Univerza v Ljubljani

Filozofska fakulteta

Oddelek za umetnostno zgodovino

Taj Mahal

Proseminarska naloga iz obče umetnostne zgodovine

Valentina Ladika

Asist. dr. Rebeka Vidrih

Ljubljana, 10.12.2012

1

KAZALO:

UVOD....................................................................................................................................................3

ZGODOVINA MOGULSKE VLADAVINE IN TRADICIJA GRADNJE MAVZOLEJA...............3

TAJ MAHAL.........................................................................................................................................6

INSPIRACIAJA ZA GRADNJO.......................................................................................................6

POZICIJA V PROSTORU IN ČASU................................................................................................6

PROBLEM PROJEKTANTA IN ARHITEKTA................................................................................6

MERNA ENOTA...............................................................................................................................7

ANALIZA ARHITEKTURNIH IN SIMBOLNIH ELEMENTOV....................................................7

UPORABA CARBAGH-A................................................................................................................8

UPORABA DEVETKRATNEGA NAČRTA....................................................................................9

HIERARHIJA MATERIALA............................................................................................................9

PAŽLJIVO PLANIRANJE ZGRADBE...........................................................................................10

MERE IN GEOMETRIJA................................................................................................................11

POPOLNE MERE IN SIMBOLIKA................................................................................................11

OMET IN OKRASI V GLAVNI DVORANI...................................................................................12

ZAKLJUČEK.......................................................................................................................................13

SLIKOVNO GRADIVO......................................................................................................................14

SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA................................................................................................19

BIBLIOGRAFIJA................................................................................................................................20

2

UVODTaj Mahal ali tako imenovana »Solza večnosti«, je eden od najbolj znanih svetovnih

spomenikov tako mogulske kot tudi obče arhitekture in kulture. (slika 1)

Čeprav je prva asociacija na besedo Taj Mahal njegov najbolj znan del, impozantni mavzolej

tretje žene mogulskega vladarja šaha Jahana, celotni kompleks se sestoji še od mnogo drugih

elementov, kateri skupaj z mavzolejem tvorijo ta veličastni kompleks.

Sam kompleks, je nadaljevanje bogate tradicije mogulske kulture in gradnje mavzoleja.

ZGODOVINA MOGULSKE VLADAVINE IN TRADICIJA GRADNJE MAVZOLEJA Mogulska vladavina nad Indijo, se je pričela z zmago mongolskega vodje Babura leta 1526

nad zadnjim delhijskim sultanom in je označila začetek ne samo vladavine islamskih

vladarjev v Indiji, temveč tudi novo obdobje v umetnosti in arhitekturi.

Ime dinastije prihaja od perzijske in arabske besede mogul ali mugal, kar pomeni mongol,

zaradi česar lahko zaključimo da je govora o istem družinskem steblu, ki je vleklo korenine iz

Mongolije.1

Moguli so ustvarili svojo domovino, dinastijo in carstvo v novi oblasti, z značilnimi

dramatičnimi arhitektonskimi manifestacijami svojih moči in spomini na svoje poreklo,

istočasno pa so usvajali elemente obstoječe arhitekture.

Tipologija mogulskih mavzolejov se začne z osnovno potrebo za pokrivanje počivališča znane

osebnosti. Ta pobuda ima univerzalni in raznoliki način med ljudskim rodom, ampak v Indiji

najde eno od svojih najbolj značilnih izražanj.

Mogulska grobna arhitektura začenja z zgodnjim pokopom pomembnih v džamijah. Ta

tradicija je najverjetneje prevzeta iz krščanskih cerkva posvečenih relikvijam svetnikov in

mučenikov, kjer so poskušali povezati pojem božanstva z ljudskimi vodjami in omogočiti

vernikom mesto, kjer bodo lahko uživali blagoslov. Ta mesta kot tudi njihovi direktni

predniki in vzori, grški in rimski mavzoleji, so izzvala trajni interes v islamski kulturi in

tradiciji.

Islamsko verovanje v obstoj nesmrtne duše, vezano za omejitve časa in prostora, objasni

tlorise in prostranost njihovih grobnic, katere so bile okrašene po duhovnem in društvenem

vplivu in statusu pokojnika.

Gradnja mavzoleja se je izplačal prav zaradi, dolge tradicije po kateri je vsako mesto lahko

služilo kot mesto bogoslužja. Motivacija za gradnjo takih spomenikov je nad teološkimi

1 Islam: art and arhitecture. Indian Subcontinent, Philippa VAUGHAM, From Sultanate to Mughal Empire. History, France 2000, p. 460.

