skripta -kazensko pravo po kz-1 -a.i

Download SKRIPTA -Kazensko Pravo Po KZ-1 -A.I

Post on 29-Oct-2015

258 views

Category:

Documents

3 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO

51.KAZENSKO PRAVO

51.1.POJEM KAZENSKEGA PRAVA

51.2.FUNKCIJE KAZENSKEGA PRAVA

51.2.1.VARSTVENA FUNKCIJA

51.2.2.GARANTNA FUNKCIJA

61.3.DELITEV KAZENSKEGA PRAVA

61.4.VIRI KAZENSKEGA PRAVA

91.5.TEMELJNA NAELA KAZENSKEGA PRAVA

91.5.1.NAELO PRAVNE DRAVE

91.5.2.NAELO ZAKONITOSTI

101.5.3.KRIVDNO NAELO

111.5.4.NAELO HUMANOSTI

111.5.5.NAELO SUBJEKTIVNE ALI KRIVDNE ODGOVORNOSTI

121.5.6.NAELO INDIVIDUALIZACIJE KAZENSKIH SANKCIJ

121.6.KAZNIVA RAVNANJA

131.6.1.DISCIPLINSKI PRESTOPKI

131.6.2.PREKRKI

141.6.3.KAZNIVA DEJANJA

141.7.DEVIANTNA RAVNANJA IN SOCIALNOPATOLOKI POJAVI

141.8.KRIMINALITETA

151.8.1.KRIMINOLOGIJA

151.8.2.KRIMINALITETNA POLITIKA

151.8.3.PENOLOGIJA

151.8.4.KRIMINALISTIKA

151.8.5.SODNA ALI FORENZINA MEDICINA

151.8.6.SODNA ALI FORENZINA PSIHIATRIJA

151.8.7.PSIHOLOGIJA

162.VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONA

162.1.OSEBNA VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONA

162.2.ASOVNA VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONA

182.3.KRAJEVNA VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONA

233.KAZNIVA DEJANJA

233.1.POJEM KAZNIVEGA DEJANJA

243.2.ELEMENTI KAZNIVEGA DEJANJA

243.3.OPIS KAZNIVEGA DEJANJA

263.4.OBLIKE KAZNIVEGA DEJANJA

273.5.RAZMERJE MED OBLIKAMI KAZNIVEGA DEJANJA

273.6.PRAVNA KVALIFIKACIJA KAZNIVEGA DEJANJA

303.7.IZVRITVENA RAVNANJA

303.7.1.NAIN IZVRITVE KAZNIVEGA DEJANJA

323.7.2.AS IZVRITVE KAZNIVEGA DEJANJA

323.7.3.KRAJ IZVRITVE KAZNIVEGA DEJANJA

333.7.4.PREPOVEDANA POSLEDICA IZVRITVENEGA RAVNANJA

343.7.5.VZRONA ZVEZA causa

353.7.6.OPUSTITEV KOT VZROK PREPOVEDANE POSLEDICE

373.8.VRSTE KAZNIVIH DEJANJ GLEDE NA STORILCA

374.RAZLOGI ZA IZKLJUITEV KAZNIVEGA DEJANJA

384.1.SILOBRAN

404.2.PRISILJENOST

414.3.NEZNATNI PREMOENJSKI DELIKT

424.4.NEKATERI DRUGI PRIMERI IZKLJUEVANJA KAZNIVEGA DEJANJA

435.KAZENSKA ODGOVORNOST

435.1.KRIVDA

445.1.1.NAKLEP

445.1.2.MALOMARNOST

515.2.IZKLJUITEV OBSTOJA KRIVDE

515.2.1.NEPRITEVNOST

525.2.2.DEJANSKA ZMOTA

545.2.3.PRAVNA ZMOTA

555.2.4.SKRAJNA SILA

576.STADIJI NAKLEPNEGA KAZNIVEGA DEJANJA

607.STEK KAZNIVIH DEJANJ

607.1.PRAVI STEK

607.2.NAVIDEZNI STEK

607.3.ODMERA KAZNI V PRIMERU STEKA KAZNIVIH DEJANJ

617.4.NADALJEVANO KAZNIVO DEJANJE

648.UDELEBA PRI KAZNIVEM DEJANJU

648.1.STORILSTVO

648.2.NAPELJEVANJE

658.2.1.NEUSPELO NAPELJEVANJE

658.3.POMO

668.4.ODGOVORNOST LANOV IN VODIJ HUDODELSKE ZDRUBE

709.KAZENSKE SANKCIJE

709.1.DEFINICIJA KAZENSKIH SANKCIJ

