volilni program sd ilirska bistrica

iKAZALO VSEBINE

Uvodnik kandidata za upana 1

Ocena mandata 2011 2014 2

Ocenjeno stanje v letu 2010 in realizirani cilji v mandatu 2011 - 2014 4

Ilirska Bistrica 4

Zastavljeni cilji leta 2010 na podroju urejanja prostora 4

Realizirani cilji na podroju urejanja prostora v mandatu 2011 - 2014 4- Obinski prostorski nart (OPN) 4- Zelenice 4- Tovarna TOK 5- Kindlerjev park 5- Dom na Vidmu 5- Obrtne cone 6- Prometna ureditev O Dragotina Ketteja in zdravstvenega doma 6- Ureditev struge reke Bistrice in Suca 6- Stanovanjska gradnja v Kosezah 6

Zastavljeni cilji leta 2010 na podroju upravljanja in izvajanja lokalnih gospodarskih slub 6

Realizirani cilji na podroju upravljanja in izvajanja lokalnih gospodarskih slub v mandatu 2011 2014 6- Vodovodno omreje 6- Pokopalie Ilirska Bistrica 6- Komunalna istilna naprava - sprejem fekalnih odplak 6- Kmeka trnica 6

Zastavljeni cilji leta 2010 na podroju gradnje in vzdrevanja cest 7

Realizirani cilji na podroju gradnje in vzdrevanja cest v mandatu 2011 - 2014 7- Ureditev prometa v mestu Ilirska Bistrica 7- Izgradnja obvoznice 7- Prometna ureditev parkiria za poto 7- Preplastitev plonikov in izgradnja avtobusnih postajali 7- Rozmanova ulica in ulica IV. Armije 8

Zastavljeni cilji leta 2010 na podroju olstva, otrokega varstva, porta in rekreacije ter kulture 8

Realizirani cilji na podroju olstva, otrokega varstva, porta in rekreacije ter kulture v mandatu 2011 - 2014 8- Vrtec Ilirska Bistrica - Joefe Maslo 8- O Dragotina Ketteja 8- Bazen, poligon za rolkanje 8

Ostali izvedeni projekti v obini Ilirska Bistrica v mandatu 2011 2014 9- Urejanje vodotokov 9

- Blagajniko poslovanje 9- Obnova in vzdrevanje spomenikov 9- Gasilstvo v obini Ilirska Bistrica 9- Postavitev turistino informacijskih tabel 9- Pomo brezdomnim obanom Zavetie za brezdomce Pod Drago 9- Subvencionirani prevoz iz podeelja v mesto 10- Etnoloka zbirka Brkinskih koromatov v Podgradu 10

Krajevne skupnosti 10

Zastavljeni cilji leta 2010 na podroju urejanja prostora 10

Realizirani cilji na podroju urejanja prostora v mandatu 2011 - 2014 10- Zamenjava svetil javne razsvetljave 10

Zastavljeni cilji leta 2010 na podroju upravljanja in izvajanja lokalnih gospodarskih slub 11

Realizirani cilji na podroju upravljanja in izvajanja lokalnih gospodarskih slub v mandatu 2011 - 2014 11- Kanalizacija I. faza, istilna naprava in varna pot v olo Podgrad 11- Kanalizacija in N Kneak I. faza 11- Kanalizacija in N Hruica 11- Oskrba s pitno vodo obale in Krasa 11- Vaki dom Jasen 12- Vaki dom Velika Bukovica 12- Vaki dom in telovadnica Pregarje 12- Vaki dom Gaberk 12- Nart gradnje irokopasovnega omreja 12- Avtobusno obraalie in otroko igrie na Janevem Brdu 12

Zastavljeni cilji leta 2010 na podroju gradnje in vzdrevanja cest 13

Realizirani cilji na podroju gradnje in vzdrevanja cest v mandatu 2011 - 2014 13- Lokalna cesta Davor Podstenje 13- Most na lokalni cesti Zabie 13- Most na javni poti Podgraje 13- Zunanja ureditev Premskega gradu 13

Zastavljeni cilji leta 2010 na podroju olstva, otrokega varstva, porta in rekreacije ter kulture 13

Realizirani cilji na podroju olstva, otrokega varstva, port in rekreacije v mandatu 2011 - 2014 13- Financiranje portnih in kulturnih drutev 13- Energetska sanacija osnovnih ol Kuteevo in Kneak 13- Varna pot v osnovno olo Podgora Kuteevo 14

Strategija razvoja obine v mandatu 2015 2018 14

Projekti, ki se nanaajo na celotno obino 14

Razvoj podeelja, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah 14STANJE: 14CILJI: 14

Urejanje prostora 14STANJE : 14CILJI : 15

Upravljanje in izvajanje lokalnih gospodarskih slub 16STANJE: 16CILJI : 16

Ilirska Bistrica 16

Urejanje prostora 16STANJE : 16CILJI : 16

Gradnja in vzdrevanje cest 16STANJE: 16CILJI: 17

olstvo, otroko varstvo, port inrekreacija 17STANJE: 17CILJI: 17

Krajevne skupnosti 17

Gradnja in vzdrevanje cest 17STANJE: 17CILJI: 17

Upravljanje in izvajanje lokalnih gospodarskih slub 17STANJE: 17CILJI: 18

olstvo, otroko varstvo, port inrekreacija 18STANJE: 18CILJI: 18

Povzetek programa razvoja obine v obdobju 2015 -2018 18

1UVODNIK

Uvodnik kandidata za upana

Spotovane, spotovani,

izteka se moj tiriletni mandat na elu nae obine, pred nami so znova lokalne volitve. V minulih tirih letih je bilo mnogo postorjene-ga, veliko izzivov pa nas aka tudi v prihod-nje. V zadnjih tirih letih je bilo skupaj realizi-ranih za dobrih 44 milijonov evrov projektov, v tiriletnem obdobju pred tem, upotevajo tudi padec cen za gradbene projekte, pribli-no pol manj. Na opravljeno delo in na vse, ki so k temu prispevali, sem izjemno ponosen.

Verjamem, da je bila na tej poti storjena tudi kakna napaka, do katere je prilo zaradi lo

veke zmotljivosti in ne namenoma, e manj pa zlonamerno.

Vedno sem in tudi v bodoe bom smatral ob-ino kot skupnost vseh obank in obanov. Obina ni in ne sme biti v rokah posamezni-kov ali skupin, projekti in njihovo financi-ranje pa ne smejo biti zlorabljeni v kakrne koli politine ali druge namene. So preve dragoceni in vplivajo na usodo in kakovost ivljenja vseh nas.

Ob tem na alost ne morem mimo zapletov pri sprejemanju prorauna za letonje leto.

Proraun, ki dejansko predstavlja najpo-membneji dokument lokalne skupnosti, je najbolji pokazatelj ravnovesja med razvoj-nimi prioritetami in rednimi nalogami, ka-terih breme (so)financiranja nase prevzema obina. Zato nesprejetje tega dokumenta ne predstavlja ravno najbolje popotnice za-kljuku letonjega leta.

Na proraun so namre vezani tevilni pro-jekti, katerih financiranje v preteni meri naslavlja evropsko kohezijsko politiko, za njihovo izvedbo pa je seveda kljuno zagoto-viti tudi ustrezen dele lastnih proraunskih sredstev. Projekti, ki segajo tako od podroja vlaganj v infrastrukturo na podroju vzgoje in izobraevanja, pa do okoljskih investicij, vezanih na zagotavljanje zdrave pitne vode ter na drugi strani odvajanja in ienja od-padnih voda, brez njihove potrditve znotraj okvira obinskega prorauna, so tako ogro-eni.

Vsi ti projekti seveda temeljijo na realnih potrebah ljudi, veinoma, kot sem e omenil, so vezani na rpanje nepovratnih sredstev iz naslova dravnega prorauna ali evropskih skladov, kakrno koli oviranje njihovega iz-vajanja pa lahko prinese nepopravljive in dolgotrajne posledice za obino ter obanke in obane.

Naj se ob koncu zahvalim vsem, ki ste kakor-koli prispevali k temu, da naa obina uspe-no premaguje tevilne ovire na poti nadalj-njega razvoja.

Odgovorna dejanja v dobro ljudi so tisto, kar teje. Do sedaj in v prihodnje.

Z vao podporo na letonjih volitvah ter eki-po svetnic in svetnikov SD bomo e naprej soustvarjali bolji jutri za vse ljudi.

Emil Rojc

Lista kandidatk/-ov Socialnih demokratov za obinske svetnice/-ke

1. Borut Rojc2. Sonja osi

3. Igor Janiijevi4. Liljana Valeni

5. Rok Juri6. Barbara Jeleni

7. Branko Uji8. Sonja Rojc

9. Denis Kastelic10. Ana Jevnik11. Vojko Jenko

12. Jadranka Zucconi13. Jaroslav Rehak

14. Emanuela Peterlin15. Elvis Zadnik

16. Darjan Grina

17. Maja Uljan18. Rafael Bertok

19. Edvard Tomai20. Dragica Kastelic

Botjani21. Dean Tomi

22. Vera Uji23. Ingrid Jeleni

2OCENA MANDATA

Ocena mandata 2011-2014

Oceno uspenosti preteklega mandata sem poskusil oblikovati na osnovi primerjave med zastavljenimi in realiziranimi cilji. Zavedam se, da je to dokaj matematina primerjava. eprav investicije zelo pomembno vplivajo na kvaliteto ivljenja e dale niso edino me-rilo. Vendar je moja ocena lahko objektivna le v primerjavi tevilk, v pristojnosti volivcev pa je ocena ali so realizirani projekti in odnos obinske uprave in upana do obanov, v res-nici ugodno vplivali na vsakdanje ivljenje v obini.

Ocena stanja v letu 2010 je temeljila na osno-vi razgovorov s predstavniki krajevnih skup-nosti, na osnovi mnenj, ki smo jih dobili na javnih tribunah. Takna ocena ni mogla v ce-loti zaznati vseh potreb in prioritet, ki so se pokazale tokom mandata. Primer sta osnov-na ola v Podgradu in v Kuteevem, za kateri nam v predvolilnem obdobju e zdale ni bilo prikazano realno stanje. Taknih primerov je bilo e nekaj, ampak v celoti lahko trdimo, da smo oceno stanja dokaj dobro zadeli, ozi-roma ocenjujemo, da nismo naredili velikih napak.

Na osnovi ocene stanja smo si zastavili cilje s katerimi smo eleli sanirati stanje oziroma ugoditi potrebam obanov. Pri postavljenih ciljih je bila najveja teava pravilno oceniti velikost investicije in doloiti vir financiranja.Zavedali smo se, da zagotavlja obinski pro-raun premajhen znesek za pokritje vseh potrebnih investicij. Primanjkljaj smo nar-tovali pokriti z vejim rpanjem evropskih in dravnih sredstev ter z javno zasebnim par-tnerstvom. Glede na viino realiziranih inve-sticij lahko trdim, da smo cilj glede rpanja sredstev iz EU, drave in javno zasebnega partnerstva uresniili, saj smo na letni ravni

za investicije pridobili ve kot dvakrat toliko sredstev kot jih je zagotavljal obinski pro-raun za ta namen, kar se vsekakor ujema z zastavljenim predvolilnim ciljem, ko smo glede financiranja poleg proraunskih virov predlagali evropska sredstva in javno zaseb-no partnerstvo.

Z nastopom mandata konec leta 2010 sem podedoval prevzete obveznosti v viini prib-lino 2.300.000 evrov. Za pokrivanje natetih obveznosti je bilo nartovano zadolevanje

v proraunu za leto 2010 v viini 3.500.000 evrov. Glede na to, da je takratna obinska uprava ocenila, da ne bo potrebovala celot-nega zneska, je izpeljala postopek na Finan-nem ministrstvu in pri bankah za zadolitev vrednost 2.500.000 evrov, za katero sem po konanem postopku podpisal pogodbe.V nasprotnem primeru nebi mogli pokriti obve-znosti iz leta 2010.

Tako je stanje dolga na dan 31.12.2010 znaa-lo 4.048.689 evrov. V naslednjih proraunskih letih od 2011 2014 se Obina Ilirska Bistrica ni zadolila, smo pa v tem obdobju vrnili ne-kaj ve kot 1.380.000,00evrov dolganastale-ga v preteklih mandatih.Stanje zadolenosti obine na dan 31.12.2014 bo tako znaalo 2.666.239,65 evrov oziroma 192,34 evrov na

prebivalca.

Z izgradnjo vakih domov v Jasenu, Veliki Bukovici na Pregarjah, na Gaberku in temel-jiti obnovi Doma na Vidmu v katerega je na novo umeena galerija, smo nedvomno bistveno izboljali pogoje za delovanje kul-turnih drutev in obogatili druabno ivljen-je v obini. Poleg tega je obina v preteklem mandatu izdatno finanno podprla delovanje tako portnih kot kulturnih drutev.

