje ptičjih vrst sva uporabljali mali priročnik Ptice Slovenije ter

nemško knjigo Der Kosmos Vogelfuumlhrer

Kos je ptičja vrsta ki je sicer nekajkrat priletela na krmilnico ali vsaj v njeno

bližino vendar je nisva zajeli v popise saj se vrsta ne hrani z zrnjem

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11

__________________________________________________________________________________________

Košaški dol

Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled

za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki

so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih

Kamnica

Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri

določevanju ptic sva uporabljali daljnogled

5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

51 REZULTATI

KOŠAŠKI DOL

Število opazovanj 43

Število dni opazovanja 16

Povprečno število opazovanj na dan 27

Povprečno število vrst na opazovanje 302

Povprečno število osebkov na opazovanje 1386

Skupno število opaženih osebkov 596

Delež opazovanj brez ptic 7

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12

__________________________________________________________________________________________

Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu

Vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146

Plavček 9 13 144 209 22

Poljski vrabec 32 229 716 744 383

Domači vrabec 2 4 2 47 07

Zelenec 19 158 832 442 265

Ščinkavec 18 64 356 419 107

Pinoža 8 16 2 186 27

Dlesk 7 7 1 163 12

Brglez 4 4 1 93 07

Lišček 5 13 26 116 22

Taščica 1 1 1 23 02

Grafikon 1

Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu

Poljski vrabec

37

Domači vrabec

1

Zelenec

27

Brglez

1

Dlesk

1

Velika sinica

15

Plavček

2

Pinoža

3

Ščinkavec

11

Taščica

0Lišček

2

Velika sinica

Plavček

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Pinoža

Dlesk

Brglez

Lišček

Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13

__________________________________________________________________________________________

KAMNICA

Število opazovanj 31

Število dni opazovanja 19

Povprečno število opazovanj na dan 17

Povprečno število vrst na opazovanje 061

Povprečno število osebkov na opazovanje 255

Skupno število opaženih osebkov 79

Delež opazovanj brez ptic 58

Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici

vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316

Domači vrabec 4 30 75 129 381

Zelenec 1 5 5 32 63

Ščinkavec 1 5 5 32 63

Dlesk 1 3 3 32 38

Lišček 1 1 1 32 13

Taščica 2 2 1 65 25

Čižek 2 6 3 65 76

Rumeni strnad 1 2 2 32 25

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14

__________________________________________________________________________________________

Grafikon 2

Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas

popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali

odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega

in vremena

52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v

zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno

iz spodnje primerjalne tabele

Deleži opazovanih vrst v Kamnici

Domači vrabec

37

Ščinkavec

6

Zelenec

6

Čižek

8

Taščica

3Lišček

1

Dlesk

4

Rumeni strnad

3

Poljski vrabec

32

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Dlesk

Lišček

Taščica

Čižek

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15

__________________________________________________________________________________________

Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji

Košaški dol Kamnica

Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena

Število opazovanih ptic 596 79

Povprečno število vrst na posamezno

opazovanje

302 061

Povprečno število osebkov na posamezno

opazovanje

1386 255

Delež opazovanj brez ptic 7 58

Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati

jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre

za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da

rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih

grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo

Ostala opažanja

Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje

- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski

vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože

ter občasno liščki

- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem

opazili pri obeh vrstah sinic

- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke

nikoli v družbi z drugo vrsto ptic

- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna

odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam

- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico

- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah

nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V

Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16

__________________________________________________________________________________________

sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje

življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh

lokacijah pa niso tako izbirčne

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17

__________________________________________________________________________________________

6 OPISI OPAZOVANIH VRST

Velika sinica

Slika 8 Velika sinica

Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in

Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica

ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z

razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno

zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom

črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na

prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih

od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18

__________________________________________________________________________________________

prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja

Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč

vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem

posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi

kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod

in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem

Poljski vrabec

Slika 9 Poljski vrabec

Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake

barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s

temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano

bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih

predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju

Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19

__________________________________________________________________________________________

votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja

tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v

nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem

Domači vrabec

Slika 10 Domači vrabec

Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki

izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi

druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg

med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je

siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in

prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh

glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v

skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se

prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20

__________________________________________________________________________________________

skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno

pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi

ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so

semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče

Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd

Plavček

Slika 11 Plavček

Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je

velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125

g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo

Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez

oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci

so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 11: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 11

