upravni spor pravna

Download Upravni Spor Pravna

Post on 18-Dec-2015

15 views

Category:

Documents

5 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Zapiski za predmet Upravni spor.

TRANSCRIPT

II. UPRAVNI SPOR

1. UVOD

1.1 POJEM UPRAVNEGA SPORA

Gre za poseben postopek sodnega nadzora nad delom uprave, ki pa nima nobene zveze z upravnim postopkom. Upravni spor je popolnoma loen od upravnega postopka, je pa namenjen sodni kontroli odlob upravnih organov. To kontrolo izvajajo naeloma neodvisna sodia, drave pa se temu upirajo. Presoja zakonitosti zgolj pred upravnimi organi bi bila nezadostna, saj so upravni organi velikokrat pod vplivom navodil, smernic, pojasnil hierarhino vijega organa. Zato je potreben poseben zunanji nadzor sodia, ki je vezano le na ustavo in zakon gre za sodni nadzor.Upravni spor pa ni izredno pravno sredstvo!

Skozi zgodovino so se razvila: posebna upravna sodia upravni spor ima korenine v francoskem dravnem svetu (Napoleon - Conseil d'Etat). Le-ta je sestavljen iz uradnikov, vendar deluje zunaj uprave ('upravo najbolje poznajo uradniki'). Preko Kraljevine SHS pride ta sistem tudi do nas. redna sodia drug sistem je nemki, ki ponuja nadzor znotraj rednega sodstva ali specialnega sodia UPRAVNEGA SODIA. Ta sistem dravi onemogoa poseg v odloanje o upravnih sporih.

Upravni spor je vedno namenjen izkljuno presoji upravnih aktov. Ostalim aktom ni namenjen, RAZEN e zoper te akte ni zagotovljeno drugo sodno varstvo in se z njimi posega v ustavne pravice in tako kritev stori upravni organ (157. len URS!!).

Problem upravnega spora je v tem, da pomeni poseg sodne veje oblasti v odloanje upravnih organov. Sodstvo lahko le kontrolira upravne organe, ne sme pa odloati v upravnih zadevah!

Sodie Evropskih skupnosti ni pristojno za sodni nadzor nad upravnimi organi drav lanic, tudi kadar izvrujejo svoje naloge na temelju evropskega prava. Zato se je razvil institut evropskega sodnika gre za dravne sodnike, ki pri svojem odloanju uporabljajo evropsko pravo.Evropsko pravo pa naeloma ne vsebuje izrecnih predpisov o obveznostih drav lanic po doloeni ureditvi postopka upravnega spora. Dravni sodni organi pa so dolni odkloniti uporabo nacionalnega materialnega ali procesnega predpisa, e je le-ta v nasprotju s pravnim redom Evropske skupnosti. Opredeljeni so tudi doloeni standardi pravnega varstva evropskih pravnih norm.

1.2 CILJ in NAMEN UPRAVNEGA SPORA

Upravni spor je namenjen varstvu posameznika pred oblastvenim delovanjem uprave.Loimo 2 koncepta: objektivni namen je objektivno presoditi odloitev oziroma delo uprave. S tem se postavlja tonika v slabi poloaj; e ne toi, bo njegov poloaj iten. Taka presoja oz. nadzor nad upravo neznansko obremenjuje sodstvo. V potev pride, ko je podan javni interes, ki ga oblikuje posebni organ (vlada preko zastopnika javnega interesa). Zastopnik javnega interesa lahko izpodbija katerikoli akt ali dejanje uprave, ki je v nasprotju s pravnim redom; subjektivni namen je varstvo pravic posameznika. Sodstvo se vmea le na zahtevo stranke na vloeno tobo. Sodie je vezano na predlog stranke in ne more odloiti preko ali mimo tobenega zahtevka.Novi ZUS-1 temelji na subjektivnem konceptu, ki izhaja e iz Ustave. Tonik mora dokazati, da je odloba nezakonita IN da je prizadet njegov pravno varovani interes. Pojavljajo pa se tudi posamezni elementi objektivnega upravnega spora z institutom zastopnika javnega interesa.

