Darja Skribe DimecMaja UmekAna Gostinčar BlagotinšekDušan VrščajTomaž Verbič Šalamon Vera Čonč

2

učbenikza spoznavanje okolja v 2. razredu osnovne šole

RAZISKUJEM IN RAZMIŠLJAM

dr. Darja Skribe Dimec, dr. Maja Umek, mag. Dušan Vrščaj, mag. Ana Gostinčar Blagotinšek, Vera Čonč, Tomaž Verbič ŠalamonRAZISKUJEM IN RAZMIŠLJAM 2Učbenik za spoznavanje okolja v 2. razredu osnovne šole

Ilustracije Tomaž Verbič Šalamon, Dunja Kofler (str. 8–9, 32–33, 50–51, 72–73)Fotografije Maja Čonč, Darja Skribe Dimec, Maja Umek, Dušan Vrščaj, Ana Gostinčar Blagotinšek, Vera Čonč, arhiv DZS, Aleš Černivec (str. 64, l. sp), F.A. Bobo (str. 64, d. sp.) Geografski inštitut Slovenije (str. 70, srd. in sp.), ShutterstockRokopis so pregledale dr. Jelka Strgar, dr. Sonja Žorga, Mateja Drobnič Herman, prof.Rokopis je jezikovno pregledala Nuša Radinja, prof.

SKLEP

Uredila Vera ČončOblikovanje notranjosti in naslovnice Maja ČončNaslovnico zasnovala Mojca Bizjak in Roman RažmanGlavni urednik Vasja KožuhIzvršna direktorica Divizije založništev Ada de Costa Petan

ISBN 978-961-02-0322-3© DZS, d. d., 2013

Izdala in založila DZS, založništvo in trgovina, d. d., Dalmatinova ulica 2, 1538 LjubljanaZa založbo Bojan Petan

Ljubljana 2013Prva izdajaPrvi natis

Naklada 1200 izvodovTisk Littera picta, d. o. o.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

5(075.2) 3(075.2)

RAZISKUJEM in razmišljam 2. Učbenik za spoznavanje okolja v 2. razredu osnovne šole / Darja Skribe Dimec ... [et al.] ; [ilustracije Tomaž Verbič Šalamon, Dunja Kofler ; fotografije Dušan Vrščaj ... et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : DZS, 2013

ISBN 978-961-02-0322-3 1. Skribe-Dimec, Darja 266126336

© DZS, založništvo in trgovina, d. d., 2013. Vse pravice pridržane.Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva.

3

VSEBINAMEDVEDOVA OSEBNA IZKAZNICA 6

POLETJE – JESEN 8

Pravila v prometu .......................................................................................................................... 10Naša šola ............................................................................................................................................ 12 Vreme .................................................................................................................................................. 14Previdno in vljudno ........................................................................................................................ 16Časovni trak ...................................................................................................................................... 18 Dan in noč ........................................................................................................................................ 20Gibanje ............................................................................................................................................... 22Z drugimi in drugačnimi .............................................................................................................. 24Moje navade ..................................................................................................................................... 26Prijateljstvo in nasilje ................................................................................................................... 28

JESEN – ZIMA 30

Gibanje in sledi ................................................................................................................................ 32V družini si pomagamo ............................................................................................................... 34Izdelujemo ........................................................................................................................................ 36Koledar ............................................................................................................................................... 38Lastnosti snovi ............................................................................................................................... 40Spreminjanje lastnosti ................................................................................................................. 42Taljenje, strjevanje ........................................................................................................................ 44Človeško telo ................................................................................................................................... 46Pomoč ali na pomoč ..................................................................................................................... 48

ZIMA – POMLAD 50

Veter in oblaki ................................................................................................................................. 52Jem in živim zdravo ...................................................................................................................... 54Starši in mladiči .............................................................................................................................. 56Rastline .............................................................................................................................................. 58Vrt ........................................................................................................................................................ 60

VSEBINA

4

Posledice onesnaževanja ........................................................................................................... 62Prazniki ............................................................................................................................................... 64Živali .................................................................................................................................................... 66Človek se spreminja ..................................................................................................................... 68Globus in zemljevidi ...................................................................................................................... 70

POMLAD – POLETJE 72

Domači kraj ...................................................................................................................................... 74Različne pokrajine ......................................................................................................................... 76

UČBENIKU NA POT

V učbeniku za 2. razred nadgrajujemo didaktično zgradbo učbenika za 1. razred. Pri razporeditvi naslovov smo upoštevali zahtevnost posamezne vsebine (oziroma ciljev) in ustaljeno prakso številnih učiteljev. V učbeniku so cilji zapisani operativno. S tem smo želeli poudariti, da naj bi učenci pri pouku cilje tudi dosegli, tako da bi jih ob koncu ure (enote) lahko tudi preverili.

