seznam predmetov tretjega letnika študijskega programa ... · seznam predmetov tretjega letnika...

Seznam predmetov tretjega letnika študijskega programa sanitarno inženirstvo

ZAP. ŠT.

P R E D M E T PREDAVANJA VAJE SEMINAR SKUPAJ

III. LETNIK

18. BIVALNO OKOLJE 40 30 10 80

19. SANIT.TEHNIKA URBANIZACIJA IN PROJEKTIRANJE

45 30 0 75

20. FILOZOFIJA Z ETIKO

30 0 0 30

21. EPIDEMIOLOGIJA 90 60 30 180

22. INFORMATIKA IN RAČUNALNIŠTVO

30 30 15 75

23. METODE SANITARNEGA NADZORSTVA

60 100 10 170

24. SANITARNO IN EKOLOŠKO PRAVO

45 0 10 55

25. SANITARNA MIKROBIOLOG. IN VIROLOGIJA

60 15 15 90

BIVALNO OKOLJE

Predmet obsega 40 ur predavanj, 30 ur vaj in 10 ur seminarja.

1. Cilji predmeta

Študenti:

spoznajo zahteve za zdravo in zdravju nenevarno bivalno okolje; povezava- okolje-delovno okolje-ter glavne škodljivosti v bivalnem okolju kot proizvod obstoječe tehnologije, ter povsod tam, kjer se izvaja sanitarni nadzor v preventivnem in represivnem smislu;

spoznajo se z izbiro merilnih mest ter z izbiro merilnih metod, z oceno in zanesljivostjo dobljenih rezultatov;

znajo oceniti in primerjati določene rezultate meritev s standardi, normativi; jih ovrednotiti in oceniti ali so merjene veličine v predpisanih mejah ali pa te prekoračujejo.

2. Vsebina

Bivalno okolje tvori splet prvin kot:

bivalni objekti: razmere v objektih: pomen ogrevanja, prezračevanja, hlajenja in klimatizacije;

okolje: vplivi industrijskih in drugih proizvodnih obratov, hrup in vibracije v bivalnem okolju, širjenje hrupa, ukrepi in sanacija; kemijsko škodljive snovi-emisije in imisije v okolje v plinastem, tekočem in trdnem agregatnem stanju, širjenje onesnaževalcev, nadzor nad emisijami in imisijami.

Industrijsko prezračevanje in klimatizacija, vzroki in viri onesnaževanja v industriji.

3. Povezanost z drugimi predmeti

Higiena dela, Kemija in tehnologija, Splošna in komunalna higiena.

4. Študijski viri

Temeljni študijski viri

Klepac R.: Osnove ekologije, Jumena, 1980.

Rakovič A.: Zagadivanje i prečiščavanje vazduha, GK, Beograd 1981.

Handbook of environmental ingeneering, Mc Graw & Hill, 1980 in kasnejši ponatisi.

Priporočeni študijski viri

Hazardous waste treatment, Mc Graw & Hill, 1989.

Horvat J.: Bivalno in delovno okolje - vaje, Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana.

5. Posebnosti pri izvedbi predmeta

Predavanja potekajo za vse študente hkrati. Vaje se izvajajo v laboratorijih v povezavi s terenom, na terenu ter v delovnih organizacijah v skupinah po 5 študentov.

6. Obveznosti študenta

Obvezna je aktivna udeležba na predavanjih in vajah. Študent lahko pristopi k izpitu po opravljenih vajah in pozitivno ocenjenem kolokviju. Izpit je pisni in ustni.

7. Materialni pogoji

Predavalnica z avdovizualnimi pripomočki, laboratorij opremljen z zahtevanimi merilnimi inštrumenti.

8. Sestavljalec učnega načrta

mag. Jožef Horvat, univ.dipl.inž.kem.inž., višji predavatelj

SANIT.TEHNIKA URBANIZACIJA IN PROJEKTIRANJE

Predmet obsega 45 ur predavanj in 30 ur vaj.

1. Cilji predmeta

Študenti:

se seznanijo z dejavnostmi pri oblikovanju (načrtovanju in izvedbi), bivalnega in delovnega prostora na različnih nivojih: urejanja prostora, oblikovanja naselij, zgradb, elementov zgradb, konstrukcijskih sklopov in uporabe ustreznih materialov;

naučijo se vrednotiti medsebojno povezanost dejavnosti in namembnosti v bivalnem in delovnem okolju ter se usposobijo za čitanje urbanističnih in tehničnih dokumentacij.

na podlagi osnovnih klasifikacij posameznih področij se seznanijo s parametri, ki vplivajo na učinkovitost delovanja sistema človek, zgradba, okolje, s stališča zdravih, ugodnih in udobnih bivalnih in delovnih razmer.

2. Vsebina

Predavanja

I. Sistem: človek-zgradba-okolje. Oblike, sistemi (pretoki energije). Toplotna, svetloba v grajenem okolju.

II. Urejanje prostora: proces načrtovanja in izrabe prostora.

III. Lokacija: makro, mikro klima, geomorfološke razmere, osončenje in osvetlitev.

IV. Zgradba:

Funkcionalna tipologija zgradb: toplota, svetloba, vlaga, zvok, vonj, prezračevanje.

V. Konstrukcijski sklopi:

Struktura tkiva zgradbe: nosilna konstrukcija, zaščitne konstrukcije. Funkcija ovoja. Strukture in oblike. Prozorni, neprozorni deli ovoja. Tehnologije: elementi in sistemi.

VI. Materiali:

Osnovna delitev inženirskih materialov: keramike, kovine, plastike, kompoziti; lastnosti: trdnost, toplotne in optične, vpliv okolja, korozija.

VII. Regulativa:

Področni predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov. Standardi s področja toplotne in zvočne zaščite ter osvetlitve.

Vaje

Sistemska analiza domače hiše.

Matrike nosilna konstrukcija - toplotna izolacija - hidroizolacija.

Račun koeficienta toplotne prehodnosti.

Analitična grafična predstavitev sanitarnega prostora (kopalnica), fizično dimenzioniranje, strukture konstrukcijskih sklopov, stiki, izbor materialov.