1.3 POOBLASTILA SODIA

Upravna sodia imajo lahko dve vrsti pooblastil: kasatorina zadeva je razveljavljena/odpravljena in vrnjena v ponovno odloanje dravni upravi; reformatorina sodie lahko smo spremeni obravnavani upravni akt. To pomeni tako hud poseg v delitev oblasti, da ga nekateri sistemi prepovedujejo ali pa ga strogo omejujejo tudi pri nas!

1.4 NOVI ZUS

Pomanjkljivosti prejnje ureditve: podvajanje monosti sodnega varstva mono je bilo sproiti ve sporov v zvezi z istim predmetom; upravni spor so uporabljali tudi toniki, ki v svojih pravicah sploh niso bili prizadeti; vedno veji pripad zadev, ki sploh niso spadale v pristojnost upravnega sodstva; izpodbijanje procesnih aktov, ki niso vsebovali vsebinske odloitve; ena najvejih teav dvostopenjsko odloanje.

Do 1.1.2007 je bilo upravno sodstvo dvostopenjsko v vseh upravnih zadevah; to je pomenilo tiristopenjski celotni upravni postopek. Gre za posledico povezovanja pravice do sodnega varstva in pravice do pravnega sredstva, emur pa se pridrui e pravica do sodnega varstva v upravnih zadevah. Predvsem je bil problem v tem, da se je krila pravica od sojenja v razumnem roku.Ustavno sodie zadnje ase Ustavo interpretira tako, da pravica do pravnega sredstva ni vedno nujna in da se lahko nadomesti oziroma izpolni e s pravico do sodnega varstva v upravnih zadevah. Pritoba zoper sodbe v upravnem sporu je po novem MONO omejena.

Novi ZUS doloa strogo upotevanje naela subjektivnosti upravnega spora. Odloa se o pravicah in koristih posameznega dravljana, a ne pomeni neke superinstance.

1.5 PREDMET UPRAVNEGA SPORA

Loimo sistem generalne klavzule in sistem enumeracije. sistem generalne klavzule sodno varstvo je mono glede vseh oblastvenih aktov in dejanj uprave, ne glede na podroje in nain delovanja. Pri nas je sistem generalne klavzule doloen e z Ustavo (120/III URS). sistem enumeracije v upravnem sporu je mogoe izpodbijati zakonitost le nekaterih aktov ali dejanj uprave, to je z ustavnega vidika lahko pomeni e omejevanje sodnega nadzora nad zakonitostjo aktov.

Kot predmet presoje v upravnem sporu je se je izoblikoval pojem upravnega akta. Upravni akt je javnopravni, enostranski, posamini, oblastveni akt, z zunanjimi in normativnimi uinki, izdan v okviru upravne funkcije.

Izpolnjena pa morata biti 2 pogoja: materialni pogoj z njim se vsebinsko odloi o pravici, pravni koristi ali obveznosti stranke; formalni pogoj gre za akt, ki je izdan s strani organov javne uprave dravni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil.Pojem upravnega akta ne pomeni zgolj upravne odlobe, ampak tudi druge oblike odloitev nosilcev upravne funkcije, ki posegajo v pravni poloaj posameznika.

