RAZVOJNA PSIHOLOGIJARazvoj otroka

Mag. Maša Žvelc, univ. dipl. psih.as. za razvojno psih.

Literatura Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.)

(2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Založba Rokus. (strani 6-63 in 146-464)

Žvelc, G. (2011). Razvojne teorije v psihoterapiji. Ljubljana: Založba IPSA.

Smrtnik- Vitulić, H. (2004) Čustva in razvoj čustev. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Gerhardt, S. (2004). Why love matters. How Affection Shapes a Baby’s Brain. Routledge.

Teme predavanj

Uvod v razvojno psihologijo Čustven in osebnostni razvoj- Razvoj čustev- Teorija navezanosti

- Teorija separacije in individualizacije Spoznavni razvoj

Razvojna psihologija- definicija

znanstvena disciplinapreučuje spremembe in doslednosti

psihičnega delovanja pri posamezniku v času

od spočetja do smrti (ontogeneza)

Področja razvoja

TELESNI RAZVOJ

SPOZNAVNI RAZVOJ

ČUSTVENO OSEBNOSTNIRAZVOJ

SOCIALNI RAZVOJ

Telesne spremembe, razvoj zaznavnih in gibalnih sposobnosti in spretnosti

Spremembe v intelektul.procesih:spomin, sklepanje, reševanje problemov, govor, učenje…

Spremembe v doživljanju, izražanju, uravnavanju čustev; v osebnostnih značilnostih in temperam.

Razvoj komunikacije, medosebnih odnosov, socialnih spretnosti, soc. razumevanja;moralni razvoj

Razvojna obdobja Prednatalno (od spočetja do rojstva) Obdobje dojenčka in malčka (od rojstva do treh

let) Zgodnje otroštvo (od treh do šestih let) Srednje in pozno otroštvo (od 6. leta do začetka

pubertete) Mladostništvo (med začetkom pubertete in 22. -

24. letom) Zgodnja odraslost (med 22. - 24. letom in 40. - 45.

letom) Srednja odraslost (med 40.- 45. letom in 65. letom) Pozna odraslost (od 65. leta do smrti)

Razlike (povzeto po Kobal L.)

Akademska razvojna psihologija:

znanstvena disciplina opazovanje otrok v

vsakdanjem življenju in eksperimentalnih situacijah

poudarek na merljivih vrednostih – vedenjski odgovori

Klinični svet:

sklepanje o otroškem razvoju na podlagi razumevanja psihičnega sveta klientov

poudarek na subjektivnem svetu doživljanja

Razvojne teorije na področju psihoterapije poudarek na čustvenem, osebnostnem in socialnem

razvoju otroka

Psihoanalitične teorije razvoja

-Sternova teorija o razvoju občutka sebe in odnosnosti

Teorija navezanosti

RAZVOJ ČUSTEV Od nediferenciranega čustvenega stanja

(splošno vzburjenje) k specifičnim čustvom

Ugodje- neugodje Temeljna (osnovna čustva), 1. leto:

žalost, strah, jeza, veselje Kompleksna čustva

ljubezen, ljubosumje, krivda…Čustva samozavedanja (sram, ponos)

VAJA: Katera čustva ste doživljali kot otrok

Česa ste se veselili, česa ste se bali, kdaj ste bili žalostni, zaradi česa ste se jezili, kdaj vas je bilo sram…?

Kako sta oče in mati reagirala, ko ste bili veseli, žalostni, prestrašeni, jezni, …?

RAZVOJ ČUSTVENE ZRELOSTI

Raznovrstnost, kompleksnost čustev Verbalizacija čustev Ustreznost čustev glede na okoliščine Zmožnost uravnavanja doživljanja in

izražanja emocij

ČUSTVEN RAZVOJPovezan s spoznavnim in socialnim razvojem

Čustvena navezanostUglašenost starša in regulacija čustevPomembnost korektivnih izkušenjOdnosi v družini (med staršema, sorojenci…) Vzgojni stil

Neuglašenost in neustrezna regulacijaČustven prikrajšanost (čustveno hladni in neodzivni starši)ZlorabeTravma v velikim T in malim t (kumulativna travma)

TEORIJA NAVEZANOSTI Uvod v teorijo

navezanosti (John Bowlby, raziskava Harlowa)

Raziskave navezanosti v otroštvu

Mary Ainsworth – ‘Tuja situacija’

John Bowlby 1907-1990

Mary Ainsworth

Eksperiment Harlowa

John Bolwby- Teorija navezanostiEtološka teorija- biološko

pogojena, instinktivna narava sistema navezanosti

Navezanost- otrok uporabi osebo, na katero je navezan, za varno bazo, iz katere lahko raziskuje. Ta oseba mu predstavlja rezervoar varnosti in tolažbe, ko jo rabi.

