proces izdelave tekmovalnega dresa za smu Čarja … · 2018-08-24 · -v- proces izdelave...

PROCES IZDELAVE TEKMOVALNEGA DRESA

ZA SMUČARJA SKAKALCA

Diplomsko delo

Študent(ka): Tjaša Lukač

Študijski program: visokošolski strokovni; Tekstilstvo

Smer: Konstrukcija in modeliranje oblačil

Mentor: doc. dr. Simona Jevšnik

Somentor: doc. dr. Andreja Rudolf, izr. prof. dr. Zoran Stjepanovič

Maribor, april 2009

-III-

I Z J A V A Podpisana Tjaša Lukač izjavljam, da:

• je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom doc. dr.

Simone JEVŠNIK ter somentorstvom doc. dr. Andreje RUDOLF in izr. prof. dr.

Zorana STJEPANOVIČA;

• predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev

kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

• soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet

Univerze v Mariboru.

Maribor, __________________ Podpis: ___________________________

-IV-

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Simoni JEVŠNIK

ter somentorjema doc. dr. Andreji RUDOLF in izr.

prof. dr. Zoranu STJEPANOVIČU za pomoč in

vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi Sanji VELIČKOVIĆ.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij ter fantu Vitku za podporo in pomoč v

študijskem času.

-V-

PROCES IZDELAVE TEKMOVALNEGA DRESA ZA

SMUČARJA SKAKALCA

Ključne besede: skakalec, smučarski skoki, dres za smučarja skakalca, konstrukcija in

modeliranje dresa, proces izdelave

UDK: 687.14.016(043.2)

POVZETEK

Odlični rezultati športnikov niso odvisni le od fizične pripravljenosti vsakega posameznika,

vendar tudi od njihove uniformiranosti, ki jo zahteva športna disciplina. Ker je dres smučarja

skakalca iz konstrukcijskega vidika zahteven proces, smo se v diplomski nalogi z naslovom

Proces izdelave tekmovalnega dresa za smučarja skakalca osredotočili na izdelavo prototipa

tekmovalnega dresa smučarja skakalca. V nalogi sta prikazana dva načina konstruiranja, in

sicer po konstrukcijskem sistemu Műller & Sohn ter na podlagi dekonstrukcije vzorčnega

modela dresa. Pri tem so bila upoštevana vsa predpisana pravila Mednarodne smučarske

zveze FIS. Na podlagi konstrukcijske skice modela, tehnološkega opisa in konstruiranih ter

modeliranih krojnih delov smo sešili prototip dresa smučarja skakalca in ga primerjali z

dejanskim dresom, ki ga je uporabljal eden od slovenskih smučarjev skakalcev.

-VI-

THE PROCESS OF CREATING A COMPETITIVE JUMPSUIT

FOR SKI JUMPERS

Key words: ski jumper, ski jumping, jumpsuit of ski jumpers, construction of the

jumpsuit, creation process.

UDK: 687.14.016(043.2)

ABSTRACT

Excellent results of sportsmen do not only depend on physical condition of each competitor,

but also on their sport suits required by specific sport disciplines. Since the jumpsuit of ski

jumpers calls for a demanding process from the point of view of the construction, I pay close

attention to creation of the competitive jumpsuit prototype in my graduation thesis Proces

izdelave tekmovalnega dresa za smučarja skakalca (The process of creating a competitive

jumpsuit for ski jumpers). I point out two different constructions evolving from two manual

procedures: the Müller & Sohn system and the deconstruction of an already existent model.

Regulations of the Fédération Internationale de Ski – FIS were all followed respectively. On

the basis of the technological description, the construction sketch of the model and handmade

cut parts, a jumpsuit prototype for ski jumpers was sewn and compared to an actual jumpsuit

used by one of Slovenian ski jumpers.

-VII-

KAZALO

1 UVOD............................................................................................... 1

2 TEORETIČNE OSNOVE .................................................................. 2

2.1 Zgodovinsko ozadje smučarskih skokov ................................................................. 2

2.1.1 Tehnika skakanja ............................................................................................ 3

2.1.2 Slogi skakanja................................................................................................. 3

2.1.3 Smučarska oprema za posamezne sloge skakanja............................................ 6

2.1.4 Smučarska oprema danes ................................................................................ 8

2.2 Zahteve FIS za konstruiranje dresa ....................................................................... 12

2.2.1 Tehnike zajemanja telesnih mer .................................................................... 15

2.2.2 Konstrukcijska priprava oblačil..................................................................... 16

2.3 Tehnološki proces izdelave oblačil ....................................................................... 18

2.3.1 Krojna slika .................................................................................................. 18

2.3.2 Krojenje........................................................................................................ 19

2.3.3 Šivanje.......................................................................................................... 19

2.4 Materiali za smučarske drese ................................................................................ 21

3 PRAKTIČNI DEL............................................................................ 25

3.1 Uporabljeni materiali ter naprave.......................................................................... 25

3.2 Tabela telesnih mer............................................................................................... 26

3.3 Tehnološki proces izdelave dresa.......................................................................... 27

3.3.1 Konstrukcijski opis dresa .............................................................................. 27

3.3.2 Kosovnica materiala ..................................................................................... 29

3.3.3 Tehnološki opis modela ................................................................................ 31

3.3.4 Tehnološki parametri krojenja in šivanja....................................................... 33

-VIII-

3.3.5 Plan tehnoloških operacij .............................................................................. 33

3.3.6 Plan montaže ................................................................................................ 41

4 REZULTATI Z DISKUSIJO ............................................................ 43

4.1 Temeljna konstrukcija in modeliranje dresa .......................................................... 43

4.2 Izdelava krojne slike in krojenje dresa .................................................................. 62

4.3 Izdelava prototipa ................................................................................................. 63

4.4 Primerjava obstoječega modela dresa s prototipom............................................... 67

5 SKLEP ........................................................................................... 70

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ..................................................... 71

PRILOGA 1:......................................................................................... 73

Tabela telesnih mer ............................................................................ 73

-IX-

KAZALO SLIK

Slika 1: Norveški skok opptrekk ............................................................................................ 4

Slika 2: Skok telemark na smučeh.......................................................................................... 4

Slika 3: Skok s kriljenjem rok ................................................................................................ 5

Slika 4: Skok s predklonjenim gornjim delom telesa - »lomljeno telo«.................................. 5

Slika 5: Obleka in smuči skakalca sloga opptrekk .................................................................. 6

Slika 6: Obleka skakalca sloga telemark................................................................................. 6

Slika 7: Smučarska vez huitfeld iz 1897................................................................................. 7

Slika 8: Smučarska vez bildstein iz 1932................................................................................ 8

Slika 9: Skakalna smučka s kandahar vezmi iz 1936 .............................................................. 8

Slika 10: Skakalni čevlji......................................................................................................... 9

Slika 11: Smučarsko skakalni kombinezon........................................................................... 10

Slika 12: Smučarsko skakalna čelada ................................................................................... 11

Slika 13: Smučarsko skakalna očala ..................................................................................... 11

Slika 14: smuči .................................................................................................................... 11

Slika 15: rokavice smučarja skakalca ................................................................................... 11

Slika 16: Standardizirane merilne kontrolne točke in število krojnih delov, ki morajo obstajati

za dres smučarja skakalca ................................................................................................... 14

Slika 17: Krojna slika........................................................................................................... 18

Slika 18: Shematičen prikaz laminata .................................................................................. 21

Slika 19: Združevanje Sympatex membrane v laminat ........................................................ 22

Slika 20: Lična in hrbtna stran laminata tipa ploske tekstilije – ploske tekstilije ter laminat tipa

ploske tekstilije – pena – ploske tekstilije ............................................................................ 23

Slika 21: Pena ..................................................................................................................... 24

-X-

Slika 22: Lična in hrbtna stran tkanine ................................................................................. 25

Slika 23: Konstrukcijska skica dresa smučarja skakalca ....................................................... 28

Slika 24: Tehnološki opis sprednjega in stranskega dela....................................................... 31

Slika 25: Tehnološki opis zadnjega in stranskega dela.......................................................... 31

Slika 26: Temeljni kroj sprednjega in zadnjega dela moške srajce (M 1:4) ........................... 45

Slika 27: Temeljni kroj rokava (M 1:4) ................................................................................ 46

Slika 28: Temeljni kroj sprednjega dela hlač (M 1:4) ........................................................... 49

Slika 29: Temeljni kroj zadnjega dela hlač (M 1:4) .............................................................. 51

Slika 30: Temeljni kroj zadnjega dela kombinezona (M 1:6) ............................................... 54

Slika 31: Temeljni kroj sprednjega dela kombinezona (M 1:6 ) ............................................ 56

Slika 32: Modeliranje zadnjega dela kombinezona (M 1:6) .................................................. 58

Slika 33: Modeliranje sprednjega dela kombinezona (M 1:6) ............................................... 59

Slika 34: Sprednji krojni deli dresa....................................................................................... 60

slika 35: Zadnji krojni deli dresa .......................................................................................... 61

Slika 36: Prenos krojnih delov na laminat ............................................................................ 62

Slika 37: Krojni deli sprednjega in zadnjega dela kombinezona ........................................... 62

Slika 38: Obšivanje zadnjega rokava.................................................................................... 63

Slika 39: Šivanje zadnjega stranskega dela z zadnjim sredinskim delom kombinezona......... 63

Slika 40: Paspuliranje vratnega izreza z elastiko................................................................... 64

Slika 41: Paspuliranje vratnega izreza z elastiko................................................................... 64