Kriteriji za upravni akt: oblikovanje pri izvrevanju upravne funkcije kriterij je opredeljen glede na organ, ki akt izda. e gre za organ izvrilne oblasti ali drug nosilec oblasti pri izvrevanju upravne funkcije, gre za upravni akt. e je akt sprejel organ pri izvrevanju zakonodajne ali sodne oblasti ali e gre za akt vladanja (politina izvrilna funkcija), ne gre za upravni akt; enostranski akt temeljno je razlikovanje z dvostranskimi (npr. pogodbenimi) oblikami aktov, kjer je potrebno soglasje volj vseh udeleenih subjektov; oblastveni znaaj temelji na pooblastilu drave, da deluje na podlagi oblasti (imperiuma); zunanje delovanje akt uinkuje proti subjektom, ki so loeni od organa odloanja. Ne gre za akte z notranjim, internim uinkovanjem samo nasproti zaposlenim v organu; normativni uinek, uinek oblikovanja prava akt nasproti posamezniku vpliva na njegove pravice, pravne interese in obveznosti. e pa, nasprotno, posamezni akt oblasti ne ustvarja pravnih uinkov (npr. obvestilo, opozorilo), zoper njega ni dopusten upravni spor, saj tudi ni potreben; posaminost in konkretnost kriterij je pomemben za razlikovanje od splonih in abstraktnih aktov, torej podzakonskih predpisov. V upravnem sporu pa je posamezniku dovoljeno izpodbijati tudi zakonitost aktov, izdanih v obliki predpisa, e urejajo posamina razmerja.

ZUS podaja tudi definicijo aktov, ki NISO upravni akti: akti, ki jih sprejemajo zakonodajni ali sodni organi v okviru njihovih ustavnih pristojnosti. akti izvrilnih organov politini akti, ki jih le-ti izdajo na podlagi svoje oblasti (politine diskrecije) in ne zakona ali predpisa. akti, izdani na podlagi pravnih sredstev (ki ne pomenijo zakljuka o zadevi) -> akt odpravijo in vrnejo v ponovno odloanje, akt s katerim se zavrne pritoba.Lahko pa se izpodbijajo tudi akti oz. akti oblasti, ki niso upravni, e tako doloa zakon -> presojajo se lahko akti, s katerimi se odloa o pravnih sredstvih, a le, e tak akt pomeni konec postopka.

Drugi akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu: akti, izdani na podlagi pravnih sredstev akti, s katerim se upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev zgolj odpravi ali razveljavi, e je z njimi postopek konan! -> ugotovitev ninosti, odprava odlobe, zavrenje vloge zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk. Ni pa mono sproiti upravnega spora zoper akt, ki je bil e odpravljen ali razveljavljen, saj tak akt ne obstaja ve. Akt, izdan na podlagi izrednih pravnih sredstev, ni dopustno izpodbijati na podlagi istih razlogov, ki jih je stranka e navajala (ali bi jih lahko) v tobi v upravnem sporu zoper sam upravni akt. upravni spor na podlagi sklepa, a le, e je bil z njim postopek obnovljen, ustavljen ali konan. Sklepi morajo biti dokonni. Ni mogo upravni spor zoper odlobo o pritobi, s katero je bil dokonen sklep odpravljen in zadeva vrnjena v nadaljnje odloanje organu 1. stopnje. posamini akti, izdani v obliki predpisa gre za predpis po obliki in za odlobo po vsebini. Stranka ima monost postopka pred upravnim sodiem, saj ga Ustavno sodie ne presoja, saj gre po vsebini za posamini akt. Vendar pa je teko zartati natanno mejo med splonostjo in posaminostjo.

V upravnem sporu se obravnavajo le dokonni akti, zoper katere niso mona redna pravna sredstva. Upravni spor tudi ni dopusten, e je stranka imela monost vloiti pritobo (ali drugo redno pravno sredstvo), pa pritobe ni vloila ali jo je vloila prepozno. To ni mono niti tedaj, e je akt nien!Tonik lahko izpodbija le tiste dokonne akte, ki prizadevajo njegov pravno varovani interes.

Toba v upravnem sporu je mona tudi zaradi MOLKA ORGANA; to je mono po ZUP, kaknem specialnem zakonu ali ZUS. Slednji doloa objektivni rok 3 leta od zaetka postopka.

Upravne zadeve, v katerih ni mogo upravni spor:Upravni spor ni mogo le tedaj, kadar je zoper upravne akte predvideno drugo sodno varstvo izven upravnega spora. Primer: socialni spor o zakonitosti akta,

Recommended

View more >