sodobni upravni sistemi

Download Sodobni Upravni Sistemi

Post on 02-Dec-2015

57 views

Category:

Documents

1 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Drzava blaginje

TRANSCRIPT

  • UNIVERZA V LJUBLJANI

    FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE

    Marko Kolega, pol. APJU, 21018669

    Dr. Alenka Kraovec

    GLOBALIZACIJA IN DRAVA BLAGINJE VELIKA BRITANIJA VERSUS VEDSKA

    Seminarska naloga

    Sodobni upravni sistemi

    Ljubljana, maj 2013

    1

  • Kazalo vsebine1. UVOD...............................................................................................................................................22. METODOLOGIJA...........................................................................................................................3

    2.1 Hipoteza in podhipoteza............................................................................................................32.2 Metodoloki nart......................................................................................................................32.3 Struktura naloge.........................................................................................................................3

    3. TEORETINI UVOD......................................................................................................................43.1 Globalizacija..............................................................................................................................43.2 Drava blaginje..........................................................................................................................63.3 Klasifikacija sistemov blaginje..................................................................................................7

    4. ANALIZA.........................................................................................................................................94.1 Globalizacija in drava blaginje................................................................................................94.2 Britanska drava blaginje in globalizacija...............................................................................104.3 vedska drava blaginje in globalizacija.................................................................................14

    5. ZAKLJUEK.................................................................................................................................176. LITERATURA IN VIRI.................................................................................................................187. PRILOGA: INTERVJU Z DR. ZINKO KOLARI.......................................................................20

    1

  • 1. UVOD

    Z razvojem modernih telekomunikacij je v devetdesetih letih prejnjega stoletja priel v ospredje

    pojem globalizacija. Okviri nacionalnih drav izgubljajo na pomembnosti, pomembneji postajajo

    pojmi odprtosti in mednarodne povezanosti. Pojem globalno predstavlja meanico razlinih

    kulturnih, gospodarskih in politinih vzorcev.

    V preteklosti je bil moan poudarek na razvoju drave blaginje, ki je doivela razcvet po drugi

    svetovni vojni, danes pa se zaradi globalizacijskih pritiskov ter svetovne gospodarske krize koncept

    drave blaginje spreminja. Drava blaginje je iri pojem od socialne drave, poleg socialne

    varnosti naj bi zagotavljala svojim dravljanom tudi socialno blaginjo, kar pomeni, da zagotavlja

    vsem dravljanom pod enakimi pogoji dogovorjeno nacionalno raven socialnih storitev in dobrin.

    Globalizacija se smatra kot temeljni vidik razvoja politine ekonomije naprednih kapitalistinih

    drub. To vkljuuje naraaajoo mo kapitala, vse bolj organiziranega na globalnem nivoju v

    obliki transnacionalnih korporacij; hitreje tokove finannega kapitala in globalno iritev trgovine.

    Hkrati se pojavlja upadajoa mo delavskih in sindikalnih gibanj, stalna masovna nezaposlenost,

    poveujejo se neenakost in revina. Najmoneja povezava pa se kae v politini sferi, kjer

    uporaba globalizacije s strani vlad in transnacionalnih institucij opraviuje intenzivnost procesov v

    imenu konkurennosti in veje storilnosti (Ginsburg 2001 190, 191).

    V svoji seminarski nalogi se bom ukvarjal z primerjavo dveh razlinih modelov drave blaginje

    oziroma z primerjavo ukrepov na podroju socialne varnosti dveh drav; Anglije, ki spada v

    liberalni model drave blaginje, ter predstavnika nordijske druine drave blaginje vedske.

    Anglijo sem izbral, ker je zaetnica kapitalistine misli, mati industrijske revolucije in ker zaradi

    njene tradicije ekonomsko liberalne misli priakujem diametralno nasproten odziv vladnih politik v

    primerjavi z tradicionalno bolj socialno enakopravno vedsko. Zanimalo me bo, kako sta se obe

    dravi spopadli z globalizacijo v sistemskem smislu na podroju socialne varnosti, torej, katere

    ukrepe sta izvedli, kako sta jih implementirali in katera od drav je bila pri tem bolj uspena in

    zakaj. Glede na rezultate svojih ugotovitev bom nato potrdil ali zavrnil postavljeno hipotezo.

    2

  • 2. METODOLOGIJA

    2.1 Hipoteza in podhipoteza

    Hipoteza: Globalizacija je univerzalni pojav. V obeh prouevanih dravah vpliva na zmanjevanje

    obsega drave blaginje.

    Podhipoteza: Trendi zmanjevanje obsega drave blaginje v kontekstu globalizacije se ne

    spreminjajo z ideolokimi konteksti vlade na oblasti.