Navezanost pri človeku

Po Bowlbyju navezanost razumemo kot težnjo otroka, da vzdržuje bližino s preferiranim objektom, ki je v pogojih naravne prilagojenosti navadno mama.

Vedenje navezanosti je vsako vedenje, ki ima za cilj vzdrževanje bližine med novorojenčkom in mamo, oz. primarnim objektom.

Sodobne definicije govorijo o navezanosti kot sistemu za uravnavanje čustev, še posebej občutka varnosti.

Glavni sistemi, ki so odgovorni za oblikovanje in vzdrževanje navezanosti

zaznavni sistem, ki omogoča orientacijo k objektu

motorični sistem: sledenje, oklepanje, sesanje

signalni sistem: jokanje, smehljanje, oglašanje, klicanje

Sistem navezanostiPoveča možnost preživetja Omogoča organizacijo rastočih

nevronov v razvijajočih se možganih (Siegel, 1999) - vstop v medosebne odnose, ki pomagajo nezrelim možganom uporabljati zrele funkcije možganov staršev, s čimer postopoma organizirajo svoje procese (čustvena samoregulacija)

Delovni modeli navezanosti

Preko ponavljajočih se izkušenj odnosa s pomembnimi osebami otrok oblikuje mentalne modele (shemo) navezanosti:Kako vidim sebe (predstava o sebi)Kako vidim drugega (predstava o drugem in o svetu).

Principi navezanosti (M. Main)Navezanost se formira do 7.

meseca starostiSkoraj vsi dojenčki postanejo

navezaniOtrok se naveže le na nekaj osebNačin navezanosti vodi do sprememb

v dojenčkovem vedenju in možganskem funkcioniranju

DVD navezanost- uvod

Vaja Otrok, mati, tuja oseba

Ainsworth: Eksperiment tuja situacija Starost otrok od 12.-18. mesecev Tuja situacija Opazuje se značilnosti vedenja: Kako otrok reagira ob odhodu matere Kakšno je njegovo raziskovalno vedenje Kako reagira, ko se mati vrne Glede na to se določi stil otrokove

navezanosti

Eksperiment tuja situacija

Mama in otrok sta v sobi z igračami, mama bere, kasneje skuša otroka zainteresirati za igrače, če se sam ne zanima zanje.

Vstopi tuja oseba, se pogovarja z mamo, nato pa se zbliža z otrokom.

Mama zapusti sobo, otrok pa ostane sam s tujo osebo v neznanem okolju.

Mama se čez nekaj časa vrne, poskuša otroka zainteresirati za igrače, tuja oseba pa odide.

Mama ponovno zapusti sobo, otrok ostane sam.

Tuja oseba se vrne.

Mati se vrne.

Eksperiment tuja situacija video

VARNA NAVEZANOST

- Po separaciji iščejo bližino s staršem in se hitro pomirijo

- „Zaupanje, da bo oseba navezanosti, bila vedno tam zame: dosegljiva, odzivna, zmožna, da mi pomaga ali me reši“

VARNA NAVEZANOST

- Starši takih otrok so emocionalno dostopni in učinkoviti pri zadovoljevanju potreb – zmožni čustvene uglašenosti

(varno-avtonomno navezani starši)Kapaciteta za refleksijo

IZOGIBAJOČA NAVEZANOST

- Izražajo nižjo stopnjo stresa zaradi ločitve od matere in jo pri ponovnem snidenju ignorirajo (se obračajo stran, se ne zmenijo zanjo)

- Starši so čustveno nedostopni in niso občutljivi na otrokove potrebe (hladnost, zavračanje in brezbrižnost)

- Lahko pa tudi pretirano vsiljivi starši

AMBIVALENTNA NAVEZANOST

- Po separaciji se ne morejo odlepiti od matere. Če jih mati zapusti, kažejo velik stres.

- Pri ponovnem snidenju iščejo stik z materjo, vendar se ne pomirijo hitro in se ne vrnejo hitro k igri.