3

mejami in niti muslimani niso bili imuni na ta človeški ritual, kot tudi na potrebo za

utilitarističnim namenom mavzoleja- komemoracijo. Ta isti sklop starih spomenikov, kot tudi

ideologija, ki jo kažejo, je na isti način dal inspiracijo umetnikom evropske renesanse. Med

križarskimi vojnami so Evropa in zahodno azijske regije spet prišle v dotik in ponovno je

začela zamenjava idej med vzhodom in zahodom. Veliko teh idej je našlo plodna tla in takoj

so dobile fizično obliko. Zašiljeni lok, centralni tloris, simbolika mer, so toplo sprejeti in

uvrščeni v načine projektiranja.2

Mogulski vladarji so dajali veliki značaj arhitekturi kot simbolu oblasti. Oblik in stil so bili

zaznani kot odraz dinastije, identitete in tradicije. Poleg tega je bil stil povezan s pojmom

legitimnosti, ker se prestolonaslednik ni mogel zanesti samo na silo, da bi pridobil trajno

vernost svojega ljudstva, še posebej če je vladajoča skupina bila v manjšini med muslimansko

populacijo, če se ne spominjajo milijoni ljudi nemuslimanske vere v carstvu.

Mogulske teorije o carstvu so dodatno razvile vez med arhitektonskim stilom, ki ni samo

naglaševalo zapuščino Timurida in Genghisida, na katerem so temeljili svojo oblast v Indiji

(Babur je bil sorodnik od Timurida po mamini strani in z Genghisidom je bil po očetovi),

temveč tudi pol bogovsko poreklo. Vladar, kot božji namestnik na Zemlji, je bil predstavljen

kot popolni človek, kateri je dokazoval božansko kvaliteto kozmičnega arhitekta.

Babur je bil prvi mogulski car, ki je začel z ambicioznimi načrti vezanih za arhitekturo,

ampak edino kar je od tega še preostalo je nekaj vodnjakov, vrtnih bazenov in tri džamije,

vključno z tisto v Panipatu, kjer je ustvaril svojo značajno zmago in dobil oblast. V svojih

memoarih je zapisal, da so sklad in simetrija kvalitete arhitekture katere on išče, isto tako je

izrazil željo za uvedbo tekoče vode v vrte, kateri so bila njegov največji hobi, kot mesto

sprostitve, kot tudi za mesto kjer so se odvijale razne ceremonije.

Ko je leta 1530 Babur umrl, ga je nasledil njegov najstarejši sin Humayun (1508-1556). On je

dobil dolžnost, da zadrži mogulsko oblast v Hindustanu. To mu ni uspelo in po uadnjem

porazu odhaja v pregnanstvo v Perzijo, kjer je prve mesece užival v dediščini njegovih

prednikov.

Zelo malo Humayunovih stavb se je obdržalo do danes. Njegov prvi arhitektonski simbol je

bila džamija, katere visoki portal in visoka dvorana za molitev, so simbol njegovih perzijskih

korenin. Leta 1553 je začel z gradnjo utrdbe v New Delhiju imenovano Dinpana, kar pomeni

2 Krupali KRUSCHE, Danny AIJIAN, Selena ANDERS, Iva DOKONAL, Jill KAPADIA, History,Morphology and perfect Proportions of Mughal Tombs:The Secret to Creation of Taj Mahal, Archnet-IJAR, International Journal of Architectual Research, IV/1, 2010, pp. 159-160.

4

»zavetišče vere«. Izgrajena je od rdečega peska, kar je postalo značilno za mogulsko

arhitekturo.

Ko je Akbar (1542-1605) prišel na oblast leta 1556, je njegov prvi arhitektonski projekt bil,

izgradnja očetove grobnice v New Delhiju.3 (slika 2)

Perzijci so na začetku kot gradbeni material uporabljali opeko in šele po mogulski dominaciji

nad hindujskim narodom, ki je kot gradbeni material uporabljal kamen, prihaja do izgradnje

kamnitega islamskega mavzoleja.

Humayunovo grobnico je njegov sin Akhbar dal izgraditi, da bi skozi vizualni prikaz vpliva in

moči, utrdil pozicijo mogula v tuji zemlji in legitimiral mogulsko družino. Projekt te grobnice

prikazuje važno pozicijo vrta, kot simbola mogulske sposobnosti, da ukrotijo suho območje

Indije z bujno vegetacijo in z sistemom zalivanja. Vrtovi so omogočali vladarju, da ustvari

vizijo raja in s tem pokaže svojo božanstvenost in moč.4

Akbar je tudi zaslužen za izgradnjo trdnjave, v svojem glavnem gradu Agri za katero izvemo

iz sodobnih kronik da je vsebovala več kot 500 kamnitih stavb.