Slika 42: Sprednji del smučarskega dresa............................................................................. 65

Slika 43: Zadnji del smučarskega dresa................................................................................ 66

Slika 44: Sprednji in zadnji del obstoječega modela dresa .................................................... 67

Slika 45: Sprednji in zadnji del prototipa dresa..................................................................... 68

-XI-

KAZALO TABEL

Tabela 1: Tabela telesnih mer............................................................................................... 26

Tabela 2:Kosovnica materialov za izdelavo dresa smučarja skakalca ................................... 30

Tabela 3: Kakovostne zahteve šivanja .................................................................................. 32

Tabela 4: Tehnološki parametri krojenja .............................................................................. 33

Tabela 5: Tehnološki parametri šivanja ................................................................................ 33

Tabela 6: Plan tehnoloških operacij...................................................................................... 34

Tabela 7: Plan montaže ........................................................................................................ 42

Tabela 8: Glavne telesne mere smučarja skakalca ................................................................ 43

Tabela 9: Proporcionalne telesne mere smučarja skakalca .................................................... 43

Tabela 10: Preračunane mere za konstrukcijo rokava ........................................................... 46

Tabela 11: Glavne telesne mere za konstrukcijo hlač............................................................ 47

Tabela 12: Proporcionalne telesne mere za konstrukcijo hlač ............................................... 47

-XII-

UPORABLJENE KRATICE

FIS – Fédération Internationale de Ski

PT – ploska tekstilija

PES – poliester

TV – telesna višina

PrO – prsni obseg

PaO – pasni obseg

KoO – kolčni obseg

GRI – globina rokavnega izreza

HD – hrbtna dolžina

VI – vratni izrez

PV – prednja višina

DM - dolžina modela

HŠ – hrbtna širina

ŠRI – širina rokavnega izreza

PrŠ – prednja prsna širina

Šrd – širina rokava na dolžini

ORO – obseg rokavne okrogline

DR - dolžina rokava

VrO – višina rokavne okrogline

ORI – obseg rokavnega izreza

DH – dolžina hlač

DK – dolžina koraka

Gse – globina sedala

Pšh – prednja širina hlač

Zšh – zadnja širina hlač

Zšs – zadnja širina sedala

Pšs – prednja širina sedala

Ohd – obseg hlač na dolžini

Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

-1-

1 UVOD

Zalet, odskok, let …doskok so zapovrstne prvine enega, danes zelo popularnega, svetovnega

nordijskega športa, imenovanega smučarski skoki. Ko orli zimskega športa poletijo s

skakalnice, smo navdušeni nad njihovo estetiko ter pogumom. Šteje tako dolžina preletene

pristajalne steze, kot tudi drža samega poleta. Pri vsakem športu gre za fizično aktivnost,

izvedeno v okviru javno določenih pravil z rekreativnim namenom: za tekmovanje, uživanje,

pridobitev spretnosti, ohranjanje zdravja,… a pri tovrstnem športu gre za kombinacijo vseh

naštetih elementov. Različni motivi za ukvarjanje z športom in želja doseganja dobrih

rezultatov sta glavni značilnosti vsake športne discipline.

Obstaja veliko vrst športov, skupno vsem pa je, da zahtevajo za udejstvovanje relativno veliko

časa in denarja, če že ne kot udeležencu pa kot gledalcu.

Skakanje je šport, pri katerem je tekmovalni dres smučarja skakalca z aerodinamičnega in

senzibilnega vidika poleg smuči najpomembnejši del opreme.

Zato je bil namen diplomske naloge izdelati dres smučarja skakalca, kjer so bile izvedene vse

faze od konstrukcije do šivanja. Osredotočili smo se na izdelavo temeljne konstrukcije in

modeliranja dresa smučarja skakalca, pri čemer je delo potekalo po postopku ročne

konstrukcije. Pri tem smo uporabili mere aktualnega smučarja. Izdelava konstrukcije in

prototipa smučarskega dresa je proces, ki na eni strani zahteva veliko znanja, na drugi pa

izbiro odličnih materialov. Izdelava nordijskega dresa je potekala po strogih pravilih, ki jih

vsako leto predpisuje (Fédération Internationale de Ski – FIS).

Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela v katerem je predstavljena zgodovina

smučarskih skokov, zahteve FIS za konstruiranje dresa, kratek opis tehnološkega procesa

izdelave oblačil ter prikaz materialov za izdelavo smučarskih dresov. Praktični del zajema

tabelo telesnih mer ter celoten tehnološki proces izdelave kombinezona. V zadnjem poglavju

pa so prikazani rezultati predhodnega poglavja in sicer temeljna konstrukcija z modeliranjem

dresa, izdelava krojne slike in slikovni prikaz krojenja ter nenazadnje izdelava omenjenega

prototipa dresa smučarja skakalca.


-2-

2 TEORETIČNE OSNOVE

2.1 Zgodovinsko ozadje smučarskih skokov

Prvi dokaz za smučarske skoke je zapis, da je leta 1808 Norvežan Olaf Rye v Eidsbergu

skočil 9,5 m daleč, drugi rekorder pa je bil Norvežan Sondre Norheim z 19,5 m dolgim

skokom. Ta se je posebej izkazal po izumu nove oblike smuči in vezi, ki so omogočale boljše

smučanje in varnejše skoke. Slog telemark v pokončni drži telesa in z doskokom v položaj

telemark z izpadnim korakom pri doskoku je nadomestil norveški slog skakanja opptrekk v

čepeči preži. Kasneje sta se razvila še slog s kriljenjem rok (norveški slog) in lomljeni slog

bratov Ruud.

Prva tekma s številnimi smučarskimi disciplinami, med drugimi s skoki, je bila okoli leta

1860 v pokrajini Telemark. Znana je predvsem tista iz leta 1861, ki so jo priredili ob

ustanovitvi prvega norveškega smučarskega kluba »Trysil Skytte-og Skilőberforening«

(Trysil Zveza za strelstvo in teke na smučeh), najpomembnejša do tedaj pa je zagotovo tekma

iz leta 1869 v Husebyju na Norveškem, na kateri so sklenili, da se enakovredno ocenjujejo

skoki, teki in neke vrste smučanje v slogu, ki so mu rekli slalom. Še danes najuglednejšo

skakalno tekmo vse od leta 1892 prirejajo na skakalnici na Holmenkollnu nad Oslom, katere

redni gostje so najboljši skakalci vsega sveta, od samega začetka pa jo spremljajo člani

norveške kraljeve družine.

Prva tekma v srednji Evropi v skokih in spustu je bila 2. februarja 1893 v Műrzzuschlagu v

Avstriji, na njej pa je zmagal Norvežan Bismark Samson. Zaradi majhne skakalnice ni

mogel skočiti dlje kot 9 m , kar je bilo zelo malo glede na dosežke na Norveškem.

Po tem dogodku so male skakalnice po srednji Evropi rasle kot gobe po dežju. Pri tem so se

graditelji zgledovali po norveških napravah. Tudi v ZDA so norveški izseljenci pred

1. svetovno vojno gradili skakalnice, se ob njih srečevali in organizirali predstave na njih.

Skoki so se po letu 1934 v naši Planici razvili v novo zvrst – polete na smučeh. Joso Gorec iz

Ljubljane, veliki pobudnik in zagovornik poletov, je leta 1938 te uspel uveljaviti kot novo

panogo FIS [1].


-3-

2.1.1 Tehnika skakanja

Vsi slogi skokov so imeli in še imajo iste zapovrstne prvine: zalet, odskok, let in doskok.

Zalet je drsenje skakalca po zaletišču v naprej pripravljeni smučini. Smuči so vzporedne in

nekoliko razmaknjene, smučar pa je odvisno od sloga v manjšem ali srednjem počepu.

Odskok je odriv smučarja na mostičku skakalnice. Na odskočišču skakalec preide iz počepa v

položaj za let. Gibi morajo biti pravilno usmerjeni, odločni in v pravem času, ne prezgodaj in

ne prepozno, da ne ogrozijo leta smučarja v zraku in povzročijo celo padca. Prezgodnemu ali

prepoznemu odskoku sledi kratek in nemiren let.

Let spada med tehnične in estetske prvine skoka. Je gibanje telesa skakalca in smuči v zraku,

ko smuči nimajo stika s podlago - snegom. V letu je močno izražen slog skakalca in če k

pravilnosti odskoka dodamo še sposobnosti letenja, je lahko dosežek skakalca popoln.

Doskok je zaključna faza skoka in je trenutek vnovičnega dotika smuči s snegom, ko mora

skakalec z upogibom kolen in izpadnim korakom telemark ublažiti nastale sile in s tem

vzpostaviti ravnotežje za smučanje po doskočišču, radiusu in izteku vse do ustavitve v ravnini

[2].

2.1.2 Slogi skakanja

OPPTREKK (prosti prevod: premakniti gor, ang.:to move up)

To je bil star norveški način skokov na smučeh v drugi polovici 19. stoletja. Smučar je po

zaletišču drsel v bolj vzravnani drži telesa. Na koncu mostička manjše skakalnice je pritegnil

kolena in letel v zraku v čepečem položaju telesa. Doskočil je s pomočjo opore na kolec ali

palico, kar je bilo mogoče izvesti zaradi majhne hitrosti in kratkih skokov. Kolec ali palico je

na zaletišču, med letom in doskokom držal ves čas v rokah. Norvežan Sondre Norheim je

vpeljal skok brez palice, kar je pomenilo velik preobrat v skokih, slika 1.


