II. UPRAVNI SPOR

1. UVOD

1.1 POJEM UPRAVNEGA SPORA

Gre za poseben postopek sodnega nadzora nad delom uprave, ki pa nima nobene zveze z upravnim postopkom. Upravni spor je popolnoma loen od upravnega postopka, je pa namenjen sodni kontroli odlob upravnih organov. To kontrolo izvajajo naeloma neodvisna sodia, drave pa se temu upirajo. Presoja zakonitosti zgolj pred upravnimi organi bi bila nezadostna, saj so upravni organi velikokrat pod vplivom navodil, smernic, pojasnil hierarhino vijega organa. Zato je potreben poseben zunanji nadzor sodia, ki je vezano le na ustavo in zakon gre za sodni nadzor.Upravni spor pa ni izredno pravno sredstvo!

Skozi zgodovino so se razvila: posebna upravna sodia upravni spor ima korenine v francoskem dravnem svetu (Napoleon - Conseil d'Etat). Le-ta je sestavljen iz uradnikov, vendar deluje zunaj uprave ('upravo najbolje poznajo uradniki'). Preko Kraljevine SHS pride ta sistem tudi do nas. redna sodia drug sistem je nemki, ki ponuja nadzor znotraj rednega sodstva ali specialnega sodia UPRAVNEGA SODIA. Ta sistem dravi onemogoa poseg v odloanje o upravnih sporih.

Upravni spor je vedno namenjen izkljuno presoji upravnih aktov. Ostalim aktom ni namenjen, RAZEN e zoper te akte ni zagotovljeno drugo sodno varstvo in se z njimi posega v ustavne pravice in tako kritev stori upravni organ (157. len URS!!).

Problem upravnega spora je v tem, da pomeni poseg sodne veje oblasti v odloanje upravnih organov. Sodstvo lahko le kontrolira upravne organe, ne sme pa odloati v upravnih zadevah!

Sodie Evropskih skupnosti ni pristojno za sodni nadzor nad upravnimi organi drav lanic, tudi kadar izvrujejo svoje naloge na temelju evropskega prava. Zato se je razvil institut evropskega sodnika gre za dravne sodnike, ki pri svojem odloanju uporabljajo evropsko pravo.Evropsko pravo pa naeloma ne vsebuje izrecnih predpisov o obveznostih drav lanic po doloeni ureditvi postopka upravnega spora. Dravni sodni organi pa so dolni odkloniti uporabo nacionalnega materialnega ali procesnega predpisa, e je le-ta v nasprotju s pravnim redom Evropske skupnosti. Opredeljeni so tudi doloeni standardi pravnega varstva evropskih pravnih norm.

1.2 CILJ in NAMEN UPRAVNEGA SPORA

Upravni spor je namenjen varstvu posameznika pred oblastvenim delovanjem uprave.Loimo 2 koncepta: objektivni namen je objektivno presoditi odloitev oziroma delo uprave. S tem se postavlja tonika v slabi poloaj; e ne toi, bo njegov poloaj iten. Taka presoja oz. nadzor nad upravo neznansko obremenjuje sodstvo. V potev pride, ko je podan javni interes, ki ga oblikuje posebni organ (vlada preko zastopnika javnega interesa). Zastopnik javnega interesa lahko izpodbija katerikoli akt ali dejanje uprave, ki je v nasprotju s pravnim redom; subjektivni namen je varstvo pravic posameznika. Sodstvo se vmea le na zahtevo stranke na vloeno tobo. Sodie je vezano na predlog stranke in ne more odloiti preko ali mimo tobenega zahtevka.Novi ZUS-1 temelji na subjektivnem konceptu, ki izhaja e iz Ustave. Tonik mora dokazati, da je odloba nezakonita IN da je prizadet njegov pravno varovani interes. Pojavljajo pa se tudi posamezni elementi objektivnega upravnega spora z institutom zastopnika javnega interesa.

1.3 POOBLASTILA SODIA

Upravna sodia imajo lahko dve vrsti pooblastil: kasatorina zadeva je razveljavljena/odpravljena in vrnjena v ponovno odloanje dravni upravi; reformatorina sodie lahko smo spremeni obravnavani upravni akt. To pomeni tako hud poseg v delitev oblasti, da ga nekateri sistemi prepovedujejo ali pa ga strogo omejujejo tudi pri nas!

1.4 NOVI ZUS

Pomanjkljivosti prejnje ureditve: podvajanje monosti sodnega varstva mono je bilo sproiti ve sporov v zvezi z istim predmetom; upravni spor so uporabljali tudi toniki, ki v svojih pravicah sploh niso bili prizadeti; vedno veji pripad zadev, ki sploh niso spadale v pristojnost upravnega sodstva; izpodbijanje procesnih aktov, ki niso vsebovali vsebinske odloitve; ena najvejih teav dvostopenjsko odloanje.

Do 1.1.2007 je bilo upravno sodstvo dvostopenjsko v vseh upravnih zadevah; to je pomenilo tiristopenjski celotni upravni postopek. Gre za posledico povezovanja pravice do sodnega varstva in pravice do pravnega sredstva, emur pa se pridrui e pravica do sodnega varstva v upravnih zadevah. Predvsem je bil problem v tem, da se je krila pravica od sojenja v razumnem roku.Ustavno sodie zadnje ase Ustavo interpretira tako, da pravica do pravnega sredstva ni vedno nujna in da se lahko nadomesti oziroma izpolni e s pravico do sodnega varstva v upravnih zadevah. Pritoba zoper sodbe v upravnem sporu je po novem MONO omejena.

Novi ZUS doloa strogo upotevanje naela subjektivnosti upravnega spora. Odloa se o pravicah in koristih posameznega dravljana, a ne pomeni neke superinstance.

1.5 PREDMET UPRAVNEGA SPORA

Loimo sistem generalne klavzule in sistem enumeracije. sistem generalne klavzule sodno varstvo je mono glede vseh oblastvenih aktov in dejanj uprave, ne glede na podroje in nain delovanja. Pri nas je sistem generalne klavzule doloen e z Ustavo (120/III URS). sistem enumeracije v upravnem sporu je mogoe izpodbijati zakonitost le nekaterih aktov ali dejanj uprave, to je z ustavnega vidika lahko pomeni e omejevanje sodnega nadzora nad zakonitostjo aktov.

Kot predmet presoje v upravnem sporu je se je izoblikoval pojem upravnega akta. Upravni akt je javnopravni, enostranski, posamini, oblastveni akt, z zunanjimi in normativnimi uinki, izdan v okviru upravne funkcije.

Izpolnjena pa morata biti 2 pogoja: materialni pogoj z njim se vsebinsko odloi o pravici, pravni koristi ali obveznosti stranke; formalni pogoj gre za akt, ki je izdan s strani organov javne uprave dravni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil.Pojem upravnega akta ne pomeni zgolj upravne odlobe, ampak tudi druge oblike odloitev nosilcev upravne funkcije, ki posegajo v pravni poloaj posameznika.

Kriteriji za upravni akt: oblikovanje pri izvrevanju upravne funkcije kriterij je opredeljen glede na organ, ki akt izda. e gre za organ izvrilne oblasti ali drug nosilec oblasti pri izvrevanju upravne funkcije, gre za upravni akt. e je akt sprejel organ pri izvrevanju zakonodajne ali sodne oblasti ali e gre za akt vladanja (politina izvrilna funkcija), ne gre za upravni akt; enostranski akt temeljno je razlikovanje z dvostranskimi (npr. pogodbenimi) oblikami aktov, kjer je potrebno soglasje volj vseh udeleenih subjektov; oblastveni znaaj temelji na pooblastilu drave, da deluje na podlagi oblasti (imperiuma); zunanje delovanje akt uinkuje proti subjektom, ki so loeni od organa odloanja. Ne gre za akte z notranjim, internim uinkovanjem samo nasproti zaposlenim v organu; normativni uinek, uinek oblikovanja prava akt nasproti posamezniku vpliva na njegove pravice, pravne interese in obveznosti. e pa, nasprotno, posamezni akt oblasti ne ustvarja pravnih uinkov (npr. obvestilo, opozorilo), zoper njega ni dopusten upravni spor, saj tudi ni potreben; posaminost in konkretnost kriterij je pomemben za razlikovanje od splonih in abstraktnih aktov, torej podzakonskih predpisov. V upravnem sporu pa je posamezniku dovoljeno izpodbijati tudi zakonitost aktov, izdanih v obliki predpisa, e urejajo posamina razmerja.

ZUS podaja tudi definicijo aktov, ki NISO upravni akti: akti, ki jih sprejemajo zakonodajni ali sodni organi v okviru njihovih ustavnih pristojnosti. akti izvrilnih organov politini akti, ki jih le-ti izdajo na podlagi svoje oblasti (politine diskrecije) in ne zakona ali predpisa. akti, izdani na podlagi pravnih sredstev (ki ne pomenijo zakljuka o zadevi) -> akt odpravijo in vrnejo v ponovno odloanje, akt s katerim se zavrne pritoba.Lahko pa se izpodbijajo tudi akti oz. akti oblasti, ki niso upravni, e tako doloa zakon -> presojajo se lahko akti, s katerimi se odloa o pravnih sredstvih, a le, e tak akt pomeni konec postopka.

Drugi akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu: akti, izdani na podlagi pravnih sredstev akti, s katerim se upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev zgolj odpravi ali razveljavi, e je z njimi postopek konan! -> ugotovitev ninosti, odprava odlobe, zavrenje vloge zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk. Ni pa mono sproiti upravnega spora zoper akt, ki je bil e odpravljen ali razveljavljen, saj tak akt ne obstaja ve. Akt, izdan na podlagi izrednih pravnih sredstev, ni dopustno izpodbijati na podlagi istih razlogov, ki jih je stranka e navajala (ali bi jih lahko) v tobi v upravnem sporu zoper sam upravni akt. upravni spor na podlagi sklepa, a le, e je bil z njim postopek obnovljen, ustavljen ali konan. Sklepi morajo biti dokonni. Ni mogo upravni spor zoper odlobo o pritobi, s katero je bil dokonen sklep odpravljen in zadeva vrnjena v nadaljnje odloanje organu 1. stopnje. posamini akti, izdani v obliki predpisa gre za predpis po obliki in za odlobo po vsebini. Stranka ima monost postopka pred upravnim sodiem, saj ga Ustavno sodie ne presoja, saj gre po vsebini za posamini akt. Vendar pa je teko zartati natanno mejo med splonostjo in posaminostjo.