__________________________________________________________________________________________

Košaški dol

Opazovanja so se vršila iz hiše skozi okno iz oddaljenosti 2 metrov Daljnogled

za določanje vrst ni bil potreben Daljnogled sva uporabljali za določanje ptic ki

so posedale na bolj oddaljenih grmih in drevesih

Kamnica

Opazovanja so se vršila skozi okno iz oddaljenosti 10-15 metrov Pri

določevanju ptic sva uporabljali daljnogled

5 REZULTATI IN PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

51 REZULTATI

KOŠAŠKI DOL

Število opazovanj 43

Število dni opazovanja 16

Povprečno število opazovanj na dan 27

Povprečno število vrst na opazovanje 302

Povprečno število osebkov na opazovanje 1386

Skupno število opaženih osebkov 596

Delež opazovanj brez ptic 7

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12

__________________________________________________________________________________________

Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu

Vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146

Plavček 9 13 144 209 22

Poljski vrabec 32 229 716 744 383

Domači vrabec 2 4 2 47 07

Zelenec 19 158 832 442 265

Ščinkavec 18 64 356 419 107

Pinoža 8 16 2 186 27

Dlesk 7 7 1 163 12

Brglez 4 4 1 93 07

Lišček 5 13 26 116 22

Taščica 1 1 1 23 02

Grafikon 1

Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu

Poljski vrabec

37

Domači vrabec

1

Zelenec

27

Brglez

1

Dlesk

1

Velika sinica

15

Plavček

2

Pinoža

3

Ščinkavec

11

Taščica

0Lišček

2

Velika sinica

Plavček

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Pinoža

Dlesk

Brglez

Lišček

Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13

__________________________________________________________________________________________

KAMNICA

Število opazovanj 31

Število dni opazovanja 19

Povprečno število opazovanj na dan 17

Povprečno število vrst na opazovanje 061

Povprečno število osebkov na opazovanje 255

Skupno število opaženih osebkov 79

Delež opazovanj brez ptic 58

Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici

vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316

Domači vrabec 4 30 75 129 381

Zelenec 1 5 5 32 63

Ščinkavec 1 5 5 32 63

Dlesk 1 3 3 32 38

Lišček 1 1 1 32 13

Taščica 2 2 1 65 25

Čižek 2 6 3 65 76

Rumeni strnad 1 2 2 32 25

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14

__________________________________________________________________________________________

Grafikon 2

Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas

popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali

odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega

in vremena

52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v

zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno

iz spodnje primerjalne tabele

Deleži opazovanih vrst v Kamnici

Domači vrabec

37

Ščinkavec

6

Zelenec

6

Čižek

8

Taščica

3Lišček

1

Dlesk

4

Rumeni strnad

3

Poljski vrabec

32

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Dlesk

Lišček

Taščica

Čižek

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15

__________________________________________________________________________________________

Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji

Košaški dol Kamnica

Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena

Število opazovanih ptic 596 79

Povprečno število vrst na posamezno

opazovanje

302 061

Povprečno število osebkov na posamezno

opazovanje

1386 255

Delež opazovanj brez ptic 7 58

Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati

jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre

za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da

rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih

grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo

Ostala opažanja

Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje

- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski

vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože

ter občasno liščki

- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem

opazili pri obeh vrstah sinic

- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke

nikoli v družbi z drugo vrsto ptic

- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna

odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam

- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico

- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah

nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V

Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16

__________________________________________________________________________________________

sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje

življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh

lokacijah pa niso tako izbirčne

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17

__________________________________________________________________________________________

6 OPISI OPAZOVANIH VRST

Velika sinica

Slika 8 Velika sinica

Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in

Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica

ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z

razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno

zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom

črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na

prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih

od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18

__________________________________________________________________________________________

prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja

Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč

vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem

posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi

kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod

in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem

Poljski vrabec

Slika 9 Poljski vrabec

Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake

barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s

temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano

bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih

predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju

Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19

__________________________________________________________________________________________

votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja

tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v

nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem

Domači vrabec

Slika 10 Domači vrabec

Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki

izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi

druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg

med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je

siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in

prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh

glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v

skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se

prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20

__________________________________________________________________________________________

skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno

pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi

ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so

semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče

Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd

Plavček

Slika 11 Plavček

Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je

velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125

g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo

Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez

oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci

so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 12: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 12

__________________________________________________________________________________________

Tabela 1 Rezultati opazovanj v Košaškem dolu

Vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Velika sinica 25 87 348 581 146