Na podroju socialnega varstva smo skupaj s Centrom za socialno delo uvedli nove pro-grame kot so varstveni center za brezdomce, laina pomo druinam pri vzgoji otrok, sodelovali smo v regijskem programu izgrad-nje varne hie in organizirali kombi prevoze za stareje ljudi na podeelju, ki nimajo monosti prevoza v mesto.

Primerjava zastavljenih in realiziranih ciljev je pokazala, da smo zelo velik del naega predvolilnega programa uspeli realizirati, vendar se moramo zavedati, da realizacija zastavljenih ciljev ni odvisna zgolj od upana, ampak je odraz politinih interesov znotraj obinskega sveta in ravno tukaj sem naletel na najvejo teavo.

Seveda so ostali tudi nerealizirani cilji, ki se nanaajo na okoljska bremena iz preteklos-ti, med pomembneje lahko tejemo izpuste tovarne Lesonit, sanacijo odlagalia Glo-bovnik, ureditev odlaganja komunalnih od-padkov, sanacija vodovodnega sistema in ureditev istilnih naprav na podroju celotne obine. Vse od natetih projektov smo zaeli izvajati.

Problem izpustov tovarne Lesonit smo reevali s postavitvijo mobilne merilne naprave. Ugotovljeno je bilo, da tovarna pov-zroa prekomeren hrup, poleg tega spua v okolje nedovoljeno koliino pranih delcev. Postopek se je ustavil na nivoju Inpektorata za kmetijstvo in okolje. Glede sanacije Glo-bovnika, smo se dogovorili z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje, za delitev dela. Obina je naredila geodetski posnetek odlagalia, drava pa je obljubila financiranje izdelave projekta v letih 2012 in 2013, ter izvedbo v letu 2015. al se je postopek ustavil pri dravnih financah.

3OCENA MANDATA

Ocena mandata 2011-2014

Dolgoletno dogovarjanje obin v zvezi z od-laganje komunalnih odpadkov, je bilo kro-nano z dogovorom, ko je v januarju 2011, 17 obin Notranjske, Istre in Krasa (NIK) potrdilo sodelovanje pri izgradnji Centra za ravnanje z odpadki (CERO NIK) Obina Logatec v vlo-gi nosilke projekta. Center naj bi bil zgrajen v logaki obini do konec leta 2015. Obine smo podpisale skupno pogodbo o odlaganju in loevanju odpadkov, izdelan je bil projekt, vendar je Okoljsko ministrstvo v trenutku, ko bi moralo podati soglasje k vlogi za EU sredstva premislilo in odpovedalo podporo projektu. Razlog je v tem, da tudi danes dra-va nima strategije, kaj bo poela s komunal-nimi odpadki. Po propada projekta, smo bili prisiljeni iskati reitev znotraj obine, ki pa je zaradi politinih nasprotovanj propadla. V okviru reevanja oskrbe Obale z vodo, smo nali reitev za sanacijo obinskega vodovo-

da. Glede na podpisano pogodbo med obi-nami in Ministrstvom za okolje in prostor, bi morali zaeti z izvajanjem projekta e v letu 2013, vendar je zaradi zapletov med vodilno obino Seana in dravo, pozneje pa e za-radi pridobivanja slunosti, prilo do zamika izvajanja projekta v leto 2016.

Ob analizi dogajanja v preteklem mandatu se moram dotakniti tudi politine situacije, ki je vsa tiri leta potekala v znamenju hu-dih nasprotovanj. eprav so nekateri mediji iskali vzroke za politine teave v moji kon-fliktnosti, je razlog isto drugje. al je v poli-tiki nemogoe odkrito govoriti o pravih raz-logih in sicer iz preprostega dejstva, ker jih ni mogoe dokazati. Vendar lahko v grobem

vzroke za konflikt iemo v tem, da je imela doloena skupina ljudi v preteklih dvajse-

tih letih moan vpliv na obinsko politiko in tega primata ne eli izgubiti, eprav se je ta politika v preteklosti pokazala za neuspeno. Ali elja po oblasti tega kroga ljudi temelji zgolj v elji po politinem vplivu ali so imeli v preteklosti od tega tudi osebne koristi, ne morem govoriti. Da je bilo nasprotovanje na-rtno dokazuje izjava predsednice obinske-

ga odbora Desus-a: Mi smo proti, ker upan dela po svoje. Nasprotovanje druge skupine svetnikov je imelo osnovo v njihovih nerea-liziranih nemogoih priakovanjih kot so za-sedba direktorskih delovnih mest s kandidati, ki za to e zdale niso primerni, provizije pri obinskih projektih, slubeni avtomobili in

podobno.

Kot upan sem imel na razpolago dve mo-nosti. Se podrediti in s tem prevzeti nain vodenja za katerega sem v naprej vedel, da ne vodi nikamor ali imeti nasprotovanje v ob-inskem svetu.

Izbral sem drugo monost in mirne vesti lah-ko trdim, da mi zato ni al. Kljub temu, da smo tako jaz kot moja druina pa tudi tisti, ki mi tokom mandata niso obrnili hrbta, zaradi te odloitve plaali zelo visoko ceno. Pritiski so bili s strani medijev, inpekcijskih slub pa tudi v poplavi anonimnih pisem z najbolj primitivno in podlo vsebino. Ocenjujem, da bi

lahko v obini ob normalnih pogojih delovan-ja realizirali priblino 5 milijonov evrov dodat-nih investicij. Najveji izpad je bil v letu 2013, ko se zaradi pozno sprejetega prorauna nis-mo mogli prijaviti na razpise za EU sredstva.

Vendar kljub nenormalnim, na trenutke histerinim nasprotovanjem opozicije v Obinskem svetu in nartnemu zaviranju iz-vajanja investicij, ki je potekalo pod geslom Manj kot bo narejeno, laje bomo prili ponovno na oblast., smo uspeli v mandatu 2011-2014 realizirati najveji obseg investicij od delovanja obine v samostojni dravi.

Iz grafa je razvidno, da smo v mandatu 2011-2014 uspeli izpeljati investicije v vrednosti 44,6 milijona evrov.

Vendar investicij ne moremo primerjati zgolj v absolutni vrednosti. Pri primerjavi je potre-bno upotevati tudi razline pogoje pod kat-erimi so se investicije izvajale ( sprememba cen, gospodarnost izvedbe ).

Iz tabele Primerjava vrednosti kanalizacije Ba in Kneak je razvidno, da smo dva sko-raj identina projekta, kanalizacijo na Bau in kanalizacijo v Kneaku, v dveh razlinih man-datih realizirali za bistveno drugano vred-nost. Delno zaradi padca cen, predvsem pa zaradi gospodarnejega ravnanja.

Iz tega lahko sklepamo, da je bila realna vrednost projektov v mandatu 2011-2014 ve kot dvakrat veja kot v katerem koli izmed preteklih mandatov.

Emil Rojc

4REALIZIRANI CILJI

Ocenjeno stanje v letu 2010 in real iz irani c i l j i v mandatu 2011-2014

Leta 2010 smo v OO SD Ilirska Bistrica v svo-jem volilnem programu zapisali, da je Ilirska Bistrica obinski center tako na podroju kul-turne kot administrativne dejavnosti, ki ga je potrebno vzdrevati in urediti kot urbano

naselje, vendar pri tem ne smemo pozabiti na podeelje.

Dejavnost obine smo razdelili na tiri pod-roja in sicer :

urejanje prostora, izvajanje lokalnih gospodarskih slub, gradnjo in vzdrevanje cest in olstvo, otroko varstvo ter port in re-

kreacija.

ILIRSKA BISTRICA

Zastavl jeni c i l j i leta 2010 na podroju urejanja prostora

Iz obinskega prorauna in naslova tu-ristine dejavnosti zagotoviti sredstva za urejanje zelenic. V okviru komunalne slube ali ustreznega podjetja zadoliti osebje, ki bo skrbelo za urejenost mesta. Vzpostaviti redarsko slubo, ki bo skrbe-la, da zelene povrine ne bodo pokodo-vane s strani objestneev.

Ureditev obmoja, ki obsega bivo to-varno TOK, za namene zidave stano-vanjskih objektov, otrokih igri in ze-lenih povrin. Pri nartovanju gradnje stanovanjskih objektov nasprotujemo veliki koncentraciji stanovanj, kot je to primer v sedanjem OPPN (obinski podrobni prostorski nart ) za tovarno TOK, Sonnih dvorih ali Kitajski etrti in Maistrovi ulici, ki so podobni primeri iz preteklosti.

Urediti park Nade agar tako, kot je bil neko-ponos Ilirske Bistrice, da nas ne bo sram pred obiskovalci naega mesta (oznake dreves, urediti vodne povrine, poti, mostove, portne povrine, zai-titi obmoje parka pred nonimi nekon-troliranimi zabavami).

Izkoristiti razpololjiva sredstva iz drav-nega prorauna za sanacijo Globovnika.

Skupaj z lastniki bive tovarne Topol do-sei dogovor o ureditvi prostora.

Adaptirati Dom na Vidmu s pomojo jav-no zasebnega partnerstva.

Urediti obrtno cono ter ponuditi zemlji-a pod boljimi pogoji, kot so v sosednjih obrtnih conah (delno subvencionirana komunalna ureditev in nakup zemljia).

Urediti prostor med lekarno in Domom na Vidmu tako, da bodo zdravstveni

dom, osnovna ola Dragotina Ketteja, stanovalci sosednjih stanovanjskih blo-kov in Dom na Vidmu dobili parkirne prostore in varen izhod preko kroia na Gregorievo cesto (glavno cesto).

Urediti strugi reke Bistrice in Suca tako, da bodo primerne za potrebe turizma.

Poiskati reitev za adaptacijo Sokolske-ga doma v okviru javno zasebnega par-tnerstva ali z odkupom doma s strani obine.

Subvencionirati adaptacijo stanovanj-skih objektov v starem delu mesta Si-biriji.

Posodobitev javne razsvetljave v skladu z evropskimi standardi.

Ureditev pepoti ( plonik) na rne njive tako, da bo pohodnikom zagotovljena prometna varnost.

Real iz irani c i l j i na podroju urejanja prostora v mandatu 2011-2014

OBINSKI PROSTORSKI NART (OPN)

Obinski prostorski nart (OPN) je prostor-ski akt, s katerim se ob upotevanju usmeri-tev iz dravnih prostorskih aktov, razvojnih potreb obine in varstvenih zahtev, doloijo cilji in izhodia prostorskega razvoja obine, nartujejo prostorske ureditve lokalnega po-mena ter doloijo pogoji umeanja objektov v prostor. OPN je podlaga za pripravo pro-jektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen na obmojih, ki se urejajo z obinskimi podrobnimi prostorskimi narti (OPPN) ali dravnimi prostorskimi narti (DPN).

Sklep o zaetku priprave OPN je bil objavljen v letu 2008. Osnutek OPN je bil izdelan na podlagi prikaza stanja prostora, usmeritev iz dravnega stratekega prostorskega na-rta, razvojnega programa, lastnih razvojnih potreb in izraenih razvojnih potreb nosilcev urejanja prostora ter drugih oseb.

Prva javna razgrnitev osnutka OPN je pote-kala v asu od 19. avgusta do 30. septembra 2011 in druga javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN od 16. novembra do 17. decem-bra 2012. V okviru obeh javnih razgrnitev je

imela javnost pravico dajati pripombe in pre-dloge na OPN. Obinski prostorski nart ob-ine je na koncu mandata v fazi pridobivanja vseh pozitivnih mnenj nosilcev urejanja pros-tora, nato bo el lahko v sprejem na obinski svet, najverjetneje po jesenskih volitvah.

ZELENICE

Ob nastopu mandata smo v okviru obinske slube organizirali redarsko slubo z nalogo varovanja obinskega premoenja in opo-zarjanja obanov o morebitnih kritvah, med katere spada tudi skrb za zelene povrine. V preteklem mandatu je obina Ilirska Bistrica zagotovila priblino 250.000 evrov za ureja-nje zelenih povrin.

5REALIZIRANI CILJI


TOVARNA TOK

Za ureditev obmoja bive tovarne TOK je obina izdelala OPPN (obinski podrobni prostorski nart), ki se v celoti razlikuje od prvotnega predloga iz prejnjega mandata za katerega je bila znailna gosta poseljenost, kateri so okoliki krajani nasprotovali. V ta prostor smo predlagali umestitev otrokega vrtca s 14 oddelki, kar pomeni monost spre-jema 300 otrok, ki bi ga gradili primeru po-veanja tevila prebivalcev v mestu. Izbrana lokacija je najbolj osonena in hkrati najbolj mirna povrina v obmoju. Nart predvideva pritlino stavbo z ustrezno povrino zunanjih igri, ki so loena od prometnih povrin. Velikost obmoja namenjenega vrtcu znaa 9.200 m2, od tega je zelenim igralnim povr-inam namenjeno 4.700 m2. Stanovanjski objekti so zasnovani, kot vila bloki, torej manji vestanovanjski objekti v zelenem okolju. tevilo stanovanj v objektu je osem, torej skupaj 40 novih stanovanj v celotnem obmoju. Viina objektov je omejena na naj-ve dve nadstropji oziroma eno nadstropje z mansardo.