V upravnem sporu se obravnavajo le dokonni akti, zoper katere niso mona redna pravna sredstva. Upravni spor tudi ni dopusten, e je stranka imela monost vloiti pritobo (ali drugo redno pravno sredstvo), pa pritobe ni vloila ali jo je vloila prepozno. To ni mono niti tedaj, e je akt nien!Tonik lahko izpodbija le tiste dokonne akte, ki prizadevajo njegov pravno varovani interes.

Toba v upravnem sporu je mona tudi zaradi MOLKA ORGANA; to je mono po ZUP, kaknem specialnem zakonu ali ZUS. Slednji doloa objektivni rok 3 leta od zaetka postopka.

Upravne zadeve, v katerih ni mogo upravni spor:Upravni spor ni mogo le tedaj, kadar je zoper upravne akte predvideno drugo sodno varstvo izven upravnega spora. Primer: socialni spor o zakonitosti akta, ki ga je izdal ZPIZ glede obveznega pokojninskega zavarovanja.

1.6 KVAZI UPRAVNI SPOR

Gre za varstvo posameznika pred kritvami njegovih ustavnih pravic. Pogoji, da je moen upravni spor: gre za poseg v lovekove pravice in temeljne svoboine; v pravice posegajo dravni organi; ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.Podlaga za to je drugi odstavek 157. lena URS, ki doloa subsidiarno uporabo upravnega spora.

1.7. VRSTE UPRAVNEGA SPORA GLEDE NA POOBLASTILA SODIA

1.7.1. SPOR O ZAKONITOSTI DOKONNEGA UPRAVNEGA AKTASodie presoja le zakonitost, ne pa smotrnost oz. primernost upravnega akta (primer: presojanje akta, izdanega po prostem preudarku) presoja materialne zakonitosti presoja se: uporabo materialnega predpisa, formalno zakonitost, vpraanje pristojnosti, postopek in sestavne dele izdanega akta; presoja formalne zakonitosti vkljuuje tudi presojo dejanskega stanja.

e sodie ugotovi nezakonitost, akt odpravi. Tonik na podlagi tega ne more neposredno uveljavljati svoje pravice, saj sodie ni odloilo meritorno (o pravici, pravni koristi ali obveznosti), ampak je zgolj presodilo zakonitost akta. Pristojni organ mora ele izdati novi upravni akt in meritorno odloiti. Pri izdaji novega akta je vezan na mnenje sodia glede uporabe materialnega prava in stalia glede postopka.

1.7.2. SPOR POLNE JURISDIKCIJESodie ima v tem sporu ira pooblastila. Sodie namre najprej presoja zakonitost upravnega akta in ga kot nezakonitega odpravi, vendar za tem e meritorno odloi v upravni zadevi. Takna sodba neposredno uinkuje na pravno razmerje stranke in predstavlja izvrilni naslov.

S tem pa se pojavi vpraanje oz. problem irjenja pristojnosti upravnega sodia, ki s svojim odloanjem prevzema upravno funkcijo in posega na podroje delovanja uprave. Sodie namre ni najprimerneji organ za presojanje javnega interesa, ki ga opredeljuje zakonodajalec in izvrilna veja oblasti. Nadzorstvena funkcija sodia zato ne sme pomeniti konkurence upravni funkciji.

Pogoji za spor polne jurisdikcije: dejansko stanje je razjasnjeno; stranka je v tobi to zahtevala odloitev sodia je mogoa le v mejah tobenega zahtevka; podani so zakonsko doloeni pogoji ali je to potrebno zaradi narave stvari.

Pravna ovira za odloanje v sporu polne jurisdikcije je npr. podeljena diskrecija upravnega organa, dejanska ovira pa lahko izvira iz oblike akta (npr. potnega lista se ne da izdati v obliki sodne odlobe, ampak le predpisanega obrazca upravnega organa);

Primeri po ZUS: e pristojni organ v 30 dneh po odpravi upravnega akta ne izda novega upravnega akta, niti na posebno zahtevo stranke v 7 dneh; tudi o tonikovem zahtevku po vrnitvi stvari ali povrailu kode v adhezijskem postopku (lahko pa tudi napoti na pravdo, e je npr. potrebno ugotavljanje dejstev).

Nadomestitev upravne odlobe je zadnja monost uinkovitega varstva pravic posameznika. V potev pride le, e uprava: ne spotuje sodbe sodia in sploh ne izda nove odlobe ali je ta v nasprotju s sodbo sodia; sploh ne odloi o pravici ali obveznosti posameznika molk organa.

2. PROCESNE PREDPOSTAVKE

2.1 IZRPANOST PRAVNIH SREDSTEV in OMEJITEV TOBENIH RAZLOGOV

Glavna procesna predpostavka je izpolnjenost pravnih sredstev; e jih stranka ne izkoristi ali zamudi, ni tobe v upravnem sporu.

6/II len ZUS-1 omejuje vsebino tobe. e je bilo strank v postopku ve (npr. v postopku denacionalizacije), je bilo mono upravni spor zlorabljati in je prilo do ve upravnih sporov o isti zadevi v zvezi z vsako od strank. Omejitev se zato pojavi v obliki prepovedi v tobi zoper akt, s katerim je bilo odloeno o izrednih pravnih sredstvih, ni dopustno navajati razlogov, ki jih je stranka e uporabila v tobi zoper akt, ali pa bi jih lahko uporabila. To prepreuje ve upravnih sporov v isti zadevi. Ta omejitev omejuje tobene razloge; e jih zahtevek presee, sodie tobo zavrne in njegovo delo je s tem zelo olajano. Sodie pa bo moralo voditi spisek e zatrjevanih tobenih razlogov, eprav bo to obiajno navajala nasprotna stranka (upravni organ).

2.2 PRISTOJNOST SODIA

V upravnem sporu sodi specializirano Upravno sodie na sedeu in na zunanjih oddelkih (Celje, Nova Gorica, Maribor). Pristojnost sodia se doloa glede na prebivalie ali sede tonika, e pa ga nima v Sloveniji pa glede na kraj izdaje izpodbijanega upravnega akta. Na sedeu pa sodi vedno v zadevah azila, varstva konkurence in davnih zadevah (razen v zadevah dohodnine in v zadevah po Zakonu o davkih obanov).

Kot specializirano sodie ima poloaj vijega sodia, sodniki pa so izenaeni z vijimi sodniki (v nekaterih dravah pa poznajo specializirane sodnike).Samo upravno sodie ima pravico presojati zakonitost upravnih aktov -> ima status vijega in specializiranega sodia. To pomeni med drugim tudi vije kvalifikacije za sodnika izpolnjevati mora pogoj minimalno 10 let delovne dobe na podroju upravnih zadev.

Poseben poloaj pa ima tudi Vrhovno sodie. Specializiranega upravnega vrhovnega sodia nimamo. Ima pa Vrhovno sodie, ki je po URS najvije sodie v RS, upravni oddelek, ki odloa o: pravnih sredstvih zoper odlobe upravnega sodia in sporih glede pristojnosti med upravnim in Vrhovnim sodiem, vpraanjih v zvezi z dravnimi volitvami vedno odloa Vrhovno sodie na 1. stopnji in zoper to odloitev ni pravnih sredstev.

V upravnem sporu je uveljavljeno naelo dveh stopenj, vendar pa je to naelo z ZUS-1 mono omejeno. Moni sta pritoba in revizija.

Na obeh sodiih (US in VS) je predvideno kolegialno odloanje, kar pripomore k zmanjanju pritiska na sodie. Na obeh sodiih sodi senat 3 sodnikov. Na Vrhovnem sodiu sodnikov posameznikov ni, razen v primerih ustavitve postopka. Vrhovno sodie sodi v senatu 5 sodnikov v sporih o pristojnosti.Na Upravnem sodiu pa je uveden sodnik posameznik, a le, e: je vrednost spora manja od 20.000, razen e gre za pomembno pravno vpraanje (o tem odloa senat na predlog sodnika poroevalca). V zvezi s tem se pojavi velik problem, saj je vrednost spora v upravnem sporu nemogoe oceniti, razen e je vrednost v sporu numerino navedena. Vasih pa bo imela bagatelna zadeva uinek na veliko tevilo ostalih zadev vpliv na prakso. e gre za pomembno pravno vpraanje, ni dobro, da sodi sodnik posameznik, zato se dovoli, da odloa senat. se izpodbijajo procesni sklepi; gre za enostavno dejansko in pravno stanje; ima upravni akt take pomanjkljivosti, da ga ni mogoe preizkusiti.

2.3 RAZLIKE S PRAVDNIM POSTOPKOM na kratko

ugotavljanje dejanskega stanja sodie v upravnem sporu lahko preiskuje dejansko stanje le v okviru tobenih navedb; e stranka doloenega dela akta ne izpodbija, ga sodie ne sme preverjati; izvajanje dokazov pooblastila sodia so razirjena, saj sodie ni vezano na dokazne predloge strank. Glede ius novorum velja enako kot v pravdnem postopku; zaslianje strank e je sodie samo ugotavljalo dejansko stanje, mora dati strankam monost, da se izjavijo o dejstvih in okoliinah, ki so pomembni za odloitev. e pa ni ugotavljalo samo, stranki ni potrebno omogoiti zaslianja, e je imela monost izjaviti se e v postopku izdaje upravnega akta; zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v postopku s pritobo in z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja dejanja v postopku samo po pooblaencu, ki ima opravljen pravniki dravni izpit.

