SIMLS S3 - Kultura gluhih in mentalno zdravje gluhih

Predmet predstavlja gluhe osebe predvsem iz kulturološkega vidika kot kulturno jezikovno skupnost. Predstavlja

tudi dejavnike mentalnega zdravja ter rizične faktorje za zdravje in socializacijo gluhih in naglušnih oseb.

Nanaša se na vsebine: Mentalno zdravje in gluhota. Samospoštovanje in gluhota. Dejavniki tveganja za zdravje

in socializacijo (otroštvo, mladostništvo, odrasla doba, starševstvo). Etični principi za delo z gluhimi in

naglušnimi osebami. Kulturi prilagojena (afirmativna) obravnava in pristop. Medkulturno komuniciranje,

svetovanje in posvetovanje. Izobraževalni pristopi v izobraževanju gluhih. Model dvojezičnega izobraževanja:

bilingvalni – bikulturalni pristop. Znakovni, govorjeni jezik in komunikacija. Jezik, identiteta, kultura gluhih.

Gluhi kot kulturno drugačni. Slišeča identiteta, gluha identiteta, marginalna identiteta, bikulturalna identiteta.

Zgodnja intervencija in obravnava. Kulturološki, sociološki, jezikovni model gluhote: gluh versus Gluh.

Skupnost gluhih. Zgodovina gluhih. Vrednote in običaji v skupnosti gluhih. Organizacije gluhih. Pomembne

gluhe osebe v zgodovini. Umetnost gluhih. Poučevanje gluhih otrok o kulturi gluhih. Kultura gluhih kot učni

predmet. Gluhi učitelji in identifikacija gluhih otrok. Inkluzija– integracija - segregacija. - identifikacija.

Izobraževanje. Zaposlitev. Društvo. Družina in straševstvo. Družba. Skupnost.

1. Naslov enote modula KULTURA GLUHIH IN MENTALNO ZDRAVJE

GLUHIH

2. Koda enote

SIMLS S3 3. Število ECTS

kreditov

6

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

P

15

V, LV

S,

SV

30

Ostale oblike

Terensko delo 15,

hospitacije, nastop

5. Stopnja 2. 6. Letnik 1.

7. Semester

2.

8. Študijski

program

LOGOPEDIJA IN

SURDOPEDAGOGIKA

9. Študijska

smer

-----

10. Steber

programa

Strokovni izbirni modul 11. Jezik slovenščina

12. Posebnosti

V izvajanje modula se lahko vključujejo zunanji sodelavci in/ali gostujoči profesorji. V izvedbi S, SV je

predvideno praktično raziskovalno delo. Delo poteka v majhnih skupinah od 3-5 študentov.

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

(1) poznavanje in uporaba ustreznih metod raziskovanja in razvoja lastne prakse.

(4) vzpostavljanje partnerskega odnosa z uporabniki in drugimi skupinami.

(5) zmožnost raziskovanja in prenašanja spoznanj v prakso.

(6) razvijanje novega znanja in razumevanja področja.

(7) delovanje v skladu z etičnimi normami in poklicnim kodeksom.

(10) razvijanje višjih kognitivnih veščin, povezanih z ustvarjanjem novega znanja.

(13) poznavanje, razumevanje, usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo, multikulturalnost.

(14) razvijanje komunikacijskih spretnosti za vodenje individualnega in skupinskega procesa; razvijanje

interpersonalnih in intrapersonalnih spretnosti za delo z osebami z govorno jezikovnimi motnjami v

komunikaciji.

(15) razvijanje kritičnega odnosa do uporabe različnih metod rehabilitacijskega in svetovalnega dela.

(16) razvoj spretnosti samorefleksije in zmožnost identificiranja različnih tipov uporabljenih znanj v kliničnih in

nekliničnih procesih obravnave oseb z govornimi in jezikovnimi motnjami ali motnjami komunikacije.

(18) sposobnost medkulturnega posredovanja in spreminjanja prepričanj, kjer je potrebna socialna in kulturna

odgovornost in medkulturna občutljivost za različne skupine oseb, ki imajo težave v komunikaciji.

(20) zavedanje in refleksija lastnih prispevkov v delu z ljudmi; sposobnost prevzeti odgovornost za lasten

poklicen razvoj, motiviranost za supervizijske in intervencijske oblike dela ter zmožnost opozarjanja na

spremembe v družbi in potrebe oseb z govornimi in jezikovnimi motnjami.

(22) zmožnost prilagajanja prakse specifičnim edukacijskim kontekstom.

(25) zmožnost reflektirati vrednote, ki ustrezajo edukacijskim dejavnostim.

4. Opis vsebine

Mentalno zdravje in gluhota. Samospoštovanje in gluhota. Dejavniki tveganja za zdravje in socializacijo

(otroštvo, mladostništvo, odrasla doba, starševstvo). Etični principi za delo z gluhimi in naglušnimi osebami.

Kulturi prilagojena (afirmativna) obravnava in pristop. Medkulturno komuniciranje, svetovanje in

posvetovanje.

Izobraževalni pristopi v izobraževanju gluhih. Model dvojezičnega izobraževanja: bilingvalni – bikulturalni

pristop. Znakovni, govorjeni jezik in komunikacija. Jezik, identiteta, kultura gluhih. Gluhi kot kulturno

drugačni. Slišeča identiteta, gluha identiteta, marginalna identiteta, bikulturalna identiteta. Zgodnja

intervencija in obravnava.