- Ambivalentnost do matere (nihajo med zavračanjem matere in iskanjem bližine z njo)

- Starši- ne nudijo občutka varnosti; so nekonsistentni v nudenju skrbi (skušajo biti povezani, vendar so neuglašeni na otroka – lahko tudi intruzivni)

DEZORGANIZIRANA NAVEZANOST

- Otrok se čuti ogroženega s strani skrbnika

- Razcep in disociacija psihe- Pogosto pri skrbnikih, ki so duševno

bolni, odvisni,…- Povezano s PTSM

NEGATIVNI MODEL SEBE

VISOKA STOPNJA ODVISNOSTI,

ANKSIOZNOSTI

POZITIVNI MODEL SEBE

NIZKA STOPNJA ODVISNOSTI,

ANKSIOZNOSTI

NEGATIVNI MODEL O DRUGEM

VISOKA STOPNJA IZOGIBANJA

POZITIVNI MODEL O DRUGEM

NIZKA STOPNJA IZOGIBANJA

VAREN PREOKUPIRAN

ZAVRAČAJOČ PLAŠEN

Nevropsihoanaliza in interpersonalna nevrobiologija

Allana Schore – nevropsihoanaliza

Interpersonalna nevrobiologija (Daniel Siegel, Cozollino)

Zgodnji medosebni odnos med materjo in otrokom vpliva na razvoj možganskih struktur. Primanjkljaji v zgodnem obdobju vplivajo na motnje v razvoju možganov (pomembnost orbitofrontalnega korteksa)

Allan Schore Daniel Siegel

Vpliv odnosa na razvoj možganov

Fiziološki in psihološki sistemi-

se razvijajo v odnosu

Pomen zgodnjih izkušenj, navezanosti v odnosu s starši

Orbitofrontalna skorja Se skoraj v celoti razvije po rojstvu- v odnosu z

drugo osebo Visok nivo opioidov- povezan s prijetnim

doživljanjem Kapaciteta za zavedanje svojega stanja,

regulacijo čustev in empatijo, upravljanje čustvenega vedenja, odzivov na druge ljudi in njihovih čustev;

Regulacija, upravljanje – poteka s pomočjo povezav s subkortikalnimi osnovnimi emocionalnimi sistemi

Razvojno okno (prva tri leta )

Prijetna čustva in aktivnosti v odnosu- (ljubeč dotik, objem, pogled, “pogovor”, igra…)-

ustrezen razvoj prefrontalnega korteksa; kapacitete za samoregulacijo in kompleksne socialne interakcije

(nivoji dopamina, serotonina, opioidov se zvišajo)

Veselje pri pomembni osebi (radosten pogled in nasmeh):

Pomaga možganom rasti; predvsem predel, ki je odgvoren za socialno in čustveno zorenje

Ko dojenček gleda nasmejano mamo: Njegov živčni sitem se prijetno vzburiBiokemične reakcije (pomaga tudi pri rasti

nevronov; zelo masivno med 6 in 12 mesecem):nevropeptid za ugodje beta endorfin; dopamin (dobro počutje, energiziranje, stimuliranje)

Mati (skrbnik) zanemarja, depresivna

Nizek nivo norepinefrina pri otroku (zmanjšana kapaciteta za koncentracijo, vzdržati napor, vztrajati)

Povišano izločanje kortizola Manj dopaminskih, serotoninskih in opioidnih

receptorjev, posebno v prefrontalni skorji (zmanjšana kapaciteta za doživljanje zadovoljstva, ugodja in drugih pozitivnih čustev

Jezen, zavračajoč ali prazen, odsoten pogled matere (skrbnika):Izločanje stresnega hormona kortizola pri

otroku, ki ustavi izločanje endorfinov in dopamina

NAVEZANOST V ODRASLOSTI

Dva tipa raziskav:

- Mary Main (Adult Attachment Interview)

- Partnerska ljubezen kot proces navezanosti (Hazan in Shaver, 1987; Bartholomew in Horowitz, 1990)

NAVEZANOST V ODRASLOSTI

- Vprašalnik navezanosti v odraslosti (Bartholomew in Horowitz, prevod in slov. priredba: Žvelc in Žvelc)

- http://www.integrative-journal.com/index.php/ijip/article/view/40

- ŽVELC, Maša. "Tudi jaz imam občutke" - od izogibajoče se k varni navezanosti. V: ŠKODLAR, Borut (ur.). 12. Bregantovi dnevi, [14.-17. oktober 2010, Rogaška Slatina]. Navezanost : zbornik prispevkov. Ljubljana: Združenje psihoterapevtov Slovenije, 2010, str. 164-179.