3. STRANKE

Upravni spor je namenjen varovanju strank in njihovih pravic proti dravni upravi. Formalno sta tonik in toenec sicer izenaena, imata enakopraven poloaj, a de facto temu ni tako. Drava ima namre na voljo ogromno strokovno kapaciteto in podatkovne baze, zato je posameznik nujno v slabem poloaju.

V upravnem sporu nastopajo 3 stranke: aktivno legitimirani tonik prizadeti posameznik ali zastopnik javnega interesa; pasivno legitimirani toenec oblastveni subjekt, ki je izdal upravni akt; oseba, ki je lahko z odloitvijo prizadeta ni pa stranske intervencije.Skladno s subjektivnim konceptom je moen upravni spor samo, e je prilo do dejanske kritve subjektivnih pravic posameznikov.

3.1 TONIK

Za zaetek upravnega spora je vedno potrebna toba, nikoli ga ni mogoe zaeti po uradni dolnosti (ex offo).

1.) oseba, ki je z aktom upravnega organa prizadeta, e je bila krena kakna njena pravica ali na zakon oprta neposredna osebna korist. Cilj: varstvo pravic posameznika subjektivni upravni spor.Lahko je le tista oseba, ki je imela formalni poloaj stranke v predhodnem upravnem postopku (aktivna ali pasivna stranka v upravnem postopku ter stranski udeleenec). Razloga za to sta dva: problem v zvezi z aktom naj se rei v upravnem postopku in ne upravnem sporu e oseba v upravnem postopku ni bila stranka, potem ne more biti niti v upravnem sporu; oseba lahko dobi akt, pa ni bila stranka v postopku ali pa je stranka z aktom zadovoljna in spora ne bo sproila.Tonik mora izkazati svojo legitimacijo za sproitev upravnega spora z zatrjevanjem, da je bila z aktom krena njegova pravica ali pravna korist. e akt oitno ne posega v tonikovo pravico ali pravno korist, sodie tobo s sklepom zavre. e kasneje ni ugotovljena kritev, pa tobo zaradi neutemeljenosti zavrne.Tobo kot stranka lahko vloi tudi njen pravni naslednik ali pa kolektivna oseba, ki ni pravna oseba, je pa lahko nosilec pravic in obveznosti po materialnem predpisu (naselje, skupina oseb,...)

Oseba, ki v upravnem postopku ni sodelovalaTaka oseba lahko pridobi poloaj tonika le v zakonsko predvidenih primerih: z izrednimi pravnimi sredstvi (npr. obnova po 9. toki 260. l ZUP); s tobo, s katero izpodbija dokonni sklep, s katerim ji je bila pravica do udelebe zavrnjena.

2.) zastopnik javnega interesa, to je lahko dravni organ (dravni toilec, dravni pravobranilec), oseba, ki izpolnjuje pogoje za okronega sodnika ali druga oseba (npr. odvetnik). Cilj: varstvo zakonitosti objektivni upravni spor.Vendar pa mora javni interes ititi e organ, ki odloa o zadevi po ZUP. Zato se postavlja vpraanje, ali sploh potrebujemo e en organ, ki bo zopet itil javni interes in toil organ 1. stopnje. Zastopnik deluje zelo omejeno, ne sme izpodbijati zakonitosti upravnih aktov samostojno in na podlagi lastne presoje. Deluje lahko le s posebnim pooblastilom vlade, ki ga izda za vsak posamien primer, kadar predvideva, da je prilo do kritve zakona v kodo javnega interesa.

3.2 TOENEC

Toena stranka v upravnem sporu je tisti oblastveni subjekt, ki je akt izdal (drava, lokalna skupnost ali nosilec javnega pooblastila ne fizina oseba), s katerim je bil postopek odloanja konan. Obiajno bo lo za 2. stopenjske organe, tudi e se izpodbija akt 1. stopnje (postopek se kona na 2. stopnji, eprav morda z zavrnitvijo pritobe). Lahko gre tudi za organ, ki bi moral izdati akt, pa ga ni (molk organa).

3.3 OSEBA, KI JE LAHKO Z ODLOITVIJO PRIZADETA

Gre za posebno vrsto intervenienta, ki ima posebno vlogo v postopku. Gre namre za osebo, ki je z upravnim aktom dobila doloene pravice ali pravne koristi, odprava ali sprememba dokonnega upravnega akta pa bi ji bila v neposredno kodo. Njen interes je, da brani obstoj izpodbijanega upravnega akta, zato predlaga le, naj sodie tobo zavrne.Primer: gradbeno dovoljenje izpodbija sosed graditelj bo ta oseba!Sodie mora na njihovo udelebo paziti po uradni dolnosti (ex offo). Sodie mora taki osebi poslati prepis tobe in jo obravnavati kot vsako drugo stranko v upravnem sporu.Pri tem pa je izkljuena monost sodelovanja osebam, ki so svoj poloaj v upravnem postopku opustili ali ga izgubili (npr. se ni udeleeval obravnav). e namre oseba ne reagira v upravnem postopku, ne more imeti vloge v upravnem sporu.

4. POOBLAENCI

Novi ZUS v 22. lenu doloa, da mora biti pooblaenec pred vijimi sodii (to je tudi upravno sodie) nujno osebe s pravosodnim izpitom. Po odlobi Ustavnega sodia je mogoe, da se v postopku pritobe na Vrhovno sodie v upravnih zadevah stranka zastopa sama. Sicer potrebujejo stranke namre pred Vrhovnim sodiem pooblaenca pravnika s pravnikim dravnim izpitom.

5. ROKI IN VRNITEV V PREJNJE STANJE

Rok za tobo zane tei z vroitvijo upravnega akta stranki oziroma takrat, ko je bilo storjeno posamino dejanje, s katerim se posega v lovekove pravice in temeljne svoboine posameznika.Rok za tobo zoper akte, izdane v obliki predpisa, prine tei z objavo akta.Rok za pravno sredstvo prine tei z vroitvijo sodne odlobe strankam.

e stranka iz opravienega vzroka zamudi ta ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more ve opraviti (je prekludirana), lahko predlaga vrnitev v prejnje stanje. Predlog mora podati pravoasno in pristojnemu organu.Predlog je treba vloiti v 8 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; e je stranka ele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (subjektivni rok). Po 3 mesecih od dneva zamude ni mogoe predlagati vrnitve v prejnje stanje (objektivni rok).Okoliine za upravienost zamude je treba verjetno izkazati ob vloitvi predloga. V roku za vloitev predloga je treba opraviti tudi zamujeno dejanje.Zaradi zamude roka za vloitev predloga za vrnitev v prejnje stanje ni mogoe predlagati vrnitve v prejnje stanje (restitutio restitutionis non datur)O vrnitvi v prejnje stanje odloi sodie, ki mora odloiti o zamujenem dejanju.Zoper sklep, s katerim se dovoli vrnitev v prejnje stanje, ni pritobe, razen e se ugodi prepoznemu predlogu za vrnitev v prejnje stanje (restitutio restitutionis non datur).

6. STROKI POSTOPKA

ZUS-1 doloa: e tonik uspe in se ugotovi nezakonitost ter akt razveljavi in vrne nazaj, se stroki ocenijo pavalno glede na pravilnik, ki ga izda ministrstvo olajanje izrauna; e gre za meritorno odloitev (s katero je odloeno o pravici, koristi ali obveznosti) se stroki odmerijo po ZPP velja naelo uspeha; e tonik s tobo ne uspe (se zavre ali zavrne), vsak nosi svoje stroke.

7. TOBA

7.1 SPLONO

Upravni spor ni pravno sredstvo zoper akt organa. Gre za samostojni postopek, v katerem se smiselno uporabljajo tudi pravila ZPP. Pri pisanju tobe je treba upotevati, da sodie zadeve ne pozna, zato bo odloalo le v okvirih, ki jih bo razbralo iz tobe in odgovora na tobo. Sodie presoja zakonitost izpodbijanega akta v mejah zahtevka, pri presoji pa ni vezano na tobene razloge.

S tobo se lahko uveljavlja vse napake izdane odlobe - sodie ni omejeno s presojo le nekaterih vidikov odlobe. Vendar pa na podroje nekaterih institutov vendarle ne sme posei pri DISKRECIJSKEM ODLOANJU upravnega organa, sme upravno sodie presojati le obseg in uporabo prostega preudarka v konkretnem primeru, ostalih vidikov pa ne! Ne sme presojati pravilnosti odloitve pri diskreciji, presoja pa se prekoraitev monosti odloanja po diskreciji; torej e jo je organ uporabil v primeru, ko zakon tega ne predvideva. Zlorabo pa je teko dokazati, e je prosti preudarek uporabljen v drugaen namen kot to predvideva zakon. Stranka bi morala dokazati skriti namen, kar pa je teko.

Sodie mora dejansko stanje preizkusiti v mejah tobenega zahtevka in ne presoja vidikov, ki jih stranka ne prereka. Teava pa je v tem, da ima upravno sodie pred seboj celoten spis in ima tudi vpogled v vse zapisnike. Zato je mono, da sodie odkrije kakno drugo dejstvo, ki ga stranka ne prereka, je pa problematino. V teh primerih sodie pogosto posee tudi v ta dejstva in jih popravi, s imer pa prekorai zakonska pooblastila in prestopi na stran tonika.

Sodie ni vezano na dokazne predloge strank. Izvede lahko vsak dokaz, ki se sodiu zdi relevanten. Dokaze pa bo lahko sodie izvajalo le s tistega podroja oz. dejstva, ki je s tobo prerekano to lahko stori v korist ali kodo stranke. Sodie mora biti namre nevtralno!Omejitev v upravnem sporu pa velja, da ni dovoljeno ponavljati dokazov, ki so bili v upravnem postopku e izvedeni.