Na osnovi pristojnosti za izvrevanje prora-una, ki sem jih imel v letu 2012 je obinska uprava pridobila gradbeno dovoljenje za rui-tev celotnega kompleksa bive tovarne TOK. V okviru projekta smo prieli z ruenjem, vendar smo bili prisiljeni dela ustaviti zaradi nasprotovanja veine svetnikov v Obinskem svetu. Svoje nasprotovanje so opozicijski svetniki utemeljili z obrazloitvijo, da veina obanov Obine Ilirska Bistrica nasprotuje ureditvi tega prostora.

KINDLERJEV PARK

Uspeno je zakljuena obnova Kindlerjevega botaninega parka, s imer smo poskrbeli za ohranitev kakovostnih dendrolokih pri-merkov v parku. Slednji je e v letu 2012 pri-dobil obnovljeno podobo, v lanskem letu pa smo ga opremili tudi z javno razsvetljavo ter osvetlili pepoti in ribnik. Prijetni sprehodi so tako zdaj moni tudi v veernih urah. V parku

stojijo prav tako otroka igrala in klopi, kjer lahko otroci in stari preivijo skupaj prijetne urice.

Izvajalci del so v asu obnove parka oisti-li ribnik, obnovili sprehajalne poti in lesene mostike ter na novo zasadili in uredili vod-ne povrine. Restavrirali so kamnite mize in klopi, novo podobo sta dobila tudi kraki vod-njak in kamniti slavolok. Ob potoku Bistrica je bilo treba urediti tudi obreni podporni zid in dostopno pot v park z Bazovike ceste, ki je zdaj tlakovana.

V zaetku letonjega leta smo izvedli prvo fazo obnove parka za sodiem, ki je bil e dlje asa v zelo slabem stanju. V parku smo

obnovili in utrdili pepot, ki je po novem tlakovana in bo tudi osvetljena. Zato se je v sklopu obnovitvenih del uredila potrebna infrastruktura za javno razsvetljavo, pripra-vilo pa se je tudi platoje za klopi in koe za smeti, ki bodo nameeni v parku. Ureditev te pepoti je pomembna, saj jo obanke in obani uporabljajo za dostopno pot do por-tnih povrin v parku Nade agar in trgovske-ga centra Mikoza.

DOM NA VIDMU

Dom na Vidmu je bil zgrajen leta 1978. Prvot-no je dom sluil Jugoslovanski ljudski armadi, kot kulturni dom oziroma prostor za organi-zacijo dogodkov, ki jih je organizirala JLA. Po

osamosvojitvi Slovenije je bil dom preurejen v trgovsko poslovni objekt, vendar so bili pro-grami kasneje opueni. Po tevilnih pogaja-njih med Obino Ilirska Bistrica, Ministrstvom za obrambo in Ministrstvom za kulturo je bil dom prenesen v obinsko last. V zadnjih letih dom dobiva novo podobo. Z izvedbo sanacije se bo zmanjala poraba energije ter izboljalo bivalne in delovne pogoje uporabnikov Doma na Vidmu. Z adaptacijo doma smo zaeli v zaetku mandata in sicer s prenovo sanita-rij, velike in male dvorane, obnovo atrija ter odprtjem galerije.

Energetska sanacija se je zaela leta 2012, ko je bila obnovljena kotlovnica, v kateri smo kotla na ekstra lahko kurilno olje nadomestili s tremi kotli na lesno biomaso, izvedena pa so bila tudi vsa druga potrebna sanacijska dela za obnovo kotlovnice. V lanskem letu smo vgradili nova okna in vrata. Objekt je dobil

tudi novo fasadno prevleko z 12 centimetri toplotne izolacije, zamenjana je tudi strena kritina, ki smo jo nadomestili z ognjevarni-mi strenimi paneli s toplotno izolacijo. Cilj celotne sanacije je bil zmanjati energetske izgube in s tem prihraniti pri strokih ener-getike, kar sledi tudi politiki trajnostnega, do narave prijaznejega razvoja.

Za projekt smo pridobili evropska sredstva v viini dobrih 820.000 evrov, kar predstavlja 78 odstotkov vrednosti celotnega projekta. Preostala sredstva, v viini dobrih 200 tiso evrov, pa so bila zagotovljena v obinskem proraunu. Del objekta je namenjen kultur-nim dejavnostim obine Ilirska Bistrica, del objekta pa obina eli vrniti dravi za pisarne dravnih organov. Pogovori e potekajo, in sicer z Upravno enoto, Centrom za socialno delo, ki je za takno reitev zelo zainteresi-ran, z Davnim uradom, Geodetsko upravo, interes pa je pokazala tudi kmetijsko sveto-valna sluba, ki prostore e uporablja. Pogo-vori z Ministrstvom za pravosodje, za umesti-tev Upravne enote v Dom na Vidmu, so v fazi usklajevanja sporazuma glede medsebojne-ga prenosa lastnitva dela objekta na dravo.

6REALIZIRANI CILJI


OBRTNE CONE

Obrtna cona v Ilirski Bistrici, ki se nahaja na JZ delu mesta, je namenjena predvsem storitveni in trgovski dejavnosti. Razdeljena je na 12 par-cel, ki so komunalno opremljene. Svoj resnini pomen bo dobila z dokonanjem izgradnje ob-voznice. Lei namre tik ob bodoi trasi, na ka-tero se bo preusmeril celotni tranzitni promet. Obina namerava z nizkimi cenami stimulirati investitorje, da bi se odloili za gradnjo na tem prostoru. Obina je v industrijski coni uredila komunalno infrastrukturo, kjer je z elektrino, vodovodno in kanalizacijsko napeljavo opre-mljeno 45.000 m veliko zemljie. Obrtna cona se nahaja na dobri prometni lokaciji, saj lei na kriiu evropske poti, ki povezuje J in Z Evropo (Reka-Trst) in je le 35 km oddaljena od avtocestne povezave Koper-Ljubljana, 10 km od hrvake avtocestne povezave in ob bodoi predvideni avtocestni povezavi Jelane-Po-stojna.

Industrijska cona PLAMA

Poleg obrtne cone v Ilirski Bistrici, je obina odkupila zemljie pri kompleksu Plama, kjer nartujemo izgradnjo nove cone ob e ob-stojeih proizvodnih objektih. S prostorskim nartom, nartujemo iritev obstojee cone PLAMA za priblino 40 hektarov.

PROMETNA UREDITEV OSNOVNE OLE DRAGOTINA KETTEJA IN ZDRAVSTVENEGA DOMA

Prometne zagate v okolici Osnovne ole Dra-gotina Ketteja so znane e vrsto let. Obinska uprava je v letu 2012 pripravila ve projektnih reitev prometa v okolici osnovne ole in zdra-vstvenega doma, s katerimi smo nameravali reiti teave na katere opozarjajo zaposleni v obeh ustanovah, stari in prometna policija. Predlog ureditve sem predlagal v proraunu za leto 2013, vendar ga je opozicija v Obin-skem svetu zavrnila z utemeljitvami, katere so bile same sebi namen, kot na primer: opozicija ne ve natanno koliko bo vrednost investicije, eprav je vrednost investicije vedno doloena v proraunu; upan eli izvajati investicijo brez soglasja DRSC, kar seveda ne dri, ker je ob-ina soglasje pridobila in podobno. Opozicija je mojim predlogom delno nasprotovala e v letu 2012, pozneje v 2013 in 2014 pa skoraj da ni bilo predloga, ki bi ga potrdili, kar kae na to, da so bili proti, samo zato, da so bili proti.Projekt varna pot v olo Dragotina Ketteja

predvideva nov uvoz za zdravstveni dom, lo-en od uvoza za osnovno olo. Za zdravstveni dom je nartovano parkirie na sedanji uvo-zni cesti, ki se po projektu predvidoma raziri. Za olske avtobuse, ki se sedaj gnetejo pred osnovno olo, je v projektu predvideno ob-raalie na parkiriu za Domom na Vidmu. Projekt predvideva tudi prenos sedanjega igri-a na zelenico proti osnovni oli, na sedanjem igriu pa avtobusno postajo. S to ureditvijo bi dosegli, da imajo olski avtobusi in reevalna vozila loeno pot. Projekt bi lahko izvedli v dveh letih.

UREDITEV STRUGE REKE BISTRICE IN SUCA

Ureditev struge reke Bistrice in Suca je Obi-na Ilirska Bistrica izvedla v sodelovanju s pod-jetjem Drava, ki ima koncesijo za urejanje vo-dotokov. Dela so potekala v letih 2012 in 2013.

STANOVANJSKA GRADNJA V KOSEZAH

Obina je v Kosezah komunalno opremila sta-novanjsko sosesko in s tem pridobila tirinajst parcel za individualno gradnjo. Pomembna je predvsem investicija v viini ve kot 300.000 evrov , ker obina ne priakuje dobika od prodaje. Vrednost zemljia je ocenjena tako, da zgolj pokrije stroke opremljanja in je zato precej nija od trnih cen primerljivih zazidlji-vih parcel.

Zastavl jeni c i l j i leta 2010 na podroju upravl janja in izvajanja lokalnih gospodarskih s lub

Zamenjati vodovodno napeljavo in pri tem nartovati sistem daljinskega

ogrevanja. Urediti loeno zbiranje odpadkov za

celotno mesto.

Real iz irani c i l j i na podroju upravl janja in izvajanja lokalnih gopodarskih s lub v mandatu 2011-2014

VODOVODNO OMREJE

Projekt oskrbe obale in Krasa z vodo je za obino Ilirska Bistrica pomemben predvsem z vidika obnove obstojeega vodovodnega sistema, s imer bi zmanjali izgube v sistemu in tako racionalizirali izkorianje vodnih virov ter same stroke upravljanja vodovodnega sistema. Regionalno gledano je glavni namen projekta zagotoviti varno in redno oskrbo s kvalitetno pitno vodo za priblino 126.837 pre-bivalcev, ki ivijo na obmoju devetih obin, partneric na projektu. S projektom bodo med seboj povezali kraki, ilirskobistriki in rianski vodovodni sistem in tri vodne vire; Brestovi-co, Bistrico in Riano. Z zmanjanjem izgub in racionalizacijo izkorianja vodnih virov v ilirskobistrikem vodovodnem sistemu bi lah-ko zagotavljali iz vodnega vira Bistrica, preko povezave na stino toko Rodik, 70 litrov vode na sekundo za potrebe Obale. Obina ima pridobljena gradbena dovoljenja za vse tri vo-dovodne sisteme (Ilirska Bistrica Jelane, Ilir-ska Bistrica Brkini, Ilirska Bistrica Zemon). Vrednost investicije za obino lirska Bistrica je priblino 10 milijonov evrov.

POKOPALIE ILIRSKA BISTRICA

Obina je v preteklem mandatu na pokopali-u v Trnovem uredila mrliko veico, dodatno smo uredili arne grobove in delno sanirali po-kopaliki zid. Celotna investicija je znaala ve kot 300.000 evrov.

KOMUNALNA ISTILNA NAPRAVA - SPREJEM FEKALNIH ODPLAK

Konno je reen problem sprejema komunal-nih fekalnih odplak na istilno napravo v Ilirski Bistrici in s tem odpravljeni izgovori za nedo-voljeno zlivanje odplak v kanalizacijske jake. Projekt je bil realiziran v dveh fazah v skupni vrednosti nekaj manj kot 400.000 evrov.

KMEKA TRNICA

Letos, v zaetku maja, je v Ilirski Bistrici zae-la obratovati tudi teko priakovana trnica. Ta se nahaja pri poslovnem centru Mikoza, na juni strani nekdanjega bazena v parku Nade

agar. Za samo ureditev trnega prostora so bila potrebna gradbena dela za pripravo plato-ja trnice, kamor smo napeljati tudi elektriko in vodo. Na priblino 500 kvadratnih metrov urejeni povrini smo postavili 4 premine hi-ice z 12 prodajnimi mesti, na katerih bodo lahko obanke in obani izbirali med pridel-ki in izdelki razlinih ponudnikov. Mona bo tudi postavitve dodatnih stojnic ali vozil za terensko prodajo. Urejena je tudi vodovodna napeljava s skupnim vodnjakom in ekolokim otokom za smeti. Obina Ilirska Bistrica je za ureditev trnice namenila iz prorauna nekaj ez 50.000 evrov, od tega je bilo iz sredstev programa Leader pridobljenih 17.730 evrov evropskega denarja.

Zastavl jeni c i l j i leta 2010 na podroju gradnje in vzdrevanja cest

Real iz irani c i l j i na podroju gradnje in vzdrevanja cest v mandatu 2011-2014

7REALIZIRANI CILJI

Nevarna kriia urediti v obliki kroi in s tem pridobiti vejo pretonost in preglednost prometa.