V čast rojstva svojega sina Salima Jahangira (1569-1627), je leta 1569 dal zgraditi grad na

kamnitem grebenu južno od Agre.

Ta sin je 40 let pozneje naredil svojemu očetu Akhbaru grobnico. (slika 3) Ta veličanstveni

spomenik je dokaz Jahangirove sposobnosti kot zaščitnika arhitekture. V tem času je ideja

skupne, družinske grobnice v New Delhiju opuščena, kar je očitno saj je Akhbarova grobnica

nareda zraven njegove prestolnice grada Agra. Vrtovi v Agri v Kašmiru dokazujejo

nadaljevanje tradicije in verovanja njegovih predhodnikov.5

V Agri se zaradi specifičnih razmer razvila vrsta vrta, katera je odgovarjala specifičnim

razmeram kateri najdemo tukaj. Za razliko od mogulske rodne središčne Azije kjer je izvor

vode v vrt morala biti dostavljena z vodenim dvigalom. Zaradi tega je to bil razlog za

razvijanje teh priobalnih vrtov in premeščanja glavne zgradbe iz središča vrta, kamor je po

tradiciji bila nameščena, na samo obalo reke.

V Agi lahko najdemo dva niza takih vrtov, kateri so se nahajali ob reki Jamnu, a od katerih so

se do danes očuvali le redki. Nekateri izvori pravijo, da je bilo 44 takih vrtnih kompleksov,

kateri so bili večinoma poimenovani po njihovih lastnikih.6

3 VAUGHAM 2000, cit. n. 1, pp. 464-465.4 KRUSCHE, AIJIAN, ANDERS, DOKONAL, KAPADIA, 2010, cit. n. 2, p. 161.5 VAUGHAM 2000, cit. n. 1, p. 466.6 Ebba KOCH,The Taj Mahal: Architecture, Symbolism and Urban Significance, Muqarnas, XXII, 2005, p.131-133.

5

Zadnji v nizu vladarjev iz mogulske dinastije je Šah Jahan (1592- 1666) (slika 4), kateri je

zapisan kot graditelj monumentalnih kamnitih mavzoleja. Pod njegovo vladavino je

obnovljena in obogatena Rdeča utrdba Agre, zgrajena grobnica njegovega očeta Jahangira in

najbolj znana stavba tega obdobja, impozantni mavzolej Taj Mahal.

Po težki bolezni Šaha Jahana ga je njegov sin Aurangzeb zaprl v Agrinoj utrdbi vse do

njegovi smrti, nekaj let po tem.

Po smrti Šahan Jahana s katerim je gradnja mogulskih mavzolejev dosegla svoj vrh, kot tudi

svoj konec, niti eden vladar ni dosegel takšno slavo ali pa sijaj arhitekture in gradnje, in

potemtakem lahko zaključimo, da je razdobje bogastva in raznolikosti mogulske arhitekture

zaključeno z Šahom Jahanom.7

TAJ MAHAL

INSPIRACIJA ZA GRADNJO Ko je leta 1631 Šahu Jahanu, med porodom njunega otroka, umrla njegova ljubljena tretja

žena imenovana Mumtaz Mahal (slika 5), je bil Šah toliko potrt, da se je odločil po njeni

zadnji želji, zgraditi mavzolej kakšnega svet še ni videl.8

POZICIJA V PROSTORU IN ČASUTaj Mahal se nahaja na obali reke Jamme (slika 6), južno od obzidja grada Agre na severu

Indije. Gradnja je začela leto dni po smrti Šahove žene in je trajala dvajset let. Prvo je končan

mavzolej, potem pa še ostale zgradbe in vrtovi.9

PROBLEM PROJEKTANTA IN ARHITEKTAArhitekt Taj Mahala se ne omenja niti v enem od službenih spisov v katerih so navedeni samo

nadzorniki, Makramat Kahn, minister javnih del in Mir Abd al-Karim.

Pesniški rokopis izdan v 20. stoletju odkriva njegovo možno identiteto, ki ga predstavlja kot

Ustada Ahmada Lahoria (rojen c. 1570-1575 umrl 1649.), gradbenega inženirja s prestižnim

znanjem astronomije, geometrije in matematike, ki prihaja iz družine Khorasai iz takratnega

7 VAUGHAM 2000, cit. n. 1, pp. 469-471.8 Ibid. , p. 479.9 KOCH 2005, cit. n. 6, p. 129.

6

Herata. Dobil je titutlo Nadir al-Asr (Čudo dobe) za svoje uspehe med katerimi se štejejo tudi

kraljevski prostori v Rdeči palači utrdbe Agre.10

V današnjih kronikah lahko zasledimo podatek, da je sam Šah sodeloval v izdelavi in ideji

samega načrta in najverjetneje je sam izbral kaligrafa Amanata Khana, kateri je delal tudi na

Akbarovi grobnici.