Večina tém se začenja z vprašanjem v oblačku ali stripu, s čimer smo želeli spodbuditi razmišljanje vsakega posameznega učenca in hkrati tudi iskanje odgovorov na vprašanja, kot so: Kaj misliš …? Kaj že veš? Kako si predstavljaš? … Izražanje različnih mnenj je temelj radovednosti (Kdo ima prav?) in hkrati motivacija za nadaljnje učenje. Zavedamo se, da je od znanja, ki ga učenci že imajo, odvisno, kako ga bodo dopolnjevali in nadgrajevali. Učitelj mora biti pozoren tudi na morebitna napačna (intuitivna) pojmovanja učencev, saj je ta najtežje odpraviti. Učbenik s takim pristopom spodbuja konstruktivistični način učenja oziroma poučevanja.

Poleg vsebinskega znanja želimo pri učencih razvijati tudi procesno znanje, zato je nujna povezava učbenika in delovnega zvezka. Predloge za vaje smo v učbeniku napisali na točno določena mesta. S tem je učbenik dobil »značaj« delovnega učbenika, saj je v tem starostnem obdobju nujno učenje na podlagi praktičnih dejavnosti in konkretnih izkušenj.

V učbeniku smo vzpostavili smiselne povezave med učbenikom, delovnim zvezkom, osebnim zvezkom in e-učbenikom, saj smo prepričani, da zgolj uporaba učbenika ni dovolj za uspešno učenje. Na povezave opozarjajo posamezni simboli. S tem želimo predvsem izboljšati kakovost samostojnega dela učencev in omogočiti diferenciacijo pouka. V njem spodbujajo diferenciacijo tudi naloge, označene z besedilom »Lahko narediš vajo …«.

Za simbolno figuro smo izbrali medveda, ker želimo pri učencih spodbujati zavedanje o pomembnosti naravne in kulturne dediščine. »Medvedji prijatelj« učence s humornimi komentarji zabava in spodbuja k drugačnemu razmišljanju, velikokrat z drugega zornega kota.

Tako učencem kot tudi vam želimo veliko veselja in ustvarjalnega dela z učbenikom in delovnim zvezkom.

Darja, Maja, Dušan, Ana, Vera

NAREDI VAJO S TEM NASLOVOM V DELOVNEM ZVEZKU. ČE ŽELIŠ,

LAHKO NAREDIŠ TUDI TO VAJO.

NARIŠI ALI POJASNI, KAJ MISLIŠ TI.

NA TEJ SPLETNI STRANI NAJDEŠ ELEKTRONSKO GRADIVO ZA SPOZNAVANJE OKOLJA V 2. RAZREDU.

http://vedez.dzs.si/so123NASLOV POGLAVJA

NASLOV VSEBINE, KI SI JO OGLEJ.

22

GIBANJE

Pedala krožita.Kolo se med

vožnjo vrti.

Ali se mačje oko premika?

Kolesi se vrtita v isto smer.

SE ZNAŠ PELJATI? ZA VOŽNJO S KOLESOM MORAŠ ZNATI OHRANJATI RAVNOVESJE.

RAVNOVESJE JE TREBA OHRANJATI PRI HOJI NA GREDI, V STOJI IN PRI PLEZANJU.

SNOVI IN GIBANJE, KDAJ SE PODRE

NAREDI VAJO MIROVANJE, LAHKO TUDI VAJO FIGURE.

Cilji: Učenci opazujejo, preizkusijo in poznajo delovanje nekaterih preprostih mehanskih naprav.Nekatere znajo tudi uporabljati. Poznajo prenašanje gibanja med deli naprav ter razlikujejopojma ravnovesje in mirovanje.

Le kako naj mirujem?

5

MEDVED

6

SLOVENIJA JE ENA IZMED REDKIH EVROPSKIH DRŽAV, V KATERI ŽIVI MEDVED. STROKOVNJAKI OCENJUJEJO, DA JIH V SLOVENIJI ŽIVI PRIBLIŽNO 450.