Plavček 9 13 144 209 22

Poljski vrabec 32 229 716 744 383

Domači vrabec 2 4 2 47 07

Zelenec 19 158 832 442 265

Ščinkavec 18 64 356 419 107

Pinoža 8 16 2 186 27

Dlesk 7 7 1 163 12

Brglez 4 4 1 93 07

Lišček 5 13 26 116 22

Taščica 1 1 1 23 02

Grafikon 1

Deleži opazovanih vrst v Košaškem dolu

Poljski vrabec

37

Domači vrabec

1

Zelenec

27

Brglez

1

Dlesk

1

Velika sinica

15

Plavček

2

Pinoža

3

Ščinkavec

11

Taščica

0Lišček

2

Velika sinica

Plavček

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Pinoža

Dlesk

Brglez

Lišček

Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13

__________________________________________________________________________________________

KAMNICA

Število opazovanj 31

Število dni opazovanja 19

Povprečno število opazovanj na dan 17

Povprečno število vrst na opazovanje 061

Povprečno število osebkov na opazovanje 255

Skupno število opaženih osebkov 79

Delež opazovanj brez ptic 58

Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici

vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316

Domači vrabec 4 30 75 129 381

Zelenec 1 5 5 32 63

Ščinkavec 1 5 5 32 63

Dlesk 1 3 3 32 38

Lišček 1 1 1 32 13

Taščica 2 2 1 65 25

Čižek 2 6 3 65 76

Rumeni strnad 1 2 2 32 25

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14

__________________________________________________________________________________________

Grafikon 2

Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas

popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali

odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega

in vremena

52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v

zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno

iz spodnje primerjalne tabele

Deleži opazovanih vrst v Kamnici

Domači vrabec

37

Ščinkavec

6

Zelenec

6

Čižek

8

Taščica

3Lišček

1

Dlesk

4

Rumeni strnad

3

Poljski vrabec

32

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Dlesk

Lišček

Taščica

Čižek

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15

__________________________________________________________________________________________

Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji

Košaški dol Kamnica

Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena

Število opazovanih ptic 596 79

Povprečno število vrst na posamezno

opazovanje

302 061

Povprečno število osebkov na posamezno

opazovanje

1386 255

Delež opazovanj brez ptic 7 58

Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati

jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre

za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da

rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih

grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo

Ostala opažanja

Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje

- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski

vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože

ter občasno liščki

- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem

opazili pri obeh vrstah sinic

- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke

nikoli v družbi z drugo vrsto ptic

- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna

odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam

- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico

- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah

nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V

Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16

__________________________________________________________________________________________

sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje

življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh

lokacijah pa niso tako izbirčne

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17

__________________________________________________________________________________________

6 OPISI OPAZOVANIH VRST

Velika sinica

Slika 8 Velika sinica

Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in

Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica

ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z

razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno

zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom

črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na

prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih

od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18

__________________________________________________________________________________________

prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja

Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč

vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem

posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi

kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod

in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem

Poljski vrabec

Slika 9 Poljski vrabec

Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake

barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s

temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano

bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih

predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju

Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19

__________________________________________________________________________________________

votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja

tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v

nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem

Domači vrabec

Slika 10 Domači vrabec

Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki

izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi

druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg

med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je

siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in

prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh

glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v

skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se

prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20

__________________________________________________________________________________________

skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno

pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi

ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so

semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče

Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd

Plavček

Slika 11 Plavček

Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je

velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125

g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo

Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez

oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci

so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 13: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 13