MERNA ENOTAMerna enota Šahan Jahana, katera je koriščena pri izgradnji vseh gradbenih objektov, kateri

so grajeni med njegovo vladavino, se imenuje gaz oz. zira.

En gaz je med enainosemdeset in dvainosemdeset centimetrov.

Raziskave, ki so bile narejene na terenu prikazujejo, da je ta merna enota bila relativna, kar

pomeni da se je dolžina enega gaza spreminjala celo v notranjosti enega objekta.

Povprečna dolžina gaz pri Taj Mahalu znaša osemdeset in pol centimetrov.11

ANALIZA ARHITEKTURNIH IN SIMBOLNIH ELEMENTOVProjektant Taj Mahala je prvi, ki se je odmaknil od simbolizma centralnosti vrta v smislu, da

središče premakne na reko Jamno, da bi omogočil, da grobnica postane vidljiva iz vladarske

palače, kot tudi iz vseh bogataških vil, zgrajenih zraven obale reke. S tem je jasno izražen

namen, da se vpliva in dominira nad sanjami populacije in ustvari simbol moči in bogastva,

kateremu se opazovalec mora nakloniti.

Taj Mahalova lepota in perfekcija mer ilustrirajo, prenos podobnih ideologij in interesa v

ustvarjanju lepote, katere so spremenljive in privlačne v svoji obliki.

Taj Mahal je edini mogulski mavzolej, kateri je zgrajen od strani vladarja za njegovo osebno

uporabo, na njegov osebni nalog za časa njegovega življenja. To je mogoče eden od razlogov

zaradi katerih v njemu prevladujejo delikatni materiali in popolni sklad estetike, več kakor v

katerem koli drugem mogulskem mavzoleju.

V času vladavine Šaha Jahana, je mogulska arhitektura dosegla svoj vrhunec in prišla v svojo

klasično fazo, katera okarakterizira namerno uporabo novih načel projektiranja v svetih

gradbenih objektih, kar razen odmaka od tradicije kaže, tudi željo za izražanjem in

naglaševanjem človeškega in božanskega, skozi arhitekturo.

Dokaz pazljivega sestavljanja in preučevanja teh načel, ter projektiranje in gradnja, je viden v

mogulski vladavini nad Indijo, skozi napredno razumevanje konstrukcije zgradb izgrajenih

10 VAUGHAM 2000, cit. n. 1, p. 482.11 KOCH 2005, cit. n. 6, p. 131.

7

pred Taj Mahalom. Te konstrukcije, ki so bile uspešno izvedene, so postale merila po katerih

so ocenjevali vse naslednje zgradbe.

Taj Mahal je povzročil občutek strahospoštovanja, z druge strani pa je imel nalogo, da

dokazuje vladarski avtoritet.

Da bi lahko razložili zakaj je Taj Mahal postal najbolj prefinjena zgradba v zgodovini gradnje

grobnic v Indiji moramo prvo razumeti zaznamovanja in načela, kateri so bila uporabljena pri

projektiranju in izdelavi samega mavzoleja oz. celotnega kompleksa groba.

UPORABA CARBAGH-A (VRATA KATERA PRIKAZUJEJO RAJ)

Prva značilnost in obeležje Taj Mahala je uporaba carbagh-a »vrta, ki prikazuje raj«.

Pomen same besede Carbagh, prevedeno z urdua je dobesedno: štiri vrata.12

Takšen način projektiranja vrta, je prvič uporabljen pri izdelavi perzijskih vrtov, čeprav to ni

bil primer v perzijskih verzijah takšnega vrta, ki je narejen v Taj Mahalu, kajti ta ima štiri

izhoda.13

Pod močnim vplivom perzijske kulture in projektiranja, so mogulski vladarji v Indiji začeli

ustvarjati in naprej razvijali to vrsta vrta, skozi svoje grobne vrtove. Osnovno načelo te vrste

vrta je, da se kvadratni vrt razdeli na štiri simetrična dela, z uporabo dveh navpičnih potk, ki

se križata na sredini. Ta zasebna dela se potem spet delita na manjše simetrične dele, da bi

ustvarili mesto za rastline, do katerih se lahko dostopa po manjših stezah.