Preplastiti plonik v Vojkovem drevore-

du. Postopoma preplasti ceste v mestu in

pri tem upotevati monost daljinskega ogrevanja mesta, ter napeljave optine-

ga kabla do vsake hie. Ureditev kolesarskih poti, z namenom

prispevati k bolji prometni varnosti ko-lesarjev.

UREDITEV PROMETA V MESTU ILIRSKA BISTRICA

Glede ureditve prometa v mestu Ilirska Bistri-ca smo v mandatu 2011 2014, naredili velik korak naprej z izgradnjo kroia pri Matetu, kroia pri Spetiu in zaetkom gradnje ob-voznice. Prav projekt kroie pri Matetu pri katerem sta aktivno sodelovala podupan in

takratni minister za promet iz politino kon-kurenne stranke, je bil lep primer uspenega sodelovanja med razlinimi strankami. S tem primerom smo Socialni demokrati pokazali, da ni nujno, da so razlike v politinih pogledih ovira pri izvajanju obinskih projektov. Z izgra-dnjo kroia pri Matetu smo reili prometni vozel, ki je bil posebno pere v poletnih mese-cih in ob sobotah, ko se je bilo skoraj nemogo-e vkljuiti v promet na Gregorievi ulici.

Obina je priela z izgradnjo kroia pri Spe-tiu konec leta 2011, dve leti kasneje je bil pro-jekt zakljuen. Z ureditvijo kronega prometa na kriiu Bazovike ceste, Podgrajske ulice in Ulice Nikole Tesla, se je razbremenilo prej obremenjeno kriie omenjenih treh cest in se zagotovilo bolj pretoen promet po glavni cesti skozi mesto. Kroie obenem predsta-vlja prikljuek na bodoo obvoznico. Projekt je bil sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Investitor in naronik del je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Di-rekcija RS za ceste. Obina Ilirska Bistrica je pri projektu sodelovala kot partner ter ga tudi sofinancirala. Pogodbena vrednost investicije je znaala 1.018.133 evrov.

Konno podobo kroi smo zakljuili s hor-tikulturno ureditvijo sredinskih otokov obeh kroi. Sredinski otoka kroie pri Spetiu krasi mlinsko kolo. Ta simbolizira razvoj ob-ine Ilirska Bistrica, ki se je bogata z vodnimi viri razvijala ob tevilnih vodnih kolesih, ki so

poganjala vse od ag do mlinov.

IZGRADNJA OBVOZNICE

Projekt obvoznice v Ilirski Bistrici je eden naj-vejih investicijskih projektov v obini, v zad-njih 30 letih. Gre za 11,4 milijone vreden pro-jekt, ki bo preusmeril tranzitni promet skozi mesto Ilirska Bistrica na obvoznico. Razbre-

menjena obstojea glavna cesta skozi mesto, od Severjevih do Spetia, bo s preusmeritvijo pro-meta prekategorizirana v obin-sko cesto. To bo obini omogo-alo urejanje krii pri blagovnici in poleg pote, ki so na obinskih cestah obiajno manj zahtevna. Poleg tega, cesta v obinski lasti omogoa obini urejanje plo-nikov in parkiri bolj prijazno obanom, kot ob cesti po kateri poteka tudi mednarodni promet. Na obvoznico bodo preusmerje-na tudi vsa tranzitna teka vozila, ki trenutno predstavljajo najveje breme na glavni cesti skozi mes-to. Izgradnja obvoznice je ob

vstopu Hrvake v EU za mesto Ilirska Bistrica izrednega pomena, ker obstaja monost, da se tovorni promet iz prehoda Starod preusme-ri na Jelane in s tem skozi mesto, kar bi pome-nilo prometni infarkt v srediu mesta. Drugi pozitivni uinki preusmeritve tranzicijskega prometa so, zagotovitev veje varnosti za vse udeleence v prometu, veja pretonost pro-meta skozi mesto pa bo prispevala k zmanj-anju emisij izpunih plinov in k zmanjanju hrupa, ki ga povzroa promet.

Izgradnja je predvidena v dveh fazah. Prva faza, ki je e konana, je obsegala gradnjo kroia pri Spetiu, most ez Jasensko Pilo in ureditev treh cestnih prikljukov. Trenutno je v teku izgradnja druge faze obvoznice. Potreb-no bo zgraditi cesto v dolini nekaj ve kot 2 kilometra, skupaj z vsemi premostitvenimi in podpornimi objekti ter ostalo potrebno infra-strukturo. Trasa obvoznice je zartana vzpo-

redno z elezniko progo Ljubljana Reka, po ulici Nikole Tesla, od eleznikega nadvoza pri Topolcu do kroia pri Spetiu. Dela na ce-lotni obvoznici naj bi se predvidoma zakljuila konec leta 2015.

PROMETNA UREDITEV PARKIRIA ZA POTO

Z ureditvijo parkiria za poto v Ilirski Bistri-ci smo zagotovili dodatnih 45 parkirnih mest. Poleg ureditve samega parkiria je bilo pot-rebno zgraditi podporni zid, v sklopu ureditve pa je bila izvedena tudi meteorna kanalizacija in javna razsvetljava.

PREPLASTITEV PLONIKOV IN IZGRADNJA AVTOBUSNIH POSTAJALI

Z ureditvijo plonika v Vojkovem drevoredu smo po ve kot osmih letih sanirali nemogo-e stanje, ki je poleg bive tovarne TOK, nas-talo ob vsakem deevju. Peci so imeli na iz-biro ali gaziti po luah, kjer naj bi bil plonik ali po blatni zelenici prestopiti na cestie. V obinskem proraunu je bilo za leto 2013 za-gotovljenih 50.000 evrov za urejanje plonikov in avtobusnih postajali. Za obdobje med le-toma 2014 in 2016 je v obinskem proraunu predvidenih 101.000 evrov. e v lanskem letu smo zaeli z obnovo dela plonika in prehoda za pece v Gregorievi ulici. Tam je urejena tudi avtobusna postaja, ki omogoa olar-jem, da poakajo na avtobus zaiteni pred dejem. Konana je tudi ureditev plonika v Tomievi ulici, v Kneaku pa je urejena nova avtobusna postaja in kroie. V septembru predvidevamo nadaljevanje obnove plonika v Gregorievi ulici.



8REALIZIRANI CILJI


ROZMANOVA ULICA IN ULICA IV. ARMIJE

Rekonstrukcijska dela Rozmanove ulice in Uli-ce IV. Armije v Ilirski Bistrici so se zaela v mar-cu 2011, zakljuena pa so bila v prvi polovici julija 2011. Ulici, ki ju na poti v olo uporabljajo tudi dijaki bistrike gimnazije in osnovnoolci, sta postali z rekonstrukcijo varneji. Z investicijskimi deli smo na novo uredili eno-smerni krak in zgornji del Rozmanove ulice od nekdanje policijske postaje do mostika pri O Antona nideria ter Ulico IV. Armije. V okvi-ru gradbenih del smo obnovili e vodovodno

omreje, meteorno in fekalno kanalizacijo ter poloili vode za kabelsko in telekomunikacij-sko omreje. Cestie smo preplastili z novo asfaltno prevleko, uredili robnike in plonike

ter obnovili javno razsvetljavo. Na novo smo uredili tudi podporne zidove in obstojea par-kiria. V Ulici IV. Armije so poleg obstojeega vodovoda poloili tudi veje vodovodne cevi, ki bodo sluile kot transportni vod za projekt oskrbe Obale in Krasa s pitno vodo. Vrednost rekonstrukcijskih del je znaala 955 000 evrov, projekt pa je bil izveden v nekoliko manjem obsegu od prvotno nartovanih del. Prvotni projekt je namre predvideval tudi ureditev odseka Rozmanove ulice do prikljuka s Pod-grajsko cesto in junega kraka v smeri cen-tra Mikoza, dodatno pa je bil urejen odsek Rozmanove ulice do mostika, ki prvotno ni bil v nartu.

Zastavl jeni c i l j i leta 2010 na podroju olstva, otrokega varstva, porta in rekreaci je ter kulture

Na prostoru vrtca Joefe Maslo zgradi nov vrtec in urediti pripravo hrane in je-dilnico za oba objekta osnovno olo in vrtec.

Zgraditi novo telovadnico za osnovno olo Dragotina Ketteja. S tem bomo pokrili potrebe osnovne ole, poleg tega bodo imela portna drutva v Ilirski Bi-strici na razpolago dodatne prostore za

svoje dejavnosti. Urediti varne poti v obe osnovni oli iz

vseh smeri prihoda v olo. Urediti portne objekte v parku Nade

agar. V dogovoru z mladimi, ki uporabljajo

prostor v bazenu, urediti poligon za ro-lkanje tako, da bo zagotavljal njihovo varnost.

Urediti igrie za otroke do pet let sta-rosti na prostoru bive tovarne TOK in med potokoma Suec in reko Bistrico.

Urediti lastnitvo portnega parka poleg vojanic v Trnovem in pripraviti prostor-ski nart, s katerim bomo uredili dodat-no igrie za nogomet, atletsko stezo, igrie za tenis, koarko in rokomet .

Real iz irani c i l j i na podroju olstva, otrokega varstva, porta in rekreaci je ter kulture v mandatu 2011-2014

VRTEC ILIRSKA BISTRICA - JOEFE MASLO

V januarju je podjetje Tipo investicijske grad-nje, d.o.o. iz Ljubljane, prielo z gradnjo prve in druge faze Centralnega vrtca Ilirska Bistrica. Gradnja po posameznih fazah sicer temelji na zasnovi objekta, ki je razdeljen na tri sklope. Vsak izmed njih bo imel svoj vhod in osrednji prostor, igralnice, umivalnice, garderobe, sanitarije za osebje in shrambe. Investicij-ska vrednost prve in druge faze vrtca znaa dobrih 1,7 milijona evrov. Projekt sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regi-onalni razvoj, iz katerega smo uspeli prido-biti sredstva v viini slabih 1,3 milijone evrov. Preostali del, v viini dobrih 445.000 evrov, je zagotovljenih v obinskem proraunu. Prva in druga faza projekta bosta dokonani ob koncu letonjega leta, celoten projekt pa mora biti, v skladu z iztekajoo se evropsko finanno per-spektivo, realiziran do konca leta 2015.

O DRAGOTINA KETTEJA

Energetsko sanacijo osnovne ole Dragotina Ketteje smo izvajali od leta 2012 in je bila za-kljuena v letonjem letu. e v letu 2012 smo, v okviru projekta vicarskega sklada, obnovili kotlovnico ole, v kateri smo zamenjali kotel na kurilno olje in ga nadomestili s kotlom na lesno biomaso. Soasno so bila izvedena tudi druga potrebna obnovitvena dela v kotlovnici. V 2013 je potekala e energetska sanacija ovo-ja zgradbe, pri kateri se je izoliralo fasado in streho objekta. Zamenjano je bilo tudi 21 oken v prvem in drugem nadstropju, izvedenih pa je bilo tudi nekaj drugih nujnih sanacijskih del. Obina Ilirska Bistrica je za energetsko sana-cijo osnovne ole Dragotina Ketteja pridobila

sredstva iz Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdob-je 20072013, este razvojne prioritete Trajno-stna raba energije, prve prednostne usmeritve Energetska sanacija javnih stavb, ki ga je ob-javilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor.

BAZEN, POLIGON ZA ROLKANJE

Bazen v portnem parku Nade agar je bil v estdesetih letih prejnjega stoletja ponos mesta in obine Ilirska Bistrica. Bil je med prvimi, po 2. svetovni vojni, zgrajenimi ba-zeni v takratni Jugoslaviji. S pomojo lokalne skupnosti ga je zgradila Jugoslovanska ljudska armada. Zavedati se moramo, eprav se to danes zelo udno slii, da so bili v tistem ob-dobju osebni avtomobili velika redkost in to, kar je danes povsem obiajno, da se usedemo v avto in odpeljemo na morje, je bila utopija. V taknih razmerah je bilo kopanje v bazenu ve-lik privilegiji, eprav danes taken bazen ne bi smel obratovati. Z zvievanjem ivljenjskega

standarda je postajal bazen ved-no maj zanimiv, dokler ni postal nevarna odpadna jama. S starani nekaterih obanov so se pojavlja-le zahteve po tem, da bi obina bazen obnovila. Glede na predvi-den naina ienja vode je jasno, da obnova ni prila v potev. Edi-na monost za sanacijo bazena bi bila ruitev betonskega ovoja in izgradnja popolnoma novega po-kritega bazenskega kompleksa, kar bi pomenilo nekaj milijonov evrov veliko investicijo in niko-li rentabilno delovanje. Letno obratovanje olimpijskega bazena stane ve kot 150.000 evrov. Na

osnovi ugotovljenih dejstev sem se odloil za zasutje jame, ki je neko predstavljala bazen. Poligon za rolkanje, ki so si ga fantje postavi-li v bazenu, pa smo prestavili na nekdanji rob bazena. Vendar s tem bistrike sanje o ponov-nem odprtju bazena niso odpisane. V Prostor-skem nartu obine, ki je v zakljuni fazi, smo predvideli tri mone lokacije: na sedanjem prostoru v parku, ob jezeru Mola in na Svia-kih, seveda pa je sedaj odloitev v rokah po-tencialnega investitorja, ki mora v tem projek-tu prepoznati ekonomski interes. Poleg tega smo s strani obinske uprave in Krajevne skup-nosti Ilirska Bistrica, glede na finanne zmo-nosti obine, predlagali ureditev sedanjega prostora bazena v obliki fontane, ki bi skupaj s istilnimi napravami omogoala kopanje za otroke do desetega leta starosti, vendar je opozicija z veino v obinskem svetu, taken predlog posmehljivo zavrnila, z obrazloitvijo, da ofotalnikov v obdobju krize ne bomo delali. To ne pomeni, da tega projekta v nas-lednjem mandatu ni mogoe realizirati.