__________________________________________________________________________________________

KAMNICA

Število opazovanj 31

Število dni opazovanja 19

Povprečno število opazovanj na dan 17

Povprečno število vrst na opazovanje 061

Povprečno število osebkov na opazovanje 255

Skupno število opaženih osebkov 79

Delež opazovanj brez ptic 58

Tabela 2 rezultati opazovanj v Kamnici

vrsta Število

opazovanj

Skupno

število

opaženih

osebkov

Povprečno

število

osebkov na

opazovanje

Delež

opazovanj

z vrsto

Delež

osebkov

posamezne

vrste () Poljski vrabec 6 25 4 194 316

Domači vrabec 4 30 75 129 381

Zelenec 1 5 5 32 63

Ščinkavec 1 5 5 32 63

Dlesk 1 3 3 32 38

Lišček 1 1 1 32 13

Taščica 2 2 1 65 25

Čižek 2 6 3 65 76

Rumeni strnad 1 2 2 32 25

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14

__________________________________________________________________________________________

Grafikon 2

Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas

popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali

odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega

in vremena

52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v

zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno

iz spodnje primerjalne tabele

Deleži opazovanih vrst v Kamnici

Domači vrabec

37

Ščinkavec

6

Zelenec

6

Čižek

8

Taščica

3Lišček

1

Dlesk

4

Rumeni strnad

3

Poljski vrabec

32

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Dlesk

Lišček

Taščica

Čižek

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15

__________________________________________________________________________________________

Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji

Košaški dol Kamnica

Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena

Število opazovanih ptic 596 79

Povprečno število vrst na posamezno

opazovanje

302 061

Povprečno število osebkov na posamezno

opazovanje

1386 255

Delež opazovanj brez ptic 7 58

Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati

jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre

za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da

rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih

grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo

Ostala opažanja

Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje

- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski

vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože

ter občasno liščki

- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem

opazili pri obeh vrstah sinic

- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke

nikoli v družbi z drugo vrsto ptic

- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna

odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam

- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico

- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah

nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V

Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16

__________________________________________________________________________________________

sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje

življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh

lokacijah pa niso tako izbirčne

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17

__________________________________________________________________________________________

6 OPISI OPAZOVANIH VRST

Velika sinica

Slika 8 Velika sinica

Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in

Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica

ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z

razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno

zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom

črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na

prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih

od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18

__________________________________________________________________________________________

prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja

Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč

vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem

posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi

kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod

in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem

Poljski vrabec

Slika 9 Poljski vrabec

Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake

barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s

temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano

bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih

predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju

Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19

__________________________________________________________________________________________

votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja

tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v

nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem

Domači vrabec

Slika 10 Domači vrabec

Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki

izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi

druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg

med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je

siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in

prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh

glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v

skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se

prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20

__________________________________________________________________________________________

skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno

pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi

ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so

semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče

Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd

Plavček

Slika 11 Plavček

Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je

velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125

g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo

Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez

oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci

so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 14: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 14

__________________________________________________________________________________________

Grafikon 2

Ker so bile v času popisovanja relativno podobne vremenske razmere čas

popisovanja pa je bil glede na trajanje celotne zime kratek nisva ugotavljali

odvisnosti pojavljanja ptic na krmilnici od vremena temperature količine snega

in vremena

52 PRIMERJAVA ZBRANIH PODATKOV

Pokazale so se izrazite razlike med podatki zbranimi v Košaškem dolu (v

zaraščeni okolici) in Kamnici (v nezaraščenem okolju) To je najlepše razvidno

iz spodnje primerjalne tabele

Deleži opazovanih vrst v Kamnici

Domači vrabec

37

Ščinkavec

6

Zelenec

6

Čižek

8

Taščica

3Lišček

1

Dlesk

4

Rumeni strnad

3

Poljski vrabec

32

Poljski vrabec

Domači vrabec

Zelenec

Ščinkavec

Dlesk

Lišček

Taščica

Čižek

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15

__________________________________________________________________________________________

Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji

Košaški dol Kamnica

Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena

Število opazovanih ptic 596 79

Povprečno število vrst na posamezno

opazovanje

302 061

Povprečno število osebkov na posamezno

opazovanje

1386 255

Delež opazovanj brez ptic 7 58

Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati

jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre

za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da

rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih

grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo

Ostala opažanja

Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje

- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski

vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože

ter občasno liščki

- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem

opazili pri obeh vrstah sinic

- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke

nikoli v družbi z drugo vrsto ptic

- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna

odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam

- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico

- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah

nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V

Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16

__________________________________________________________________________________________

sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje

življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh

lokacijah pa niso tako izbirčne

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17

__________________________________________________________________________________________

6 OPISI OPAZOVANIH VRST

Velika sinica

Slika 8 Velika sinica

Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in

Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica

ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z

razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno

zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom

črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na

prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih

od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18

__________________________________________________________________________________________

prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja

Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč

vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem

posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi

kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod

in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem

Poljski vrabec

Slika 9 Poljski vrabec

Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake

barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s

temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano

bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih

predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju

Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19

__________________________________________________________________________________________

votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja

tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v

nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem

Domači vrabec

Slika 10 Domači vrabec

Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki

izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi

druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg

med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je

siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in

prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh

glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v

skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se

prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20

__________________________________________________________________________________________

skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno

pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi

ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so

semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče

Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd

Plavček

Slika 11 Plavček

Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je

velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125

g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo

Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez

oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci

so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 15: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 15