PSIHOANALIČNE RAZVOJNE TEORIJE

Freud: Psihoseksualna teorija razvoja:gon- struktura

Teorija objektnih odnosov: odnos- struktura

TEORIJA OBJEKTNIH ODNOSOV Osebnost se oblikuje na podlagi odnosa s

pomembno drugo osebo (objektom) Interakcije s pomembnimi drugimi so

ponotranjene in postanejo del našega notranjega sveta

Dva pomena besede objektni odnos:

- odnosi s pomembnimi drugimi

- notranjepsihični odnos

Britanska šola objektnih odnosov RONALD D. FAIRBAIRN D. W. WINNICOT HARRY GUNTRIP MICHAEL BALINT

FAIRBAIRN (1889 – 1964) Revizija osnovnih izhodišč Freudove teorije Libido ne išče ugodja, ampak objekt Osnovna motivacijska težnja je iskanje

kontakta z drugimi ljudmi, ne pa zadovoljitev gonskih teženj

Primarna potreba otroka je, da je ljubljen Psihopatologija je posledica motenj v

medosebnih odnosih

FAIRBAIRN(razvoj objektnih odnosov) Faza infantilne odvisnosti

(zlivanje z objektom) Prehodna faza med infantilno in zrelo

odvisnostjo

(ambivalentnost med težnjo po separaciji in težnjo ohraniti odvisnost)

Faza zrele odvisnosti

(dva neodvisna posameznika, ki sta diferencirana)

FairbairnRazcep ega

Ego je originalno celosten in integriran Nezadovoljivi odnosi povzročijo razcep ega

Fairbairn Otrok je lojalen do staršev, četudi so starši

sovražni ali zlorabljajoči Cilj terapije je osvoboditev slabih objektov in

njihov ‘izgon’

MARGARET MAHLER (1975) Proces separacije in individualizacije

1) AVTIZEM (do 6.tedna)2) SIMBIOZA (6. teden do 6. mesec)

3) ZAČETEK SEPARACIJE-INDIVIDUALIZACIJE- diferenciacija (6 do 10 m.)- prakticiranje (10 do 16 m.)- približevanje (16 do 24 m.)

- nasproti konstantnosti (drugo do tretje leto)

4) PSIHOLOŠKO ROJSTVO

Druga individualizacija- adolescenca (Bloss, Josselson)

Tretja individualizacija- zg. odrasla doba Četrta individualizacija – srednja leta Na poti k drugi simbiozi- končna separacija

Slikovni test separacije in individualizacije

(Žvelc, M. 2003)

INTERPRETACIJA TESTAOdnos z materjo oziroma očetom

Pomen odnosa

A Brez odnosa, močna

odtujenost

B Odvisen odnos, simbiotičen

odnosC Odvisen odnos z več

izpeljane diferenciacije

D Pot k samostojnosti

E Avtonomen odnos

F Konflikten, odtujen odnos

INTERPRETACIJA TESTA

Odnos z osebo

izven družine

Pomen odnosa

A Simbiotičen odnos,

zlivanje

B Vzajemen odnos

C Odnos z malo psihološke

bližine in intimnosti

D Konflikten ali odtujen

odnos

E Odtujenost, osamljenost

RAZVOJNE SPREMBE V ODNOSU Z MATERJO (Žvelc, 2004)

Slika 1: Razvojne spremembe v odnosu z materjo - prikaz odstotka izbranih odgovorov, ki se nanašajo na odnos z materjo, pri različnih starostnih skupinah

RAZVOJNE SPREMBE V ODNOSU Z OČETOM (Žvelc, 2004)

Slika 2: Razvojne spremembe pri odnosu z očetom- prikaz deleža izbranih odgovorov, ki se nanašajo na odnos z očetom, pri različnih starostnih skupinah

TIPI BOJAZNI

Odgovor Tip bojazni

A na podtestu Odnos z materjo

A na podtestu Odnos z očetom

E na podtestu Navezanost

Strah pred izgubo objekta, zapuščenostjo

B na podtestu Odnos z materjo

B na podtestu Odnos z očetom

A na podtestu Navezanost

Strah pred izgubo samostojnosti,

(preveliko) bližino

F na podtestu Odnos z materjo

F na podtestu Odnos z očetom

D na podtestu Navezanost

Strah pred izgubo ljubezni objekta

(strah pred konfliktnim, odtujenim

odnosom)

DINAMIKA ŽELJA V ODNOSU

Želim odnos z večjo bližino kot menim, da jo želi mati, oče, partner ali prijatelj,

Želim odnos z večjo distanco, kot menim, da jo želi mati, oče, partner ali prijatelj;

Moja želja po odnosu in percepcija materine (očetove, partnerjeve) želje sta usklajeni;

Moja želje po odnosu je nasprotna (percepirani) materini (očetovi, partnerjevi,..).