9REALIZIRANI CILJI

UREJANJE VODOTOKOV

V januarju in februarju 2014 je obino Ilirska Bistrica prizadela naravna nesrea v obliki

ledoloma in poplav. Zaradi monega deev-ja je reka Reka poplavila naselja v Podgori in del mesta Ilirska Bistrica, pozneje pa je obilno deevje zahtevalo svoj davek tudi v Kneaku, Bau in Koritnicah. V obeh primerih je priza-detim obanom pomagala civilna zaita ob

veliki podpori prostovoljnih gasilcev. eprav so interventni ukrepi ob naravni nesrei reili veliko premoenja, je postalo jasno, da po-dobne vremenske pojave lahko priakujemo tudi v bodoe, zato je obina Ilirska Bistrica pristopila k preventivnim ukrepom, s kateri-mi elimo zagotoviti varnost obanov ob bo-doih podobnih nesreah. V ta namen, smo v okviru interventnih ukrepov, na predlog domainov izkopali prekop med Kneakom in Zagorjem, s katerim smo trajno prepreili poplavljanje Kneaka in Baa. Podoben pre-kop so na istem mestu poskusi domaini iz-kopati e pred ve kot 100 leti, ko je vas Ba doletela e huja poplava, vendar jim takrat to ni uspelo.

BLAGAJNIKO POSLOVANJE

Z oktobrom 2013 je obina Ilirska Bistrica omogoila vsem svojim upokojencem pla-evanje polonic brez provizije. Upokojenci lahko plaujejo brez provizije polonice za elektrino energijo, komunalne storitve in najemnino za stanovanje. Polonice brez provizije se lahko plauje na blagajni Hra-nilnica Vipava, ki je s strani obine Ilirska Bistrica pooblaena za opravljanje storitev mestne blagajne.

OBNOVA IN VZDREVANJE SPOMENIKOV

Obina Ilirska Bistrica je, na podlagi Javnega razpisa za zbiranje predlogov za sofinancira-nje obnove in vzdrevanja spomenikov v ob-ini Ilirska Bistrica: V letu 2011 dodelila Krajevni skup-nosti Starod 2.767 evrov za obnovo fasade na cerkvi Sv. Pavla na pokopaliu na Staro-du, Krajevni skupnosti Koseze 1.500 evrov za ureditev odvodnjavanja in izsuitev temeljev cerkve Sv. Roka na Mali Bukovici, Krajev-ni skupnosti Zabie 2.782 evrov za obnovo vake kapelice v Podgrajah, upniji Hruica 6.397 evrov za obnovo zvonika upnijske cerkve Sv. Krizogona v Hruici, upniji Suhor-je 4.172 evrov za ureditev drenae in ojaitev temeljev cerkve Sv. Antona Ostrono Brdo, Krajevni skupnosti Novokraine 3.060 evrov za obnovitvena in vzdrevalna dela na spo-meniku NOB v Novokrainah, Krajevni skup-nosti Dolnji Zemon 2.500 evrov za menjavo stropa v cerkvi Sv. Jerneja na Gornjem Zemo-nu ter Krajevni skupnosti Kneak 4.172 evrov za obnovo NOB spomenika v Koritnicah. V letu 2012 je Obina Ilirska Bistri-ca dodelila Krajevni skupnosti Novokraine 3.162 evrov za obnovitvena in vzdrevalna dela na spomeniku padlim in izgnanim va-anom v vasi Suak, upniji Kneak 12.379 evrov za obnovo strehe na cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kneaku, upniji Suhorje 2.651 evrov za obnovo strehe nad prezbiterijem cerkve sv. Antona na Ostronem Brdu ter Drutvu za krajevno zgodovino in kulturo Ilir-ska Bistrica 216 evrov za obnovo spominske ploe slikarju Francetu Pavlovcu na elezni-ki postaji v Ilirski Bistrici. V letu 2013 je bilo Krajevni skupnosti Podgrad dodeljenih 8.407 evrov za obnovo strehe cerkve sv. Roka v Raicah ter upniji Pregarje 13.511evrov za obnovo dveh stran-skih oltarjev cerkve Sv. Lovrenca na Pregar-jah. Tako je Obina Ilirska Bistrica v zgoraj na-vedenih letih dodelila skupno 67.678 evrov sredstev za obnovo in vzdrevanje (preteno sakralnih) spomenikov.

GASILSTVO V OBINI ILIRSKA BISTRICA

V obdobju 2011 do 2013 smo investirali v de-lovanje in nakup opreme za gasilska drutva ve kot milijon evrov. Investicije so bile izve-dene v skladu s strategijo razvoja gasilstva za nakup zaitne opreme in gasilskih vozil. Po-memben dogodek v delovanju PGD-jev in ga-silske zveze je bil prehod poklicnega jedra iz Gasilske zveze Ilirska Bistrica pod poveljstvo PGD Ilirska Bistrica, s imer je bila zagotovlje-na optimalna izkorienost poklicnega jedra in poenoten nain poveljevanja z ostalimi ga-silskimi zvezami v dravi. Kako pomembna je dobra oprema prostovoljnih gasilskih dru-tev, se je pokazalo ob prometnih in naravnih nesreah, kot so poari, poplave, ledolom in orkanska burja, ob katerih so gasilci nudili nesebino in kakovostno pomo prizadetim obanom, za kar smo jim vsi skupaj dolni rei HVALA.

POSTAVITEV TURISTINO-INFORMACIJSKIH TABEL

Projekt predvideva postavitev turistino in-formacijskih tabel na petnajst turistino zani-mivih tokah v obini ter est zbirnih tabel na najbolj obiskanih turistinih tokah, ki bodo ponujale podatke o vseh ostalih posaminih tablah. Gre za turistino informativni projekt, ki ga obina izvaja v sodelovanju z Drutvom za razvoj podeelja med Snenikom in Nano-som.Namen projekta, vrednega 28.412 evrov, je obiskovalcem predstaviti kulturno in naravno dediino kraja ter dosei boljo seznanje-nost s turistino ponudbo obine s pomojo multimedijske podpore postavljenim tablam. Sistem informacij bo vzpostavljen na sple-tnem portalu obine, do katerega bodo obi-skovalci dostopali z mobilnim telefonom in preprosto aplikacijo preko tako imenovane QR kode (QR je okrajava za Quick Respon-se, prevedeno hiter odziv) in takoj prejeli podatke o znamenitostih turistine toke, na kateri se nahajajo. Projekt bo predvidoma za-kljuen do konca letonjega leta.

POMO BREZDOMNIM OBANOM

Projekt Zavetie za brezdomce Pod Dra-go je v sodelovanju z obino Ilirska Bistrica pripravil in izvedel Center za socialno delo Ilirska Bistrica. Center je v enem od stanovanj na Kosovelovi 18, ki ga je obina odstopila v brezplano uporabo, uredilo stanovanjsko enoto z osmimi leii za brezdomne ob-ane iz obine Ilirska Bistrica. Svoja vrata je zavetie odprlo novembra 2013 in je e prvo zimo nudilo zavetje estim brezdomnim ose-bam. Projekt sledi temeljnim ciljem socialne politike Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013 2020 iz katerega izhaja, da je tudi lokalna skupnost ena od pomembnih akterjev razvoja socialne politike za zmanjevanje revine in socialne izkljuenosti.

Ostal i izvedeni projekti v obini I l i rska Bistr ica v mandatu 2011-2014

10

REALIZIRANI CILJI

SUBVENCIONIRANI PREVOZ IZ PODEELJA V MESTO

Glede na potrebe in povpraevanje obanov in obank je z mesecem aprilom 2011 zaivel program Subvencionirani prevozi po obini Ilirska Bistrica. Na podlagi sprejetega prorau-na Obine Ilirska Bistrica je Center za socialno delo za kraji delovni as zaposlil voznika ter sklenil pogodbo za izvedbo storitev posebnih linijskih prevozov za upravience programa po Obini Ilirska Bistrica.

Na podlagi omenjenega programa so prevozi zagotovljeni iz vseh vasi nae obine po dolo-enih dnevih v Ilirsko Bistrico in nazaj.

Ob etrtkih naim obanom zagotavljamo prevoz po Obini ali tudi izven Obine na pod-lagi predhodnega dogovora z delavko Centra za socialno delo. Cena prevoza po mestu Ilir-ska Bistrica znaa 2,50 evrov (ne glede na pre-voeno tevilo kilometrov), cena za prevoza izven Obine pa znaa 0,18 evrov za prevoeni kilometer. Ponujena monost prevoza ob e-trtkih zagotavlja obanom in obanom obliko

sigurnosti in mobilnosti, da lahko opravijo svo-je zasebne opravke.

Uspenost programa lahko ocenimo zlasti na podlagi prejetih pohval naih obanov in nji-hovih svojcev, beleimo pa tudi konstantnost pri nakupu vozovnic kot dnevnih voznik kart. Pri izvajanju programa je izredno pomembna prilagodljivost programa, saj voznik kombija uporabnike prevzame na vhodnih vratih nji-hovega doma ter jih pripelje nazaj. S progra-mom smo najbolj ranljivim skupinam obanov omogoili najprej monost prihajanja v Ilirsko Bistrico ter jim s tem zagotovili vejo samo-stojnost, starejim ter invalidom pa smo tako omogoili tudi pogoje za bolje druenje, kar je bistvenega pomena za kvaliteto njihovega ivljenja v tretjem ivljenjskem obdobju.

ETNOLOKA ZBIRKA BRKINSKIH KOROMATOV V PODGRADU

Brkinski koromati so edinstvena etnoloka kulturna dediina v naseljih na obmoju Brki-nov, ki jo je potrebno ohraniti za prihodnje ro-

dove. Za ohranitev te raznolikosti in pestrosti med koromatskimi maskami je potrebno zbrati, prikazati, zabeleiti ter ohraniti pisno in slikovno dokumentacijo na enem mestu.

V Brkinih, domovini koromatov, so v ta na-men, v prostorih v lasti obine, uredili etno-loko zbirko Brkinskih koromatov. Prva faza projekta je, ki obsegala ureditev potrebnih prostorov, je bila izvedena v letu 2012. V pro-storu, namenjenemu postavitvi etnoloke zbirke, so uredili elektrine in vodovodne in-talacije, ogrevanje, omete in tlake. V drugi fazi projekta, ki je bila zakljuena konec leta 2013, so uredili e postavitev prodajnega pul-ta, multimedijske opreme, vitrin in galerijske opreme za razstavo slikovnega gradiva in ek-sponatov. Finanna sredstva v viini 28.965 evrov, to je 85 odstotkov vrednosti celotnega projekta, smo pridobili iz programa LEADER. Poleg ohranjanja etnoloke dediine, s kate-ro se vea prepoznavnost obine, je dodana vrednost projekta tudi vzpostavitev nove turi-stine toke ter revitalizacija vasi in vkljuitev lokalnega prebivalstva v aktivnosti.

Ostal i izvedeni projekti v obini I l i rska Bistr ica v mandatu 2011-2014

KRAJEVNE SKUPNOSTI

Program dela, v mandatnem obdobju 2011 2014, smo Socialni demokrati zastavili na podlagi potreb, ki so se pokazale pri razgovo-rih s predstavniki krajevnih skupnosti. Upo-tevali smo, da ivljenje na vasi temelji na soitju ljudi, ki je v mestu prisotno v druga-ni obliki. Strinjali smo se, da je na podeelju nujno potrebno spodbujati kulturne dejavno-sti in gradnjo vakih domov, ki predstavljajo center kulturne in drubene dejavnosti v va-seh.

Skupen problem skoraj v vseh krajevnih sku-pnostih pred zaetkom mandata je bila ne-

urejena kanalizacija. Vodovodno omreje je bilo v vejem delu obine v zelo slabem sta-nju. Izjema so le vasi, ki se oskrbujejo z vodo preko lastnih vodnih omreji. V na program smo uvrstili tudi, za nas zelo pomembno toko, ureditev varnih poti v ole, saj veina olskih poti v obini ni bila varnih in so pred-stavljale vsakodnevno nevarnost na cesti za nae najmlaje.