-4-

Slika 1: Norveški skok opptrekk

SKOK TELEMARK

Skok je poimenovan po norveški pokrajini Telemark in verjetno se ga je to ime prijelo zato,

ker so prebivalci tega območja prvi skakali v tem slogu. Smučar je drsel po zaletišču v srednji

preži s skakalnima smučmi ( takrat so že strogo ločili skakalne smuči od smuči za teke ) in se

na mostičku odrinili navzgor ter močno odročil roke. Med letom je bilo telo popolnoma

vzravnano, med doskokom je upognil kolena in doskočil v položaj smuči telemark, torej z

izpadnim korakom, slika 2.

Slika 2: Skok telemark na smučeh


-5-

NORVEŠKI SKOK

Tako so skok poimenovali v srednji Evropi. Skakalec je drsel po zaletišču in se kot pri skoku

telemark odrinil navzgor, pri čemer je vzravnal telo. Med letom v pokončni drži je krožno

krilil z rokami, kot bi se hotel v zraku poganjati naprej. Tik pred doskokom je roke vzročil in

se pripravil na doskok; tega je izvedel z upogibom kolen in izpadnim korakom kot pri

doskoku sloga telemark, slika 3.

Slika 3: Skok s kriljenjem rok

LOMLJENI SLOG

Smučar je drsel po zaletišču v srednji preži in se na mostičku odrinil naprej in navzgor. Ko so

se smuči in telo med letom umirili, je tako predklonil gornji del telesa, kot bi se v pasu

prelomil. Roke je imel rahlo pokrčene in pred seboj v višini obraza ali malo povešene, a še

vedno odročene med telesom in stegni. Doskok je bil enak kot pri skoku telemark, z

upogibom kolen in izpadnim korakom, slika 4 [1].

Slika 4: Skok s predklonjenim gornjim delom telesa - »lomljeno telo«


-6-

2.1.3 Smučarska oprema za posamezne sloge skakanja

Za skoke opptrekk so uporabljali smuči in vezi telemark pa kolec ali palico. Smučar je nosil

preprosto norveško ali drugo srednjeevropsko zimsko obleko tega časa: suknjič z dvorednimi

gumbi iz grobega blaga do srede bokov, enake hlače, ki so bile zataknjene v škornje , visoke

nekako do sredine meč, velike palčnike iz usnja, ki so bili podloženi s krznom in so segali

čez rokave suknjiča, in čepico s ščitnikom z zavihki za ušesa, slika 5.

Slika 5: Obleka in smuči skakalca sloga opptrekk

Za slog telemark in za norveški skok so bile skakalne smuči z vezjo huitfeld. Smučar je

nosil suknjič iz bolj gladkega, a debelega blaga, hlače so bile že bolj oprijete iz enakega

materiala, lahko tudi vojaške. Čevlji so bili posebni smučarski, usnjeni z vezalkami, segali so

malo nad gležnje, rokavice so bile volneni palčniki, ki so segali čez rokave približno do

sredine podlahti, čepica je bila volnena z obročastim zavihkom, ki je bil druge barve, navadno

temnejše, kot gornji del kape, sliki 6 in 7.

Slika 6: Obleka skakalca sloga telemark


-7-

Slika 7: Smučarska vez huitfeld iz 1897

Za lomljeni slog je bila obleka nekaj posebnega in je zbujala občudovanje gledalcev, zato jo

bom podrobneje opisala. Za ta slog so obstajale posebne skakalne smuči z dvema ali tremi

žlebovi in najboljše vezi bildstein (slika 8) ali celo predvojne vezi kandahar (slika 9).

Smučarske hlače so že bile iz gabardena ali drugega podobnega materiala, nekoliko širše, s

širokim trakom iz blaga, ki ga je smučar nataknil na sredino stopala. Skakalec je nosil volnen

pulover z »V« izrezom. Pulover je bil navadno temno moder z rdečimi in belimi obrobami

okoli vratnega izreza, na koncu rokavov in spodaj. Kapica je bila okrogla, plitva in se je

končala z okroglim cofom, največkrat belim. Kapica je bila enake barve kot pulover in tudi

obrobljena z drugo barvo. Skakalci kluba Kongsberg iz Norveške so imeli desno spredaj na

puloverju in sredi kapice tik nad čelom oziroma nad barvno obrobo z volno izvzen znak v

obliki črke »K«. Kasneje so to povzeli tudi drugi srednjeevropski klubi. Tako so skakalci iz

avstrijskega Bischofshofna ponašali s črko »B«, skakalci iz slovenskega kluba iz Ljubljane pa

s črko »L« . Državni reprezentantje so navadno sredi prsi nosili grb države, iz katere so

prihajali. Čevlji so bili že tako imenovani pancerji na vezalke, tudi z usnjenim poklopcem

prek vezalk in zanko na vrhu zadnjega dela čevlja , da jih je smučar lažje obul. Spredaj so bili

ob strani okovani z medeninastimi ploščicami, da se niso obrabili, ko so se drgnili ob

kovinske čeljusti vezi [1].


-8-

Slika 8: Smučarska vez bildstein iz 1932

Slika 9: Skakalna smučka s kandahar vezmi iz 1936

2.1.4 Smučarska oprema danes

Vsak šport zahteva svojo osebno opremo športnika. Med nujno opremo smučarskih skakalcev

pa spada naslednja osnovna oprema današnjega časa: skakalne smuči, vključno s stremeni

oziroma vezmi, skakalni čevlji, oblačilo (ki je lahko neke vrste skakalni dres – sedaj

kombinezon), zaščitna očala, čelada in rokavice.

Skakalčeva oprema je močno povezana z razvojem tehnike skakanja, posredno pa je vplivala

tudi na potrebo po razvoju in spremembah vzdolžnih profilov skakalnic.

Skakalne čevlje iz preteklosti lahko prištevamo med srednje lahko zimsko obutev brez

izrazitih posebnosti. Razvoj vezi in tehnike skakanja pa je tudi čevlje privedel do svoje


-9-

specifičnosti. Podplat današnjih čevljev je prilagojen vpenjanju v varnostne vezi, zgornji del

čevlja pa je visok in sega skakalcu približno 10 cm prek gležnja, kot prikazuje slika 10.

Slika 10: Skakalni čevlji

Kombinezon (slika 11) je danes oblačilo vseh skakalcev ne glede na starost in izurjenost.

Pojav kombinezonov leta 1972 (prvi so jih začeli uporabljati avstrijski skakalci) je pri opremi

skakalcev povzročil pravo »revolucijo«. Uporabniki kombinezonov so bili naenkrat v psihični

prednosti pred tekmeci, saj so dosegali večje dolžine. Posebnost kombinezona je v vrsti

uporabljene tkanine in podloge, ki s svojo prepustnostjo zraka v notranjosti med letom

ustvarja skakalcu občutek balona in s tem boljše obvladanje telesa v zračnem prostoru. Pravila

danes za tkanino kombinezonov predpisujejo prepustnost zraka na enoto površine. Pred

uporabo kombinezonov so si skakalci oblekli običajne koničaste smučarske hlače in pleten

pulover. V nekem obdobju so bile hlače celo frfotajoče, postopno pa so dobivale bolj

oprijeto obliko. V predvidenem obdobju celo pumparice niso bile redkost.


-10-

Slika 11: Smučarsko skakalni kombinezon


-11-

Končno moramo dodati še varovalno opremo, v katero spadajo rokavice, čelada, očala in

smuči, ki pa so vsekakor osnovna oprema, ki jo potrebuje smučarski skakalec za svojo

športno dejavnost (slike 12, 13, 14, 15) [2].

Slika 12: Smučarsko skakalna čelada

Slika 13: Smučarsko skakalna očala

Slika 14: smuči

Slika 15: rokavice smučarja skakalca


-12-

2.2 Zahteve FIS za konstruiranje dresa

Značilnosti tekmovalnega dresa za smučarje skakalce za sezono 2008/2009 [3]:

Vsi krojni deli dresa za smučarja skakalca morajo biti iz enakega materiala, ki mora imeti

enako zračno prepustnost navzven in navznoter. Dres se mora zapirati z zadrgo v sredini

spredaj in sega do vratnega izreza. Širina zadrge ne sme presegati 10 mm. Zadrga mora biti

med skokom popolnoma zaprta. Šivi dresa morajo biti oblikovani tako kot prikazuje slika 16.

Največje odstopanje v velikosti dresa glede na telesne obsege kot so: prsni, pasni, kolčni

obseg, obseg kolena in gležnja je 6 cm glede na mero telesa na kateremkoli delu dresa. Izjema

je pri odprtini za čevlje, kjer je največje dovoljeno odstopanje v obsegu do 10 cm.

Dodatne omejitve so:

• Označevanje dresa je dovoljeno (za merjenje in nadzor).

• V vratnem izrezu lahko ima skakalni dres toleranco, ki ne sme presegati 8 cm. Le-ta

ne sme biti več kot 8 cm v primerjavi z izmerjenim obsegom vratu. Vratni izrez

kombinezona mora biti obdelan z neelastičnim šivom. Razlika med višino sprednjega

in zadnjega vratnega izreza, ne sme presegati 5 cm (kot prikazujeta oznaki X1 in X2

na sliki 16).

• Zunanji zavihki, všitki, gube in polnila niso dovoljeni.

• Na dolžini hlačnic je dovoljen pritrdilni trak za skakalne čevlje. Trak je iz enega kosa

in brez sponk ali drugih sredstev za pritrjevanje. Trak se lahko pritrdi na rob dresa

(oznaka S), slika 16.