Sodie v upravnem sporu nima nobenih obveznosti po uradni dolnosti (ex offo) glede ugotavljanja napak odlobe, izjema pa je ugotavljanje ninosti.

7.2 ROK ZA VLOITEV TOBE

Rok je 30 dni od vroitve upravnega akta, s katerim je bil postopek konan, stranki (vroitev dokonne odlobe). e je bil stranki dan napaen pouk, da zoper akt ni dovoljen upravni spor, lahko stranka vedno in v neomejenem roku sproi upravni spor.Zastopnik javnega interesa mora tobo vloiti v roku 30 dni, odkar mu je bil akt vroen. e mu akt ni bil vroen, lahko vloi tobo v roku, ki tee za stranke. Zastopnik javnega interesa je v slabem poloaju kot stranka, vendar pa ima na razpolago evidence izdanih aktov.e je akt objavljen (predpis), je rok 30 dni od objave v Uradnem listu.

7.3 NAIN VLOITVE TOBE

Mona sta 2 naina vloitve: neposredno pri pristojnemu sodiu; po poti.Tobe se ne more vloiti ustno na zapisnik.Za pravoasnost je pomembno, da se vloi pristojnemu organu, stranki pravoasna vloitev tobe nepristojnemu organu ne kodi samo, e je to pripisati nevednosti ali oitni pomoti vlonika.

7.4 VSEBINA TOBE

V tobi je potrebno navesti: stranke; napake odlobe; opredelitev zahtevka strank e se odloba zgolj izpodbija, je potrebno navesti v katerem delu; e gre za spor polne jurisdikcije, mora biti zahtevek jasno specificiran; adhezijski zahtevek (vrnitev stvari, odkodnina,...) obvezne priloge izvirnik, prepis ali kopija izpodbijanega akta, kopije tobe za toeno stranko, taksa.e ni predpisanih sestavin, se pozove na dopolnitev. e ni priloeno dokazilo o plailu takse niti po pozivu na dopolnitev, se toba teje za umaknjeno.

7.5 TOBENI RAZLOGI

zmotna uporaba materialnega prava; bistvena kritev dolob postopka absolutna ali relativna; zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja; razlogi, zaradi katerih se upravni akt izree za ninega.

7.6 ZAHTEVKI V TOBI

(1) S tobo se lahko zahtevajo le tiste izpolnitve, ki jih predvideva ZUS:1.) odprava upravnega akta izpodbojna toba,2.) izdaja oziroma vroitev upravnega akta toba zaradi molka,3.) sprememba upravnega akta toba v sporu polne jurisdikcije; sodie odloi o zadevi.

(2) S tobo zaradi kritve lovekovih pravic in temeljnih svoboin po tem zakonu se lahko zahteva:4.) odprava, izdaja ali sprememba posaminega akta,5.) ugotovitev kritve ugotovitev, da je bilo z dejanjem poseeno v lovekovo pravico ali temeljno svoboino tonika,6.) prepoved nadaljevanja dejanja,7.) odprava posledic dejanja. mona kumulacija

ZUS pa ne pozna tobe na ugotovitev nepravilnosti akta, je pa mona toba zaradi kritve ustavnih pravic (5. toka), vendar le, dokler kritev pravic traja (praksa Ustavnega sodia). Taka praksa pa se iri tudi na ostale zahtevke v zvezi s kritvami ustavnih pravic.

7.7 TOBA ZARADI MOLKA ORGANA

Gre za t.i. predhodni upravni spor. Odsotnost upravnega akta nadomesti fikcija, da je bil izdan negativni upravni akt; teje se, da je bil zahtevek stranke ali njena pritoba zavrnjena.Rok za vloitev tobe je 2 meseca. e odlobe ne izda organ 1. stopnje, ima stranka monost pritobe zaradi molka organa. e pa moli e organ 2. stopnje ima stranka monost tobe zaradi molka organa; e zoper odlobo 1. stopnje ni pritobe ter ni potreben posebni ugotovitveni postopek, mora stranka vloiti tobo zaradi molka organa najkasneje v 1 mesecu. V drugih primerih pa je rok 2 meseca. Stranka lahko vloi tobo tudi, e se ne odzove le organ 2. stopnje; e organi v 3 letih po vloitvi predloga v konkretni zadevi ne odloijo, kljub temu, da je bila odloba mogoe e izdana, a razveljavljena, je mona toba zaradi molka organov (molk uprave). Gre za objektivni rok (3 leta) za odloitev javne uprave, ne glede na specifike postopka, ki je e stekel. Ni pa moen upravni spor, e je bil postopek ustavljen! Najprej pa je potrebno pozvati organ, naj odloi in e v 7 dneh ne reagira, stranka vloi tobo. e se organ predhodno ne pozove, se toba kot prezgodnja zavre.

7.8 SPREMEMBA IN ODPRAVA UPRAVNEGA AKTA MED UPRAVNIM SPOROM

To monost daje: izredno pravno sredstvo spremembe in odprave dokonne odlobe v zvezi z upravnim sporom; obnova postopka; odprava odlobe po nadzorstveni pravici; izrek odlobe za nino.

Spremembo ali odpravo je potrebno naznaniti Upravnemu sodiu, saj upravni akt z izdajo novega akta ne obstaja ve, zato za upravni spor ni ve podlage.Sodie po prejemu naznanila od tonika zahteva, naj mu v 15. dneh sporoi, ali je s poznejim aktom zadovoljen, ali vztraja pri tobi (in v kaknem obsegu) ali pa jo razirja tudi na spremenjeni (novi) upravni akt. e moli, se njegov molk teje, da je z novim upravnim aktom zadovoljen. je zadovoljen sodie s sklepom ustavi postopek; ni zadovoljen, vztraja pri tobi ni dolan vloiti nove tobe. Sodie obvesti prizadete osebe.

7.9 ZAASNA ODREDBA

Zaasno odredbo ureja ZUS in ne veljajo dolobe ZIZ. Zaasna odredba ima suspenzivni uinek na izvritev upravnega akta (to je pravzaprav bistvo in namen izdaje zaasne odredbe)Zaasno odredbo se lahko zahteva ele, ko je vloena toba. To pa je precej pozno zlasti v primerih, ko pritoba ni suspenzivna in se bo akt do odloitve o pritobi lahko izvreval in sodie v izvritev ne bo moglo posei.Zaasno odredbo je potrebno zahtevati pri organu, pristojnem za izvrbo, s posebno zahtevo. Organ o zahtevi odloa po prostem preudarku. Po uradni dolnosti jo sodie izda le v primeru kritve ustavnih pravic.

Sodie izda zaasno odredbo, e so za to izpolnjeni zakonski pogoji, predlagatelj pa mora dokazati, da: bi mu z izvritvijo nastala teko popravljiva koda in zadranje izvritve ne bo poseglo/vplivalo na javni interes in interes drugih strank.

Poznamo 2 tipa zaasnih odredb: neprava zaasna odredba zgolj zadri izvajanje upravnega akta do pravnomonosti odlobe sodia. Upravnemu sporu tako daje suspenzivni uinek. Vpraanje je, ali je akt neizvrljiv v asu do odloitve o zaasni odredbi. Kerevan meni, da ima suspenzivni uinek e predlog za zaasno odredbo. prava zaasna odredba z njo se zahteva zaasna ureditev spornega stanja do konne odloitve v tem primeru; zlasti pri trajajoih razmerjih. Zaasno ureditev razmerja je mogoe predlagati le v zvezi s spornim razmerjem, ni pa mono, e se predlagateljevo pravno stanje v niemer bistveno ne spremeni z zaasno ureditvijo razmerja.

Sodie lahko zahteva varino za kodo, ki utegne nastati nasprotni stranki zaradi izdaje zaasne odredbe. O zaasni odredbi odloi sodie v 7. dneh s posebnim sklepom. Zoper ta sklep je mona pritoba v 3. dneh, a ne zadri izvritve zaasne odredbe, o pritobi zoper sklep pa 2. stopnja odloi v 15. dneh.Tudi Vrhovno sodie lahko izda zaasno odredbo.

8. POSTOPEK PO PREJEMU TOBE

Ko sodie prejme tobo, opravi: predhodni preizkus; pripravljalni postopek; glavno obravnavo in/ali sejo; odloanje.8.1 PREDHODNI PREIZKUS

Sodie preveri procesne predpostavke, ko prejme tobo. Kritve, na katere mora paziti sodie po uradni dolnosti: toba je nejasna ali nerazumljiva, zato se je ne more obravnavati sodie postavi rok za odpravo pomanjkljivosti; ni sodne pristojnosti primer: o sporu glede javnih naroil ne odloa upravno sodie, ampak dravna revizijska komisija; pravoasnost toba ne sme biti prezgodnja (le zaradi molka) ali prepozna; tonik ne varuje svojih koristi ali pravic ali po zakonu ne more biti stranka, izjema je popularna toba po Zakonu o varstvu okolja; ne gre za upravni akt ali drug akt, ki se lahko presoja v upravnem sporu (akti poslovanja, materialni akti, sploni akti, akti zakonodajne in sodne veje oblasti, politini akti); akt oitno nima nobenih posledic za tonika ali pa so te posledice zanemarljive, razen e gre za reitev pomembnega pravnega vpraanja; akt oitno ne posega v tonikovo pravico ali na zakonu utemeljeno korist tonik mora dokazati, da je kritev vsaj mona, sicer gre za pomanjkanje legitimacije za tobo. Primer: osemnajstletnik toi za priznanje starostne pokojnine; izrpanost rednih pravnih sredstev; ne bis in idem preveri se ali je sodie e meritorno odloalo o isti zadevi. Za presojo pravnomonosti so 3 kriteriji: istovetnost strank, istovetnost zadeve in e presojena zadeva;e niso podane, s sklepom zavre tobo.