Kritična analiza projekta (projekt za gradbeno dovoljenje, prostorsko izvedbenih aktov).


Bioklimatsko načrtovanje, Bivalno in delovno okolje, Higiena človekovega okolja, Metode sanitarnega nadzorstva, Energija in okolje.

4. Študijski viri


Krainer A.: Tematski snopiči po predavanjih. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana 1995.

Seliškar N.: Stavbarstvo. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana 1993

Področna zakonodaja iz urejanja prostora, gradnje objektov in funkcionalno tehnološke opreme objektov, ki so pod zdravstvenim nadzorom.


Zarkovič G.: Učbenik higijene, Medicinski fakultet, Sarajevo 1970.

Sevnik S.: Splošna higiena za sanitarne tehnike, DZS, Ljubljana 1978.


Predavanja potekajo za vse študente hkrati.

Vaje potekajo v skupinah do 15 študentov.


Aktivna udeležba študenta pri predavanjih in vajah je obvezna.

Pri vajah izdela študent individualna grafična in tekstualna poročila.

Vaje se zaključijo s kolokvijem, ki je pogoj za prijavo k izpitu.


Predavalnica opremljena z audiovizualnimi sredstvi.

8. Sestavljalca učnega načrta

dr. Aleš Krainer, univ.dipl. inž. arh., izredni profesor

Andrej Slatnar, dipl.san.inž., strok. sodelavec

FILOZOFIJA Z ETIKO

FILOZOFIJA

Predmet obsega 15 ur predavanj.

1.1. Cilji predmeta

Študenti:

spoznajo človeka kot razumno bitje, ki misli, ustvarja in dela;

spoznavajo človekove potrebe, da oblikuje odgovore na vprašanja o izvoru in smislu sveta in življenja, da je "filozof";

spoznajo temeljne dileme o materialnem in nematerialnem svetu ter na tej osnovi delitev filozofskih smeri;

spoznavajo različne filozofske koncepcije skozi zgodovino, značilnosti v različnih obdobjih;

spoznavajo različne kulture in njihove vrednostne sisteme, ki vplivajo na družbeno življenje;

spoznajo filozofske osnove različnih religij, posebej vplive danes razširjenih religij (krščanstvo, hinduizem, muslimanstvo, budizem);

spoznavajo razmerja filozofije-religije-umetnosti v različnih kulturah;

spoznavajo temelje etike skozi človeško zgodovino ter dileme v zdravstvu;

spoznavajo temelje koncepcije marksistične filozofije ter vplive na sodobni svet;

spoznavajo pomen etike v razmerju do ekologije;

spoznavajo sodobne filozofske smeri s poudarkom na ontologiji in spoznavni teoriji (eksistencializem, fenomenologijo).

1.2. Vsebina

Pojem predmeta, vsebina nekdaj in danes, specifičnosti ter univerzalnost predmeta, metodološke posebnosti ter razmerja do naravoslovnih in družboslovnih znanosti. Pomen in potrebnost filozofije kot samostojne vede danes; težnje človeka, da oblikuje odgovore na vprašanja o izvoru in smislu sveta ter človeka, rast človekove osebnosti prek sistema vrednot.

Bistvo človekove socialne narave, antropološko generični vidik osebnostnega razvoja, aktivnost in ustvarjalnost, misel in delo, potreba po delu, delo in ustvarjanje, delo in eksistenca, delo in samorealizacija. Posameznik in družba, fizično in umsko delo, faze dela prek potreb, zamisli in opredmetenja dela, produkti in lastništvo, odtujevanje delovnih rezultatov.

Ontologija in gnozeologija, zgodovinski pregled ter smeri v različnih kulturah, delitev na materialistično in idealistično filozofijo, razmerja med indukacijo in dedukacijo, razmerja med filozofijo, umetnostjo in religijo ter razlike v različnih kulturah nekdaj in danes. Filozofija-etika-pravo, posebnosti etike v zdravstvu gradnja človekove osebnosti in etičnosti, etika in znanost, etika in politika ter družbeni sistemi, sodobne dileme in gibanja, pluralizem, demokracija in tehnologija, odtujenost v razviti družbi, odgovornost do

ekoloških problemov kot dolg bodočnosti.

1.3. Povezanost z drugimi predmeti

Predmet se povezuje s sociologijo, psihologijo in etiko.

1.4. Študijski viri


Jerman F.: Filozofija. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1992.

Alasdair MacEntyre: Kratka zgodovina etike. Znanstveno publicistično središče, Ljubljana 1993.

1.5. Posebnosti pri izvedbi predmeta

Glede na naravo predmeta je potrebno izvajanje tako, da je posredovan 50 odstotno v obliki predavanj in 50 odstotno v obliki teoretičnih vaj, bistvo je aktivna participacija študenta.

1.6. Obveznosti študenta

Študent je dolžan obiskovati predavanja, pripraviti krajše seminarske nastope ter opraviti izpit.

1.7. Materialni pogoji

Standardna sodobna učilnica s tablo ter projekcijskimi aparati.

1.8. Sestavljalec učnega načrta

dr. Jože Trček, dipl.psih. in fil., docent.

ETIKA

Predmet obsega 15 ur predavanj.

2.1. Cilji predmeta

Študenti:

se seznanijo z osnovnimi pojmi o etiki;

spoznavajo odgovornost poklicnega dela;

spoznavajo moralne in kazenske odgovornosti zdravstvenega in upravnega delavca;

spoznavajo vlogo profesionalne etike v družbi in etične kodekse;

poznajo vlogo sanitarnega inženirja z vidika lastnih moralnih načel, z vidika stranke, družbe in zakonodaje;

seznanijo se z osnovami mednarodnega humanitarnega prava;

spoznavajo načela pravic človeka do življenja, mejne probleme življenja in smrti ter probleme evtanazije;

sprejemajo humane, moralne in solidarnostne vrednote kot pomemben vidik osebnostnega in profesionalnega razvoja.

2.2. Vsebina

Temeljni pojmi: morala, etika, deontologija.

Pomen etične vzgoje, etika skozi zgodovino.