• Dolžina rokava je lahko maksimalno do zapestja. Spodnji rob rokava je krojen ravno

in brez luknje za prste.

• Vsi krojni deli morajo imeti enake fizikalne lastnosti materiala.

• Standardne merilne kontrolne točke:

o Dolžina rokava (oznaka AL) se meri od sečišča šiva podpazduhe, po šivu do

dolžine rokava, slika 16. Merjena dolžina ne sme biti večja od dolžine roke in ne

krajša od največje dovoljene tolerance 8 cm.

o Sprednja dolžina koraka (oznaka SL) se meri od sečišča šiva v koraku dresa

(oznaka SX) do dolžine hlač, slika 16. Izmerjena dolžina ne sme biti krajša od

izmerjene dolžine koraka.


-13-

• Število krojnih delov iz katerih je dres sestavljen:

o Dva krojna dela za rokav, vključno z ramo – Sprednji del rokava (oznaka 3) in

zadnji del rokava (oznaka 5), slika 16. Rokav se začne v vratnem izrezu in se

nadaljuje čez ramo do zapestja. Dolžini sprednjega in zadnjega krojnega dela

rokava od podpazduhe navzdol morata biti enaka. Lega zadnjega šiva mora biti

vzporedna z rokavom in stranskim šivom.

o Pet krojnih delov za zgornji del telesa – Levi in desni sprednji krojni del (oznaka

1), levi in desni zadnji stranski krojni del (oznaka 4), ter zadnji sredinski del

(oznaka 7), slika 16. Vsak zadnji stranski krojni del mora biti na dolžini

minimalno širok 10 cm in ne širši kot 15 cm.

o Dva krojna dela za hlače – Sprednji krojni del hlačnice (oznaka 2) in zadnji krojni

del hlačnice (oznaka 6), slika 16. Krojna dela sprednje in zadnje hlačnice morata

biti enaka v dolžini koraka. Sprednja in zadnja šiva v koraku morata biti povezana

s šivom v najnižji točki koraka (oznaka SX), slika 16. Zadrga, elastika in vrvice se

ne štejejo kot samostojni del dresa. Šiv v pasu je približno 10 cm nad kolčnimi

kostmi. Šiv mora potekati vodoravno okoli pasnega obsega. Šiv povezuje zgornje

sprednje krojne dele, ki so vertikalno šivani s krojnimi deli hlačnic od podpazduhe

do gležnjev (ko je skakalec v pokončnem položaju). Sprednji krojni deli hlačnic se

lahko spremenijo glede na skakalne čevlje. Šivi morajo biti na notranji strani

dresa.

Dodatkov za šiv ni dovoljeno obšivati ali spajati. Vsi šivi morajo biti ravni ali pa oblikovani

po obliki telesa. Vsak morebiten dodaten šiv ali sprememba šiva, dodatne vrvice, trakovi,

gubice itd, znotraj ali zunaj dresa, z namenom doseganja večjega obsega ali razvitejših

aerodinamičnih značilnosti, niso dovoljeni (enako velja za spodnje perilo) [3].


-14-

Slika 16: Standardizirane merilne kontrolne točke in število krojnih delov, ki morajo

obstajati za dres smučarja skakalca [3]


-15-

2.2.1 Tehnike zajemanja telesnih mer

Praviloma merimo gole ljudi. Pred pričetkom merjenja določimo in označimo

antropometrijske točke na telesu. Ko jih natipamo, zadržimo konico prsta tako, da pri tem ne

deformiramo kože. Mesto označimo s kemičnim svinčnikom ali lepljivim trakom. Pogosto se

delajo napake kadar narišemo točko na zategnjeno kožo in ko se le–ta vrne v prvotni položaj

znamenje ne leži nad kostno točko. Antropometrijske točke so osnova za merjenje višin, širin

in dolžin, zato ni problem priti do točnih podatkov. Veliko bolj mora biti merilec pazljiv pri

merjenju obsegov in kožnih gub. Pri merjenju obsegov merilni trak naravnamo okrog

segmenta tako, da je elepsoidna ravnina pravokotna na vzdolžno os merjenja segmenta. Trak

stisnemo le toliko, da se ga koža v vsej dolžini dotika. Pri merjenju kožnih gub moramo

paziti, da so kraki kaliperja pravokotni na kožno gubo, ki jo z levim palcem in kazalcem

dvignemo s podkožjem od podlage. Ko sila vzmeti deluje na kožno gubo le-te ne smemo

povsem izpustiti, rezultat pa odčitamo po približno dveh sekundah [4].

ANTROPOMETRIJA

Antropometrija je veda katere predmet je merjenje dimenzij ljudskega telesa. Poleg uporab

antropometrije pri posamezniku je pomembna obdelava antropometrijskih podatkov na večjih

skupinah, kadar želimo dobiti povprečne vrednosti nekih velikosti. Pri vsakem

antropometrijskem merjenju je potrebno odrediti položaj posameznih antropometrijskih točk

na telesu. To so t.i. fiksne točke, katere so lokalizirane vedno na istem delu telesa in virtualne

točke, katere menjajo mesto glede na položaj telesa. Pri določevanju antropometrijskih točk

morajo biti testiranci v standardnem položaju: noge paralelno enako obremenjene, iztegnjene,

roke so ob telesu, glava v položaju frankfurtske horizontale. Pri antropometrijskih meritvah se

je potrebno držati osnovnih pravil in sicer je potrebno meriti:

• vedno ob isti uri dneva,

• vedno z istimi merilnimi instrumenti,

• z isto tehniko merjenja,

• kontrolno merjenje izvede oseba, ki je izvedla prvo merjenje.

Antropometrijski instrumenti so: tehtnica, antropometer, šestilo, kljunasto merilo, kaliper in

merilni trak.


-16-

2.2.2 Konstrukcijska priprava oblačil

Konstrukcijska priprava proizvodnje oblačil zajema izdelavo konstrukcijske skice modela z

opisom modela, pripravo kosovnice materiala in tabelo telesnih mer za posamezno velikostno

številko oblačila, da se lahko izvede ustrezno konstruiranje krojnih delov modela.

Za konstruiranje temeljnega kroja potrebujemo glavne in proporcionalne mere. Ne glede na to

ali so mere izmerjene, izračunane ali dobljene iz tabel mer, so to čiste telesne mere brez

kakršnih koli dodatkov. Zaradi udobja pri nošenju oblačil moramo pri nekaterih merah dodati

dodatke, ki jim rečemo konstrukcijski dodatki. Telesna mera + konstrukcijski dodatek je torej

tista mera, ki jo kasneje uporabimo pri konstrukciji kroja.

Za konstrukcijo moške srajce potrebujemo naslednje glavne telesne mere [5]:

• TV – telesna višina

• PrO – prsni obseg

• PaO – pasni obseg

• KoO –obseg bokov

• DR – dolžina rokava

Za konstrukcijo so potrebne tudi proporcionalne mere, ki jih izračunamo iz glavnih telesnih

mer. Potrebne proporcionalne mere za konstrukcijo sprednjega in zadnjega dela srajce so [5]:

• GRI – globina rokavnega izreza: 1/10 PrO + 12 cm + konstrukcijski dodatek 3 cm

• HD – hrbtna dolžina: ¼ TV + 2 cm

• VI – vratni izrez: 1/6 Ovi

• PV – prednja višina: GRI – 1 cm

• DM- dolžina modela

• HŠ – hrbtna širina: 2/10 PrO – 1 cm + konstrukcijski dodatek 2 cm

• ŠRI – širina rokavnega izreza: 1/10 PrO + 2 cm + konstrukcijski dodatek 4.5 cm

• PrŠ – prednja prsna širina: 2/10 PrO – 1 cm + konstrukcijski dodatek 1 cm

• Točka A- točka spajanja sprednjega dela in rokava v rokavnem izrezu: ¼ ŠRI


-17-

Za konstrukcijo rokava moške srajce potrebujemo naslednje proporcionalne telesne mere [5]:

• ORO – obseg rokavne okrogline: izmerjeno na kroju

• DR- dolžina rokava: 3/8 TV – 2 cm

• VrO – višina rokavne okrogline: 1/3 ORO – 4 cm

• ORI– obseg rokavnega izreza: 1/2 ORO

• Širina rokava na dolžini: 23 cm

Za konstrukcijo moških hlač potrebujemo naslednje glavne telesne mere [5]:

• TV – telesna višina

• PaO – pasni obseg

• KoO –obseg bokov

Za konstrukcijo so potrebne tudi proporcionalne mere, ki jih izračunamo iz glavnih mer.

Potrebne proporcionalne mere za konstrukcijo moških hlač so [5]:

• DH – dolžina hlač: 5/8 TV – 4,5 cm

• DK – dolžina koraka: ½ TV – 7 cm

• Gse – globina sedala: DH - DK

• Pšh – prednja širina hlač: 1/4 KoO + 1cm

• Zšh – zadnja širina hlač: 1/4 KoO + 3 cm

• Zšs – zadnja širina sedala: 1/10 KoO + 3cm

• Pšs – prednja širina sedala: 1/20 KoO + 1 cm

• Obseg hlač na dolžini: 42 cm


-18-

2.3 Tehnološki proces izdelave oblačil

2.3.1 Krojna slika

Krojna slika je kombinacija po krojno tehničnih zahtevah racionalno razporejenih krojnih

delov ene ali več oblačilnih velikosti določenega modela na predhodno določeni širini papirja,

tekstilne površine ali na ekranu, ki se konča pod pravim kotom in služi za razrez materiala. Pri

tem je potrebno posamezne krojne dele glede na oznake (te določajo položaj posameznega

krojnega dela v krojni sliki) razvrstiti glede na potek osnovnih niti oziroma zančnih stolpcev

tekstilne površine tako, da se doseže maksimalna izkoriščenost površine. Glede na število

oblačilnih velikosti in strukturo krojnih delov v krojni sliki so te lahko:

• večvelikostne krojne slike, ki so lahko istovelikostne ali raznovelikostne

• enovelikostne krojne slike, slika 17.