    2.2 Metodoloki nart

    Pri oblikovanju seminarske naloge ter opisovanju izbranega problema bom uporabil naslednje

    metode:

    deskriptivna ali opisna metoda (teoretina opredelitev globalizacije in drave blaginje);

    analiza primarnih virov (nestrukturiran intervju s strokovnjakom na izbranem podroju);

    analiza sekundarnih virov, kot so asopisni lanki, ubeniki, knjige;

    analiza internetnih virov (uporaba statistinih podatkov in raziskav objavljenih na spletu).

    2.3 Struktura naloge

    Nalogo bom razdelil na tri dele. V prvem se bom osredotoil teoretine aspekte globalizacije in

    drave blaginje z vidika ve avtorjev. V drugem delu bom analiziral zgodovinske razsenosti in

    ukrepe obeh drav, ter jih podkrepil s statistinimi podatki. Tretji del je rezerviran za strnitev

    analize in za potrditev ali zavrnitev hipoteze v kombinaciji z intervjujem s strokovnjakom na

    izbranem podroju, dr. Zinko Kolari, profesorico na Fakulteti za drubene vede v Ljubljani.

    3

  • 3. TEORETINI UVOD

    3.1 Globalizacija

    V dananji druboslovni literaturi najdemo razline definicije globalizacije, ki v skladu s sprejetim

    staliem tudi temu ustrezno interpretirajo razmerja in uinke, ki jih ima ta pojav na druge drubene

    pojave v konkretnih drubenih oziroma zgodovinskih primerih. Avtorji se ne strinjajo niti o

    asovnem okviru. Nekateri vidijo zaetke globalizacije celo v antiki, v osvajanjih Aleksandra

    Velikega, katerih posledica je bilo sreanje Vzhoda in Zahoda in je pripeljalo do neslutenega

    vzpona medkulturnih izmenjav, naznanila pa so tudi e novo dobo za svetovno trgovino. Drugi

    postavljajo zaetek globalizacije v as renesanse in velikih geografskih odkritij ter zavzetja Novega

    sveta, tretji v obdobje kolonializma, etrti v as vzpostavljanja svetovnega trga in oblikovanja

    globalne ekonomije, peti v dobo tehnoloke in informacijske revolucije (Zolo v Kodelja 2008, 27-

    28).

    Scholte (2000, 15-17) govori o petih irih definicijah globalizacije:

    globalizacija v pomenu internacionalizacije, po tej definiciji ni globalizacija ni drugega kot

    oznaka za procese naraajoe mednarodne izmenjave in medsebojne odvisnosti, dokaz za

    to vrsto globalizacije so za ekonomiste ogromni trgovinski in kapitalski (investicije) pretoki

    med dravami, medtem ko se politologi in sociologi predvsem sklicujejo na intenzivnejo

    mobilnost med dravami, ki vkljuuje ljudi, sporoila in ideje;

    globalizacija kot liberalizacija, meri na odpravljanje ovir med dravami, ki stojijo na poti

    nastajanja odprte globalne ekonomije oziroma ekonomije brez meja, po tej definiciji ni

    globalizacija ni drugega kot druga beseda za procese mednarodnega ekonomskega

    povezovanja;

    globalizacija kot univerzalizacija, e v tiridesetih letih prejnjega so stoletja razumeli ali

    bolje napovedovali planetarno sintezo kultur in globalni humanizem, s pojmom

    univerzalizacije se je obiajno mislilo na primer na uveljavljanje gregorijanskega koledarja,

    kitajskih restavracij, irjenje avtomobilizma, dekolonizacijo itn. ;

    globalizacijo kot vesternizacija ali modernizacija (e posebej v njeni ameriki inaici), pri

    tem razumevanju globalizacije gre za to, da se kljune socialne strukture modernosti

    (kapitalizem, racionalizem, industrializem, birokratizem in druge) irijo po vsem svetu in pri

    tem tako reko zmeljejo v prah vse tiste stare strukture in tradicije, na katere naletijo na

    4

  • svojem v bistvu neustavljivem pohodu, globalizacijo pri tem neredko opisujejo kot

    imperializem v podobi McDonaldsov, Hollywooda in CNN;

    globalizacija kot deteritorizacija ali bolje povedano irjenje suprateritorialnosti, ta najbolj

    radikalna definicija razume globalizacijo v smislu rekonfiguracije geografije, kar pomeni, da

    drubenega prostora ne obvladujejo ve v prvi vrsti teritorialni prostori, teritorialne razdalje

    in teritorialne meje, natanneja definicija globalizacije opie le-to kot proces, ki vsebuje

    transformacijo celotne prostorske organizacije drubenih odnosov in transakcij.

    Tudi glede pomena in vpliva same globalizacije v sodobnem svetu so mnenja deljena. Giddens (v

    Kodelja 2008, 28-29) govori o skeptikih in radikalcih. Skepktiki menijo,