Mednarodno humanitarno pravo: Deklaracija človekovih pravic.

Ženevske konvencije; Rdeči križ; naši zapisi medicinske etike.

Etika v preventivi.

Profesionalna etika.

Kodeks etike zdravstvenih delavcev.

Kodeks etike sanitarnih tehnikov in inženirjev.

Okoljska etika.

Etika na področju inšpekcijskega nadzorstva.

Obveščanje, prijavljanje, problem poklicne in uradne skrivnosti; poslovna in uradna dokumentacija.

Etične dileme na področju težkih nalezljivih in drugih bolezni (AIDS, rak, duševne bolezni).

Spoštovanje človekovega življenja in njegove smrti.

Odgovornost zdravstvenih delavcev za dajanje prve pomoči in nujne medicinske pomoči.

Odgovornost za kvaliteto dela; napake pri upravnih in strokovnih odločitvah.


Predmet se povezuje s predmeti s področja zakonodaje, Zdravstveno varstvo v izjemnih razmerah in prva pomoč, Metode sanitarnega nadzorstva.



Dolenc A.: Medicinska etika in deontologija. Založba Tangram, Ljubljana 1993.

Likar K.: Kodeks etike sanitarnih tehnikov in inženirjev (osnutek).

Bostič A.: Upravna kultura in etika upravnega dela javnih uslužbencev. Založba Mondena, Grosuplje 2000.

Profesionalna etika pri delu z ljudmi – Zbornik. Univerza v Mariboru in Inštitut Antona Trstenjaka v Ljubljani, Maribor 1996.

Okoljska etika. Revija Okolje št. ¾, 1998.


Predavanja potekajo za vse študente hkrati. Študenti aktivno sodelujejo, tako da pripravijo primere etičnih problemov iz prakse in življenja javnih dogodkov.


Po končanih predavanjih opravi pisni izpit.


Predavalnica, ki je opremljena z osnovnimi avdiovizualnimi sredstvi.


mag.Kristina Likar, univ.dipl.org., višji predavatelj

EPIDEMIOLOGIJA

Predmet obsega 90 ur predavanj, 30 ur seminarjev in 60 ur vaj.

1. Cilji predmeta

Študenti:

spoznavajo pomen, cilje in metode dela epidemiologije kot vede, ki posega v različna področja, tudi izven zdravstva;

poglobljeno se seznanijo z nalogami epidemiologije v zdravstvu, s posebnim poudarkom na področju preventivne medicine;

naučijo se vseh postopkov in metod za izvajanje dezinsekcije, dezinfekcije in deratizacije;

podrobno spoznajo splošno in specialno epidemiologijo, najpomembnejša področja ter pridobijo znanje o metodah dela v epidemiologiji;

usposobijo se tudi za uporabo statističnih metod dela v epidemiologiji.

2. Vsebina

Predavanja in seminarji

(15 ur uvod in metode, 35 ur nalezljive bolezni, 20 ur nenalezljive bolezni, 20 ur DDD)

Splošni del

Pojmovanje in definicija epidemiologije v času njenega nastajanja, spreminjanja in utemeljevanja do današnjih dni.

Temelji za razumevanje in proučevanje pojavov na področju množičnih obolenj.

Razlogi, ki so pripeljali do razširitve prvotnega pomena izraza epidemiologija kot proučevanja nalezljivih bolezni, na sodobni pojem epidemiologije, ki zajema tako nalezljive bolezni kot nenalezljive (kronične) bolezni in sploh vse pojave množičnih bolezni (nezgod, narkomanije in drugih socialnih tegob).

Vloga epidemiološkega proučevanja nalezljivih bolezni in kronično degenerativnih bolezni (nenalezljivih) ter nezgod.

Osnovne metode dela v epidemiologiji, kakor tudi razvoj novih metodologij.

Seznanitev z razvojem molekularne biologije in napredkom v genetiki ter s sodobnim načinom raziskovanja, ki ga predstavljajo molekularni biomarkerji.

Pomen pravilnega vrednotenja in najpogostejših napak ter njihov vpliv na rezultate epidemiološkega proučevanja.

Možnosti uporabe epidemioloških metod dela na različnih področjih:

na področju nalezljivih bolezni;

na področju nenalezljivih bolezni;

za oceno zdravstvenega stanja prebivalstva;

za vrednotenje uspešnosti in učinkovitosti sistema zdravstvenega varstva;

za uveljavljanje ustrezne kvalitete dela na področju diagnostike in terapije;

za oceno vplivov okolja na zdravje;

za načrtovanje zdravstvene politike.

Uporaba pomembnejših statističnih metod dela v epidemiologiji.

Različni ukrepi, ki se uporabljajo za preprečevanje in obvladovanje množičnih zdravstvenih okvar.

Specialni del

Seznanitev z najpomembnejšimi nalezljivimi boleznimi, s področjem porajajočih se bolezni in nenalezljivimi boleznimi.

Ukrepi, ki se uporabljajo za preprečevanje in obvladovanje množičnih zdravstvenih okvar.

Cepljenje – imunizacija, kjer spoznajo razvoj in pomen ter uspehe sodobne vakcinacije.

Prikazana je povezava med epidemiologijo in zdravstveno ter javno politiko ter uporaba epidemioloških principov pri načrtovanju ukrepov za zmanjševanje obolevanja in izboljševanja nivoja zdravja ter kvalitete življenja.

Predstavljene so oblike in možnosti preprečevanja nalezljivih in nenalezljivih bolezni. V okviru nalezljivih bolezni je poseben poudarek namenjen seznanjanju s protiepidemijskimi ukrepi: imunizacija, izolacija, karantena, nadzor, dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija. V zvezi z ostalimi množičnimi okvarami pa so predstavljeni posebni ukrepi, kot so: screening, občasno preučevanje zdravstvenega stanja prebivalstva, registracija posameznih obolenj ali stanj, ocenjevanje vplivov okolja in zdravstvena vzgoja.

Sodobna dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija ter načela moderne sterilizacije. Pomen in razvoj ter vrste DDD, kakor tudi vpliv raznih faktorjev na uspešnost različnih metod. Sodobna sredstva za izvajanje DDD. Varovalni ukrepi na tem področju. Prikazan je tudi način kontrole učinkovitosti izvajanja DDD.