Kanali za vodo so pripojeni po celom kompleksu v isti osi, kateri vodi iz vrta v grobnico, ter

na periferiji vrta. Voda je izvor življenja, sredstvo čiščenja in središče obnove, tradicija

simbolizma vode je vidljiva v vseh kulturah, a isto tako se smatra da ima tekoča voda

obnovljiva in zaščitna sredstva.

Kompleks Taj Mahal, ne samo da vsebuje carbagh in manipulira z njim, da bi ga lahko

vklopil v priobalni plan vrta in omogočil premeščanje mavzoleja iz središča vrta, bližje proti

obali reke.

V vrt se prihaja skozi dvorišče pred zgradbo, katera vsebuje številne zgradbe za sluge in vodi

do planirane tržnice, katere skupna kompozicija (podobna kompozicija samega vrta), ki se

sestoji od štiri enaka dela kateri so regulirani s centralno osjo.

UPORABA DEVETKRATNEGA NAČRTADruga značilnost vezano za samo projektiranje Taj Mahala je uporaba devetkratnega načrta.

12 KRUSCHE, AIJIAN, ANDERS, DOKONAL, KAPADIA, 2010, cit. n. 2, p. 165.13 Ernest DIEZ, Die Kunst der Islamischen Völker, Berlin 1915, p. 168.

8

Skupni tloris Taj Mahala je kvadraten z poudarjenimi koti, s katerimi je ustvarjen nepravilen

osem kotnik (slika 7). Srednja dvoetažna osem kotna dvorana vsebuje grobove Šaha Jahana in

njegove žene Mumtaz Mahal za katero je izgrajen celi kompleks. Važnost tega prostora izven

je naglašena z veliko kupolo, katera se dviga nad tem prostorom. Celokupna kompozicija

načrta je regulirana z poudarkom dvostranske simetrije in centralne osi, to označuje najbolj

pomemben prostor kompleksa.

Osnovni tloris je razdeljen na devet delov z štirimi linijami, ki se sekajo in izraženim višjim

delom.

Fraza »hasht bihisht« kar pomeni »osem rajev« prikazuje na osem sob, katere obkrožajo

središčno dvorano.

Še ena posebnost mogulske arhitekture je to, da je takšen oblik načrta priznala in razvila v

smeri popolne simetrije katera se kaže tudi v višini. (slika 8)

HIERARHIJA MATERIALATretja značilnost Taj Mahala je hierarhičnost materiala uporabljenih v gradnji in v

okraševanju zgradbe.

Material je v arhitekturi odgovoren za dajanje barve in teksture. V primeru Taj Mahala barva

nosi simbolični pomen, kar povečuje vlogo arhitektove zamisli, kot tudi to kako sama zgradba

deluje na okolico.14

Tradicionalno bela zgradba mavzoleja zavzema središče pozornosti gledalca, kateri potem

skoraj, niti ne opaža ogromen kompleks, na katerem se nahaja mavzolej, kar naredi ta del

čisto marginalen.15 Za to je zaslužen hierarhijski izbor materiala. Osnovni materiali

uporabljeni v izgradnji Taj Mahala so beli marmor in rdeči peščenjak.16 Edina zgradba v

celem kompleksu, katera je v celoti obložena z marmorjem je mavzolej. Ostale zgradbe so iz

rdečega peščenjaka in edini deli, ki so smeli biti oblečeni v beli marmor so bile kupole.17

Ti materiali so okraševali z raznimi stvarmi od dragega in poldragega kamna, kateri so na

zunanjem delu zelo poenostavljeni in pripeljani na nek minimum, v notranjosti pa je nikoli

viden luksuz.

14 KRUSCHE, AIJIAN, ANDERS, DOKONAL, KAPADIA, 2010, cit. n. 2, pp. 163-169.15 KOCH 2005, cit. n. 6, p. 130.16 KRUSCHE, AIJIAN, ANDERS, DOKONAL, KAPADIA, 2010, cit. n. 2, p .169.17 KOCH 2005, cit. n. 6, p. 131.

9

V stranskih zgradbah kot so džamija, paviljon in tudi glasbena dvorana so uporabljeni delci

belega marmorja na rdečem peščenjaku.18

Največji kontrast je viden med rdečo barvo peščenjaka in zelenih vrtov, proti brezmadežni

beli barvi mavzoleja, kar ustvarja dramatičnost koriščenja kontrasta svetlega in temnega.19

Uporabljali so samo nekaj bogatih materialov, kateri obogateni z naravno svetlobo, ustvarjajo

močni mistično vzdušje, dokler napredek dražjih materialov kaže na še vedno trajajoče zlato

obdobje mogulskega carstva.