Kulturološki, sociološki, jezikovni model gluhote: gluh versus Gluh. Skupnost gluhih. Zgodovina gluhih.

Vrednote in običaji v skupnosti gluhih.

Organizacije gluhih. Pomembne gluhe osebe v zgodovini. Umetnost gluhih. Poučevanje gluhih otrok o

kulturi gluhih. Kultura gluhih kot učni predmet. Gluhi učitelji in identifikacija gluhih otrok. Inkluzija–

integracija - segregacija. - identifikacija. Izobraževanje. Zaposlitev. Društvo. Družina in straševstvo.

Družba. Skupnost.

15. Temeljna literatura

Denmark, J. (1994). Deafness and mental health. London: jessica kingsley publishers. 4 -25, 105 – 110.

Glickman, N., Harvey, M.A. (1996). Culturally Affirmative Psychotherapy With Deaf Persons. Mahwah, NJ:

Lawrence Erlbaum Associates, Publishers. 1 – 57, 115 – 155.

Kogovšek, Damjana. Health and well-being of deaf adolescents in slovenia : the basic risk factors for health and

socialization for the deaf adolescents in slovenia. V: abstracts of papers and posters : mental health and

well-being. Bad ischl: esmhd, 2003, str. 42.

Kogovšek, D. (2004). Izguba sluha in obdobje mladostništva. Ljubljana: Defectologica Slovenica, letn. 12, št. 3,

str. 7-25.

Ozbič, M. (2005). Primerjalna analiza statusa oseb z motnjo sluha: manjšinski, deficitarni ali priseljeniški?.

Ljubljana: Defektologica Slovenica. - issn 1318-1076. -letn. 13, št. 3, str. 43-53.

Parasnis, I. (1998). Cultural and Language Diversity and the Deaf Experience. Cambridge University Press. 20 –

51, 79 – 99, 201 – 225.

Glickman, N., Gulati, S. (2003). Mental Health Care of Deaf People. A Culturally Affirmative Approach.

Mahwah, NJ: Lawrence Erlbaum Associates, Publishers. 1 – 109.

Ladd, P. (2003). Understanding Deaf Culture. In Search of Deafhood. Clevedon: Multilingual Matters Ltd. 26 –

72.

Bradarić-Jončić, S. (2004): Znakovni jezik i školovanje gluhih. Časopis Hrvatskog saveza gluhih i nagluhih

«Ukratko».

Bradarić-Jončić, S., Bosnar, B. (2004): Stavovi prosvjetnih djelatnika prema znakovnom jeziku u uključivanju

obrazovnih prevoditelja u redovne ustanove odgoja i obrazovanja. Zbornik radova s V međunarodnog

seminara SDDH: «Dobra edukacijsko-rehabilitacijska praksa». Trakošćan.

Bradarić-Jončić, S., Ivasović, V. (eds.) (2004): «Sign Language, Deaf Culture & Bilingual Education», Faculty

of Education and Rehabilitation Sciences, Zagreb.

Seznam literature se v vsakem študijskem letu posodablja in dopolnjuje z različnimi viri in literaturo.

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in

razumevanje

- spoznati in razumeti kulturi prilagojeno obravnavo;

- poznati kulturo gluhih, dejavnike tveganja za zdravje in socializacijo

gluhih in naglušnih oseb;

- prepoznavanje dejavnikov tveganja;

- poznati kulturološke značilnosti skupnosti gluhih;

- identifikacija težav;

- razumevanje kulturološkega koncepta gluhote;

- razumevanje pomembnosti poučevanja gluhih o kulturi gluhih.

16.2 Uporaba

- uporaba naučenega za delo z gluhimi in naglušnimi osebami;

- upoštevanje rizičnih dejavnikov;

- raziskovanje kulture gluhih;

- razlikovanje jezika, kulture, identitete;

- učinkovit pristop pri uglaševanju z gluho skupnostjo;

- modifikacija neučinkovitih vedenjskih vzorcev.

16.3 Refleksija

- sposobnost svetovanja, spremljanja in vrednotenja napredka.

16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

- socialne in etične veščine;

- fleksibilen pristop.

17. Metode poučevanja in učenja

- predavanja z aktivno udeležbo študentov,

- vaje v manjših skupinah, uporaba IKT, individualno samostojno učenje, sprotno preverjanje znanja

- seminar.

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

- vpis v študijski program druge stopnje Logopedija in surdopedagogika.

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

- pisni izpit: 40 % ocene;

- seminar: 30 %,

- zagovor izpita: 30 %

-ocenjevalna lestvica: skladno s Statutom UL in fakultetnimi pravili.

20. Metode evalvacije kakovosti

- sprotna in končna evalvacija (pri predavanjih in seminarju) študentov;

- samoevalvacija;

- vključenost v fakultetni oziroma univerzitetni sistem zagotavljanja kakovosti.

21. 21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev): dr. S. Bradarić Jončić

dr. S. Bradarić Jončić

- Bradarić-Jončić, S. (2001): Znakovni jezik i kultura gluhih. Dijete i društvo, 3, 385-389 .

- Bradarić-Jončić, S., Ivasović, V. (eds.) (2004): Sign Language, Deaf Culture & Bilingual Education,

Faculty of Education and Rehabilitation Sciences, Zagreb.

- Bradarić-Jončić, S., Milković, M. (2004.): Hrvatski znakovni jezik: fonologija, morfologija, sintaksa.

Neobjavljeni video materijal.