Vaje

I. del

A) 30 ur

V splošnem delu študent spozna: zakonske predpise v zvezi z delovanjem epidemiološke službe; spremljanje gibanja nalezljivih bolezni, prijavljanje, obdelavo podatkov in pripravo poročil; pravilnik o imunoprofilaksi, seroprofilaksi in kemoprofilaksi; organizacijo vakcinacije, izvajanje vakcinacije v zvezi s predpisi o obveznem cepljenju oseb, ki potujejo v dežele, kjer so predpisane določene vakcinacije, evidenco in poročila; vakcine, pribor in vakcinacija; epidemiološko anketo in epidemiološko poizvedovanje: prikaz in praktične primere; organizacijo epidemiološke službe in dela v R Sloveniji od osnovne zdravstvene službe do republiške epidemiološke službe; prikaz odvzema in pošiljanje vzorcev za mikrobiološke preiskave in terensko delo; tolmačenje izvidov z epidemiološkega aspekta; epidemiološke indikacije za dezinfekcijo in deratizacijo .

B) 15 ur

DDD: izvedba dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije. Priprava programa DDD:

določitev metode

izbira sredstev

načrt izvedbe

kontrola učinka.

II. del (15 ur)

Spoznavanje posebnega računalniškega programa za spremljanje gibanja nalezljivih bolezni ter izdelava poročila o gibanju nalezljivih bolezni.

Izdelava načrta za preučevanje vzrokov epidemije nalezljive bolezni ter določitev ukrepov za njeno omejitev.

Oblikovanje vprašalnika za epidemiološko raziskavo.


Predmet se povezuje s predmeti Mikrobiologija s parazitologijo, Socialna medicina in statistika v zdravstvu, Raziskovalno delo v epidemiologiji okolja, Sanitarna mikrobiologija in virologija, Biokemija, Sanitarno in ekološko pravo, Splošna in komunalna higiena ter drugimi predmetnimi področji z zdravstveno ekoloških dejavnosti.

4. Študijski viri


Cvjetanović B.: Raziskovanja v epidemiologiji okolja, prevod Likar M. Študentska založba, Ljubljana 1994.

Gaon J.: Epidemiologija zaraznih in nezaraznih bolesti: principi i praksa. Sarajavo: Univerzitet.

Beaglehole B., Bonita R., Kjellstroem T.: Basic Epidemiology. World Health Orga isation, Geneva 1993, 1-174.


Marolt-Cromišček M., Radšel-Medvešček A.: Infekcijske bolezni. Založba Tangram, Ljubljana 1992.

Mac Mahon B., Pugh P., Ipsen J.: Epidemiološke metode. Naučna knjiga, Beograd 1971.

Markel DJP and Rose GR.: Epidemiology in medical practice. Churchill Livingstone. Edinburgh 1984.

Lilienfeld AM and Lilienfeld DE. Foundations of epidemiology. Oxford University Press, New York 1980.

Kirkwood B.: Essentials of medical statistics. Blackwell Ccientitic Publications, Oxford 1988.

Cicenland S (ed).: Evolution of Epidemiologic Ideas: Annotated readings on concepts and methods. Epidemiology Resources Inc. Massachusetts, 1987.

Armitage P. and Berry G.: Statistical methods in medical research. 2nd en. Blackwell Scientitic Publications, Oxford 1987.

Kelsey JL, Thompson WD and Evans AS.: Methods in observational epidemiology. Oxford University Press, 1986.

Rothman K (ed.): Causal inference. Epidemiology Resources Inc, Massachusetts, 1988.

Charles H. Hennekens, M. D., Dr.P.H. Julie E. Buring, Sc.D.: Epidemiology in medicine. Litlle Brown and company, First edetion, 1987.


Predavanja in seminarji potekajo za vse študente skupaj, vaje potekajo v skupinah po 5 študentov (I.del) in po 15 študentov (II.del).


Aktivna udeležba na predavanjih in seminarjih ter obvezna prisotnost na vajah. Študent mora uspešno opraviti seminarje in vse vaje. Po končanih vajah iz I. in II. dela se opravljata kolokvija. Opravljana kolokvija sta pogoj za opravljanje izpita.


Predavalnica opremljena z osnovnimi avdiovizuelnimi sredstvi: grafoskop, diaprojektor. Za vaje so potrebna sredstva za DDD in epidemiološka ambulanta in specializirani laboratoriji ter računalniški kabinet.


dr. Marko Matjašič, dr.med., izredni profesor

INFORMATIKA IN RAČUNALNIŠTVO

Predmet obsega 30 ur predavanj, 15 ur seminarjev in 30 ur vaj

1. Cilji predmeta

Študenti:

se seznanijo z osnovami naravoslovno-tehniške informatike in z glavnimi sistemi za zajemanje informacij za svoje področje;

spoznajo in uporabijo tudi metodološke prijeme strukturiranja podatkov v sisteme ter osnovna računalniška orodja za gradnjo in procesiranje baz podatkov.

1. Vsebina

Predavanja

Uvod v znanstveno in tehnološko informatiko.

Primarni viri informacij: tipi, lastnosti, pomen.

Osnove patentne informatike, standardi.

Citiranje in priprava referenc.

Bibliografske baze podatkov: struktura, lastnosti, možnosti uporabe .

Načini iskanja po bibliografskih bazah podatkov (linijsko iskanje, zgoščenke, medmrežje, svetovni splet).

Profil in stopnje pri pripravi profila, logični operatorji in operatorji bližanja .

Gradnja lastne bibliografske baze: struktura vhodnega domumenta, metodologija priprave ključnih besed in abstraktov.

Faktografske baze podatkov: tipi, uporaba.

Relacijski sistemi: struktura, gradnja, uporaba.

Predstavitev pomembnejših tržno dostopnih baz podatkov za področje sanitarnega inženirstva.

Multimedija.

Internet - pomen in možnosti.

Metode obdelave podatkov za sintezo znanja: hevristične in matematično-statistične metode (osnove).