Upravni spor se lahko kona e na tej fazi, ker je akt (37. len ZUS): tako pomanjkljiv, da sploh ni mogoe presojati njegove zakonitosti v upravnem sporu. Sodie bo tak akt takoj odpravilo in naloilo izdajo novega; nien sodie ugotovi ninost in akt razveljavi.Sodie lahko obravnava le tista dejstva in izvaja tiste dokaze, ki so obstajali v trenutku, ko je o zahtevku odloil upravni organ na 1. stopnji, razen e jih stranka upravieno ni mogla navesti e takrat.

8.2 POSTOPEK S TOBO

e sodie tobe ne zavre, akta zaradi pomanjkljivosti ne odpravi ali zaradi ninosti akta samo ne odloi (37. len ZUS), polje prepis tobe toeni stranki in prizadeti osebi v odgovor. Rok za odgovor na tobo doloi sodie, vendar ta rok ne sme biti dalji od 30 dni.Prizadeta oseba (ugotovi jo sodie) ima v upravnem sporu poloaj stranke in sodie ji mora dati monost udelebe.Odgovor na tobo je pravica (in ne dolnost) toene stranke in prizadete osebeToena stranka mora v roku, ki ga doloi sodie, poslati vse spise, ki se nanaajo na zadevo. e tudi na novo zahtevo ne polje spisov ali e izjavi, da jih ne more poslati, sme sodie odloiti o stvari tudi brez spisov.

ZUS zamudne sodbe ne pozna.

8.2.1 ZDRUITEV ALI RAZDRUITEV POSTOPKOVSodie lahko s sklepom zdrui zahtevke o istem predmetu, lahko pa tudi odloi, da se ve vloenih zahtevkov obravnava v loenem postopku. Zoper ta sklep ni dovoljena pritoba.

8.2.2 UMIK TOBEToba se lahko umakne in sodie v tem primeru s sklepom ustavi postopek. Umik je mogo do pravnomonosti sodne odlobe, privolitev ali soglasje pa nista potrebna. Tonik pa lahko preklie umik tobe, dokler sodie ni odloilo o ustavitvi postopka. Nadaljevanje postopka po ustavitvi ni mono.

8.2.3 SPREMEMBA TOBESprememba tobe je nedopustna, saj bi lo za poseg v pravnomonost, ker drugi deli e postanejo pravnomoni. Glede spremembe tobenega zahtevka se upotevajo pravila ZPP in pravilo o pravnomonosti (ni dovoljeno spreminjati neesa, o emer je e bilo pravnomono odloeno). ZUS doloa le monost spremembe tobe glede akcesornih zahtevkov. e se s tobo zahteva vrnitev stvari ali odkodnina, je sprememba tobe dopustna, e vanjo privoli toenec do konca glavne obravnave oziroma do odloitve na seji. Privolitev toenca pa se domneva, e se je brez ugovarjanja spustil v obravnavo spremenjene tobe. Zoper sklep, s katerim sodie predlog za spremembo tobe zavrne, ni dovoljena posebna pritoba.

8.2.4 VZORNI POSTOPEKVzorni postopek je posebna oblika upravnega spora.Sodie lahko po prejemu odgovorov na tobe na podlagi ene tobe izvede vzorni postopek, ostale postopke pa prekine, e so pri sodiu vloene tobe zoper ve kot 20 upravnih aktov, pri katerih se pravice ali obveznosti opirajo na: enako ali podobno dejansko podlago IN; isto pravno podlago.Sodie glede ostalih postopkov sprejme sklep o prekinitvi, pred izdajo tega sklepa pa mora sodie omogoiti toniku, da se izjavi o navedbah v odgovoru na tobo. Zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzornega postopka ni dovoljena pritoba.O zadevah, o katerih se odloa v vzornem postopku, odloa sodie prednostno.

Po pravnomonosti odlobe, izdane v vzornem postopku, sodie brez obravnave odloi o prekinjenih postopkih, e ti postopki glede na vzorni postopek nimajo bistvenih posebnosti dejanske ali pravne narave in e je dejansko stanje razjasnjeno. e v tem primeru odloi sodie enako, kot je bilo odloeno v vzornem postopku, lahko odloi o vseh tobah z eno sodbo.

8.3 pripravljalni postopek in predhodno vpraanje

8.3.1 pripravljalni postopekV pripravljalnem postopku ima predsednik senata pooblastilo, da poskusi reiti spor e pred glavno obravnavo. Ukreniti mora vse, kar je potrebno, da se spor im hitreje rei. ZUS primeroma nateva, kaj lahko predsednik senata zlasti naredi: stranke povabi k razpravi o spornem stanju ter k sklenitvi poravnave; strankam naloi, da v doloenem roku navedejo dejstva in dokaze, dopolnijo ali pojasnijo njihove pripravljalne vloge ter predloijo listine in druge predmete, zlasti pa, da se izjavijo o dejstvih, pomembnih za odloitev; pridobi potrebne podatke.

Prekluzija pri navajanju dejstev in dokazovSodie lahko izjave in dokazila, ki se navedejo oziroma predloijo po izteku roka, zavrne in odloi brez nadaljnjega ugotavljanja dejstev, e: bi lo za zavlaevanje postopka, stranka zamude ni zadostno opraviila, je bila stranka pouena o posledicah zamude roka.

Predsednik senata lahko: postopek ustavi s sklepom (umik, poravnava) ali prekine postopek. zavre tobo, e niso podane procesne predpostavke, o katerih lahko predsednik senata odloa samostojno (popolnost, pravoasnost, stranka, ni pritobe, res iudicata).

8.3.2 predhodno vpraanjee je odloitev v upravnem sporu v celoti ali delno odvisna od vpraanja, ki je samostojna pravna celota in sodi v pristojnost drugega sodia ali organa (predhodno vpraanje), lahko sodie: samo obravnava predhodno vpraanje pravni uinek samo v tej zadevi; prekine postopek, dokler vpraanja ne rei pristojni organ obligatorno: e se predhodno vpraanje nanaa na obstoj kaznivega dejanja (razen e kazenski pregon ni mogo), obstoj zakonske zveze ali ugotovitev oetovstva ali e zakon tako doloa. Sodie mora prekiniti postopek tudi, e o predhodnem vpraanju e tee postopek pred pristojnim sodiem ali drugim organom. Sodie izda sklep o prekinitvi postopka, zoper katerega je dovoljena pritoba v 3. dneh vroitve sklepa strankam.Fikcija umika tobe nastopi, e stranka v doloenem roku ne sproi postopka pred pristojnim organom za reitev predhodnega vpraanja.

Postopek se nadaljuje, ko postane odloba o predhodnem vpraanju pravnomona.

8.3.3 predhodna odloba sodia evropskih skupnosti (preliminary rulings)Sodie Evropskih skupnosti razlaga doloila ustanovnih pogodb ter drugih aktov in statutov institucij, ki so ustanovljene s strani Evropske skupnosti.SES zadevo sprejme, e jo nanj naslovi sodie drave lanice pri obravnavanju sporne zadeve.

SES se izree za nepristojno, e: oitno ni povezave med vpraanjem in sporno zadevo; je spor zgolj fiktiven; ne razpolaga z dovolj pravnimi ali dejanskimi informacijami.

Sodie ali tribunali imajo glede obraanja na SES diskrecijsko pravico in drave jih pri tem ne smejo omejevati.Na zakon o sodiih doloa, da je mono le, e je odloba sodia odvisna od predhodne reitve vpraanja in stranke nimajo rednega ali izrednega pravnega sredstva.Do prejema odlobe SES, sme sodie opravljati samo procesna dejanja, ki ne dopuajo odlaanja, niso vezana na to vpraanje in ne urejajo razmerja dokonno.Odloitev SES je za sodie obvezujoa.

Predhodno vpraanje SES so dolni postaviti: vsa sodia, e so v dvomu o pravni veljavnosti sekundarnega akta ES (neskladnost s primarnim pravom); najvija sodia v dravi, zoper katera niso mona pravna sredstva (v Sloveniji Vrhovno sodie). Izjemoma lahko Vrhovno sodie samo razloi pravo ES, e je odgovor oiten ali je SES o podobnem primeru e razsojalo.Posameznik nima pravice prisiliti sodia, da postavi predhodno vpraanje SES ali postaviti sam takega vpraanja.

Predhodna odloba SES vee tudi druge organe ES in organe drav lanic (ex tunc veljava!), vendar pa ne gre za odloanje v konkretni zadevi.

8.4 glavna obravnava in seja

8.4.1 SPLONOZUS doloa, da sodie 1. stopnje odloi po opravljeni glavni obravnavi.Tonik e v tobi navaja dejstva, ki jih je treba izvesti na glavni obravnavi in opraviiti, zakaj jih ni navedel e v upravnem postopku. ZUS doloa, da so nova dejstva tista, ki so obstajala v asu odloanja o zadevi na 1. stopnji. Upoteva se torej tisto pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo v asu odloanja na 1. stopnji.

ZUS ne pozna poravnalnega naroka in mirovanja postopka.

8.4.2 OBLIGATORNA GLAVNA OBRAVNAVAGlavno obravnavo je nujno izvesti, e: bi oseba morala sodelovati v postopku kot stranka, pa tega poloaja ni imela le, e oseba ni imela monosti zahtevati vroitve in izpodbijati s pritobo. Je redko v uporabi, saj je za vloitev tobe nujno dokazati, da bi posameznik moral biti stranka. Primeri tob zaradi zavrnitve poloaja stranke v postopku pred upravnimi organi pa so zelo redki; stranka ni imela monosti izjaviti se v postopku (ni bila zasliana).

Z glavno obravnavo bo sodie popravilo to nezakonitost (samo iz tega razloga ne bo potrebno odpraviti akta in ga vrniti v ponovno odloanje). Sodie lahko odpravi tudi druge bistvene kritve postopka, e s tem ne spravi stranke v slabi poloaj!S tem se bistveno skraja postopek in zmanja tevilo upravnih sporov.