Ena od velikih potreb, ki se je kazala, je bila ureditev dostopa do irokopasovnega inter-neta. Vejemu delu obine dostop ni bil omo-goen, kar je v dananji informacijski drubi

nuja, tako za poslovno dejavnost, kot osebno rabo.

Kot najbolj peree probleme, ki so bili skupni za vse krajevne skupnosti in smo jih oprede-lili v ciljih za mandatno obdobje 2011 - 2014, smo ocenili na podroju: urejanja prostora, upravljanja in izvajanja lokalnih gospo-

darskih slub, gradnje in vzdrevanje cest in olstvo, otroko varstvo ter port in re-

kreacija.

Ocenjeno stanje v letu 2010 in real iz irani c i l j i v mandatu 2011-2014

Zastavl jeni c i l j i leta 2010 na podroju urejanja prostora

Posodobitev javne razsvetljave v skladu z evropskimi standardi


ZAMENJAVA SVETIL JAVNE RAZSVETLJAVE

Javno razsvetljavo smo v obini Ilirska Bistrica zaeli obnavljati v letu 2013. Predpogoj za ure-ditev javne razsvetljave v skladu z evropskimi standardi je bilo sprejetje Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne slu-be dobave, postavitve, vzdrevanja in izvaja-nja javne razsvetljave v obini Ilirska Bistrica, ki je bil sprejet e leto prej. Obinska uprava je elela s podelitvijo koncesije zmanjati sve-

tlobno onesnaevanje okolja, predvsem pa porabo elektrine energije v obini.Stara javna razsvetljava je bila stareja od 40 let in ni ustreza sodobnim standardom in zahtevam. Poraba na prebivalca je znaala ve kot 100 kWh in je bila dvakrat veja, kot pred-pisuje uredba, to je 44,5 kWh na prebivalca. Stroek za elektrino energijo, ki smo ga na-menili iz obinskega prorauna je v letu 2012 znaal kar dobrih 260.000 evrov. Z novo javno razsvetljavo priakujemo prihranke do 40 od-stotkov prvotne porabe. Na letni ravni naj bi z menjavo svetilk prihranili 120.000 evrov.

Koncesionar je tekom obnove zamenjal 2050 starih svetil z novimi energetsko varnimi sve-tili. Pri menjavi so svetila zamenjali s tirimi razlinimi tipi svetil, odvisno od potreb, ki so se pokazale na terenu. Poleg svetil so zame-njali tudi drogove, tako da ustrezajo standar-dom, obnovili in optimizirali pa so tudi 109 priigali in merilnih mest javne razsvetljave, tako da bo lahko delovala najbolj optimalno. Konna vrednost investicije v posodobitev ja ne razsvetljave je znaala 1.200.000 evrov.


11

REALIZIRANI CILJI


Urediti kanalizacijo v skladu z evropski-mi standardi.

Urediti vodovodni sistem. Omogoiti vsem obanom dostop do i-

rokopasovnega interneta. Urediti loeno zbiranje odpadkov. Spodbujati gradnjo vakih domov. Urediti hidrantno omreje tako, da bo

zagotovljena poarna varnost obanov.


KANALIZACIJA I. FAZA, ISTIL-NA NAPRAVA IN VARNA POT V OLO PODGRAD

Kanalizacija - I. faza in istilna naprava

Sistem zbiranja, odvajanja in ienja odpa-dnih voda v naselju Podgrad je bil izgrajen v letonjem letu in bo zagotavljal zmanjeva-nje emisij v vode iz komunalnih virov onesna-evanja, s imer bo zaiten vodni vir Riana, kateri z vodo oskrbuje celotno obmoje Slo-venske Istre. V sklopu projekta izgradnje prve faze sistema zbiranja in odvajanja ter ienja odpadnih voda v naselju Podgrad je bila zgra-jena istilna naprava s kapaciteto 900 PE, kar zadostuje za ienje odpadnih vod celotne-ga naselja, loeno kanalizacijsko omreje, ki obsega fekalno kanalizacijo v dolini dob-ra 2,6 kilometra in meteorna kanalizacija v strnjenem delu naselja v dolini 383 metrov. V prvi fazi je za prikljuitev na kanalizacijsko omreje pripravljenih 46 hinih prikljukov v junem delu naselja Podgrad, to je na obmo-ju glavne ceste in na juno leeih ulicah.

Konna vrednost celotnega projekta je zna-ala dobrih 1,4 milijone evrov. Za projekt je obina pridobila denar iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih po-tencialov za obdobje 2007-2013 razvojne pri-oritete Razvoj regij; prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi.Sofinancira-ni so bili upravieni stroki v viini 85 odstot-kov upravienih strokov celotne investicije, preostala sredstva pa so bila zagotovljena v obinskem proraunu.

Varna pot v olo Podgrad

V naselju Podgrad so morali osnovnoolci leta, vsako dnevno v olo po zelo prometni cesti, ki vodi skozi naselje in je predstavljala veliko nevarnost za najmlaje v prometu. e posebej nevaren je bil prehod ez prometno cesto Pasjak - Kozina za otroke, ki so se v olo vsako jutro odpravljali iz smeri blokovskega naselja, kjer prebiva skoraj tretjina vseh pre-bivalcev v naselju.

V aprilu je Direkcija republike Slovenije za ceste, konala z investicijskimi deli na trasi ceste Podgrad Obrov, s katerimi se zagota-vlja vejo varnost vsem udeleencem v pro-metu e posebej otrokom, ki vsakodnevno po tej cesti odhajajo v olo. Projekt Preplasti-tev ceste Podgrad Obrov je potekal soa-sno s projektom izgradnje prve faze sistema zbiranja in odvajanja ter ienja odpadnih voda v naselju Podgrad, ki ga je vodila Obi-na Ilirska Bistrica. Investitor in naronik del je bilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste. Obina Ilirska Bistrica je pri projektu sodelovala kot partner ter ga delno sofinancirala. Pogodbena vrednost in-vesticije je znaala 772.540 evrov. Po spora-

zumu o sofinanciranju Direkcija RS za ceste financira priblino 539.754 evrov, kar znaa 57 odstotkov vrednosti investicije, obina Ilirska Bistrica pa preostanek v viini 232.786 evrov, kar predstavlja 43 odstotkov vrednosti celot-ne investicije.

Gradbena dela so poleg same preplastitve in delne sanacije spodnjega ustroja ceste v dol-ini 960 metrov in v irini 7 metrov, obsegala izvedbo plonikov, na levi strani v dolini 126 metrov in na desni strani ceste v dolini 810 metrov. Uredilo se je tudi cesto in plonik proti osnovni oli Rudolfa Ukovia. Na obmo-ju celotne trase glavne ceste in ceste proti oli so uredili tudi cestno razsvetljavo in iz-vedli vse potrebne talne in vertikalne prome-tne signalizacije ter postavili nove varovalne ograje.

V zadnjih treh proraunskih letih je bilo v na-selju Podgrad izpeljanih za dobra 2 milijona evrov investicij.

KANALIZACIJA IN N KNEAK I. FAZA

Prva faza kanalizacije in istilne naprave Kneak obsega izgradnjo loenega kanali-zacijskega omreja naselju Kneak. V sklopu investicije je bila zgrajena istilna naprava kapacitete 600 PE in loeno kanalizacijskego omreje s 3.808 metri fekalne kanalizacije in 432 metri meteorne kanalizacije. Z izgradno kanalizacijskega sistema so tako v omre-je povezane vasi Ba, Kneak in embije. Celotna vrednost projekta znaa 1.413.574 evrov. Za projekt je obina pridobila denar iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v viini 1.096.621 evrov, preostali znesek je bil zagotovljen v obinskem pror.

KANALIZACIJA IN N HRUICA

Kanalizacijski sistem in komunalno istilno napravo za obmoje naselja Hruica je bila zagrajena za zagotovitev ustreznega sis-tema zbiranja in ienja odpadnih komu-nalnih vod preko loenega kanalizacijskega omreja. V sklopu investicije je bilo zgrajeno 2.971 metrov sekundarnega kanalizacijskega omreja, 1.275 metrov meteorne kanalizacije ter komunalna istilna naprava velikostne-ga 460 PE. Celotna vrednost projekta znaa

683.053 evrov. Veji del finannih sredstev je obina pridobila iz Evropskega sklada za regi-onalni razvoj, v viini 580.595 evrov, preostali del zneska za investicijo je bil zagotovljen v proraunu obine.

OSKRBA S PITNO VODO OBALE IN KRASA

Obina Ilirska Bistrica je ena izmed devetih obin, partneric regijskega projekta oskrbe Obale in Krasa s pitno vodo. Vrednost inve-sticije je ocenjena na 48 milijonov evrov(v Obini Il.Bistrica priblino 10 mio evrov), pri emer so obine raunale na nepovratna finanna sredstva iz kohezijskega sklada v viini 70 odstotkov vrednosti investicije. Za-etek projekta je bil nartovan v letu 2014, vendar je svoje obveznosti v roku izpolnila le obina Ilirska Bistrica s tem, ko smo pridobili potrebna gradbena dovoljenja za primarne in sekundarne vodovode na naem prostoru.

Za Obino Ilirska Bistrica je projekt pomem-ben z vidika obnove obstojeega vodovodne-ga sistema s imer bi zmanjali izgube v siste-mu in tako racionalizirali izkorianje vodnih virov ter same stroke upravljanja vodovo-dnega sistema. Ilirsko Bistriki vodovodni sis-tem je sestavljen iz ve vodovodov, ki so bili grajeni v razlinih obdobjih. Nekateri so stari e ve kot petdeset let. Vodovodi so dotrajani ter marsi kje tudi neustrezno dimenzionirani. Regionalno gledano ima projekt iri pomen. Med seboj bi povezal tri vodovodne sisteme (kraki, Ilirskobistriki in rianski) in tri vodne vire (Brestovico, Bistrico in Riano). Z zman-anjem izgub in racionalizacijo izkorianja vodnih virov, v ilirskobistrikem vodovodnem sistemu, bi lahko zagotavljali iz vodnega vira Bistrica, preko povezave na stino toko Ro-dik, 70 litrov na sekundo, vode za potrebe Obale .

Glavni namen regijskega projekta je zagoto-viti varno in redno oskrbo s kvalitetno pitno vodo, za priblino 126.837 prebivalcev, ki i-vijo na obmoju devetih obin, partneric na projektu. S podpisom aneksa k osnovni po-godbi med Ministrstvom za okolje in prostor in obinami smo se podpisniki zavezali, da se projekt nadaljuje in da z gradnjo prinemo v letu 2016.

12

REALIZIRANI CILJI

VAKI DOM JASEN

Vaki dom Jasen za vaane Jasena predsta-vljal veliko pridobitev, ki so jo teko akali vse od ustanovitve krajevne skupnosti Jasen. Va-ani so s postavitvijo vakega doma pridobili dragocen prostor, ki predstavlja center kul-turne in drubene dejavnosti v vasi. Temeljni kamen za objekt je bil poloen e leta 1999, vendar so z izgradnjo doma zaeli ele v letu 2008, ko so krajani prieli s pripravljalnim deli na objektu. Intenzivna izgradnja objek-ta je potekala v letih 2011 in 2012. Objekt je zgrajen v dveh etaah in obsega skupno 300 m2 uporabnih povrin. Za izgradnjo objekta je bilo potrebno zbrati potrebna finanna sredstva, ki smo jih uspeli pridobiti od Agen-cije za kmetijske trge in razvoj podeelja, ki je sredstva v viini 75.000 evrov, pridobila iz sredstev Evropskega sklada za razvoj. Vred-nost investicije s spremljajoimi storitvami pri gradnji znaa 109.203 evrov in veliko pro-stovoljnega dela.

VAKI DOM VELIKA BUKOVICA

Zamisel za izgradnjo vakega doma Velika Bukovica se je porodila v letu 2008, ko so kra-jani pridobili vraila od javno telekomunika-cijskega omreja. Dogovorili so se, da bodo denar namenili za izgradnjo vakega doma, ki bo namenjen predvsem zbiranju in druenju krajanov ob razlinih prilonostih. Nov vaki dom, ki stoji ob portnem igriu, je svoja vrata odprl v oktobru 2012. Dom je zgrajen v dveh etaah. V pritliju je venamenska dvorana s kuhinjo, sanitarijami in skladiem. V zgornjem nadstropju pa so uredili sobo za sestanke in prostor za arhiv.

Vaani so s pomojo obine Ilirska Bistrica in evropskimi sredstvi zbrali za gradnjo doma ve kot 100.000 evrov. S pomojo obine pa so pridobili e 54.000 evrov iz evropskega kmetijskega sklada. Na pomo so priskoili tudi sponzorji s svojimi prispevki. Dela v vred-

nosti 28.000 evrov so krajani opravili sami.

VAKI DOM IN TELOVADNICA KS PREGARJE

Projekt sanacije je zajemal rekonstrukcijo stavbe v pritliju, prvem nadstropju in man-sardi. Finanna sredstva za izvedbo nalobe so bila zagotovljena, v viini 231.862 evrov proraunskih sredstev, del sredstev, v viini 219.467 evrov, pa je obina pridobila iz Pro-grama razvoja podeelja 2007 2013.