NA TO BI MORALI BITI PONOSNI VSI

SLOVENCI.

7

OSEBNA IZKAZNICA

IME IN PRIIMEK: RJAVI MEDVED

DRUŽINA: ZVERI

PREBIVALIŠC̆E: KOC̆EVSKI GOZD

BARVA DLAK: RJAVA

VELIKOST: DO 250 CENTIMETROV

TEŽA: DO 300 KILOGRAMOV, OB ROJSTVU: MANJ KOT POL KILOGRAMA

STAROST: DO 35 LET

SORODNIKI: SEVERNI MEDVED, GRIZLI, PANDA …

POSEBNOSTI:

PREHRANJUJE SE S PLODOVI IN Z DRUGIMI DELI RASTLIN, Z GOBAMI, GLODAVCI, MRHOVINO ITD. POZIMI MIRUJE, VENDAR TO NI ZIMSKO SPANJE. JE NA RDEC̆EM SEZNAMU OGROŽENIH

ŽIVALSKIH VRST.

8

KATERI LETNI ČAS JE NA SLIKI? ZA SVOJ ODGOVOR POIŠČI ČIM VEČ DOKAZOV.KOLIKO PTIČEV VIDIŠ NA STREHAH? KOLIKO MIZ PRED SLAŠČIČARNO JE ŠE PROSTIH?

9

KOLIKO CIPRES RASTE PRED ŠOLO?KOLIKO PROMETNIH ZNAKOV JE NA SLIKI?KOLIKO LJUDI IMA V ROKAH DEŽNIK?

PRAVILA V PROMETU

ZUNAJ JE OBLAČNO VREME. KATERO JOPICO NAJ IZBERE TOMAŽ, DA BO BOLJ VIDEN?

V PROMETU IMAMO PRAVILA, KI JIH MORAJO UPOŠTEVATI TAKO PEŠCI KOT VOZNIKI. NAUČITI SE MORAŠ, KAJ POMENIJO PROMETNI ZNAKI

TRIKOTNI ZNAKI NAS OPOZARJAJO.

OKROGLI ZNAKI Z RDEČIM ROBOM PREPOVEDUJEJO.

OKROGLI MODRI ZNAKI SPOROČAJO, KAJ MORAMO.

TI ZNAKI NAS OBVEŠČAJO IN OPOZARJAJO.

BARVE PROMETNIH ZNAKOV SO POMEMBNE. PROMETNE ZNAKE MORAJO UPOŠTEVATI VSI UDELEŽENCI V PROMETU.

NAREDI VAJO PROMETNI ZNAKI.

Zakaj pa tu ni moje

slike?

Cilji: Učenec pozna prometne znake, ki jih srečuje na svoji poti v šolo, in znake, pomembne za vedenje pešcev. Na poti v šolo upošteva pravila varnega vedenja.

POZOR!

NE SMEŠ!

MORAŠ!

OBVESTILA

10

DA BOŠ V PROMETU VAREN, MORAŠ UPOŠTEVATI PRAVILA.

HODIMO IN VOZIMO PO DESNI STRANI.

CESTO PREČKAŠ NA PREHODU ZA PEŠCE. CESTO PREČKAJ, ČE GORI ZELENA LUČ.

V PROMETU BOŠ BOLJ VAREN, ČE BOŠ OBLEČEN V SVETLA OBLAČILA IN ČE BOŠ UPORABLJAL SVETLOBNE PRIPOMOČKE.

CESTA NI IGRIŠČE. IZOGIBAJ SE POČETJU OTROK NA SLIKAH.

TAKO RAVNANJE JE SMRTNO NEVARNO. VOZNIK NE MORE V TRENUTKU USTAVITI VOZILA.

NAREDI VAJO VARNA POT V ŠOLO. PROMET, NA CESTI

IGRA NA CESTI TEK ČEZ CESTO VZPOREDNA VOŽNJA

11

NAŠA ŠOLA

VSAKA OSNOVNA ŠOLA IMA IME. NEKATERE IMAJO TUDI SVOJ ZNAK, HIMNO, ZASTAVO, SPLETNO STRAN.