__________________________________________________________________________________________

Tabela 3 Primerjava zbranih podatkov za obe lokaciji

Košaški dol Kamnica

Bližnja okolica krmilnice zaraščena nezaraščena

Število opazovanih ptic 596 79

Povprečno število vrst na posamezno

opazovanje

302 061

Povprečno število osebkov na posamezno

opazovanje

1386 255

Delež opazovanj brez ptic 7 58

Meniva da veliko število opazovanj ter velike razlike med dobljenimi rezultati

jasno kažejo na razlike med obema lokacijama kjer sva opazovali ptice Ker gre

za dve zelo podobni okolji ki se razlikujeta le v stopnji zaraščenosti meniva da

rezultati dokazujejo da bogato zaraščena okolja kjer je veliko različnih

grmovnic in dreves nudijo pticam takšno okolje kjer se raje zadržujejo

Ostala opažanja

Ob opazovanju ptic sva opazili še naslednje

- nekatere vrste se pojavljajo v jatah Predvsem so to domači in poljski

vrabci ter zelenci V večjih skupinah se pojavljajo tudi ščinkavci in pinože

ter občasno liščki

- Ob obisku velikih jat se nekatere druge ptice umaknejo To sva predvsem

opazili pri obeh vrstah sinic

- Izrazit samotar je taščica Opazovali sva samo posamezne primerke

nikoli v družbi z drugo vrsto ptic

- nekatere vrste zobljejo hrano v krmilnici druge pa si posamezna zrna

odnašajo v zavetje bližnjega grmovja in ga pojedo tam

- večkrat kot v krmilnici so ščinkavci pobirali hrano s tal pod krmilnico

- večina vrst ptic ki sva jih opazovali se je pojavljala na obeh lokacijah

nekaj vrst pa je bilo takih ki sva jih opazili samo na eni lokaciji V

Kamnici sta bila to čižek in rumeni strnad v Košaškem dolu pa velika

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16

__________________________________________________________________________________________

sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje

življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh

lokacijah pa niso tako izbirčne

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17

__________________________________________________________________________________________

6 OPISI OPAZOVANIH VRST

Velika sinica

Slika 8 Velika sinica

Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in

Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica

ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z

razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno

zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom

črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na

prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih

od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18

__________________________________________________________________________________________

prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja

Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč

vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem

posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi

kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod

in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem

Poljski vrabec

Slika 9 Poljski vrabec

Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake

barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s

temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano

bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih

predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju

Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19

__________________________________________________________________________________________

votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja

tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v

nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem

Domači vrabec

Slika 10 Domači vrabec

Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki

izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi

druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg

med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je

siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in

prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh

glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v

skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se

prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20

__________________________________________________________________________________________

skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno

pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi

ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so

semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče

Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd

Plavček

Slika 11 Plavček

Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je

velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125

g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo

Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez

oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci

so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 16: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 16

__________________________________________________________________________________________

sinica plavček in brglez Meniva da navedene vrste potrebujejo za svoje

življenje natančno določeno okolje vrste ki sva jih opazovali na obeh

lokacijah pa niso tako izbirčne

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17

__________________________________________________________________________________________

6 OPISI OPAZOVANIH VRST

Velika sinica

Slika 8 Velika sinica

Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in

Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica

ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z

razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno

zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom

črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na

prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih

od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18

__________________________________________________________________________________________

prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja

Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč

vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem

posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi

kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod

in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem

Poljski vrabec

Slika 9 Poljski vrabec

Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake

barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s

temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano

bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih

predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju

Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19

__________________________________________________________________________________________

votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja

tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v

nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem

Domači vrabec

Slika 10 Domači vrabec

Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki

izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi

druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg

med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je

siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in

prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh

glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v

skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se

prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20

__________________________________________________________________________________________

skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno

pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi

ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so

semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče

Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd

Plavček

Slika 11 Plavček

Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je

velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125

g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo

Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez

oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci

so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 17: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 17

__________________________________________________________________________________________

6 OPISI OPAZOVANIH VRST

Velika sinica

Slika 8 Velika sinica

Velika sinica (Parus major) je ptica pevka ki je razširjena po večini Evrope in

Azije Pozimi so sinice med najbolj rednimi obiskovalci krmilnic Velika sinica

ki je največji predstavnik svoje družine (Paridae) je velikosti od 134-145 cm z

razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g Zgornja stran je rumeno

zelene barve spodnja pa je rumena z modro zelenim repom s svetlim robom

črno kapo in belimi lici Samec in samica se razlikujeta po debelini črne črte na

prsih in trebuhu ki je pri samcu debelejša Gnezdi v najrazličnejših bivališčih

od gozdov do vrtov in naselij Tako v času gnezdenja kot izven življenjski

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18

__________________________________________________________________________________________

prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja

Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč

vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem

posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi

kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod

in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem

Poljski vrabec

Slika 9 Poljski vrabec

Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake

barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s

temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano

bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih

predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju

Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19

__________________________________________________________________________________________

votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja

tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v

nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem

Domači vrabec

Slika 10 Domači vrabec

Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki

izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi

druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg

med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je

siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in

prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh

glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v

skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se

prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20

__________________________________________________________________________________________

skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno

pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi

ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so

semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče

Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd

Plavček

Slika 11 Plavček

Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je

velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125

g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo

Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez

oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci

so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 18: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 18

__________________________________________________________________________________________

prostor vključuje vse tipe gozdov vrtove grmišča parke sadovnjake in naselja

Aktivna je samo podnevi Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč

vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci krmilnicami s semenjem

posodami z odpadki (še posebno ostanki mesa in loj) ter razpolovljenimi

kokosovimi orehi Hranijo se tudi s sadjem in z drugimi semeni kot so žir želod

in celo lešniki ki jih odpira s kljuvanjem

Poljski vrabec

Slika 9 Poljski vrabec

Poljski vrabec (Passer montanus(L)) je velik približno 14 cm Spola sta enake

barve Glava in tilnik sta kostanjevo rjava zgornja stran je sivo rjava s

temnejšimi lisami Lica so bela s črno pego za ušesa Spodnja stran je umazano

bela grlo pa črno Je manjši od domačega vrabca Vidimo ga na odprtih

predelih kjer rastejo listavci po vrtovih v hostah parkih nasadih in na polju

Najraje uživa semena in nedozorela žitna zrna pa tudi žuželke Gnezdi v

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19

__________________________________________________________________________________________

votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja

tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v

nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem

Domači vrabec

Slika 10 Domači vrabec

Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki

izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi

druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg

med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je

siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in

prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh

glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v

skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se

prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20

__________________________________________________________________________________________

skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno

pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi

ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so

semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče

Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd

Plavček

Slika 11 Plavček

Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je

velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125

g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo

Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez

oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci

so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 19: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 19