Sodie obvesti stranke oz. prizadete osebe o vseh narokih za izvedbo dokazov. Obravnavo vodi predsednik senata, ki se mora vzdrati posredovanja svojega lastnega mnenja biti mora nepristranski in objektiven.Sodie izvaja dokaze, ki e niso bili izvedeni v postopku izdaje akta ali e kae na to, da jih je potrebno presoditi drugae kot jih je organ v upravnem postopku.Ni vpliva na potek postopka, e ena ali ve strank ni prisotna na glavni obravnavi (tudi ni mirovanja postopka, saj ga upravni spor ne pozna).

8.4.3 SEJA (neobligatorna glavna obravnava)Na seji odloa sodie v vseh primerih, ko ne odloa na glavni obravnavi. Seje niso javne in tudi sodbe se ne razglasijo javno. Problem tega je, da stranka efektivno izgubi svoj poloaj stranke.

Sodie sme odloati brez glavne obravnave, e: dejansko stanje med strankama ni sporno, bi bila obravnava zgolj v interesu toene stranke (glavna obravnava je namre namenjena pravici do sodnega varstva tonika ali drugih oseb).V tem primeru odloa na seji in ne more ugotoviti druganega dejanskega stanja. Problem pa je, e sodie ugotovi le zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki pa ni sporno ali drugano od tistega, ki ga je ugotovil organ. Vendar pa se tu pojavi problem, ker sodie sploh ne more presojati dejanskega stanja, e ne izvede glavne obravnave, tako da ne more ugotoviti niti zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

Tudi e je dejansko stanje sporno, ni potrebno vedno izvesti glavne obravnave, e: iz same tobe izhaja tako oitna napaka odlobe, da je potrebno tobi ugoditi in odlobo odpraviti, razen e je v postopku prisotna stranka z nasprotnim interesom; stranka navaja tista dejstva in dokaze, ki jih sodie ne sme izvesti ali so nerelevantni; je sodie e odloalo o isti zadevi (s podobno dejansko in pravno podlago) med istima strankama in je sodba pravnomona.

Vselej se na seji odloa: o pravnih sredstvih; v sporih o zakonitosti aktov volilnih organov.

8.4.4 PORAVNAVAPoravnava je mona do izdaje sodbe, vendar pa zakon izkljuuje posebni poravnalni narok.Poravnava ni dopustna, e je v nasprotju z zakonom (ne pa, e je v nasprotju z javnim interesom, saj sodie ne presoja javnega interesa, pa pa ga toenec upravni organ). Poravnava pride v potev predvsem takrat, ko je upravnemu organu prepueno polje lastne presoje.Poravnava deloma ali v celoti nadomesti izpodbijani upravni akt (zato je podobna sporu polne jurisdikcije).

8.5 odloanje sodia

Namen upravnega spora je odprava nezakonitih upravnih aktov. Uspeh tobe pomeni padec odlobe, neuspeh pa praviloma pomeni pravnomonost odlobe.

ZUS strogo upoteva subjektivni koncept upravnega spora. Tonik brani lastni pravni poloaj, sodie pa presoja predvsem ali upravni akt posega v strankin pravni poloaj. e sodie ugotovi, da odloba ne posega v tonikov pravni poloaj, tobo zavrne (ali zavre, e je e na zaetku oitno), ne glede na to, ali je odloba zakonita ali ne. To ne pomeni posega v ustavno zavarovano pravico stranke do pravnega sredstva, saj strankine pravice sploh niso bile prizadete.

8.5.1 ZAVRNITEV TOBESodie tobo zavrne, e:1.) je odloba pravilna, vendar napano obrazloena (slaba argumentacija) sodie odlobo dopolni s svojo argumentacijo;2.) je bil postopek sicer nezakonit, vendar ne posega v tonikovo pravico ali pravno korist (subjektivni koncept);3.) je bil postopek sicer nezakonit, vendar je sodie v svojem postopku nezakonitost odpravilo primer: upravno sodie na glavni obravnavi zaslii stranko in s tem sanira napako, da upravni organ ni zaslial stranke, pa bi jo moral.

Zavrnitev tobe pomeni le neutemeljenost tobenega zahtevka in ne zakonitost ali nezakonitosti upravnega akta.

8.5.2 ODPRAVA ODLOBE IN VRNITEV ZADEVE UPRAVNEMU ORGANUSodie odpravi upravni akt, e:1.) ga ni izdal pristojni organ;2.) gre za zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ker: so bili zmotno presojeni dokazi, so ugotovljena dejstva v nasprotju s podatki spisa, so v bistvenih tokah dejstva nepopolno ugotovljena ali je bil iz ugotovljenih dejstev narejen napaen sklep glede dejanskega stanja in da je treba pravo dejansko stanje ugotoviti v upravnem postopku;3.) je lo za bistveno kritev pravil postopka, pa sodie v svojem postopku takih kritev ni odpravilo in ni pogojev za zavrnitev tobe;4.) je lo za kritev materialnega prava in akt je posegel v tonikovo pravico, pa ni pogojev za zavrnitev tobe.

Sodie o zadevi odloi samo, razen izjemoma vrne zadevo v ponovno odloanje: niso podani pogoji za odloanje v sporu polne jurisdikcije; e gre za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki ga je potrebno ugotoviti v upravnem postopku.

Razloga za odstop zadeve upravnemu organu sta dva: naelo delitve oblasti sodie ne more vselej spreminjati odloitev uprave oz. odloati v upravnih zadevah in spor polne jurisdikcije ni vedno moen; kritev materialnega prava je pogosto povezana e s kakno drugo kritvijo, ki zahteva odpravo.

Upravni organ pa je pri ponovnem odloanju vezan na interpretacijo in stalia upravnega sodia glede nadaljnjega postopka. Obrazloitev sodia je tako pravno zavezujoa.

Problem se lahko pojavi, e se pred odpravo odlobe spremeni zakon. V trenutku vrnitve organu 1. stopnje velja nov zakon, ki lahko zadevo ureja drugae naloeni so lahko dodatni ali stroji pogoji. Vpraanje je, kateri zakon se uporabi, obstajata pa 2 monosti: zakon, ki velja v trenutku odloanja utemeljitev za to je, da odloba sploh ne obstaja in se teje, da se zaenja nov postopek; stari zakon e se ugotovi nezakonitost odlobe, je za stranke pravino, da se uporabi stari zakon, saj je stranka raunala prav na pogoje starega zakona. Ta reitev velja za boljo.

Organ mora po odpravi upravnega akta odloiti v roku 30 dni, lahko pa sodie ta rok tudi podalja.e se izpodbija upravni akt v celoti, ugotovi pa se nezakonitost le dela izreka, se tobi deloma ugodi.

8.5.3 UGOTOVITVENA SODBAUgotovitvena sodba je novost ZUS-1. Ugotovitvene tobe ni mogoe vloiti (toba se lahko glasi le na odpravo ali spremembo), a ima sodie monost zgolj ugotoviti nezakonitost akta, ne da bi ga odpravilo. Pogoj za to je, da bi odprava povzroila nesorazmeren poseg v e pridobljene pravice (navadno zaradi dolgotrajnosti postopkov).Primer: nezakonito gradbeno dovoljenje gradna je konana in stavba je e naseljena, nato pa se ugotovi nezakonitost.8.5.4 SPOR POLNE JURISDIKCIJESodie odpravi odlobo in samo odloi. Gre za poseg v izvrilno vejo oblasti, zato je potrebno postaviti omejevalne pogoje.

Pogoji so: dejansko stanje je razjasnjeno; tonik izrecno zahteva odloitev polne jurisdikcije v tobi; tako doloa zakon ali narava stvari to dopua npr. nedoloeni pravni pojmi: potrebna je prosta presoja sodia in za to se sodia redko odloajo. Sodie pa v diskrecijo organa ne sme posegati.

8.5.5 ODLOANJE O AKCESORNIH ZAHTEVKIHSodie sme odloiti tudi akcesornih zahtevkih (povrnitev kode in vrailo stvari), a le, e odloa v sporu polne jurisdikcije in odloi meritorno.e pa sodie ne bo odloalo samo (v sporu polne jurisdikcije), napoti stranko na pravdo. Pravdno sodie pri presoji odkodninskega zahtevka ne sme presojati zakonitosti upravnega akta. Pravdno sodie bo lahko odloilo o odkodnini le, e je akt predhodno spoznan za nezakonitega.

Pogoji: zahteva se spremembo upravnega akta IN povrnitev kode ali vrailo stvari; upravni akt je bil vsaj delno izvren; sodie ima dovolj podatkov, da ugotavljanje dejanskega stanja ne bi bistveno podaljalo odloanja v upravnem sporu.

8.5.6 ODLOANJE O NINOSTI AKTASodie s sklepom izree akt za ninega.

8.5.5 ODLOANJE V PRIMERU MOLKA ORGANAe je toba upraviena, ji sodie s sodbo ugodi. Pri tem loimo 3 monosti: zahtevku ugodi in naloi organu kakno odlobo naj izda e ni mogoe odloiti v sporu polne jurisdikcije, ker za to niso podani pogoji. e organ ne ravna po navodilih sodia in je zato ponovno sproen upravni spor, odloa sodie v sporu polne jurisdikcije. Obiajno bodo sodia uporabila to monost, da bi v upravnih zadevah imbolj pogosto odloali upravni organi. Vendar pa izogibanje odloanju kae na neuinkovitost tega pravnega sredstva; zahtevku ugodi in naloi organu vroitev odlobe kadar je upravni akt izdan, a toniku e ni vroen (vroitev pa je po zakonu obvezna); sodie meritorno odloi ob izpolnjenih pogojih (tonik zahteva, narava stvari dopua, podlaga za to v podatkih postopka) odloi sodie v sporu polne jurisdikcije in tako odpravi pomanjkljivost uprave.

8.5.6 KVAZI UPRAVNI SPORPooblastila sodia so pri tej monosti ira sodie lahko ugotovi obstoj kritve in doloi vse tisto, kar je potrebno, da se kritev odpravi.Problem pa je v tem, ker ne moremo predvidevati, kakne zadeve se bodo znale pred sodiem.