Slika 17: Krojna slika


-19-

2.3.2 Krojenje

Krojenje je prva faza tehnološkega procesa izdelave oblačil. Oskrbuje šivalnico z delom in

vpliva na proizvodnjo in kvaliteto dela v šivalnici.

Delo je razdeljeno na več operacij, in sicer:

• Polaganje materiala v naložek,

• Polaganje krojnega narisa oziroma šablon na naložek,

• Grobo in natančno (fino) krojenje,

• Označevanje sestavnih oznak,

• Številčenje,

• Sortiranje in kompletiranje svežnjev.

Na čas krojenja vpliva: kakovost tkanine, vrsta tkanine (debela, tanka, karirasta), širina

tkanine, količina in model.

2.3.3 Šivanje

Faza spajanja – šivanja krojnih delov je postopek dela, kjer iz osnovnih in pomožnih

montažnih elementov sestavimo celoto. V procesu spajanja uporabljamo različne stroje in

naprave, odvisno od stopnje razvitosti tehnologije, zahtevnosti proizvoda in zahtevane

kvalitete. Šivalne stroje delimo na:

• navadne šivalne stroje

• specialne šivalne stroje

• avtomatske šivalne stroje

Ločilo med navedenimi stroji je, da z navadnim šivalnim strojem lahko izdelamo več

različnih operacij pri izdelavi oblačila, s specialnimi stroji in avtomati pa opravimo le neko

določeno operacijo dela. Razlika med specialnim in avtomatskim šivalnim strojem je v tem,

da imajo avtomati strojni tehnološki čas izveden avtomatsko, pri specialnem stroju pa se delo

delavca v vsakem momentu vklaplja v delo stroja [6].


-20-

Navadni šivalni stroj

Pojem navadnega šivalnega stroja ne smemo zamenjati s pojmom univerzalnega šivalnega

stroja. Z navadnim strojem lahko izdelamo mnogo več operacij šivanja, kot s specialnim, a

vse operacije so tako podobne ena drugi, da ne moremo govoriti o univerzalnosti. Pojav

raznih specialnih šivalnih strojev je odvzel univerzalnost navadnemu stroj, zato je naziv

navaden šivalni stroj danes edino pravilen. Torej, navadni šivalni stroj je stroj, ki šiva z eno

iglo, ravnim prešivnim ali dvonitnim verižnim šivom, ima ravno osnovno ploščo, in nima

nobenih dodatnih pripomočkov, ki bi na stroju opravljali neko točno odrejeno funkcijo.

Specialni šivalni stroj

Z razliko od navadnega šivalnega stroja je specialni šivalni stroj, stroj, ki je namenjen

izvajanju neke določene operacije dela. Specialni šivalni stroj je v bistvu izpopolnjen navaden

šivalni stroj, prilagojen delu določene operacije v proizvodnem ciklusu.

Specialni šivalni stroj z eno ali več iglami, ki šiva s prešivnim, verižnim, pokrivnim,

ometičnim ali slepim šivom in ima priključene dodatne pripomočke za učinkovitejše

opravljanje določenih operacij dela z ravno ali drugo izvedbeno obliko osnovne plošče.

Avtomatski šivalni stroji

Zahteva po boljši kvaliteti, manjših stroških izdelave, skrajšanje časa za priučevanje in višja

produktivnost narekujejo uvajanje šivalnih avtomatov. Šivalni avtomati so stroji, ko po

vključevanju v pogon izdelajo določeno operacijo. Zaustavljajo se z iglo v zgornjem položaju,

avtomatično odrežejo sukanec in sprostijo tkanino ali pletenino. Nekateri avtomati delajo z

verižnim, nekateri pa z zrnčastim vbodom. Na splošno delimo šivalne avtomate v dve skupini:

• kratkošivni avtomati

• dolgošivni avtomati [6].


-21-

2.4 Materiali za smučarske drese

Sestavljene tekstilije so ploske tekstilije, sestavljene iz najmanj dveh slojev, od katerih je vsaj

ena tekstilna. Tekstilni sloj je lahko iz vlaken, prej, lahko je to tkanina, pletivo, netkana

tekstilija ali DOS tekstilija. V proizvodnem postopku se v eni sami fazi združijo posamezne

tekstilne plasti ali pa tekstilne plasti z netekstilnimi (filmi, pene) in tako tvorijo specifično

konstrukcijo tekstilij. Med sestavljene tekstilije prištevamo [7]:

• Zančne in lasaste tekstilije, izdelane s šivalno pletilno tehniko (malipol, voltex),

• Prešite vatirane tekstilije,

• Taftane tekstilije,

• Kosmičene tekstilije,

• Tekstilije s premazi,

• Laminate (slika 18),

• Tekstilije tipa pena + vlakna,

• Multiaksialne DOS tekstilije.

Slika 18: Shematičen prikaz laminata [7]


-22-

LAMINATI

Laminati so sestavljeni iz dveh ali več slojev (vsaj en sloj je ploska tekstilija ), ki so med

seboj povezane z adhezivnim sredstvom ali na podlagi adhezivnih lastnosti sloja vključene v

laminat. Proces proizvodnje laminatov je zelo enostaven in poceni. Znana sta dva postopka

laminiranja tekstilij:

• Pri adhezivni laminaciji adhezivno sredstvo nanesemo na hrbtno stran ploske

tekstilije (PT), ki predstavlja lično stran laminata, nato se doda še drug material

(tekstilni ali netekstilni). Tekstilijo nato vodimo skozi segrete valje, ki posamezne

plasti povežejo in utrdijo. Na takšen način nastajajo laminati tipa PT-PT ali PT- film.

Znana laminata sta Sympatex (hidrofilna PES membrana) in Goretex (mikroporozna

PES membrana, ki ju glede na končno uporabo združujemo na različne načine.

Spodnja slika 19 prikazuje štiri različne načine povezovanja Sympatex membrane v

laminat, namenjen za oblačila.

• Postopek flamiranja poteka s pomočjo segrevanja tankih penastih sintetičnih folij do

zmehčišča, da jih lahko prilepimo na drugo plast ali da z njimi zlepimo dve plasti. Na

takšen način nastajajo laminati tipa PT- pena, PT- pena- PT ali sendvič tekstilije.

Slika 19: Združevanje Sympatex membrane v laminat [7]

Vrhnji sloj

Sypatex membrana

Podloga

Vrhnji sloj

Sypatex membrana

Netkana tekstilija

Podloga

Vrhnji sloj

Sypatex membrana

Podloga

Vrhnji sloj

Sypatex membrana

Podloga

Direktno na stran vrhnjega sloja

Na zgornjo stran vmesnega sloja

Na zgornjo stran podloge

Med zgornjim in spodnjim slojem


-23-

Za laminate je ne glede na način izdelave značilno, da niso obojestranski, lice in hrbet

laminata sta jasno določena. Pri adhezivno laminiranih tekstilijah med obema slojema

tekstilije ne opazimo adhezivnega sredstva. Adhezivno sredstvo, ki se uporablja, je običajno

tako, da ne povečuje debeline sestavljene tekstilije.

Laminati so prijetni v stiku z kožo, kadar se kot podloga uporabljajo mehke ploske tekstilije,

kot so npr. acetatne ali najlonske pletenine. Njihova življenjska doba je kratka. Laminati,

izdelani po postopku flamiranja, imajo dobro izolacijsko sposobnost. Uporabljajo se za

oblačila za šport in prosti čas, vojaška oblačila, delovna zaščitna oblačila, rokavice, obutev ter

na tehničnem področju za medicinske tekstilije (zaščitne maske), slika 20.

Slika 20: Lična in hrbtna stran laminata tipa ploske tekstilije – ploske tekstilije ter

laminat tipa ploske tekstilije – pena – ploske tekstilije [7]


-24-

PENE

Pene so ploski materiali s številnimi zračnimi celicami oziroma značilno celično strukturo, ki

jim daje prožnost in elastičnost.

Za izdelavo pene se najpogosteje uporabljata guma in poliuretan. V polimerno maso

vključimo potisni plin (vodna para, CO2), da dobimo prožno penasto maso.

Peno prepoznamo kot nepretrgano porozno ploskev s celičnim videzom in s spremenljivo

debelino ter stisljivostjo. Obstajajo pene s površinsko odprto celično strukturo (celice,

napolnjene z zrakom, so vidne na površini pene), slika 21 in pene s površinsko zaprto celično

strukturo (zračne celice niso vidne na površini pene, ampak samo v notranjosti). Pene s

površinsko odprto celično strukturo so bolj stisljive kot pene s površinsko zaprto celično

strukturo. Te pri stiskanju ne morejo iztisniti zraka iz zračnih celic.

Pena je odporna na udarce in stiskanje. Po prenehanju delovanja sile nanjo, ima sposobnost

popolne povrnitve v prvotno stanje. Izolacijske lastnosti so odvisne od debeline in stisljivosti

pene. Sposobnost zaščite pred udarci je odvisna od vrste in debeline pene. Zaradi nizke

ploskovne mase je primerna kot polnilo.