__________________________________________________________________________________________

votlinah starih sadnih dreves v zidnih luknjah in skalnih razpokah Rad zahaja

tudi v valilnice Znese 5 do 6 jajc V Soveniji je splošno razširjen predvsem v

nižinskih predelih Kadar ne gnezdi se druži Domačim vrabcem

Domači vrabec

Slika 10 Domači vrabec

Domači vrabec (Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev ki

izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije s pomočjo človeka pa je poselil tudi

druge celine in je eden najbolj razširjenih ptičev na svetu Je čokat ptič dolg

med 14 in 16 cm sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom Trebuh je

siv z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami Samec ima izrazito črno grlo in

prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva vrh

glave pa rjav Lica so pri obeh svetlo siva Domači vrabci se zadržujejo v

skupinah v vseh letnih časih tudi v obdobju parjenja V skupinah gnezdijo se

prehranjujejo in prenočujejo Gnezdijo pod napušči v luknjah v zidovih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20

__________________________________________________________________________________________

skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno

pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi

ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so

semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče

Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd

Plavček

Slika 11 Plavček

Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je

velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125

g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo

Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez

oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci

so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 20: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 20

__________________________________________________________________________________________

skalovju ali drevesih v grmovju med plezalkami ipd Samica izleže navadno

pet do šest jajc Domači vrabec ima eno najkrajših inkubacijskih dob med vsemi

ptiči mladiči se izležejo že po 10 do 12 dneh Njihova poglavitna hrana so

semena v manjši meri pa ličinke žuželk s katerimi samice hranijo mladiče

Preživi tudi ob ostankih človeške hrane - drobtin kruha ipd

Plavček

Slika 11 Plavček

Plavček (Parus caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae) Plavček je

velikosti 11-12 cm z razponom kril od 17-20 cm v povprečju pa tehta od 9-125

g[2] Ima modro obarvan rep svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo

Zgornja stran je zeleno modre barve medtem ko je spodnja rumene barve Čez

oči se mu vleče črna očesna proga Lica so bele barve kljun pa je kratek Samci

so navadno živahneje obarvani kot samice Plavček gnezdi v drevesnih duplih

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 21: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 21

__________________________________________________________________________________________

ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah včasih v gnezdih vran ujed in lastovk

Samica vali dvakrat od 12-15 dni v času od meseca aprila do maja Razširjenost

plavčka je po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji V

času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih sadovnjakih ter

v parkih zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih ter

vrtovih gozdnih robovih in trstiščih iglastih gozdov se izogiba Prehranjuje se s

sadjem maščobo mesom in kuhinjskimi ostanki v krmilnicah pa s semeni in

orehovimi ali neslanimi arašidi predvsem na visečih krmilnicah Radi imajo tudi

loj in prepolovljene kokosove orehe

Taščica

Slika 12 Taščica

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 22: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 22

__________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev

Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu edino na neporasli planjavi je ne srečamo

Njeno življenjsko okolje je grmovje zlasti tisto ki daje dovolj vlage v kateri se

dobro počutijo členonožci ki so hrana taščic Jeacute pa tudi razno jagodičevje

Taščica je samotarka družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro zato

skrbi za meje svojega okoliša vse leto Zlasti spomladi so taščice še posebej

bojevite in se včasih stepejo med seboj Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko

prižene tako daleč da lahko napadejo lutko ptiča ki ima oranžno pobarvana

prsi Nekatere taščice ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje

Sem pa ta čas lahko pridejo njihove vrstnice s severa (celo iz Rusije) Gnezdo si

spletejo med gostimi koreninami v gozdu Gnezdo lahko najdemo tudi na

okenski polici ali v cvetličnem lončku v bližini našega doma

Ščinkavec

Slika 13 Ščinkavec

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 23: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 23