Metode za doseganje dodane vrednosti pri procesiranju informacij.

Strategija informatiziranega pristopa k projektnemu in raziskovalnemu delu.

Seminarji (praktično delo študentov)

Pisanje referenc, citiranje.

Priprava ključnih besed in abstraktov.

Priprava iskalnega profila za vsaj en problem po izbiri študenta.

Online iskanje (STN Mentor, baze CA in BIOSIS, baze patentov).

Iskanje po bazah prek Interneta (Medline, baze patentov, baze struktur, itd.).

Iskanje na slovenskem informacijskem servisu IZUM/COBISS.

Uporaba faktografskih baz podatkov in multimedijskih enciklopedij na zgoščenkah

Strukturiranje podatkov v drevesne structure.

Informacijska podpora in zasnova projektov.

Računalniške vaje

Osnovni programski paketi v okolju Windows.

Iskanje podatkov na Internetu (uporaba različnih iskalnikov).

Zasnova in gradnja lastne relacijske baze za tematiko s področja sanitarnega inženirstva (po izbiri študenta).

2. Študijski viri

Temeljna študijska vira:

Boh, B., Kornhauser, A.: Bioinformatika. V: Raspor, P. (ur.). Biotehnologija, Osnovna znanja. Bia, Ljubljana 1996, str. 727-745.

Boh, B., 1996. Organisation of Biotechnological Information into Knowledge. World Journal of Microbiology and Biotechnology, Vol. 12, No. 5, str. 425-437.

Priporočeni študijski viri:

Hurt, C.D.: Information Sources in Science and Technology. 3rd Edition, Libraries Unlimited, Englewood 1998.

Laudon, K.C., Price Laudon, J.: Information Systems - A problem-solving approach. 3rd Edition, The Dryden Press, Fort Worth 1995.

Bjelland H., : Using Online Scientific & Engineering Databases. McGraw-Hill, Wincrest 1992.

Goldman N.: Online Information Hunting. McGraw-Hill,Wincrest 1992.

Bryce C.F.A.: Microcomputers in Biochemistry. IRL Press, Oxford 1992.

Celija, N.D.: Učinkovito iskanje informacij v bazah podatkov v dialogu online -Smernice v praksi. Institut za komunikacije in informatiko, Ljubljana 1994.

Priročniki uporabniških programskih paketov in informacijskih servisov.

3. Obveznosti študentov

Pisni test iz osnov znanstvene in tehnične informatike.

Seminarska naloga: informacijska obdelava raziskovalnega problema, vezanega na poklicno delo sanitarnega inženirja.

Opravljene vaje .

Zaključni ustni izpit.

4. Sestavljalka učnega načrta

dr. Bojana Boh, univ.dipl.biol., docent

METODE SANITARNEGA NADZORSTVA


1. Cilji predmeta

Študenti:

se seznanijo s pomenom in vlogo sanitarnega nadzorstva kot preventivne dejavnosti;

dopolnijo že pridobljena znanja s področja higiene; ekologije, higiene živil in živilske tehnologije ter epidemiologije;

se naučijo metodologije in tehnik izvajanja sanitarno higienskega nadzorstva;

se naučijo pravilno analizirati higienske probleme s katerimi se srečujejo neposredno na terenu in v objektih;

obvladujejo spretnosti uporabljanja materiala, pribora in aparatur v postopkih ugotavljanja dejanskega stanja;

se usposobijo za strokovno presojo na neposrednih praktičnih primerih;

se usposobijo uporabljati strokovno literaturo, zdravstvene in tehnične predpise;

spoznajo osnovne organizacijske strukture higienskih in nadzorstvenih služb;

si razvijejo sposobnosti za racionalno in strokovno planiranje higienskega in nadzorstvenega dela;

utrjujejo in razvijajo čut odgovornosti za objektivnost dela in presoje;

se usposabljajo za samostojno in teamsko delo pri reševanju sanitarne problematike.

2. Vsebina

Predavanja s seminarjem

Shema delovnih področij sanitarnega inženirja; pomen in oblike nadzorstva: zdravstveno nadzorstvo, notranje nadzorstvo, organizacija in obseg nadzorstva, organi nadzorstva, strokovna struktura kadrov.

Planiranje in analitično spremljanje delovnih postopkov, operativno terenskih opravil, administrativno upravna opravila.

Predmet nadzorstva: objekti, dejavnosti, naprave, osebe, proces dela.

Načini in kriteriji za ugotavljanje higienskega stanja.

Metode izvajanja delovnega postopka, uvajanje postopka, priprava za delovni postopek, neposredno izvajanje postopka, ocena dejanskega stanja, ukrepanja, posebej HACCP in TQM.

Aplikacija metod in postopkov na konkretne primere: v fazi lokacije, načrta s spremljajočo dokumentacijo, v izvedbi zahtevanih opravil v zdravstveni ustanovi: lokacija, funkcionalnost, ugotovitev dejanskega stanja, analiza stanja in možnost sanacije: postopek nadzorstva in ukrepanje ob izbruhu nalezljive bolezni, postopek sanitarnega nadzorstva nad osebami, izvedba sanitarnega nadzorstva in ukrepov ob pojavu garjavosti in ušivosti.

Metode sanitarnega nadzorstva v vrtcu, živilskih obratih (trgovina, gostinski obrat, tržnica, proizvodni obrati, komunalnih objektih, objektih družbenega standarda in drugih objektih,

ki so pod sanitarnim nadzorstvom).

Metoda odvzemanja vzorcev za vse vrste analiz živil, vode, kopalnih oziroma bazenskih voda, predmetov splošne rabe, opreme, načini odvzemanja, določanje povprečnega vzorca, pakiranje, pečatenje, transport, ukrepi po prejetih izvidih, analize, superanalize.

Metoda odvzemanja vzorca vode, hrane in drugega materiala za detekcijo in identifikacijo RKB agensov; oprema, način odvzemanja, pakiranja, transport, ukrepi po prejetih izvidih analize.

Metode odvzemanja brisov na snažnost s pribora, površin, posode, kriterij za oceno snažnosti objekta, tolmačenje rezultatov.