V obnovljenem pritliju je venamenski pros-tor, dve slailnici, sanitarije, pisarna krajevne skupnosti Pregarje, ajna kuhinja, dva po-mona prostora ter hodnik in stopnie. V prvem nadstropju se nahaja nova sejna soba, pisarna, ajna kuhinja in dva dodatna prosto-ra. Mansarda je namenjena tehninemu pro-

storu z elektrino in drugo intalacijo. Videz objekta, vhod in zunanji gabariti objekta se niso spreminjali. Dom se po novem ogreva s kotlom na lesno biomaso. Z obnovo objekta in vgradnjo primernega stavbnega pohitva pa so izboljali tudi energetsko uinkovitost objekta.

Vaki dom Pregarje so leta 1948 zgradili va-ani z lastnimi sredstvi in delom. Vsa leta je sluil drutvenim namenom in s svojo vsebi-no predstavljal druabno in kulturno sredie kraja Pregarje. V domu so prirejali kulturne, turistine in portne prireditve, plese in kino predstave. V njem sta bila zdravstvena am-bulanta in trgovina. Z rekonstrukcijo objekta se je ohranila tradicionalna celostna podoba naselja, ki je zaiteno kot naselbinska kul-turna dediina, prebivalci pa se zopet lahko aktivno vkljuujejo v drutvene, kulturne, tu-ristine in izobraevalne dejavnosti.

V obnovljenem domu je prostor za svoje de-lovanje dobilo kulturno - turistino drutvo Pregarje, ki skrbi za kulturno - turistine dogodke, kot so gobarski praznik, vestole-tno tradicionalno pustovanje 'poberija' ter kresovanje. Pod okriljem drutva deluje tudi sekcija pevski zbor Fantje spod Karlovce; Drutvo za ohranitev zgodovinskih vrednot 18. maj, ki bo v Vakem domu pripravilo tudi stalno razstavo. Svoje prostore je dobilo tudi Drutvo borcev narodnoosvobodilnega boja Brkini Pregarje, ki je organizator proslav ob spominskih praznikih, vezanih na pomembne dogodke iz obdobja boja proti italijanskemu okupatorju ter Drutvo Kmekih ena Ilirska

Bistrica, ki skrbi za prenos tradicije na po-droju kulinarike in ronih del, pod njihovim okriljem deluje tudi enski pevski zbor. Novi prostori sluijo tudi Koronarnemu drutvu, kjer izvajajo izobraevanja in rekreacijski program. V Vakem domu Pregarje ima svoje prostore tudi Krajevna skupnost Pregarje.

VAKI DOM GABERK

Vaani Gaberka so svoj dom zgradili v obdobju dveh mandatov v veliki meri z lastnim delom. Obina je prispevala finanna sredstva le za nujna obrtnika dela, ki jih kra-jani niso mogli sami opraviti.

NART GRADNJE IROKOPASOVNEGA OMREJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ

Obina Ilirska Bistrica je skupaj z obinami Seana, Hrpelje Kozina in Komen kandidira-la na 2. javni razpis za Gradnjo, upravljanje in vzdrevanje odprtega irokopasovnega omreja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti. Gradnja irokopasovnega omreja se je v obini Ilirska Bistrica izvajala od junija 2011. Tekom projekta so bile le v obini Ilirska

Bistrica zgrajene 4 centrale, izkopanih je bilo 150 kilometrov povezovalnih tras ter razvo-di v veini vasi. V omreje je bilo povezanih 1.651 gospodinjstev, katera prej niso imela monosti dostopa do interneta.V celoti je bilo omreje zgrajeno do konca leta 2012. Vrednost projekta GOO Ilirski Bistrici znaa 9.632.116 evrov.

AVTOBUSNO OBRAALIE IN OTROKO IGRIE NA JANEEVEM BRDU

Krajevna skupnost je na Janeevem Brdu ure-dila otroko igrie z obraaliem za olski avtobus za otroke, ki bodo v naslednjem letu obiskovali osnovno olo v Ilirski Bistrici.


13

REALIZIRANI CILJI

Urediti financiranje vzdrevanja poljskih poti iz Obinskega prorauna,

Preplastiti pokodovane vake ceste, Zgraditi avtobusne postaje,

Sanirati dotrajane mostove.

LOKALNA CESTA DAVOR PODSTENJE

Slabo prevozno in luknjasto cesto Davor Podstenje smo dokonno obnovili oktobra 2012. Asfaltiran odsek lokalne ceste Mena-rija- Podstenje, II.faza. je izvajalec del pri-el urejati v avgustu 2012. Za nadaljevanje gradnje II. faze, na odseku trase na katerem je morala obina pridobiti soglasja lastnikov zemlji v k.o. Podstenje, so bila v proraunu zagotovljena sredstva v viini 170.000 evrov. Gradbena dela pa so bila zakljuena v prvi po-lovici meseca oktobra 2012.

MOST NA LOKALNI CESTI ZABIE

V juliju 2014 smo prieli s sanacijo mostu ez potok Sevek na lokalni cesti Zabie Sela. Dotrajano mostno konstrukcijo bo izvajalec v

celoti obnovil, pri emer bo potrebno v celoti odstraniti prekladno konstrukcijo mostu, ki je tako dotrajana, da jo bodo nadomestili z novo. Spodnjo kamnito podporno konstruk-

cijo bodo sanirali in prenovili, obnovili bodo tudi kamnite zidove, na obeh straneh mostu. Na mostu bodo izvedli e novo hidroizolacijo, postavili kovinske ograje, na koncu bodo iz-vedli tudi novo asfaltno preobutev. Pri izvaja-nju del bodo strugo potoka, ki je zapolnjena z naplavinami, oistili in jo ustrezno zavarovali.Obina Ilirska Bistrica bo za obnovo mostu odtela 348.000 evrov. Obnova bo predvido-ma zakljuena do letonje jeseni.

MOST NA JAVNI POTI PODGRAJE

Most ez reko Reko je bilo potrebno zaradi dotrajanosti poruiti in na istem mestu na-domesti z novim mostom. Novi most je v

celoti armiranobetonski. Poleg izvedbe na-domestnega mostu, je izvajalec del izvedel potrebno rekonstrukcijo ceste, ki se navee na most in uredil strugo pod novim mostom

ter okolici.Za obnovo mostu ez reko Reko na javni poti Podgraje je morala obina pridobiti stavbne pravice, za katero smo zaprosili Mi-nistrstvo za kmetijstvo in okolje in Agencijo RS za okolje in ki je bila pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. V proraunu za leto 2012 je bilo za gradnjo mostu namenjenih 297.500 evrov.

ZUNANJA UREDITEV PREMSKEGA GRADU

V okviru zunanje ureditve Premskega gradu smo uredili pepot od grajskih vrat na obzid-ju do grajskega dvoria. S tem je omogoen dostop do gradu tudi, ko so tla razmoena, kar je bilo prej precej neprijetno.



Zastavl jeni c i l j i leta 2010 na podroju olstva, otrokega varstva, porta in rekreaci je ter kulture

Nuditi materialno in finanno pomo kulturnim drutvom. Urediti varne poti v ole.


FINANCIRANJE PORTNIH IN KULTURNIH DRUTEV

eprav v letu 2014 zaradi nesprejetega prora-una nismo mogli financirati drutev in krajev-nih skupnosti, je obina v preteklih treh letih izdatno podprla delovanje druabnih dejavno-sti.

ENERGETSKA SANACIJA O KUTEEVO IN KNEAK

V okviru projekta Obnovljivi viri v primorskih obinah, sofinanciranega iz sredstev vicar-skega prispevka, smo upani in predstavniki obin Pivka, Brda, Cerkno, Tolmin, Piran, Ilir-ska Bistrica in Mestne ob ine Koper skupaj z ravnatelji ol, knjinice ter z izbranimi izvajal-ci Petrol d.d., GGE d.o.o. in ECO ATM invest

d.o.o. podpisali pogodbe za izvedbo aktivno-sti zamenjave dotrajanih kotlov na kurilno olje s kotli na lesno biomaso v kotlovnicah in 15-le-tno dobavo toplote.Kotlovnice smo zamenjali v ve osnovnih o-lah, med drugim tudi v O Kneak in O Dra-gotina Ketteja v Ilirski Bistrici. Dela na kotlov-nicah so se priela takoj po podpisu pogodb in so bila zakljuena v mesecu septembru 2012.

Projekt je financiran iz sredstev vicarskega prispevka, dele prispevajo tudi vkljuene Primorske obine in Triglavski narodni park. Obina Ilirska Bistrica je za ta projekt v letu 2012 namenila 41.132 evrov za O Dragotina Ketteja in 34. 076 evrov za O Kneak. Za pot-rebe varstva in vzgoje predolskih otrok se je v vzgojno izobraevalne objekte v letu 2012 investiralo 144.480 evrov.

14

REALIZIRANI CILJI | STRATEGIJA RAZVOJA OBINE V MANDATU 2015 - 2018


VARNA POT V OLO PODGORA KUTEEVO

V marcu so bili uenci in uitelji osnovne ole Podgora Kuteevo deleni slovesne otvoritve novo urejene okolice ole. V obinskem pro-raunu je bilo za ureditev okolice ole v leto-njem letu zagotovljenih 70.000 evrov. V sklopu ureditvenih del so asfaltirali pot do telovadni-ce ole, uredili asfaltirano parkirie ob telo-vadnici ter najpomembneje, urejeno je bilo avtobusno postajalie, kjer bodo lahko otroci varno zapuali avtobus ob prihodu v olo in ga varno tudi poakali ob odhodu domov.

STRATEGIJA RAZVOJA OBINE V MANDATU 2015-2018

Razvoj podeel ja, kmeti jstva in dopolni lnih dejavnosti na kmeti jah

Urejanje prostora

STANJE

Prostorski nart je nedvomno najpo-membneji dokument na podroju pro-storskega razvoja obine. Trenutno je obina v fazi pridobivanja mnenj in uskla-jevanj s strani pristojnih ministrstev. Na-rtujemo, da bomo potrebna pozitivna mnenja pridobili do konec septembra

2014 in bo dokument pripravljen za spre-jem na Obinskem svetu po lokalnih vo-litvah.

Globovnik je projekt za katerega sem bil preprian, da ga bomo reili v preteklem mandatu. al se je ustavilo pri dravnih financah. Glede na to, da je geodetski posnetek, ki je osnova za izdelavo pro-jekta e pripravljen, ravno tako obstaja

naelno soglasje lastnika zemljia, je to nesporno prioritetni projekt.

V preteklem mandatu smo uredili obrtno cono v Ilirski Bistrici, vendar je urejeno zemljie zaradi svojega obsega 9 ha, primerno za obrtno in trgovsko dejav-nost, razvoj industrije pa je nartovan v industrijski coni Plama, kjer nartujemo ureditev infrastrukture.

Strategija razvoja temelji na tirih podrojih: urejanja prostora, upravljanja in izvajanja lokalnih gospo-

darskih slub,

gradnje in vzdrevanje cest in olstvo, otroko varstvo ter port in re-

kreacija.Poudarek je na projektih, ki omogoajo pri-

dobivanje novih delovnih mest, in sicer v go-spodarstvu, kmetijstvu in turizmu.

PROJEKTI, KI SE NANAAJO NA CELOTNO OBINO

STANJE

Razvojne tudije za kmetijstvo v obini Ilirska Bistrica iz druge polovice prejnjega stoletja so dajale velik poudarek razvoju kmetijstva, saj je ta panoga takrat dajala kar petino dru-benega proizvoda in velik dele prebivalcev obine je bil zaposlen v tej dejavnosti. Stanje danes je povsem drugano, hitre strukturne spremembe (deagrarizacija, industrializacija) so povzroile opuanje kmetovanja, k temu je pripomogla tudi dobrih dvajset let zapo-ra prodaje kmetijskih pridelkov na reko oz. kvarnersko obmoje. Obina Ilirska Bistrica je izrazito podeelska obina s sorazmerno kvalitetnim okoljem in kakovostno kultur-no krajino, ki pa doivlja zaradi omenjenih strukturnih sprememb velik oz. hitri propad (najveja stopnja zaraanja v dravi). Zaradi opuanja neko ekstenzivno izrabljenih kme-tijskih povrin in posledino zaraanja bo dol-

gorono postal prostor neatraktiven za razvoj rekreacije, porta in turizma, kar je sigurno ena od prednosti trajnostnega razvoja tega obmoja. K vzdrevanju kulturne krajine in prepreevanju naravnih nesre najve pripo-more kmetijstvo. Kmetijstvo je vzdrevalec in negovalec kulturne krajine in tudi subvencije EU in drave so namenjene prav temu podro-ju, torej bo potrebno poskrbeti za ponovno kultiviranje in vzdrevanja krajine tudi za pot-rebe turizma in rekreacije (kolesarske, jahalne, sprehajalne poti) ter varstva narave in ne le za lokalno pridelavo hrane. Ker gre razvoj evropskega kmetijstva v smeri koncentracije (druinske kmetije), kar pomeni, e ne bomo ustrezno ukrepali v smislu preurejanja kme-tijskega prostora se bo zaraanje in propad nadaljeval. Kot e omenjeno, bo ob razvoju kmetijstva in turizma treba vkljuiti reevanje problematike povezane z visokimi vodami, preden se lotimo kakrnih koli vejih posegov na podroju preurejanja kmetijskega prostora

(melioracije, komasacije).