UGOTOVI IME ŠOLE. KAJ JE NJEN ZNAK? KAJ LAHKO NA TEJ SPLETNI STRANI ŠE IZVEŠ O ŠOLI?SKUPAJ S SOŠOLCI SI OGLEJ SPLETNO STRAN ŠOLE, KI JO OBISKUJEŠ.

ŠOLE SO RAZLIČNE.

PODRUŽNIČNE ŠOLE IMAJOLE NEKAJ RAZREDOV. VIŠJI RAZREDI SO V CENTRALNI ŠOLI.

OB DALJŠI ODSOTNOSTI, SOUČENCI LAHKO Z UČITELJEMV STIKU PREK RAČUNALNIKA.

UČENCI, KI SO V BOLNIŠNICI, OBISKUJEJO BOLNIŠNIČNO ŠOLO.

KAJ JE ŠOLSKI HIŠNI RED?

Cilji: Učenci poznajo uradno ime šole, njene simbole (znak, zastavo, himno, če jo imajo). Če obiskujejo podružnično šolo, poznajo tudi osnovne podatke centralne šole.

12

V ŠOLAH POTEKAJO RAZLIČNE DEJAVNOSTI. KATERE DEJAVNOSTI SO NA VAŠI ŠOLI?

KROŽKI

ŠOLSKI ČASOPIS

ŠOLSKI RADIO

SPLETNA UČILNICA

TEKMOVANJA

BRALNA ZNAČKA

RAZSTAVE

SODELOVANJE Z DRUGIMI ŠOLAMI

NAREDI VAJE PRAVILA, KROŽKI IN NAŠA ŠOLA.

EKOŠOLA UNESCO ZDRAVA ŠOLA EVROPSKA VAS

Vedo, da se lahko šolajo tudi v bolnišnici ali na daljavo. Poznajo dejavnosti svoje šole: krožke, med katerimi izbirajo, projekte, v katerih sodelujejo, šolsko glasilo, šolski radio idr.

DEJAVNOSTI NA ŠOLI

VSAKA ŠOLA IN TUDI VSAK RAZRED IMA SVOJ HIŠNI RED. ŠOLSKA PRAVILA IN RED MORAJO UPOŠTEVATI VSI.

13

VREME

DELNO OBLAČNO PRETEŽNO OBLAČNO

POSAMEZNI OBLAKI NA NEBU OBLAKI ZAKRIVAJO VEČ KOT POLOVICO NEBA.

OBLAČNO

NEBO JE POVSEM ZAKRITO Z OBLAKI.

NAREDI VAJO OBLAK.

JASNO VREME JE PRIMERNO ZA IGRO IN DELO NA PROSTEM.

VREME SE NENEHNO SPREMINJA. JASNO VREME SE KONČA S POOBLAČITVIJO.

OBLAČNO VREME

ZAKAJ DEŽUJE? KAJ JE RES?

Cilji: Učenec spremlja in opisuje oblake ter vremenske pojave. Povezuje jih s spremljajočimi spremembami v naravi.

14

IZ POJAVOV V OKOLJU SKLEPAMO, KAKŠNO BO VREME.

DEŽ TOČA SNEG

PO SUŠI JE DEŽ DOBRODOŠEL. MOČNO DEŽEVJE PA LAHKO POVZROČI POPLAVE.

VREME, VREMENSKI ZNAKI

NAREDI VAJO VREMENSKI POJAVI.

NAREDI VAJI VREMENSKI VZOREC IN VREMENSKI KOLEDAR.

Po vroc̆ini se ploha prileže. Nevihte me je

pa strah!

IZ OBLAKOV IZVIRAJO PADAVINE. PADAVINE SO VSE OBLIKE VODE, KI PRIDE IZ OBLAKOV.

TEMNI OBLAKI NAPOVEDUJEJO PADAVINE.

DOLGOTRAJNO JASNO VREME POVZROČI SUŠO. RASTLINE SE POSUŠIJO.

SUŠA POPLAVE

15

PREVIDNO IN VLJUDNO

ČESA NE SMEŠ DELATI MED VOŽNJO V AVTOBUSU?

V AVTOBUSU, VLAKU, LETALU … POTNIKI SEDIJO MIRNO. NE VPIJEJO IN Z GLASNIM GOVORJENJEM NE MOTIJO DRUGIH.