8.6 OBJAVA IN VROITEV SODNIH ODLOB

Sodbo razglasi predsednik senata in ob razglasitvi sodbe navede najpomembneje razloge odloitve. V zapletenih primerih ni potrebna ustna razglasitev sodbe, temve jo je potrebno izdati v 8. dneh od konca glavne obravnave.e je sodie sklenilo, da kona glavno obravnavo, pa je treba preskrbeti e spise ali listine, v katerih so dokazi, se mora sodba izdati v 8. dneh od prejetja spisov ali listin.

V vsakem primeru je potrebno sodbo izdati in vroiti e v overjenem prepisu.

Sestavni deli pisnih sodb so: uvod; izrek (dispozitiv) vsebuje odloitev sodia (e je odloilo meritorno), naloi organu izdajo odlobe (e gre za molk organa), odloi o akcesornih zahtevkih ali napoti tonika na pravdo; obrazloitev je dvodelna: v prvem delu se nahaja potek postopka, vsebina izpodbijanega akta, zahteve in navedbe strank, itd. Drugi del vsebuje predpise, na katere se sodba opira in zakljuek; pouk o pravnem sredstvu pouka se ne daje o izrednih pravnih sredstvih (revizija, obnova); podpis.

9. pravna sredstva

Ustavno sodie RS je nekoliko odstopilo od loenega obravnavanja pravice do sodnega varstva in pravice do pravnega sredstva.Omejitev pravice do pritobe je dopustna le v doloenih primerih (zadevah). V vseh drugih primerih je dopustno vloiti revizijo (e so zanjo izpolnjeni predpisani pogoji).Revizija je pravno sredstvo za odpravljanje materialnopravnih in postopkovnih napak, obnova postopka pa za napake dejanskega stanja in nekatere kritve pravil postopka.

9.1 pritoba

9.1.1 DOVOLJENOST PRITOBEPritoba je po ZUS dopustna le v tistih primerih, ko je zaradi zagotavljanja uinkovitega pravnega sredstva ponovno instanno preverjanje nujno. Te potrebe praviloma ni, e: upravno sodie ni spreminjalo odloitve upravnega organa; e je sodie na 1. stopnji sicer odloalo v sporu polne jurisdikcije, vendar je odloalo na podlagi istega dejanskega stanja kot je bilo ugotovljeno v postopku izdaje upravnega akta.

Pogoja za dopustnost pritobe, ki morata biti izpolnjena kumulativno, sta: sodie je samo ugotovilo drugano dejansko stanje, kot ga je ugotovila toena stranka; sodie je na tej podlagi (novo ugotovljenemu dejanskemu stanju) spremenilo izpodbijani upravni akt.Pritoba je torej nepotrebna, e je sodie sicer ugotovilo drugano dejansko stanje, vendar je odlobo zgolj odpravilo in jo vrnilo v ponovno odloanje, ali pa je spremenilo odlobo, ne da bi ugotovilo drugano dejansko stanje.

Pravico do pritobe pa lahko doloi zakon po ZUS je dopustna pritoba, e je sodie odloalo o zakonitosti posaminega akta ali dejanja, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika (kvazi upravni spor).

Pritoba pa ni dopustna, e je na 1. stopnji odloalo Vrhovno sodie ter v sporih o zakonitosti aktov volilnih organov za lokalne volitve.

9.1.2 PRAVICA DO PRITOBEPogoja sta dva: sodelovanje v postopku na 1. stopnji; pravni interes.

Pravico do pritobe imajo samo tiste stranke, ki so sodelovale v upravnem sporu e na 1. stopnji. S tem je izkljuena monost pritobe za tiste osebe, ki menijo, da bi morale sodelovati e na 1. stopnji, vendar tega niso uspeno uveljavljale v postopku na 1. stopnji. Lahko pa vloijo zahtevo za obnovo.

Pritonik mora ves as izkazovati, da bi ugoditev pritobi zanj pomenila doloeno korist ali izboljanje pravnega poloaja. Ravno zato pa se je v sodni praksi razvilo stalie, da sodie pritobo zavre, e gre za pritobo zoper sodbo, s katero je bila odloba upravnega organa odpravljena. Odprava odlobe je namre najveja mona korist za toeo stranko, zato ne more izkazati, da bi ugoditev pritobe pomenila zanjo neko vejo korist. Sodie pritobo zavre zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

9.1.3 PRITOBENI ROK IN NAIN VLOITVEPritobo je potrebno vloiti v 15. dneh od vroitve predpisa sodbe strankam. Vloi se pri sodiu, ki je izdalo sodbo na 1. stopnji (Upravno sodie) neposredno ali po poti, v zadostnem tevilu kopij za sodie in stranke, ki so se udeleevale postopka na 1. stopnji.

O pritobi odloa Vrhovno sodie v senatu treh sodnikov.

9.1.4 VSEBINA PRITOBEVsebine pritobe ZUS ne ureja, zato se primerno uporabljajo dolobe ZPP!

Pritoba mora tako obsegati: navedbo sodbe; navedbo, ali se sodba izpodbija v celoti ali le v doloenem delu; pritobeni razlogi; podpis pritonika.

e je pritoba nepopolna, mora dati sodie pritoniku rok za dopolnitev oz. popravo. e v roku ne popravi, sodie pritobo s sklepom zavre.e je pritoba vsebinsko e kako drugae pomanjkljiva, jo sodie 1. stopnje polje sodiu 2. stopnje brez zahteve pritoniku, naj jo dopolni ali popravi.

Nova dejstva in dokaze lahko pritonik navaja le, e izkae za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predloiti do konca glavne obravnave. Navajajo pa se lahko le tisti dokazi, ki bi jih pri svojem odloanju moral upotevati e upravni organ 1. stopnje torej so morali obstajati e v tistem trenutku.

9.1.5 PRITOBENI RAZLOGISodba se lahko izpodbija s pritobo zaradi:1.) bistvene kritev pravil postopka (absolutne in relativne - 75. len ZUS);2.) zmotne uporabe materialnega predpisa ALI zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje akta; 3.) zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

Sodie po uradni dolnosti preizkusi samo: zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kritve postopka.

V pritobenem postopku se lahko izpodbija le tisto dejansko stanje, ki ga je sodie samo ugotovilo v upravnem sporu, saj gre za pravno sredstvo zoper sodbo sodia 1. stopnje in ne zoper izpodbijani upravni akt.

9.1.6 ODLOANJE O PRITOBIPredsednik senata pritobo s sklepom zavre, e je prepozna, nedovoljena ali vloena s strani neupraviene osebe.

e pritobe sodie 1. stopnje ne zavre, vroi pritobo nasprotni stranki v odgovor, za odgovor ima 8 dni asa. Prepozen odgovor na pritobo se ne zavre, ampak se vseeno polje sodiu 2. stopnje, ki ga upoteva, e je to mogoe. Po izteku roka za odgovor, polje sodie 1. stopnje pritobo z vsemi spisi ter odgovor sodiu 2. stopnje.

Sodie praviloma odloa na nejavni seji, izpodbijano sodbo pa preizkua v mejah tobenega zahtevka.

Glavna obravnava se opravi le izjemoma, in sicer, e sodie: spozna, da je potrebno ponoviti e izvedene dokaze; meni, da je potrebno ugotoviti nova dejstva in izvesti nove dokaze.Za glavno obravnavo na Vrhovnem sodiu se smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za obravnavo pred sodiem 1. stopnje.

e pritoba ni utemeljena, jo sodie 2. stopnje zavrne.

e Vrhovno sodie ugotovi, da pritoba je utemeljena, pritobi ugodi in uporabi svoja kasatorina pooblastila, in sicer: s sodbo razveljavi sodbo in odpravi upravni akt e bi moralo e sodie 1. stopnje zaradi pomanjkljivosti akt odpraviti; s sklepom razveljavi sodbo in: zavre tobo v primeru, da bi moralo sodie 1. stopnje tobo zavrei s sklepom, ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke; jo vrne sodiu 1. stopnje v novo sojenje ali jo odstopi pristojnemu sodiu e sodie 2. stopnje ugotovi bistvene kritve postopka, vendar jih samo ne odpravi; jo vrne sodiu 1. stopnje v novo sojenje ali zavre tobo e se je postopka pred sodiem 1. stopnje udeleeval nekdo, ki ne more biti stranka v upravnem sporu ali e je prilo do napak v zastopanju ali pri pooblaencu; jo vrne sodiu 1. stopnje v novo sojenje e je potrebno ugotoviti nova dejstva in izvesti nove dokaze ali e je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (v tem primeru lahko tudi odpravi izpodbijani upravni akt in vrne zadevo pristojnemu organu, e je to potrebno glede na okoliine primera).

Vrhovno sodie ima v pritobenem postopku tudi reformatorina pooblastila, predvsem v primerih, ko samo opravi glavno obravnavo in ugotovi drugano dejansko stanje kot ga je ugotovilo sodie 1. stopnje. V takem primeru lahko: s sodbo spremeni sodbo sodia 1. stopnje; s sodbo spremeni sodbo sodia 1. stopnje in spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt.Izjemoma ima reformatorina pooblastila tudi, e ne izvede glavne obravnave, in sicer e meni, da je sodie 1. stopnje: zmotno presodilo listine ali posredno izvedene dokaze; nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev; zmotno uporabilo materialno pravo; kot neutemeljeno zavrnilo tobo, izpodbijani upravni akt pa je po mnenju Vrhovnega sodia nien.

V pritobenem postopku velja naelo prepovedi reformatio in peus.

9.1.7 PRITOBA ZOPER SKLEPMona je le, e jo izrecno doloa ZUS. V vseh primerih pa je dovoljena pritoba zoper sklep, s katerim je onemogoen nadaljnji postopek mednje pa ne spadajo tisti sklepi, ki predstavljajo meritorno presojo sodia (npr. sklep, s katerim se upravni akt izree za ninega). V slednjih primerih je pod zakonskimi pogoji mono vloiti le revizijo.