CILJI

Obina bo naroila izdelave tudije ra-zvoja kmetijstva in podeelja. tudija bo podlaga za postopen razvoj kmetijske dejavnosti in razvoj dopolnilnih dejavno-sti na kmetijah ter za trenje regionalnih blagovnih znamk.

Za nedokonane komasacije in melio-racije bo izdelan terminski nart, da se le-ta kmetijski prostor uredi in usposobi za kmetijsko in rekreacijsko rabo (poti za hojo, kolesarjenje itn.).

Prizadevali si bomo, da se vaka naselja urejajo pod strokovnim nadzorom, da s strokovno prenovo ohranijo vaki znaaj in postanejo privlaneja za razvoj pode-elskega turizma ob izgradnji kolesarskih in jahalnih poti idr.

Urejanje prostora

REALIZIRANI CILJI | STRATEGIJA RAZVOJA OBINE V MANDATU 2015 - 2018

15

STRATEGIJA RAZVOJA OBINE V MANDATU 2015 - 2018

Urejanje prostora

STANJE

Obina je v Kosezah uredila stanovanj-sko sosesko, ki je komunalno in infra-strukturno opremljena. Vendar obsto-jea elektrina napeljava ne omogoa prikljuitve dodatnih stanovanjskih objektov, zato je potrebno v bliini zgra-dit novo transformatorsko postajo in na poti do soseske urediti javno razsvetlja-vo.

Po sprejetju prostorskega narta bo ob-ina lahko priela z ureditvijo turistinih tok na akumulacijskih jezerih Klivnik in Mola, Brkinih vkljuno s Premskim gra-dom, Maunom in Sviakih.

V okviru urejanja prostora je zelo po-membna skrb za vodotoke, ki so lahko ob neugodnih vremenskih razmerah vzrok poplav in s tem velike kode za prebivalstvo. Naeloma je to podroje v pristojnosti drave oziroma Agencije RS za okolje, ki bi morala izdelati pro-tipoplavno tudijo za celotno dravo in na osnovi le-te nartovati preventivne ukrepe za prepreevanje poplav vendar, ker drava svoje naloge ni opravila smo morali tudijo izdelati sami. V okviru predmetne tudije so bile analizirane visokovodne (poplavne) razmere dveh najvejih vodotokov v obini, t.j. Reka in Molja ter kraji odseki nekaterih vejih pritokov (Pila, Bistrica, Trnovek in Do-lenjski potok). Najprej so bile novelirane vrednosti hidrolokih podatkov (pretoki visokih vod) v skladu z veletnimi zabe-leenimi podatki na padavinskih in vo-domernih postajah ter glede na spreme-njene odtone razmere v zadnjih letih (poveanje pozidave).

Analiza obstojeega stanja je pokazala, da reka Reka in Molja praktino poplavljata vzdol celotnega obravnavanega odseka v obini Ilirska Bistrica. Ob nastopu visokih vod ranga Q100, poplave obravnavanih vodoto-kov ogroajo ca 145 obstojeih stavb na ob-moju obine Ilirska Bistrica.

Na podlagi izdelani poplavnih kart in kart razredov poplavne nevarnosti za obstojee stanje so bila identificirana obmoja namen-ske rabe po OPN, ki se nahajajo na obmoju poplav. Na podlagi osnutka OPN je bilo ugo-tovljeno, da bi z nartovano namensko rabo na poplavnih obmojih izloili ca 130.000 m3 poplavne retencije reke Reke. Za izravna-vo negativnih uinkov izloene retencije na obstojeo poplavno ogroenost je potrebno predvideti izravnalne ukrepe, v okviru ka-terih se izloen volumen poplavnih povrin nadomea. V ta name sta bili analizirani dve varianti, in sicer suhi zadrevalnik v Vrbci ter nadvianje obstojee ceste na Zemon.

Cilj izvedbe suhega zadrevalnika ne bi bil samo nadomeanje izloene retencije zaradi

posegov predvidenih v OPN, temve zmanj-anje skupnega pretoka visokih vod skozi mesto Ilirska Bistrica (pod sotojem Reke in Molje), in sicer iz Q100 na Q10. Analiza je pokazala, da je za to potreben zadrevalnik volumna ca 2 milijona m3. Nadalje je hidrav-lina analiza pokazala, da obstojea struga Reke poplavlja tudi pri pretoku Q10, kar po-meni, da bi bili za zagotavljanje poplavne var-nosti potrebni e dodatni ukrepi na obmoju mesta Ilirska Bistrica.

Ocenjujemo, da samo z izgradnjo zadreval-nika v Vrbci ne doseemo elenega uinka za zmanjanje poplavne ogroenosti mesta Ilir-ska Bistrica. Za dosego tega cilja bi bili pot-rebni e dodatni omilitveni ukrepi, kot so npr: poveanje uinka zadrevanja v AK Mola in Klivnik ali vodnogospodarski ukrepi na Reki (nasipi, regulacija,)

Iz tega razloga je bila preverjena tudi vari-anta za nadomeanje izloenega volumna s poveanjem zadrevalnega uinka obsto-jee retencije gorvodno. To lahko doseemo z nadvianjem prene ceste na Zemon, ki bo v prostoru delovala kot manja bariera, ter tako poveala zadrevalni uinek v obstojei retenciji. Z nadvianjem ceste za max. 2m, bi poveali volumen retencije gorvodno za ca 125.000 m3, kar priblino zadoa za izrav-navo negativnega vpliva izloenih poplavnih povrin v okviru OPN.

Predmetna tudija za nartovanje stanje z upotevanimi ureditvami po OPN se trenu-tno dopolnjuje z analizo stanja in dodatnimi vodnogospodarskimi ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti tudi na obmojih obstoje-e pozidave ob vodotoku Bistrica in Reica.

CILJI

V najkrajem monem asu sprejeti pro-storski nart in s tem omogoiti zaetek razvoja turizma, obrti in industrije. Po sprejetju prostorskega narta je potreb-no dokonati in sprejeti na Obinskem svetu OPPN-je za Maun, Sviake (glej sliko spodaj) in stanovanjsko naselje Pod hribom, ter manje OPPN-je katere zah-teva OPN.

Obino Ilirska Bistrica razviti v policen-trino urbano omreje z zavestno kre-pitvijo oskrbne in zaposlitvene vloge. Mesto Ilirska Bistrica se mora razvijati kot sredie regionalnega pomena z blinjim urbanim zaledjem naselij Ko-seze, Zareje, Zemonska Vaga Dolnji

Zemon in Jasen. Kot pomembneja lokalna sredia

bomo razvijali naselja Kneak, Ba, Jel-ane, Podgrad.

V ostalih naselij je poudarek na ohranja-nju kvalitetnega bivanja in dejavnosti na podeelju.

Gospodarske cone bomo prednostno razvijali v:

- Obmoju mesta Ilirska Bistrica ob nartova-ni obvoznici, - Obmoju Podgrad, kjer se razvija industrij-ska cona Plama kot veja gospodarska cona v zadostnem obsegu, da bomo lahko zago-tovili dolgorone potrebe regionalnega go-spodarstva. Prednostna obmoja za razvoj turizma

in prostoasnih dejavnosti so: - Turistina destinacija Ilirska Bistrica - Sne-nik z razvojem mesta Ilirska Bistrica s starim mestnim jedrom in dopolnilnimi turistinimi projekti (obmoje reke Reke, portno-rekre-acijsko obmoje rne Njive, Podtaborska ste-na, Grad Turn, graina Dolnji Zemon, Novi grad in grad Kalc ter Novokrajska jama). - Turistina destinacija Sviaki in Maun.- Turistina destinacija Brkini s projektom Mola s turistino in portno-rekreacijsko po-nudbo in gradom Prem in dopolnilnimi turi-stinimi projekti (portno-rekreacijsko ob-moje Klivnik, Dolina Posrtvice in magurke ter Bolninica Zalesje s poudarkom na kultur-ni krajini in turistinimi kmetijami). - Mrea turistinih tematskih in rekreacijskih poti na Slovensko Hrvakem obmejnem ob-moju. V sodelovanju z dravo urediti industrij-

sko odlagalie Globovnik. Z ureditvijo industrijske cone Plama, bo

obina pridobila pomemben prostor za razvoj gospodarstva. Industrijska cona je sestavljena iz dveh obmoji in sicer i-ritve obstojee cone v trenutni velikosti 18 ha za dodatnih 20 ha in novega dela v velikosti 22 ha. Velika prednost doda-tnega dela cone je v tem, da je skoraj celotna povrina v obinski lasti. Poleg tega cona lei v neposredni bliini avto-ceste Ljubljana Koper in mesta Reka, ki ponovno postaja pomembno trie za podjetnike iz nae obine.

Na osnovi sporazuma med obino in E3 d.o.o., o skupni izgradnji javne razsvet-ljave in napeljavi elektrine napetosti do stanovanjske soseske v Kosezah, urediti ustrezno kabelsko napeljavo, ki bo na-pajala novo transformatorsko postajo za potrebe soseske in nadaljevati z ure-ditvijo druge polovice zemljia

Na osnovi protipoplavne tudije v so-delovanju z dravo realizirati ukrepe za prepreevanje poplav ob strugi Reke.

16

STRATEGIJA RAZVOJA OBINE V MANDATU 2015 - 2018

Upravl janje in izvajanje lokalnih gospodarskih s lub

Urejanje prostora

STANJE

Na podroju bive tovarne TOK je kljub za-etku sanacije e vedno veji del prostora

neurejen. Ob sanaciji Kindlerjevega parka smo bivi bazen zasuli, s tem je odpravljena teava gnojne jame, vendar Je potrebno ta

prostor dokonno urediti.

CILJI

Urediti prostor na podro-ju bive tovarne TOK tako, da se na osnovi veljavnega grad-benega dovoljenja porui obsto-jee stavbe v lasti obine, razen bivega skladia, ki ga je mogo-

e z razmeroma majhnimi sredstvi pre-urediti v garano hio ali portni objekt. Za ta prostor mora obina po sprejetju Prostorskega narta izdelati Obinski podrobni prostorski nart s katerim bo natanno opredeljena ureditev. Osnutek OPPN-ja je pripravljen in sicer predvide-va umestitev vrtca in vila blokov, skratka bistveno manjo gostoto poselitve kot prvotni predlog.

Urediti prostor bivega bazena v Kin-dlerjevem parku v obliki fontane, ki bi jo lahko mlaji otroci uporabljali kot bazen.

STANJE

Med pomembneje lokalne gospodarske slu-ne v obini spada oskrba s pitno vodo, kanali-zacija, ravnanje z komunalnimi odpadki in ga-silska sluba. Za omenjene dejavnosti, razen gasilstva seveda, je v obini zadoleno Javno podjetje komunala Ilirska Bistrica d.o.o., ki je v lasti obine Ilirska Bistrica. Kljub moji zahte-vi nadzornemu svetu in direktorju, da vodstvo pripravi program racionalizacije se to ni zgo-dilo. Vrtimo se v zaaranem krogu politinih interesov obinskega sveta, ki pod krinko, da razpolaga s premalo informacij ne sprejme nobene konkretne odloitve, z trdnim name-nom, da se stvari ne spremenijo, ker takne doloenemu krogu ljudi ustrezajo. Oskrba s pitno vodo temelji na dotrajanih ce-veh, kar povzroa zelo velike izgube. Na ne-katerih trasah celo blizu 70%. To ne pomeni le izgubo vode ampak tudi elektrine energije, kot je primer Brkinskega vodovoda, kjer so za oskrbo z vodo potrebne rpalke. Kljub temu, da smo v preteklem mandatu investirali v izgradnjo kanalizacij ve kot tiri milijone evrov ostaja velik del obine na tem podroju neurejen.Ravnanje s komunalnimi odpadki zadostuje zgolj minimalnim standardom in tudi na tem podroju bo potrebno veliko narediti.Od vseh natetih dejavnosti je e najbolj-a slika v gasilstvu, kar je presenetljivo, e upotevamo dejstvo, da gasilstvo temelji na prostovoljcih. Prostovoljna gasilska drutva so solidno opremljena. eprav je obina do leta 2008 razmeroma malo vlagala v gasil-ska drutva, se je stanje po tem letu precej spremenilo. Drutva so dobila vozila in ostalo opremo v vrednosti ve kot 1,2 milijona evrov.

CILJI

Postaviti delovanje komunalnega pod-jetja na viji nivo, s tem, da zagotovimo nove dejavnosti, ozirom

volilni program sd ilirska bistrica

Documents