719.2.NAMEN KAZENSKIH SANKCIJ

719.3.VRSTE KAZENSKIH SANKCIJ V NAEM PRAVNEM SISTEMU

729.3.1.KAZNI

729.3.2.OPOZORILNE SANKCIJE

729.3.3.VARNOSTNI UKREPI

739.3.4.VZGOJNI UKREPI

739.4.PREDPISOVANJE KAZENSKIH SANKCIJ

739.5.IZVREVANJE KAZENSKIH SANKCIJ

749.6.POJEM KAZNI

749.6.1.NAMEN OZ. CILJI KAZNI

759.6.2.VRSTE KAZNI

769.7.ZAPORNA KAZEN

779.7.1.MINIMUM IN MAKSIMUM ZAPORNE KAZNI

779.7.2.NAINI PREDPISOVANJA ZAPORNE KAZNI

789.7.3.IZREKANJE ZAPORNE KAZNI

789.7.4.IZVREVANJE ZAPORNE KAZNI

799.8.DENARNA KAZEN

799.8.1.PREDPISOVANJE DENARNE KAZNI

809.8.2.IZREKANJE DENARNE KAZNI

809.8.3.IZRAUN IN IZREK DENARNE KAZNI

809.8.4.IZVRITEV DENARNE KAZNI

819.9.PREPOVED VONJE MOTORNEGA VOZILA

819.10.ZAKONITOST PRI IZREKANJU KAZNI

819.11.ODMERA KAZNI

829.11.1.REDNA ODMERA KAZNI

829.11.2.OMILITEV KAZNI

829.11.3.ODPUSTITEV KAZNI

839.11.4.ODMERA KAZNI V PRIMERU STEKA KAZNIVIH DEJANJ

839.11.5.ODMERA KAZNI OBSOJENCU

839.11.6.ODMERA KAZNI PRAVNI OSEBI

849.12.OPOZORILNE SANKCIJE

849.12.1.POGOJNA OBSODBA

859.12.2.POGOJNA OBSODBA Z VARSTVENIM NADZORSTVOM

869.12.3.SODNI OPOMIN

869.12.4.OPOZORILNA SANKCIJA ZA PRAVNE OSEBE

869.13.VARNOSTNI UKREPI

879.13.1.OBVEZNO PSIHIATRINO ZDRAVLJENJE IN VARSTVO V ZDRAVSTVENEM ZAVODU

879.13.2.OBVEZNO PSIHIATRINO ZDRAVLJENJE NA PROSTOSTI

889.13.3.OBVEZNO ZDRAVLJENJE ALKOHOLIKOV IN NARKOMANOV

889.13.4.PREPOVED OPRAVLJANJA POKLICA

899.13.5.ODVZEM VOZNIKEGA DOVOLJENJA

899.13.6.ODVZEM PREDMETOV

909.13.7.VARNOSTNI UKREPI ZA PRAVNE OSEBE

9410.KAZENSKE SANKCIJE ZA PRAVNE OSEBE

9511.KAZENSKE SANKCIJE ZA MLADOLETNIKE

9511.1.NAMEN KAZENSKIH SANKCIJ ZA MLADOLETNIKE

9611.2.SANKCIJE ZA MLADOLETNIKE

9611.2.1.VZGOJNI UKREPI

9811.2.2.KAZNI

10012.OSTALI KAZENSKOPRAVNI INSTITUTI

10012.1.REHABILITACIJA

10012.2.AKTI MILOSTI

10012.3.ODVZEM PREMOENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM

10012.4.PRAVNE POSLEDICE OBSODBE

10012.5.ZASTARANJE

1. KAZENSKO PRAVO

1.1. POJEM KAZENSKEGA PRAVA

Kazensko pravo (ius penale) je eno izmed najstarejih vej prava. Spada pod javno pravo (ius publicum), saj kazniva dejanja vedno preganja in kaznuje drava. Po drugi strani pa je s kazenskim pravom urejena in omejena represivna oblast drave. Kaznovalna pravica drave se uresniuje prek sodne veje oblasti, ki svoje delo na podroju kazenskega prava kona z izrekom kazenske sankcije. Izvrevanje kazenskih sankcij pa je v pristojnosti izvrilne veje oblasti.

Temeljna naloga kazenskega prava je varstvo soitja ljudi v skupnosti ter varovanje pravnih vrednot in dobrin pred kodljivimi ravnanji tako, da ta ravnanja opredeljuje kot kazniva dejanja, za storilce pa predpisuje kazni oz. druge kazenske sankcije.