Ugotavljanje higiensko tehničnega stanja v posameznih objektih, ki so pod zdravstveno-ekološkim nadzorstvom, nadrobna pisna predstavitev z izbiro ukrepov ter z upoštevanjem posebnih postopkov.

Ukrepanje ob zastrupitvah z živili: vrste ukrepov, posebnost ukrepov, začetno in končno poročilo, obveznost sodelovanja.

Ukrepanje ob pojavu posebnih epidemioloških situacij.

Ukrepanje ob ravnanju z kemikalijami, nevarnimi snovmi, proizvodih zavajujočega videza, zdravilih in varnosti proizvodov.

Vaje

Študenti opravijo sanitarno nadzorstvo neposredno: v zdravstveni ustanovi, stanovanju, vzgojno varstveni organizaciji, trgovini, obratu družbene prehrane, gostinskem objektu, osnovni šoli, internatu, domu za starejše občane, skladišču, obrtni delavnici, pekarni, tržnici, galvani, industrijskem objektu, frizerskem salonu; odredijo ukrepe za izbrani primer zastrupitve s hrano.


Predmet se povezuje z vsebinami iz predmetov: Higiena in tehnologija živil, Epidemiologija, Splošna in komunalna higiena in Sanitarno nadzorstvo z upravnim postopkom, Delovno okolje, Bivalno okolje.

4. Študijski viri


Predpisi o zdravstvenem in higienskem varstvu ter s področja varstva okolja.

Eržen N. in sodelavci: Higiena, Medicinska fakulteta v Ljubljani, Inštitut za higieno, Ljubljana 1988.

Milohnoja M., Likar K., Komar M.: Nadzor proizvodnje in prometa z živili. Višja šola za zdravstvene delavce, Ljubljana 1981.


Gould W. A.: Total Quality Management for the Food Industries. USA, Baltimore 1992.

Marriott N.G.: Principles of food sanitation. Chapman & Hall, New York - London, 1994.


Predavanja in seminarji potekajo za vse študente hkrati, spremljana s predstavitvijo

konkretnih primerov. Vaje potekajo neposredno v objektih, na terenu, na zdravstvenem inšpektoratu, ter v laboratorijih zavodov, pooblaščenih za analize in superanalize.

Vaje se izvajajo v skupinah po 5 študentov.


Študent mora za vsak objekt pri vajah oddati pisno poročilo: o ugotovljenem dejanskem stanju, analizi stanja, sanaciji ali ukrepu glede na ugotovljeno dejansko stanje. Pogoj za opravljanje izpita so uspešno končane vaje s pozitivno ocenjenimi pisnimi poročili.


Predavalnica z avdiovizualnimi sredstvi in kabinet s priborom in aparaturo za določanje parametrov za sanitarno oceno v objektih in okolju.

8. Sestavljalca učnega načrta

mag. Kristina Likar, univ.dipl.org., višji predavatelj

mag. Martin Bauer, univ.dipl.org., višji predavatelj

SANITARNO IN EKOLOŠKO PRAVO

SANITARNO PRAVO

Predmet obsega 15 ur predavanj in 5 ur seminarjev.

1.1. Cilji predmeta

Študenti:

se seznanijo z osnovami, namenom, definicijo, kategorijami in viri sanitarnega prava;

se spoznajo s sanitarno doktrino in deontologijo z etiko poklica sanitarnega inženirja;

dobijo vpogled v izhodišča sanitarne ekologije;

privajajo načinu iskanja vzročnih zvez med sanitarnimi nepravilnostmi, pomanjkljivostmi in posledicami ter ukrepanjem;

poglobijo v sanitarno nadzorstvo kot obliko dela izvajanja sanitarne inšpekcije;

uvedejo v postopek obravnavanja sanitarnih primerov;

načini izdelave temeljnih aktov sanitarnega inšpektorja.

1.2. Vsebina

Predavanja in seminar

Zgodovinski oris nastanka sanitarnega prava.

Primerjalno pravni pregled sanitarnega prava po svetu.

WHO in sanitarno pravo. Konvencije in drugi sanitarni akti.

Viri domačega sanitarnega prava. Značilnosti sanitarne zakonodaje.

Sanitarno pravo: obseg, namen, definicija, nosilci delovanja in značaj sanitarnega prava.

Razmerja sanitarnega prava do drugih pravnih panog in disciplin.

Področja in pooblastila za ukrepanje.

Pravna, higienska in socialnomedicinska vodila pri dejavnosti sanitarnega nadzorstva.

Vloga standardov in normativov.

Obseg sanitarnega prava po področjih.

Pomen razlage sanitarnih predpisov. Sanitarno ekološka terminologija.

Sanitarno nadzorstvo: značaj, pomen, definicija in obseg.

Metode dela v sanitarnem nadzorstvu.

Zakonska podlaga, vrste nadzorstva; razločevanje in skupne točke za izvajanje nadzorstva; mejna področja v sanitarnem nadzorstvu.

Sanitarna doktrina, izhodišča in usmeritve. Nosilci. Vloga inštituta za varstvo zdravja.

Sanitarna ekologija: razmerja med higienskimi potrebami, pogoji in zahtevami. Sanitarna politika. Sanitarna vzgoja.

Ukrepi pri izvajanju higienskega, sanitarnega in epidemiološkega varstva.

Planiranje v sanitarnem nadzorstvu.

Pooblastila v izrednih razmerah.

Sanitarna inšpekcija: razvoj, pravna ureditev, notranja organizacija organov sanitarne inšpekcije.

Značaj inšpekcijske dejavnosti in poklic sanitarnega inšpektorja. Oblike in ravni sodelovanja organov sanitarne inšpekcije.

Stvarna in krajevna pristojnost; pooblastila in ukrepi organov sanitarne inšpekcije.

Prijava prekrškov in ovadbe gospodarskih prestopkov in kaznivih dejanj.

Akti organov sanitarne inšpekcije. Predhodna soglasja. Odločbe in sklepi. Postopek izvršbe.

Mejna področja in sodelovanje organov sanitarne inšpekcije pri izvajanju inšpekcijskega nadzorstva.