__________________________________________________________________________________________

Ščinkavci (Fringillidae) so družina iz reda pevcev Vsi imajo kratke in močne

koničaste kljune ki so pri nekaterih vrstah zelo močni visoki in obilni Robovi

kljuna so vselej ravni nikdar upognjeni vrh kljuna pa nikdar kljukast Noge in

prsti so močni in srednje dolgi Na tleh ščinkavci večinoma skačejo le

redkokdaj stopicajo Samec in samica sta enako ali različno obarvana Povečini

so to majhni ptiči Ščinkavci so se znali prilagoditi različnim podnebjem

Dobimo jih skoraj povsod po svetu samo v Avstaliji Oceaniji in na

Madagaskarju jih ni Po veliki večini gnezdijo posamič in ne v kolonijah

Praviloma gnezdijo ščinkavci po večkrat na leto Mladiči ki se izležejo po 11 do

15 dneh Ščinkavci se hranijo s semeni plodovi in popki večina pa lovi tudi

žuželke s katerimi hranijo posebno mladiče

Brglez

Slika 14 Brglez

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 24: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 24

__________________________________________________________________________________________

Bŕglezi (Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes V Evropi in pri

nas živi le (evroazijski) brglez Sitta europaea

To je majhen ptiček modro sive barve na zgornji strani telesa na spodnji pa

oranžne barve Prek glavice mu poteka črna proga lica so pa bela Brglez ima

kljun koničast in močan (lovljenje žuželk) Velik je okoli 14 cm Najpogosteje

ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih mešanih) je pa zelo nedružaben

Hrani se z žuželkami s pajki s semeni v krmilnicah z zrnjem jeacute tudi orehe

Hrano si shrani v zalogah v špranje Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim

plezanjem po drevesu ndash obrnjen navzdol pleza pa tudi pod vejami pri opori mu

pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki Gnezdo si ponavadi uredi v

zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi Brglez gnezdi aprila in

maja Ima približno 5 do 9 jajc ki jih vali od 14 do 18 dni mladiči pa so v

gnezdu okoli 24 dni

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 25: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 25

__________________________________________________________________________________________

Dlesk

Slika 15 Dlesk

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je velik slabih 18 cm glavo ima rumeno

tilnik je svetlo siv hrbet proseno rjav in nekoliko svetlejšo trtico Ima rjav rep z

belim koncem modro črne perutnice in bela ramena Spodnja stran je svetlo

rdečkasto rjava podbradek in vajeti so črni Ima izredno močan kljun in kratek

rep Samica je nekoliko svetlejša od samca Dlesk se zadržuje v hostah

dobravah parkih nasadih v listnatih in mešanih gozdovih Najraje uživa koščice

češenj sliv in črnega trna Je tudi žir lešnike orehe semena javorja jesena

drevesne popke in žuželke Semenje zavrača Gnezdi na drevju in v živih mejah

Znese 5-6 jajc V Sloveniji je stalen ptič živi v nižini in predgorju pozimi se po

več družin zadržuje pa poljih in gozdovih Prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 26: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 26

__________________________________________________________________________________________

Lišček

Slika 16 Lišček

Lišček (Carduelis carduelis) je majhen pisan ptič pevec ki ima hrbet obarvan

rjavo peruti so črno-rumene glava pa je črno-bela z rdečim obrazom Liščkov

kljun je zelo močan in čokat stožčaste oblike Lišček je ponavadi velik okrog 12

cm

Liščki živijo v sadovnjakih parkih na vrtovih na odprti gozdni krajini

Hranijo se s semeni najraje z osatovimi Semena iščejo med plezanjem po vejah

in zelnatih rastlinah Izven gnezditvenega obdobja pa se združijo v manjše jate

s katerimi skupaj iščejo hrano Jedo pa tudi žuželke Gnezdo si naredijo v

visokem grmovju ali drevju na koncih vej Imajo 4 do 6 jajc ki jih valijo okrog

12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 27: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 27

__________________________________________________________________________________________

Zelenec

Slika 17 Zelenec

Zelenec (Carduelis chloris ) je dolg 14cm s premerom kril 16-18cm Je zelene

barve z rumeno na krilih in repu Samice in mladiči so manj izrazitih barv Hrani

se s semeni ko gnezdi tudi z insekti in pajki Ponavadi ima dva legla letno s 4-8

jajc Samica vali do 15 dni mladiči zapustijo gnezdo v treh tednih Je družabna

ptica najdemo jo v jatah Razširjen je po celi Evropi severni Afriki in JZ Aziji

umetno pa je naseljen tudi v Avstraliji in J Ameriki Z izjemo severnih populacij

ne migrira

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 28: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 28

__________________________________________________________________________________________

Čižek

Slika 18 Čižek

Čižek (Carduelis spinus) Samec je olivno zelen s črno brado in temenom

Trtica proge na perutih in proga za očmi so rumene Tako kot v splošnem bolj

bolj siva Samica ima hrbet in boke temno progaste Nahajajo se v iglastih

gozdovih brezovi in jelševi gozdiči parki in vrtovi Pri nas gnezdijo razmeroma

redko Pogosteje ga lahko vidimo pozimi ko v majhnih jatah na jelšah išče

semena Tudi majhnih žuželk predvsem v času gnezdenja ne zavrača Poje z

visokega bivališča ali v frfotavem letu podobnem metuljevemu

Razmnoževanje Gnezdo s 3-5 jajci je v zgornjih delih smrek Mladiči se

izležejo po 12-14 dneh in zapustijo gnezdo po enakem času Velikost Približno

toliko kot vrabec

Rumeni strnad

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 29: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 29