Uporablja se za potapljaška oblačila, atletsko opremo, kot polnilo pri izdelavi jaken, plaščev

ter v interierju kot polnilo pri izdelavi prešitih odej, jogijev [7].

Slika 21: Pena [7]


-25-

3 PRAKTIČNI DEL

Diplomska naloga zajema izdelavo dresa smučarja skakalca vse od konstrukcijske priprave

krojnih delov pa do izdelave prototipa dresa. Pri tem smo za konstruiranje dresa uporabili

telesne mere slovenskega smučarja skakalca. Konstruiranje dresa smo izvedli na dva načina in

sicer po konstrukcijskem sistemu Müller & Sohn ter na podlagi dekonstrukcije vzorčnega

modela dresa. Izdelava nordijskega dresa je potekala po strogih pravilih, ki jih vsako leto

predpisuje Mednarodna smučarska zveza FIS.

3.1 Uporabljeni materiali ter naprave

Dres smučarja skakalca je izdelan iz posebnega materiala, imenovanega laminat, ki je

sestavljen iz petih slojev (vrhnje pletivo, pena, membrana, pena, spodnje pletivo), ki so med

seboj povezane z adhezivnim sredstvom. Pri zgornji ploski tekstiliji gre za snutkovno pletivo,

slika 22. Površinska masa laminata znaša 542,22 g/m2. Postopek sestavljanja krojnih delov se

je izvajal na navadnih šivalnih strojih z oznakama Brother MA4-B551-082-4 in Dűrkopp

Adler AG 271-140442. Za obšivanje notranjih šivov smo uporabili specialni šivalni stroj z

oznako Brother MA4– B551–082-4.

Slika 22: Lična in hrbtna stran tkanine


-26-

3.2 Tabela telesnih mer

Za konstruiranje dresa smučarja skakalca smo uporabili telesne mere, ki smo jih

pridobili s pomočjo skeniranja aktualnega smučarja skakalca Fakulteti za tekstilno

tehnologijo Univerze v Zagrebu na Hrvaškem. V tabeli 1 so prikazane glavne telesne

mere, ki so nam bile v pomoč pri konstruiranju dresa, medtem ko smo potrebne

proporcionalne telesne mere za konstruiranje dresa preračunali.

Tabela 1: Tabela telesnih mer

TELESNA MERA MERA SMUČARJA

SKAKALCA

PRIKAZ

MERJENJA

Telesna višina

172,9 cm

Obseg prsi

89,1 cm

Obseg pasu

64,7 cm

Maksimalni obseg

bokov

93,1 cm


-27-

3.3 Tehnološki proces izdelave dresa

3.3.1 Konstrukcijski opis dresa

Že v okviru konstrukcijske priprave je potrebno izdelati konstrukcijsko skico modela z

opisom glavnih značilnosti modela, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi. Lahko je

predstavljen povsem slikovno ali kot kombinacija slikovnih informacij z besedilom.

Konstrukcijska skica in opis modela morata biti čim natančnejša, da se lahko izvede ustrezno

konstruiranje. To je še posebej pomembno za konstruiranje dresa smučarja skakalca, ki mora

biti v skladu z zahtevami FIS [3]. Konstrukcijsko skico dresa smučarja skakalca prikazuje

slika 23.

Dres smučarja skakalca je v pasu deljen. Zapenja se v sredini spredaj z zadrgo, ki sega od

vratnega izreza do 10 cm pod šiv v pasu. Zadrga je okrasno pošita 0,5 cm. Vratni izrez je

obrobljen z elastičnim trakom končne širine 1 cm. Razlika v višini vratnega izreza med

zadnjim in sprednjim delom znaša 5 cm. Dres ima raglan rokav. Linija ramenskega šiva sega

5 cm na sprednji del. Dolžina rokavov je prav tako zaključena z elastičnim trakom končne

širine 1 cm. Na dolžini rokavov je na notranjem šivu vstavljena zadrga dolžine 14 cm. Zadnji

zgornji del sega do pasne linije tako kot sprednji, vendar je ta sestavljen iz treh delov (dva

stranska dela, ki sta na dolžini široka 10 cm in sredinski del). Dolžina dresa je na sprednjem in

zadnjem delu oblikovana z odprtino na dolžini hlačnic, ki je namenjena za skakalne čevlje.

Odprtina je obrobljena z elastičnim trakom končne širine 1 cm. Na dolžini hlačnic je v

stranski šiv prišita elastika širine 3,5 cm.

Pri konstruiranju dresa smučarja skakalca je potrebno upoštevati konstrukcijski dodatek na

vseh obsegih, ki lahko maksimalno znaša 6 cm, medtem ko mora biti dolžina rokava in

dolžina hlačnic enaka telesni meri skakalca brez konstrukcijskega dodatka.

V kolikor dres ustreza standardom s konstrukcijskega vidika zahtev izdelave, dobi na zadnji

levi strani hlačnice pritrjeno plombo, katera potrjuje, da je dres brezhibno izdelan po strogih

pravilih FIS ter s tem dovoljuje skakalcu udeležbo na skakalnici.


-28-

Slika 23: Konstrukcijska skica dresa smučarja skakalca

LEGENDA:

1- levi in desni sprednji krojni del Sx- pritrdilni trak

2- sprednji krojni del hlačnice X- višina sprednjega vratnega izreza

3- levi in desni sprednji del rokava A- spodnji rob rokava (krojen ravno)

4- levi in desni zadnji stranski krojni del S- najnižja točka koraka

5- levi in desni zadnji del rokava

6- zadnji krojni del hlačnice

7- zadnji sredinski del


-29-

3.3.2 Kosovnica materiala

Za vsak nov oblačilni izdelek se izdela kosovnica materiala. V kosovnico materiala vpišemo

vse materiale, ki so potrebni za realizacijo določenega modela, vključno z materiali, ki so

potrebni za dodelavo modela. Kosovnico materialov za izdelavo dresa smučarja skakalca

prikazuje tabela 2.

Univerza v M

ariboru - Fakulteta za strojništvo

Dip

lom

sko d

elo

-30-

Tabela 2:K

osovnica materialov za izdelavo dresa sm

učarja skakalca

Pogoji vzdrževanja

Proizvajalec

Čeh Stanko

(Vremenski

britof)

Meplast

Kozina

Meplast

Kozina

Vrvica Celje

Vrvica Celje

Meplast

Kozina

Meplast

Kozina

Potrebna količina materiala

1,90 m

41,524 m

270,066 m

2,00 m

0,25 m

1x

2 x

Vzorec materiala

Dimenzija

150 cm

13,3 tex x2

10 tex x2

2,5 cm

3.5 cm

45 cm

14 cm

Surovinska sestava

100 % Poliester

100 % Poliester

100 % Poliester

60 % Poliester 40 %Elastan

40 % Poliester 60 %Elastna

100 % Poliamid

100 % Poliamid

Naziv materiala

Laminat

Sukanec za šivanje

Sukanec za obšivanje

Obrobni trak

Elastika

Zadrga spredaj

Zadrga (rokav)

Zap. št.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.


-31-

3.3.3 Tehnološki opis modela

Da bi lahko izdelali plan tehnoloških operacij šivanja oblačilnega izdelka, je potrebno poleg

skice modela narediti tehnološki opis modela s prikazanimi skicami in zahtevami šivov, sliki

24 in 25.

Slika 24: Tehnološki opis sprednjega in stranskega dela

Slika 25: Tehnološki opis zadnjega in stranskega dela

(3.01.01/301)

(1.01.05/504 301)

(3.01.01/301)

(2.05.02/301)

(1.01.05/504 301)

(3.01.01/301)

(1.01.05/504 301)

(1.01.05/504 301)

(1.01.05/504 301)

(3.01.01/301)


-32-

Za šivanja dresa smo uporabili sukanec finosti 13,3tex x 2 in šivalno iglo z oznako

SCHMETZ, NM:110, SIZE:14 134(R) 135x5 SY1995 DPx5. Pravila FIS podajajo, da mora

biti širina vseh šivov 1 cm, zato smo v spodaj prikazani tabeli 3, podali nekaj primerov

položajev šiva pri katerih mora biti upoštevan predpisani dodatek za šiv 1 cm, kolikšna je

njihova širina ter toleranca odstopanja šiva. V stranskih šivih smo obšili oba sloja šivanca

skupaj, medtem ko so ostali sloji šivanca obšiti ločeno in šivi razprti.

KAKOVOSTNE ZAHTEVE ŠIVANJA

Tabela 3: Kakovostne zahteve šivanja

POLOŽAJ ŠIVA DODATEK ZA ŠIV

(mm)

ŠIRINA ŠIVA

(mm)

TOLERANCA

(mm)

Stranski šiv 10 10 +/-1

Šiv na rokavu 10 10 +/-1

Sedalni šiv 10 10 +/-1

Šiv v vratnem

izrezu

10 10 +/-1


-33-

3.3.4 Tehnološki parametri krojenja in šivanja

Pri krojenju in šivanju smo predpisali naslednje tehnološke parametre, ki jih prikazujeta tabeli

4 in 5.