PAŽLJIVO PLANIRANJE ZGRADBEOrientacija in pozicija zgradbe v fizičnem svetu je predmet kozmološkega razmišljanja kot

tudi bližina naravnih pomenov oz. zgodovinsko važnih mest. Ljudska potreba za redom in

iskanjem za smer v Taj Mahalu je izpolnjena skozi ustvarjanje njegove strukture v značilni in

strogi orientaciji sever-jug. Moguli so uporabljali simetrijo v oba vrtna plana, kot tudi v

gradbenem planu, kjer so ustvarili obsežen kompleks.

Vsak od vrtov je ločen z zidom kateri je obeležen s prehodom, kateri je nameščen na

primarnih oseh vrta. Specifično mesto teh prehodov usmerja gledalčevo pozornost v točno

določeno smer, tako da prisiljujejo obiskovalce da pristopijo zgradbi po oseh katere spremlja

tlakovana promenada katera vodi obiskovalca do mavzoleja. Dostop mavzoleju je verska pot,

katera začenja na prehodu z okvirjenim pogledom na zgradbo mavzoleja. (slika 9) Nad

vhodom v kompleks je pogled razširjen in obsega ograjeni vrt skupaj z centralno usmerjenim

mavzolejem. Na srednji točko med vhodnimi vrati in zgradbe mavzoleja, vidnemu polju spet

dominira mavzolej.

Ko se doseže platforma pogled spet postane ozek in nad njim spet dominira površinska

kompliciranost med čvrstimi polnimi površinami in praznimi pročelji. Med vzpenjanjem na

platformo se vidno polje tudi še naprej oža in fokus se premesti na srednji vhod.

V vsakem slučaju obiskovalec doživi zgradbo mavzoleja na različni ravni, tako da je dovoz

proti njej enako dinamičen kot tudi zgradba sama. V tem slučaju je arhitekt Taj Mahala

izkoristil efekt samega dovoza, v katerem igrajo važno vlogo voda in vrtovi, kot tudi vhod

skozi več portalov.

MERE IN GEOMETRIJAČe vzamemo v obzir idealne oblike, krog in kvadrat kateri so bili uporabljeni kot izvor

popolnosti v arhitekturi povsod v svetu, včasih se je med njih tudi štel enakostranični

18 KRUSCHE, AIJIAN, ANDERS, DOKONAL, KAPADIA, 2010, cit. n. 2, p .170.19 Roy C. CRAVEN, Indian Art A Concise History. Islamic India. Art and Arhitecture, Ljubljana 2000, p. 210.

10

trikotnik. Verjame se da so to popolne oblike zaradi enake oddaljenosti od roba do središča.

(slika 10) Ta popolnost je bila povezana z večnostjo in božanstvom. Krog in kvadrat se lahko

povežeta z merami človeškega telesa.

Simetrija v dveh smereh kakšne najdemo v Taj Mahalu, je zelo redka in navadno jo najdemo

v samo eni osi. Os je več od geometrijske strukture plana, ona opisuje pot katerim bi se nekdo

moral gibati v prostoru, videti in razumeti zgradbo.

Mogulske grobnice so v mnogih oseh simetrične, ampak še vedno imajo dominanten glavni

vhod in prostor zaradi religijskega običaja, da telo pokojnika položijo v smeri sever-jug z

glavo obrnjeno proti Meki.20

Racionalna in stroga geometrija mavzoleja kakor tudi ostalih zgradb v kompleksu, so

zavarovane z uporabo mrežastega načina baziranega na gazi. Različni moduli, so bili

uporabljeni za vrt in za pomožne komplekse, celo vsaka zasebna zgradba razen mavzoleja ima

svoj modul mreže.21

Dvojna kupola na zgradbi mavzoleja je uporabljena, da bi se ustvarila božanska simetrija in se

tako povečal naglas na vertikalne osi in odmik od oblike zgradbe proti svetemu prostoru med

kupolo.22

Takšen odnos mer in simetrije, kjer je naglašen srednji prostor, je značilen za vladarje kot so

bili Šah Jahan, kateri so težili k absolutni moči skozi simboliko vladajoče sile, katera prinaša

ravnovesje in sklad, kot to prinaša centralni prostor za skupno kompozicijo zgradbe.23

POPOLNE MERE IN SIMBOLIKAUporaba dvojnega kvadrata razmerja 1:2, je vidljiva v konstrukciji celotnega mavzoleja

vključno s platformo in minaretom.