Kazensko pravo je skupek predpisov o kaznivih dejanjih, krivdi in kazenskih sankcijah to so temeljnih pojmih kazenskega prava. Ti predpisi zajemajo opredeljevanje, doloanje, izrekanje, izvrevanje in vse druge aktivnosti v zvezi s temi pojmi.

Kaznovalno pravo je veja prava, ki se ukvarja z vsemi kaznivimi dejanji (= k.d.). Deli se na:

pravo o disciplinskih prestopkih,

pravo o prekrkih,

kazensko pravo.

1.2. FUNKCIJE KAZENSKEGA PRAVA

Temeljna funkcija kazenskega prava je zaita posameznika in drubo pred kriminaliteto. Danes v splonem velja, da sta poglavitni funkciji kazenskega prava:1.2.1. VARSTVENA FUNKCIJA

Kazensko pravo je sredstvo za varovanje obstojee drubene ureditve in obstojeega pravnega reda sistema vrednot, na katerih je pravni red utemeljen.

varuje obe loveke moralne vrednote.

1.2.2. GARANTNA FUNKCIJA

varuje posameznika pred morebitnim samovoljnim, nezakonitim in nelovenim represivnim delovanjem dravnega aparata.

Za varstvo kazenskopravno zavarovanih dobrin ima vsaka drava mogoen aparat, ki obsega policijo (v skrajnih primerih tudi vojsko), dravna toilstva, sodia in organe za izvrevanje kazenskih sankcij.

1.3. DELITEV KAZENSKEGA PRAVA

1. KAZENSKO MATERIALNO PRAVO

Zajema pravna pravila, ki doloajo katera loveka dejanja, ravnanja in vedenja so kazniva in doloajo sankcije za ta dejanja ter

pogoje, pod katerimi so za kazniva dejanja lahko odgovorne fizine in pravne osebe. Materialno kazensko pravo se uresniuje s kazenskim procesnim pravom.

2. KAZENSKO PROCESNO PRAVO

doloa pristojnosti organov odkrivanja, organov pregona in sodi ter

pravice in obveznosti obdolenca in drugih udeleencev v kazenskem postopku.

3. KAZENSKO IZVRILNO PRAVO

doloa pristojnosti in postopek izvrevanja kazenskih sankcij, ki so bile izreene storilcem k.d.

4. KAZENSKO ORGANIZACIJSKO PRAVO

doloa poloaj, organizacijo in medsebojna razmerja dravnih organov odkrivanja, pregona in kazenskega pravosodja

5. MEDNARODNO KAZENSKO PRAVO

zajema kazenske pravne norme, ki so doloene v mednarodnih konvencijah, paktih in (bilateralnih in multilateralnih) mednarodnih pogodbah.

Tudi kvalitetne dolobe kazenskega materialnega prava ostanejo mrtva rka na papirju, e procesno, organizacijsko in izvrilno kazensko pravo ne uspejo zagotoviti zakonitega in pravilnega delovanja kazenskopravnega sistema!1.4. VIRI KAZENSKEGA PRAVA

USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE KOT VIR KAZENSKEGA PRAVA

Ustava je hierarhino najviji pravni akt vsake civilizirane drave. Doloa temeljne drubene vrednote (lovekove pravice in temeljne svoboine) ter osnove drubene in politine ureditve drave. doloa temelje kazenskopravnega sistema, in sicer:

nedotakljivost lovekovega ivljenja, v Sloveniji ni smrtne kazni (17. len),

naelo zakonitosti pri doloanju k.d. (28. len),

varstvo lovekove osebnosti in dostojanstva v kazenskem postopku, med omejitvijo prostosti in med izvrevanjem kazenskih sankcij (21. len)

dolobe o lovekovih pravicah in svoboinah (enakost pred zakonom, prepoved muenja, domneva nedolnosti, pravica do zasebnosti, volilna pravica, pravica do peticije, svoboda izraanja, svoboda zbiranja in zdruevanja ipd.)

Ustava razglaa nekatera dejanja za neposredno kazniva in protiustavna prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni (63. len).

MEDNARODNO PRAVO KOT VIR KAZENSKEGA PRAVA

Mednarodne pogodbe so skupen izraz za mednarodne konvencije, pakte in pogodbe. e naa drava mednarodno pogodbo ratificira, prevzame obveznost, da bo izvajala njene dolobe in njihovo izvajanje zagotovila z notranjo zakonodajo.

Besedilo mednarodne pogodbe dobi z ratifikacijo poloaj zakona, ki mora biti objavljen v uradnem listu kot vsak drug zakon. Kazenskopravno pomembne konvencije so:

enev