__________________________________________________________________________________________

Slika 19 Rumeni strnad

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) je velik približno 165 cm Samec ima

glavo in spodnjo stran citronasto rumeno z rjavkasto risbo na glavi in

nerazločnim rjavkastim pasom čez prsi Hrbet in peruti so kostanjevo rjave in

lisaste prav tako kostanjevo rjava je tudi trtica Krajna repna peresa so bela

Samica in mladiči so veliko manj rumeni in bolj temno lisasti posebno na glavi

Povsod sega visoko v gorovja ogiblje se le gostih visokih gozdov Jeseni in

pozimi ga vidimo v velikih jatah na njivah in gnojiščih ali v bližini hiš Je vse

predvsem zrnje uživa pa tudi semena jagode in žuželke Gnezdo postavlja na

tla ali nizko v grmovju v živih mejah in v gozdovih Samica znese 4 do 5 jajc V

Sloveniji je splošno razširjen Pozimi se drži bolj v nižinah

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 30: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 30

__________________________________________________________________________________________

Pinoža

Slika 20 Pinoža

Pinoža (Fringilla montifringilla L) je velika slabih 15 cm Poleti ima skoraj

črno glavo in hrbet trtica je bela rep črn Ramena in prsi so oranžno rjave

barve trebuh je bel Pozimi sta glava in hrbet rjavkasta s prečnimi temnimi

lisami Samica je svetlejših in manj kontrastnih barv Njegovo domovanje so

iglasti gozdovi in brezovi sestoji na severu V ostrih zimah prihaja k človeškim

bivališčem Hrani se s semenjem pozimi predvsem z žirom Gnezdi navadno na

brezah pa tudi na iglavcih pretežno na gozdnih robovih V Sloveniji je

preletnik Pozimi prihaja tudi v krmilnice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 31: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 31

__________________________________________________________________________________________

7 ZAKLJUČEK

HIPOTEZA

Obisk ptic bo večji tam kjer je okolica bolj zaraščena saj imajo ptice raje

bolj zaraščeno okolico ker je tam več skrivališč

Z opazovanji sva potrdili najino hipotezo namreč da je zadrževanje ptic v

okolici krmilnice in obiskovanje krmilnice v veliki meri odvisno od zaraščenosti

neposredne okolice Čeprav je bila krmilnica v Košaškem dolu le dva metra od

okna dnevne sobe in so ptice potemtakem imele manj miru kot v Kamnici kjer

je bila krmilnica postavljena okoli 15 m od hiše je bil obisk krmilnice v

Košaškem dolu nekajkrat večji zahvaljujoč bogati zaraščenosti bližnje okolice

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009

Page 32: Vpliv Zaraenosti Okolja Na Pojavljanje Ptic

Vpliv zaraščenosti okolja na pojavljanje ptic na krmilnici ndash raziskovalna naloga 32

__________________________________________________________________________________________

8 VIRI

Gregori Janez in Krečič Ivan Naši ptiči DZS Ljubljana 1979

več avtorjev Der Kosmos Vogelfuumlhrer Franckhshe Verlagshandlung

Stuttgart 1986

Muumlller Werner in Vrezec Al Ptice Slovenije DOPPS

Geister Iztok Ptice okoli našega doma Kmečki glas Ljubljana 1977

Henze ndash Zimmermann Naši prijatelji na vrtu in v gozdu DZS Ljubljana

1966

httpwwwpesjanarsiforum

httpslwikipediaorgwiki

Slika 1 in slika 3 httpwwwnaravovarstveni-atlassiISN2KJ

Slika 2 4 6 in 7 lastne fotografije

Slika 8 Velika sinica httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 9 Poljski vrabec httpwwwnaturephoto-czcom februar 2009

Slika 10 Domači vrabec httpwwwbirdphotosdk februar 2009

Slika 11 Plavček httpwwwloos-en-gohellefr februar 2009

Slika 12 Taščica httpslwikipediaorg februar 2009

Slika 13 Ščinkavec httpwwwanimalpicturesarchivecom februar 2009

Slika 14 Brglez (Virhttpwwwzoldklubhu februar 2009

Slika 15 Dlesk (Virhttpk53pbasecom februar 2009

Slika 16 Lišček httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 17 Zelenec httpuploadwikimediaorg februar 2009

Slika 18 Čižek httpwwwtabe3ecom februar 2009

Slika 19 Rumeni strnad httpdigiskopijasi februar 2009

Slika 20 Pinoža httpdigiskopijasi februar 2009