Četudi je pri velikih mogulskih grobnicah vidljiva različnost v razmerjih, je vsaka večja od

predhodne, mere pa ostanejo iste. (slika 11)

Taj Mahal ima najbolj razgibano pročelje od vseh velikih mogulskih mavzoleja. Čvrsti deli in

praznine dajejo idejo o kozmičnem številčnem sistemu. Vsako pročelju ima neparno število

odprtin ali elementov, tako da je eden od njih vedno postavljen na sredino. Vsako pročelje

lahko razstavimo na pet delov. Pet je značilna številka, zaradi tega ker vleče svoj simbolizem

iz stvari da je to številka, ki jo dobimo če združimo parno in neparno število, ter srednji od

prvih devetih številk. Število pet je tudi simbol človeškega bitja, ki je z razširjenimi rokami v 20 KRUSCHE, AIJIAN, ANDERS, DOKONAL, KAPADIA, 2010, cit. n. 2, pp. 169-172.21 KOCH 2005, cit. n. 6, p. 134.22 KRUSCHE, AIJIAN, ANDERS, DOKONAL, KAPADIA, 2010, cit. n. 2, p. 172.23 KOCH 2005, cit. n. 6, p. 135.

11

obliki števila pet in ga lahko razdelimo na pet delov. Pet je največkrat simbol, ki se pojavlja

kot simbol vesolja. Mi ljudje imamo pet čutov in pet prstov na vsaki roki.

Obstajajo popolne geometrije katere lahko najdemo v mnogih mogulskih mavzolejih, ampak

zgradbe do Taj Mahala sploh niso bile popolne. On je prvi primer mogulske zgradbe, pri

kateri je ustvarjen popolno 1:1 razmerje, s katerim je ustvarjen privid popolne kocke.24

OMET IN OKRASI V GLAVNI DVORANITaj Mahal je narejen iz opeke z marmornimi oblogami navzven in apneni omet notri. Čez leta,

je prišlo do delnega uničenja in odpadanja ometa na enih delih notranjosti, kar je uglavnem

pripisano povečanju koncentracije škodljivih plinov v zraku, ki so nastali zaradi rafinerije, ki

je v bližina, vendar to ni potrjeno skozi raziskavo. Tako je zadnji površinski sloj skoraj

popolno brez agregata in ima najbolj čisto belo barvo od vseh in je tudi najbolj raven. To je

omogočilo tudi lažji nanos barve kot okrasa.

Zanimivo je tudi da so v vseh slojih najdene sledi vlaken od zelenjave za katere so misli da so

imeli vlogo da učvrstijo omet.25

Pozornost do malenkosti okraševanja je še najbolj vidna na primeru cvetnih okrasov glavne

dvorane in groba Šaha (slika 12) in njegove žene. (slika 13) Takšni okrasi so uporabljeni, da

bi ustvarili prikaz rajskega vrta. Med katerimi je dana prednost Šahovemu grobu, kateri je v

celoti prekrit s cvetovi, dokler je grob njegove žene v glavnem okrašen z pisavo in del tudi s

cvetjem.26

V okraševanju grobov so tudi uporabljeni dragi kamni, ki so zloženi v osem kotnikih,

arabeska, zapisi in kaligrafija. (slika 14) V islamski veri je bilo prepovedano prikazovanje

ljudskega lika na svetih mestih.27

24 KRUSCHE, AIJIAN, ANDERS, DOKONAL, KAPADIA, 2010, cit. n. 2, pp. 173-175.25 Mohammad ASLAM, Studies on Taj Mahal plasters, Studies in Conservation, XXXV/2, 1990 , pp. 102-104.26 KOCH 2005, cit. n. 6, p. 143.27 Thalia KENNEDY, The Notion of Hierarchy: The „Purchin Kari“ Programme at the Taj Mahal, Archnet-IJAR, International Journal of Architectual Research, I/1, 2007 , pp. 110-113.

12

ZAKLJUČEKTaj Mahal kot eden od najbolj znanih spomenikov kulture v svetu in kljub temu da se o njemu

velikokrat govori, je zelo slabo dokumentiran, kar se tiče pisnih izvorov, posebno pa

arhitektonskih in stilskih opisov.

Težko je verjeti v takšno stanje, ampak to je več kot resnično in zaskrbljujoče, ker spomenik

takšne važnosti in lepote, ne bi rabil biti dokumentiran na tako površen način.

Najverjetnejši vzrok takšnega stanja je prav ta, da je Taj Mahal spomenik indo-islamske

kulture, katera ni tako blizu Evropi in evropski umetnosti in arhitekturi, ter evropskih

zgodovinarjem umetnosti in zaradi tega prihaja do neke vrste zapostavljenosti tega vrednega

spomenika kulture.