Predmet je nadgradnja in izvedba sanitarnega dela, za to je povezan z vsemi strokovnimi predmeti na oddelku.



Strojin A.: Sanitarno pravo. Uradni list Slovenije, Ljubljana 1991.

Strojin A.: Uvod v sanitarno delo. Založba Tangram, Ljubljana, 1993.

Strojin A.: Inšpekcijsko nadzorstvo. Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana 1996.

Ustrezna zakonodaja.

Beležke s predavanj.


Predavanja in seminarji potekajo skupno za vse študente letnika.


Obisk predavanj in seminarjev je obvezen. Za pristop k izpitu je potreben predhodno opravljen predmetni kolokvij iz ekološkega prava.


Za izvedbo predmeta je potrebna predavalnica.


dr. Anton Strojin, univ.dipl. prav., izredni profesor

EKOLOŠKO PRAVO

Predmet obsega 30 ur predavanj in 5 ur seminarjev.

2.1. Cilji predmeta

Študenti:

se spoznajo s pomenom ekološkega prava okolja in z njegovo vključenostjo v sistem prava in sorodne pravne panoge;

se seznanijo z osnovami prava okolja, pravnimi vidiki varstva okolja in s pravnim instrumentarijem;

poglobijo v osnove ekološke zakonodaje, nomotehniko priprave ekoloških pravnih predpisov in strukturo posamičnih pravnih aktov;

dobijo vpogled v organizacijo varstva okolja doma in po svetu;

uvedejo v okvirne vsebine prostorskega, urbanega, kmetijskega, gozdnega, vodnega, pomorskega, prometnega, živilskega, imisijskega, kolizijskega in mednarodnega prava okolja kot tudi varstva zraka, varstva rastlinskih in živalskih vrst ter narave.

2.2. Vsebina

Predavanja in seminarji

Zgodovinski oris nastajanja prava okolja. Razvoj prava okolja v Sloveniji. Politika varstva okolja in človeka. Razmerja prava okolja do drugih panog. Funkcija ekološkega prava okolja. Pravne oblike varstva okolja. Sistem varstva okolja. Viri prava okolja.

Pravni pojmi s področja prava okolja.

Pravni instrumentarij pri izvajanju prava okolja.

Nomotehnika pri izdelavi predpisov s področja varstva okolja.

Ravnanje v primeru pravnih praznin.

Ekološka razlaga predpisov v luči načel ekološke politike in prava.

Vsebina ekološke študije ob nameravanem posegu v okolje.

Postopek sprejemanja odločitev. Soglasje pristojnega organa. Upravna sredstva za varstvo okolja.

Pravni vidiki varstva okolja: Ustavna izhodišča. Civilno sosedska razmerja, odškodninsko pravo in zavarovalništvo. Varstvo pri delu. Kazensko pravno varstvo. Upravni vidiki varstva okolja. Mednarodno pravno varstvo okolja.

Prostorsko pravo: zemljiško in stavbno pravo. Urejanje prostora. Krajinska analiza. Varstvo narave. Pojem in vrste naravne in kulturne dediščine. Tipologija slovenskih krajin. Kazalci obremenjenosti krajinskih ekoloških sistemov. Lastnosti spomenika in postopek razglasitve.

Pristojnosti zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Postopek razglasitve spomenika. Najdba zakladov. Varstvo krasa. Alpska konvencija. Varstvo živali pred mučenjem.

Kmetijsko, gozdno in gozdarsko pravo. Rudarsko pravo. Inšpekcijsko nadzorstvo. Agrarne operacije. Imisijske škode na zemljiščih. Ugotavljanje onesnaženosti na zemljiščih.

Vodno pravo. Vodno gospodarski akti (soglasja, dovoljenja). Kategorizacija voda. Načela varstva voda. Urejanje vodnega režima. Imisije v vodah.

Varstvo priobalnega morja. Mednarodne konvencije.

Varstvo zraka. Upravno pravno in civilno pravno varstvo. Popularna tožba. Aktivna in pasivna legitimacija v sodnem sporu. Mednarodne konvencije.

Higiena prometa in higiena turizma. Sanitarno higienske zahteve za objekte in sredstva v železniškem in avtobusnem prometu.

Osnovne smernice predpisov Evropske skupnosti v varstvu okolja za zrak, vodo, odpadke, hrup, naravno in kulturno dediščino.

Imisijsko pravo. Pojem imisije. Neznatna, običajna in znatna škoda. Sodno varstvo.

Varstvo pred hrupom. Ravnanje z odpadki.

Dolžnostno ravnanje z okoljem (ekološka deontologija).

Kolizijsko pravo. Načela in postopek.

Zavarovanje škod v okolju.


Predmet se povezuje zlasti s sanitarnim pravom in sanitarno inšpekcijo z upravnim postopkom kot z drugimi strokovnimi predmeti na oddelku.



Strojin A: Osnove prava okolja. Uradni list R Slovenije, Ljubljana 1994.

Strojin A: Uvod v pravo okolja. Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.

Strojin A: Inšpekcija in okolje. Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana 1998.

Ustrezna zakonodaja.

Beležke s predavanj.


Predavanja in seminarji potekajo skupno za vse študente letnika.


Obisk predavanj in seminarjev je obvezen in pogoj za pridobitev frekvence iz predmeta. Po zaključku predavanj študent opravi predmetni kolokvij oz. izdela seminarsko nalogo.


Za izvedbo predmeta je potrebna predavalnica z avdiovizualnimi sredstvi.


dr. Anton Strojin, univ.dipl. prav., izredni profesor

SANITARNA MIKROBIOLOG. IN VIROLOGIJA


1. Cilji predmeta

Študenti si pridobijo znanja :

o metodah in uporabi mikrobiologije v javnem zdravstvu;

o poglavitnih mikroorganizmih, ki povzročajo nalezljive in druge bolezni;

o mehanizmih patogeneze bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi;

o odzivih gostitelja na infekcijo;

o metodah za dokazovanje navzočnosti mikroorganizmov;

o metodah za odstranjevanje mikroorganizmov iz okolja;

o vlogi mikroorganizmov, v industriji in poljedeljstvu;

o gibanjih v mikrobiologiji okolja.