TEHNOLOŠKI PARAMETRI KROJENJA

Tabela 4: Tehnološki parametri krojenja

VRSTA

MATERIALA

OZNAKA

VZORCA

SMER KROJNIH

DELOV V KS

ZAHTEVE

POLAGANJA

Osnovni material uni d – d

TEHNOLOŠKI PARAMETRI ŠIVANJA

Tabela 5: Tehnološki parametri šivanja

NAMEN

UPORABE

TIP VBODA DOLŽINA VBODA

(mm)

ŠIRINA VBODA

(mm)

Šivanje 301 2,5 /

Obšivanje 504 3 3

Okrasno pošivanje 301 2,5 /

PRIPOMOČKI: ozka šivalna tačka

3.3.5 Plan tehnoloških operacij

Plan tehnoloških operacij izdelamo pred procesom šivanja. Zaradi zaporedno opisanih

tehnoloških operacij, skic tehnoloških operacij, prikaz položaja slojev šivanca, vrsta šiva in

tipa vboda, standardne porabe sukanca na 1 cm [1/mm], dolžine šiva [lš/m], porabo sukanca

za šiv [Lš/m], delovnega sredstva ter ostalih pripomočkov lahko izdelava oblačil poteka

nemoteno, tabela 6.


-34-

Tabela 6: Plan tehnoloških operacij


-35-


-36-


-37-


-38-


-39-


-40-


-41-

3.3.6 Plan montaže

Plan montaže ima namen, da se izdela približna prostorska porazdelitev tehnoloških operacij

šivanja po montažnih in predmontažnih linijah, pri tem pa je omogočeno racionalno gibanje

izdelka v proizvodnem procesu brez povratnega toka izdelka. Na takšen način ima plan

tehnološkega procesa prikazano eno glavno in več pomožnih montažnih in predmontažnih

linij.

Plan montaže tehnoloških operacij za šivanje prototipa dresa smučarja skakalca prikazuje

tabela 7.


-42-

Tabela 7: Plan montaže

Zd. st. del 2x

Zd. zg. sr. del

Zd. hlačnica

Sp. zg. del

Sp. del hlač

Zadrga 44 cm

Sp. rokav

Zd. rokav

Zadrga 14 cm

Elastika za paspuliranje

rokava

Elastika za

ovratnik

Elastika za paspuliranje

hlač

Elastika 3,5 cm za dolžino

LEGENDA:

- ročno delo

- šivanje

1

1 2

3

4

5

7 8

9

10 6

11

12

13 14

15

21

22

16

19

18

17

20

23

24

25

27

26

28

29

30

33

32

31


-43-

4 REZULTATI Z DISKUSIJO

4.1 Temeljna konstrukcija in modeliranje dresa

Razvoj kroja dresa smučarja skakalca smo izvedli na podlagi konstruiranja temeljnega kroja

moške srajce in moških hlač po sistemu MŰLLER & SOHN.

KONSTRUKCIJA OSNOVNEGA KROJA MOŠKE SRAJCE (Merilo 1:4)

Konstruiranje temeljnega kroja moške srajce smo izvedli na podlagi glavnih in

proporcionalnih telesnih mer, ki jih podajata tabeli 8 in 9. Pri tem smo proporcionalne telesne

mere, potrebne za konstruiranje moške srajce, preračunali na podlagi glavnih telesnih mer.

Tabela 8: Glavne telesne mere smučarja skakalca

Mera Oznaka Vrednost mere (cm)

½ ¼ 1/8

Telesna višina TV 172,9 43,23

Prsni obseg PrO 89,1 44,55 22,28 11,14

Pasni obseg PaO 64,7 32,35 16,12 8,09

Obseg bokov KoO 93,1 46,55 23,28 11,64

Tabela 9: Proporcionalne telesne mere smučarja skakalca

Mera Oznaka Vrednost mere (cm)

Konstrukcijski dodatek (cm)

Konstrukcijska mera (cm)

Globina rokavnega izreza

GRI 20,91 3,00 23,91

Hrbtna dolžina HD 45,23 45,23

Vratni izrez VI 6,63 6,63

Prednja višina PV 22,91 22,91

Hrbtna širina HŠ 16,82 2,00 18,82

Širina rokavnega izreza

ŠRI 10,91 4,50 15,41

Prednja prsna širina

PrŠ 16,82 1,00 17,82


-44-

Konstruiranje moške srajce smo začeli v sredini zadaj (vertikalna linija), kjer točka (a)

predstavlja 7. vratno vretence in istočasno začetno točko konstruiranja, slika 26. Iz točke (a)

smo navzdol odmerili globino rokavnega izreza (GRI) in nato še hrbtno dolžino (HD), ki

predstavlja dolžino dresa do pasu. Iz dobljenih točk smo zarisali pravokotnice v levo (linija

ramena, prsna linija, pasna linija). Nato smo pričeli z nanašanjem proporcionalni telesnih mer

na prsno linijo in sicer smo odmerili hrbtno širino (HŠ), nato širino rokavnega izreza (ŠRI) in

nazadnje prednji prsno širino (PrŠ) ter tako prišli do sprednje sredine srajce. Širino

konstrukcijske mreže smo razdelili na polovico in dobili linijo stranskega šiva. Prav tako smo

na začetku in koncu širine rokavnega izreza zarisali pomožni vertikalni linji, ki predstavljata

področje rokavnega izreza.

Dalje smo na liniji ramena v levo odmerili vratni izrez (VI) in iz te točke navzgor zarisali

kratko pravokotnico dolžine 2 cm. Iz te točke smo oblikovali vratni izrez proti sredini zadaj.

Na vertikalni liniji v področju zadnjega rokavnega izreza smo iz linije ramena odmerili

navzdol 2 cm. Skozi to točko smo iz točke vratnega izreza na ramenu zarisali ramo in jo

podaljšali za 1,5 cm. Dobljeno višino rokavnega izreza smo razdelili na četrtine, ter na zadnji

četrtini odmerili v levo 1,5 cm. Preko te točke smo od ramena do stranskega šiva oblikovali

zadnji rokavni izrez. Zarisali smo linijo naplečnika na zadnjem delu, ki sega 5 cm pod vratnim

izrezom, slika 26.

Sledilo je konstruiranje sprednjega dela srajce, slika 26. Po sredini spredaj smo od pasne

navzgor odmerili prednjo višino (PV). Po isti liniji smo navzdol odmerili vratni izrez (VI) + 2

cm in v desno VI ter preko teh točk oblikovali sprednji vratni izrez. Po liniji višine rokavnega

izreza na sprednjem delu smo odmerili navzdol 4 cm. Dobili smo točko, preko katere smo iz

vratnega izreza nanesli dolžino rame, izmerjeno na zadnjem delu. Eno četrtino višine

rokavnega izreza zadaj smo prenesli na sprednji del in preko te točke iz ramena do stranske

linije oblikovali rokavni izrez na sprednjem delu. Stransko linijo srajce smo zožili za 1 cm ,

slika 26.


-45-

Slika 26: Temeljni kroj sprednjega in zadnjega dela moške srajce (M 1:4)

Za konstruiranje rokava smo iz temeljne konstrukcije sprednjega in zadnjega dela moške

srajce izmerili obseg rokavne okrogline na sprednjem in zadnjem delu srajce (brez všitka) ter

višino rokavne okrogline sprednjega in zadnjega dela. Nato smo iz dobljenih mer preračunali

potrebne mere za konstruiranje rokava, ki jih prikazuje tabela 10.

GR

I

1cm

PV

PrŠ ŠRI

VI

VI

HD

VI+

2

4cm

HŠ

Linija ramena Prsna linija Pasna linija

2 cm

2 cm

višina rokavnega izreza (VRO)

1/4 VRO 1,5 cm

sred

ina

zada

j

sred

ina

spre

daj

stra

nska

lin

ija

(a)


-46-

Tabela 10: Preračunane mere za konstrukcijo rokava

Mera Oznaka Konstrukcijska mera (cm) Obseg rokavne okrogline ORO 48,30 Dolžina rokava DR 62,84 Višina rokavne okrogline VRO 12,10 Obseg rokavnega izreza ORI 24,15 Širina rokava na dolžini Šrd 23,00

Temeljno konstrukcijo rokava izvedemo tako, da iz začetne točke (1) po navpičnici navzdol

odmerimo višino rokavne okrogline (VRO) ter dolžino rokava (DR). Iz teh dveh točk smo

zarisali pomožne pravokotnice. Iz začetne točke odmerimo do pomožne linije VRO obseg

rokavnega izreza (ORI) na obe strani. S tem dobimo širino rokava. Dobljene krajne točke smo

povezali z dolžino na rokavu, kateri smo predhodno določili širino rokava. Nazadnje

oblikujemo rokavno okroglino, stranske linije in dolžino rokava kot prikazuje slika 27.

(1)

Slika 27: Temeljni kroj rokava (M 1:4)

Šrd

0,5 0,5 cm

ORI

VR

O

DR

1/2

1/2 0,5cm

1 cm

1/3

1/3

1/3

1,5cm


-47-

KONSTRUKCIJA OSNOVNEGA KROJA MOŠKIH HLAČ (MERILO 1:4)

Konstruiranje temeljnega kroja moških hlač smo izvedli na podlagi mer, ki jih podajata tabeli

11 in 12.

Tabela 11: Glavne telesne mere za konstrukcijo hlač

Mera Oznaka Vrednosti

mere (cm) ½ ¼ 1/8

Telesna višina

TV 172,9 86,45 43,23

Pasni obseg PaO 64,7 32,35 16,12 8,09

Kolčni obseg KoO 93,1 46,55 23,28 11,64

Tabela 12: Proporcionalne telesne mere za konstrukcijo hlač

Mera Oznaka Vrednosti mer (cm) Konstrukcijska

mera (cm)

Dolžina hlač DH 103,56 103,56

Dolžina koraka DK 79,45 72,45

Globina sedala Gse 24,11 24,11

Prednja širina hlač Pšh 24,28 24,28

Zadnja širina hlač Zšh 26,28 26,28

Zadnja širina sedala Zšs 12,31 12,31

Prednja širina sedala Pšs 5,66 5,66

Obseg hlač na dolžini Ohd 42,00 42,00


-48-

Konstruiranje hlač pričnemo s sprednjim delom.