Če pogledamo na majhno število izvorov, je težko sestaviti verodostojen pregled, ki bi

vključeval dobro obdelane vse aspekte od gradnje, simbolike, zgodovine in ostalih pomenov.

Veliko vlogo igra tudi interpretacija nekaterih od njih kot tudi osebna privrženost sami zgodbi

tega spomenika, kateri verjamem ne pusti nikogar ravnodušnim, prav zaradi te zgodbe v

ozadju in vseh lepot katere vsebuje znotraj in izven zidov najbolj znanega mavzoleja na svetu.

13

SLIKOVNO GRADIVO

Slika 1: Taj Mahal, Agra, Indija, 1631-1653

Slika 2: Humayunova grobnica, New Delhi, Indija, 1533-1562

Slika 3: Akbarova grobnica, Sikandra, Indija, 1605-1613

14

Slika 4: Šah Jahan, 1592- 1666

Slika 5: Mumtaz Mahal, 1593-1631

Slika 6: Taj Mahal, Agra, Indija, 1631-1653, pozicija v prostoru

15

Slika 7: Taj Mahal, Agra, Indija, 1631-1653, primer devetkratnega načrta

Slika 8: Taj Mahal, Agra, Indija, 1631-1653, primerjava simetrije v višino

Slika 9: Taj Mahal, Agra, Indija, 1631-1653, okvirjeni pogled na zgradbo

16

Slika 10: Taj Mahal, Agra, Indija, 1631-1653, centralnost in oblika tlorisa mavzoleja

Slika 11: Taj Mahal, Agra, Indija, 1631-1653, razmerja mogulskih mavzolejev

Slika 12: Taj Mahal, Agra, Indija, 1631-1653, grob Šaha Jahana

17

Slika 13: Taj Mahal, Agra, Indija, 1631-1653, grob Mutmaz Mahal

Slika 14: Taj Mahal, Agra, Indija, 1631-1653, kaligrafija

18

SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA

Slika 1: Taj Mahal, Agra, Indija, 1631-1653

Slika 2: Humayunova grobnica, New Delhi, Indija, 1533-1562

Slika 3: Akbarova grobnica, Sikandra, Indija, 1605-1613

Slika 4: Šah Jahan, 1592- 1666

Slika 5: Mumtaz Mahal, 1593-1631

Slika 6: Taj Mahal, Agra, Indija, 1631-1653, pozicija v prostoru

Slika 7: Taj Mahal, Agra, Indija, 1631-1653, primer devetkratnega načrta

Slika 8: Taj Mahal, Agra, Indija, 1631-1653, primerjava simetrije v višino

Slika 9: Taj Mahal, Agra, Indija, 1631-1653, okvirjeni pogled na zgradbo

Slika 10: Taj Mahal, Agra, Indija, 1631-1653, centralnost in oblika tlorisa mavzoleja

Slika 11: Taj Mahal, Agra, Indija, 1631-1653, razmerja mogulskih mavzolejev

Slika 12: Taj Mahal, Agra, Indija, 1631-1653, grob Šaha Jahana

Slika 13: Taj Mahal, Agra, Indija, 1631-1653, grob Mutmaz Mahal

Slika 14: Taj Mahal, Agra, Indija, 1631-1653, kaligrafija

19

BIBLIOGRAFIJA

Mohammad ASLAM, Studies on Taj Mahal plasters, Studies in Conservation, XXXV/2, 1990, pp. 102-106.

Roy C. CRAVEN, Indian Art A Concise History. Islamic India. Art and Arhitecture, Ljubljana 2000 .

Ernest DIEZ, Die Kunst der Islamischen Völker, Berlin 1915 .

Thalia KENNEDY, The Notion of Hierarchy: The „Purchin Kari“ Programme at the Taj Mahal, Archnet-IJAR, International Journal of Architectual Research, I/1, 2007, pp. 105-121.

Ebba KOCH, The Taj Mahal: Architecture,Symbolism and Urban Significance, Muqarnas, XXII, 2005, pp. 128-149.

Krupali KRUSCHE, Danny AIJIAN, Selena ANDERS, Iva DOKONAL, Jill KAPADIA, History,Morphology and perfect Proportions of Mughal Tombs: The Secret to Creation of Taj Mahal, Archnet-IJAR,International Journal of Architectual Research, IV/1, 2010 , pp. 158-178.

Islam art and arhitecture. Indian Subcontinent, Philippa VAUGHAM, From Sultanate to Mughal Empire.History, France 2000 .

20