MLAJŠI ODSTOPIJO SEDEŽ STAREJŠIM, NOSEČNICAM, MAMAM Z OTROKI …

NAREDI VAJO ČEZ CESTO.

V AVTOBUS VSTOPAMO PRI SPREDNJIH VRATIH.

TAKO POČETJE JE MED VOŽNJO ZELO NEVARNO. ZAKAJ?

Cilji: Učenci poznajo pravila vedenja v različnih prevoznih sredstvih. Razumejo nevarnosti v prometu v različnih vremenskih razmerah. Vedo, da vožnja pod vplivom alkohola, mamil in zdravil ogroža vse udeležence v prometu.16

ZARADI VARNOSTI SO POTNIKI V AVTU PRIPETI Z VARNOSTNIM PASOM.

V AVTOBUSU SEDIMO ALI SE DRŽIMO, DA NE PADEMO.

V AVTU MORAJO OTROCI SEDETI V VARNOSTNEM SEDEŽU.

KADAR SNEŽI ALI DEŽUJE VOZNIKI SLABO VIDIJO CESTO, PEŠCE IN OVIRE.

ČEPRAV VOZNIK VKLJUČI BRISALNIKE, JE VIDLJIVOST SLABA.

V SNEGU SMO BOLJE VIDNI V TEMNIH OBLAČILIH.

NAREDI VAJO VARNO. PROMET, NA CESTI

NEVARNOSTI V PROMETU

PREČKANJE PRED VOZILI

IGRA OB CESTI

PREČKANJE MED VOZILI

VOŽNJA BREZ ČELADE

VINJEN VOZNIK, ZDRAVILA ...

17

ČASOVNI TRAK Jaz poznam samo trak za

zavijanje daril.

BIVALIŠČA

PRVI LJUDJE SO ZAVETJE POISKALI V VOTLINIAH.

PREHRANA

POTOVANJE

VČASIH SO LJUDJE POTOVALI PEŠ. KO SO UDOMAČILI KONJE, SO POTOVALI S KONJI. POZNEJE SO IZDELALI VOZ. PRVE LADJE ZA PREVOZ PO MORJU SO BILE IZDELANE IZ TRSTIČJA. OKOLI LETA 1800 JE ZAČEL VOZITI VLAK. KMALU POTEM SO NAREDILI KOLO, KI GA UPORABLJAMO ŠE ZDAJ. OKOLI LETA 1900 SO IZDELALI PRVI AVTOMOBIL. ZDAJ LAHKO POTUJEMO TUDI Z LETALI.

PRVI LJUDJE SO SI HRANO POISKALI V NARAVI.

NEKOČ SO SI LJUDJE NAREDILI DOM IZ VEJ, KOŽ ...

KO SO ODKRILI OGENJ, SO SI HRANO SPEKLI.

MOSTIŠČARJI SO HIŠE NAREDILI IZ LESA.

NEKOČ SO KUHALI LE NA TAK NAČIN.

NAREDI VAJO TORTA.

KAKŠNO JE PRAVO ZAPOREDJE?

NEKOČ SO LJUDJE ŽIVELI DRUGAČE, KOT ŽIVIMO DANES.

18

NAŠI PREDNIKI SO HIŠE GRADILI IZ KAMNA.

NAŠI PREDNIKI SO KUHALI NA ŠTEDILNIKU NA DRVA.

V TAKIH HIŠAH ŠE ZDAJ ŽIVI VELIKO LJUDI.

ZDAJ VELIKO LJUDI KUHA NA PLINSKEM ŠTEDILNIKU.

NEKATERI LJUDJE ŽIVIJO V STOLPNICAH.

KUHAJO TUDI NA ELEKTRIČNEM ŠTEDILNIKU.

Bodo nekoc̆ vsi ljudje živeli

tako?

Cilji: Učenci poznajo časovni potek dogodkov, znajo uporabljati nekatere osnovne izraze začasovno opredeljevanje dogodkov. Poznajo življenjske razmere ljudi v preteklosti in sedanjosti (bivališča, prehrana, prevoz).

BARJANSKO KOLO JE NAJSTAREJŠE LESENO KOLO NA SVETU.

To kolo je pa starejše od moje prapraprababice.

LAHKO NAREDIŠ TUDI VAJO NAD OGNJEM.

NAREDI VAJE POTOVANJE, HIŠA IN SEKIRA ALI OGRLICA.

AL

I VEŠ

19