2. Vsebina

Predavanja s seminarji

I. Poglavje

Uvod, dinamika infektivnega procesa, mehanizmi prenašanja, rezervoarji, perzistenca agensov v okolju, vpliv gostitelja na infektivno dogajanje, mehanizmi virusne infekcije, spoznavanje virusne infekcije, specifični virusi, vloga normalne flore pri bolezni, zunaj celični produkti, adherenca, vdiranje in znotrajcelična rast, diseminacija, rezistenca proti antibiotikom, glive, protozoa, helminti.

II. Poglavje

Sistematika, Bergeyev priročnik, morfološke posebnosti z vidika funkcije, mikrobna različnost.

III. Poglavje

Kemični temelji živega sveta, presnovna dinamika, pridelovanje uporabljive energije, regulacija metabolizma.

IV. Poglavje

Mikrobna genetika, DNA genska tvarina, prevajanje sporočila, uravnavanje izražanja gena, mutacije, genetične transfer pri bakterijah, transformacija, transdukcija, konjugacija, plazmidi, genetično inženirstvo.

V. Poglavje

Antimikrobne metode, antimikrobni učinki, fizikalna sredstva za nadzorovanje mikrobov, avtoklaviranje, sevanje, filtracija, kemična sredstva za nadzorovanje mikrobov, ocenjevanje testov na sterilnost, evalvacija razkužilne in antiseptične dejavnosti, testi v uporabi.

VI. Poglavje

Infekcijska dogajanja in odziv gostitelja.

Pomembne bakterijske bolezni (bakterijske nozokomialne infekcije, Campylobacter

enteritis, klamidijske infekcije sečil in spolovil, gonoreja, infekcije s hemofilus influence, hemoragični kolitis, listerija monocitogenes, pnevmokokne infekcije, salmoneloze, stafilokokne infekcije, streptokokne infekcije, sifilis, limska borelioza, tuberkuloza, Helicobaster pylori..

Pomembne virusne bolezni - influenca, meningitisi, encefalitisi, herpesne infekcije, citomegalija, rotavirusne infekcije, hantavirusne infekcije, kongenitalne rdečke, "klopni" meningitis, črevesne virusne infekcije, prioni.

VII. Poglavje

Mikrobi in resursi, uporabljanje mikroorganizomov za pripravo hrane, mlečni izdelki, alkoholne pijače, proteini ene celice, aditivi živilom, industrijska mikrobiologija, fermentacije, farmacevtski pridelki, pridelki genetskega inženirstva, poljedelska mikrobiologija, biofeatilizacija, mikrobi, ki povečajo pridelke, biološko nadzorovanje škodljivcev, obdelovanje vode in odpadnih vod, odstranjevanje odplak, evalvacija kakovosti vode, biodegradacija oneznaževalcev okolja, mikrobi kot vir naravnih resursov, pridelovanje goriv, metode bio- rudarstva.

VIII. Poglavje

Intervencija v javnem zdravstvu (vakcine in kemoprofilaksa), imunizacija, razvoj vakcin, eradikacija črnih koz, danes uporabljene vakcine v razvitih deželah in v deželah v razvoju, ovire za imunizacijo, kemo in imunoprofilaksa v javnem zdravstvu, kemoprofilaksa pri nekaterih postopkih, druge biološke intervencije, zoonoze.

IX. Poglavje

Bolezni, ki se spolno prenašajo in jih med takšne prištevamo šele v novejšem času: herpesne infekcije spolovil, papilomavirusne infekcije, aids iz vseh vidikov.

X. Poglavje

Izbrana poglavja iz mikrobiologije okolja.

Vaje

Vaje spremljajo predavanja časovno s kratkim zaostankom, da študenti lahko preberejo tvarino v gradivu ali skriptah. Na vajah se bodo seznanili z:

novejšimi metodami za spoznavanje mikroorganizmov pri nalezljivih in drugih boleznih

samostojno bodo izbrali "svojega" bolnika ali zdravo osebo in opravili potrebne teste s katerimi bodo lahko ugotovili katere infekcije je bolnik ali zdrava oseba prebolela

v seminarski nalogi bo vsak študent izbral in pojasnil iz mikrobioloških vidikov eno od opisanih epidemij ali enega od problemov iz mikrobiologije okolja

v posvetovanjih s predavateljem bodo evalvirali laboratorijske izvide in lahko spraševali predavatelja o vprašanjih iz delovnih izkušenj.


Predmet se povezuje s posameznimi področji epidemiologije, higiene človekovega okolja in socialne medicine.

4. Študijski viri


Likar M. in Likar K: Mikrobiologija v javnem zdravstvu. Planprint, Ljubljana 1994.

Larry McLane in Judy Kandell: Microbiology, Essentials and application, McGraw Hill. Life sci. ser. 1986.

Likar M.: Mikrobiologija. Leksikon Cankarjeve založbe, 1989.

Likar in sod.: Mikrobiologija in imunologija, skripta, 1986.


Predavanja in seminarji so za vse študente hkrati. Laboratorijske vaje potekajo v skupinah z največ 15 študenti. Predavatelj bo vodil tudi vaje in seminarje. Pričakujemo redno udeležbo na predavanjih, seminarjih in vajah, kajti predmet je nov in ga namerava predavatelj graditi skupno s slušatelji na podlagi njihovega znanja in njihovih delovnih iizkušenj.


Redna udeležba na predavanjih, seminarjih in vajah. Vsak študent bo opravil seminarsko nalogo po dogovoru in opravil vsaj eno mikrobiološko preiskavo bolnika ali zdravega človeka s pomočjo laboratorija. Po zaključenih predavanjih, seminarjih in vajah študent opravlja praviloma ustni izpit. Izjemoma je izpit pismen, vendar s kratkim pogovorom s predavateljem.


Predavalnica, opremljena z avdiovizualnimi sredstvi. Vaje potekajo v ustrezno opremljenih mikrobioloških laboratorijih.


dr. Miha Likar, dr. med.

seznam predmetov tretjega letnika študijskega programa ... · seznam predmetov tretjega letnika...

Documents