9.2 revizija

9.2.1 SPLONORevizija je izredno pravno sredstvo. Poleg tega je razlika s pritobo: poleg varstva pravic posameznikov je namenjena tudi zaiti pravne enotnosti; presoja se zgolj materialnopravne in postopkovne napake.

Sodna praksa bo morala e odgovoriti na vpraanje, ali je revizija dopustna zoper vse pravnomone sodbe sodia 1. stopnje v upravnem sporu ALI zgolj zoper tiste, s katerimi se je konal postopek odloanja (torej tiste sodbe, s katerimi je sodie 1. stopnje tobo zavrnilo ali odloilo v sporu polne jurisdikcije). Cilj revizije je zagotoviti pravilno in zakonito sodno odlobo ter zagotoviti enotnost pravnega reda. To je smotrno le tedaj, ko je postopek odloanja v celoti zakljuen. Dosedanja praksa Vrhovnega sodia je tela, da stranka nima ve pravnega interesa za pritobo (in tudi revizijo), e je e bil izdan nov akt in sproen nov upravni spor med pritobenim (revizijskim) postopkom. e je prilo do odprave in vrnitve v ponovno odloanje, revizija ni dopustna zaradi pomanjkanja pravnega interesa, saj imajo stranke e monost pravnega varstva.

9.2.2 ROKRok za vloitev revizija je 30 dni od vroitve prepisa sodbe.

9.2.3 PRAVICA DO VLOITVE REVIZIJEPogoja za upravienost vloitve revizije sta 2: oseba je sodelovala kot stranka v upravnem sporu na 1. stopnji; revident mora imeti pravni interes izkazati mora, da bi se z uspehom v reviziji njegov pravni poloaj izboljal. e mu revizija oitno v niemer ne korist, je revizija nedovoljena.

9.2.4 DOVOLJENOST REVIZIJERevizija zoper pravnomono sodbo je dopustna, e: vrednost izpodbijanega dela dokonnega upravnega akta presega 20.000 (le, kjer je z odlobo izraena pravica in obveznost v nominalnem znesku); po vsebini gre za pomembno pravno vpraanje (to presoja Vrhovno sodie) ali sodba 1. stopnje odstopa od ustaljene prakse Vrhovnega sodia; ima odloitev v sodbi za stranko zelo hude posledice (vsekakor se teje za tako posledico, e izguba pravice ali naloena obveznost presega 20.000 , ali je ogroeno preivljanje stranke ali njenih blinjih,).

Revizija ni dovoljena: e jo vloi neupraviena oseba; v volilnih zadevah; v sporih, v katerih je dovoljena pritoba; e ne izpolnjuje zakonskih pogojev.

9.2.5 REVIZIJSKI RAZLOGI1.) bistvene kritev pravil postopka v upravnem sporu;2.) zmotna uporaba materialnega prava.

Vrhovno sodie preizkusi revizijo le v tistem delu, v katerem se izpodbija in v mejah revizijskih razlogov, pri emer pa po uradni dolnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava.

Ius novorumNova dejstva in dokazi se smejo navajati le, e se nanaajo na bistvene kritve dolob postopka v upravnem sporu. Drugih dejstev in dokazov ni mogoe uveljavljati, saj revizija ne obravnava napak pri ugotavljanju dejanskega stanja!

9.2.6 POSTOPEKRevizija se vloi pri Upravnem sodiu, ki posreduje revizijo in vse spise o zadevi Vrhovnemu sodiu v nadaljnji postopek.

Vrhovno sodie najprej izvede predhodni postopek, v katerem preveri procesne predpostavke (pravoasnost, popolnost, dovoljenost). Prepozno ali nepopolno revizijo s sklepom zavre sodnik poroevalec, nedovoljeno revizijo pa senat Vrhovnega sodia.

V postopku pred Vrhovnim sodiem je obvezno pravno zastopanje (pooblaenec z dravnim pravnikim izpitom), zato so postavljene vije zahteve glede pravilnosti vloene vloge ne polje se v popravo ali dopolnitev, ampak se nepopolno ali nejasno vlogo takoj zavre.e so procesne predpostavke podane, polje sodnik poroevalec Vrhovnega sodia izvod revizije nasprotni stranki, ki lahko v 30. dneh poda odgovor nanjo.

9.2.7 ODLOANJE O REVIZIJIVrhovno sodie lahko: zavrne revizijo kot neutemeljeno; ugotovi nezakonitost: bistvena kritev pravil postopka - Vrhovno sodie: samo odpravi ugotovljene kritve, e je to glede na naravo stvari mogoe; s sklepom razveljavi sodbo in vrne zadevo v novo sojenje; s sklepom razveljavi izdane odlobe in zavre tobo, e zadeva ne sodi v sodno pristojnost. zmotno uporabljeno materialno pravo: s sodbo ugodi reviziji in spremeni sodbo sodia 1. stopnje. e pa je zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, Vrhovno sodie s sklepom ugodi reviziji, razveljavi sodbo in vrne zadevo v novo sojenje.

Revizija nima suspenzivnega uinka.

9.2.8 REVIZIJA ZOPER SKLEPRevizija zoper sklep je dovoljena le v enem primeru, in sicer zoper sklep sodia 1. stopnje, s katerim je bila ugotovljena ninost akta. Vendar tudi v tem primeru revizija zoper sklep ni dovoljena, e ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomono sodbo.

9.3 obnova postopka

9.3.1 LEGITIMACIJA ZA OBNOVOZahtevo za obnovo postopka lahko vloi: stranka tonik, toenec ali stranski intervenient; oseba, ki bi morala biti udeleena kot stranka v konanem upravnem sporu.

9.3.2 POGOJ ZA OBNOVOPoleg obnovitvenega razloga je pogoj za obnovo ta, da gre za pravnomono konan sodni postopek, pri emer pa ni pomembno, ali je postopek konan s sodbo ali sklepom sodia.Sodni postopek je konan, e zoper izdano sodbo ni ve mona pritoba.

9.3.3 OBNOVITVENI RAZLOGIObnova je mogoa le iz enega od taksativno natetih razlogov:1.) stranka izve za nova dejstva ali najde nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodneje reen, e bi se nanje sklicevala ali e bi jih uporabila v prejnjem postopku;2.) ponarejena listina ali kriva izpovedba prie, izvedenca ali stranke pri zaslievanju pred sodiem;3.) sodie ni bilo sestavljeno po dolobah tega zakona;4.) sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izloen;5.) se je postopka udeleeval nekdo, ki ne more biti stranka v upravnem sporu, ali e stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik ali e zakoniti zastopnik oziroma pooblaenec stranke ni imel dovoljenja za opravljanje dejanj v postopku, razen e so bila posamezna dejanja v postopku pozneje odobrena;6.) odloba opira na sodbo, ki je bila pozneje razveljavljena z drugo pravnomono sodno odlobo;7.) do odlobe je prilo zaradi kaznivega dejanja sodnika ali delavca pri sodiu, strankinega zastopnika ali pooblaenca, njenega nasprotnika ali nasprotnega zastopnika ali pooblaenca;8.) stranka najde odlobo, ki je bila izdana e prej v istem upravnem sporu, ali dobi monost, da jo uporabi;9.) prizadeti osebi ni bila dana monost udelebe v upravnem sporu.

Zaradi razlogov iz 1. toke prejnjega odstavka se sme obnova dovoliti le, e je sodie samo ugotavljalo dejansko stanje.Zaradi razlogov iz 1., 2. in 5. do 9. toke se sme dovoliti obnova samo, e se stranka brez lastne krivde ni mogla sklicevati nanje v prejnjem postopku.

9.3.4 ROK ZA OBNOVOStranka lahko zahteva obnovo sodnega postopka: v subjektivnem roku najpozneje v 30. dneh odkar je izvedela za obnovitveni razlog oziroma odkar bi ga lahko uporabila. e pa je izvedela za obnovitveni razlog preden je bil postopek pri sodiu konan, zane tei rok z vroitvijo sodne odlobe; v objektivnem roku v 5. letih od pravnomonosti sodne odlobe (izjema: 6. toka!)

9.3.5 POSTOPEKPredlog za obnovo se vloi pri sodiu, ki je izdalo odlobo (sodie na katerega se nanaa obnovitveni razlog). O predlogu za obnovo doloi sodie v senatu 3. sodnikov.

V predlogu mora stranka navesti: na katero sodbo se nanaa; obnovitveni razlog; dokazi, ki kaejo na verjetnost obnovitvenega razloga; okoliine, iz katerih izhaja, da je predlog pravoasen.

Sodie najprej na nejavni seji izvede predhodni postopek, v katerem preizkusi, ali je predlog pravoasen, vloen s strani upraviene osebe in ali je izkazana verjetnost obnovitvenega razloga. e sodie ugotovi, da ti pogoji niso izpolnjeni, predlog s sklepom zavre.V nasprotnem primeru predlog polje nasprotnim strankam in prizadetim osebam, ki lahko nanj odgovorijo v 15. dneh.

9.3.6 ODLOANJE O PREDLOGU ZA OBNOVOPo opravljeni seji izda sodie sklep, s katerim dovoli obnovo postopka ali zavrne predlog za obnovo. V sklepu s katerim se dovoli obnova postopka, se razveljavi izdana odloba.e je potrebno izvesti glavno obravnavo, jo sodie razpie. Sodie odloi na podlagi podatkov, zbranih v prejnjem in obnovljenem postopku.Sodie lahko po konanem obnovitvenem razlogu: tobo zavrne; tobi ugodi in odpravi ali spremeni izpodbijani upravni akt.

9.3.7 PRAVNA SREDSTVAZoper odlobo sodia v obnovljenem postopku so dovoljena tista pravna sredstva, ki so dovoljena zoper sodbo.