Najprej zarišemo navpičnico, ki predstavlja stranski šiv hlač. Iz točke (1), ki predstavlja linijo

pasu, po navpičnici navzdol odmerimo dolžino hlač (DH). Od dolžine modela odmerimo

navzgor dolžino koraka (DK). Dobljeno dolžino koraka razpolovimo, prištejemo 6 cm in

dobimo višino kolena, ki ga odmerimo od linije dolžine modela. Manjka nam le še bočna

linija, ki je od sedala navzgor odmerjena 7,5 cm. Iz vseh opisanih točk povlečemo

pravokotnice v desno. Na bočni liniji najprej odmerimo prednjo širino hlač (Pšh) nato pa še

prednjo širino sedala (Pšs). Celotno razdaljo razpolovimo in dobimo sredino hlačnice. Na

liniji kolena določimo širino hlač v kolenu. Širino hlač na dolžini (linija dolžine modela)

nanesemo simetrično na obe strani preko smerne linije. Preko omenjenih širin izrišemo

stransko linijo in linijo koraka hlač. Na sprednjem delu je potrebno izrisati še sedalni šiv,

linijo pasu ter linijo bokov, slika 28.


-49-

Slika 28: Temeljni kroj sprednjega dela hlač (M 1:4)

DH

DK

Pšh Pšs

Ohd – 0,5 cm

¼ PaO Linija pasu

Linija bokov

Linija sedala

Linija kolena

Linija dolžine modela

7,5 cm 1/2 1/2

(1)


-50-

Tako je sprednji del moških hlač končan. Zadnji del je od sprednjega nekoliko lažji, saj se

konstrukcija izvaja na kopiran ali ponovno izrisan sprednji del.

Širino hlačnice na dolžini (linija dolžine modela) in v kolenu (linija kolena) razširimo na

vsaki strani za 1 cm, ter jih povežemo med seboj. Stranski del linije bokov je po sistemu

Műller & Sohn 1 cm zamaknjen v levo. Od dobljene točke po liniji bokov nanesemo vrednost

zadnje širine hlač (Zšh) ter zadnje širine sedala (Zšs). Od te točke preko določene širine hlač v

kolenu izrišemo oblikovano koračno linijo do dolžine modela. Oblikujemo sedalni šiv, ki je

pravokoten na diagonalo (d), med linijo bokov in linijo sedala. Višina sedala sega 3,5 cm

preko linije pasu. Izrišemo pasno ter stransko linijo. Konstrukcija zadnjega dela hlač je

končana, slika 29.


-51-

Slika 29: Temeljni kroj zadnjega dela hlač (M 1:4)

Zšh Zšs

1 cm

1 cm 1 cm

1 cm 1 cm

¼ PaO

Linija kolena

Linija sedala

Linija bokov

Linija pasu


3,5 cm

(d)


-52-

Za izdelavo dresa smo krojne dele srajce in hlač v pasnem delu spojili in preverili ali telesne

mere smučarja skakalca ustrezajo zahtevam FIS in jih tudi primerjali z obstoječim dresom.

Ugotovili smo, da konstruiranje dresa na podlagi temeljnega kroja moške srajce in hlač po

sistemu Műller & Sohn, ne ustreza konstrukciji obstoječega modela dresa potrjenega s strani

smučarske zveze. Dres mora namreč biti oblikovan po telesu, največje odstopanje v obsegih

dresa (prsni, pasni, obseg bokov ter obseg zapestja, kolena in gležnja) je lahko le 6 cm od

omenjenih telesnih obsegov. Ugotovili smo, da je prišlo do odstopanje v predhodno

omenjenih obsegih. Pri konstruiranju smo namreč upoštevali priporočene konstrukcijske

dodatke za moško srajco in izraze za preračun proporcionalnih mer, kot so npr.: sprednja in

zadnja širina hlačnice itd. Izdelava smučarskega dresa se je v fazi razvoja kroja izkazala kot

zahteven proces, zato na tej temeljni osnovi nismo nadaljevali z modeliranjem dresa..

Konstruiranja temeljnega kroja smo se lotili na drugačen način in sicer na podlagi analize

vzorčnega modela, pri čemer smo upoštevali vsa pravila FIS.

RAZVOJ KROJA DRESA PO OBSTOJEČEM MODELU (MERILO 1:6)

Po neuspeli prvotni konstrukciji smo se lotili analize vzorčnega modela dresa. Po pravilih FIS

lahko dres od telesnih mer (prsni, pasni obseg, obseg bokov, obseg kolena, gležnja in

zapestja) odstopa maksimalno za 6 cm.

Osnovno mrežo za konstrukcijo temeljnega kroja dresa za smučarja skakalca smo izdelali s

pomočjo skeniranih meritev telesnih mer. Telesne mere dobljene s skeniranjem smo vnašali v

izdelano konstrukcijsko mrežo. Na podlagi analize vzorčnega modela smo konstrukcijsko

mrežo izdelali v enem delu (spojen zgornji in spodnji del). Določili smo linijo ramena, prsi

pasu, bokov, kolena in linijo dolžine modela.

Na podlagi analize vzorčnega modela smo ugotovili, da sta sprednji in zadnji del

kombinezona enako široka, zato smo sprednji in zadnji del konstruirali z upoštevanjem

maksimalnega presežka, ki ga predpisuje pravilo FIS, in sicer 6 cm na vseh telesnih obsegih.

Širina konstrukcijske mreže je predstavljala ¼ prsnega obsega z upoštevanim konstrukcijskim

dodatkom. Mere za pasno širino, širino bokov, višino sedala, širino v kolenu in na dolžini

smo prav tako določili na vzorčnem modelu dresa. Konstrukcijo zadnjega dela dresa smo

začeli z nanašanjem telesnih mer po vertikali v sredini zadaj. Iz ramenske linije navzdol smo

odmerili globino rokavnega izreza (GRI), hrbtno dolžino (HD), globino bokov (KG), višino


-53-

kolena in dolžino modela (DM) (sliki 30 in 31). Na ramensko linijo smo nanesli mero

vratnega izreza (VI) in jo dvignili za 2 cm. Iz dobljene točke smo oblikovali vratni izrez proti

sredini zadnjega dela. Od točke vratnega izreza na ramenu smo izrisali dolžino rame, ki smo

jo spustili za 1 cm pod ramensko linijo. Dalje smo oblikovali rokavni izrez do prsne linije.

Obseg pasu z upoštevanim konstrukcijskim dodatkom, smo nanašali na linijo pasu in

oblikovali stranski zgornji del dresa. Linijo sedala smo zarisali 6 cm pod linijo bokov in na

njej odmerili zadnjo širino hlač (Zšh), katere mera je segala desno izven konstrukcijske

mreže. Iz te točke smo izrisali sedalno linijo, ki je segala 6 cm nad pasno linijo. Z diagonalno

povezavo na že določeno širino pasu smo dobili pasno linijo zadnjega dela. S pomočjo mere

širine hlač v kolenu ter na dolžini, ki smo jo razbrali iz obstoječega modela, smo lahko izrisali

linijo koraka. Ker je zadnja širina hlač (Zšh) nekoliko večja od prednje širine hlač (Pšh),

sedalnega šiva pa ne smemo preveč deformirati, saj mora ustrezati priloženemu modelu, smo

linijo stranskega šiva zamaknili nekoliko izven konstrukcijske mreže ter izrisali stransko linijo

hlačnice od pasu do dolžine modela, katero smo skrajšali za 2 cm, slika 30.


-54-

Slika 30: Temeljni kroj zadnjega dela kombinezona (M 1:6)

GR

I

HD

KG

DM

1/4 PrO + 1,5cm

VI

Zšh

Ohd

2 cm

Viš

ina

kole

na

Širina kolena

1cm

6 cm

Linija ramena Prsna linija Pasna linija Linija bokov Linija sedala Linija kolena


1 cm


-55-

Konstrukcijo sprednjega dela smo izvedli po istem vrstnem redu kot za zadnji del, vendar se

leta razlikuje po obliki vratnega izreza, višini sedala, širini hlač na sedalni liniji ter odprtini

za čevlje. Razlika v višini vratnega izreza med zadnjim ter sprednjim delom je po pravilih FIS

določena in znaša 5 cm. Sedalna linija spredaj ima strogo vertikalno linijo. Na liniji sedala

smo iz leve strani proti desni nanesli mero prednje širine hlač (Pšh), ki sega izven

konstrukcijske mreže. Dobili smo točko, iz katere smo izrisali linijo koraka, ki teče preko

kolena do dolžine dresa, kot tudi obliko sedala do pasu. Dalje smo nanesli širino hlačnice v

kolenu ter na dolžini, ki ustreza meram vzorčnega modela. Nato smo iz pasne točke preko

linije bokov in kolena do dolžine dresa oblikovali stransko linijo hlačnice. Dolžino dresa smo

skrajšali za 2 cm, slika 31.


-56-

Slika 31: Temeljni kroj sprednjega dela kombinezona (M 1:6 )

5cm

VI

Pšh

Širina kolena

Ohd

2 cm

Linija ramena

Prsna linija

Pasna linija

Linija bokov

Linija sedala

Linija kolena


1/4 PrO + 1,5cm


-57-

Sprva smo konstruirali raglan rokav na temeljno osnovo sprednjega in zadnjega dela dresa,

tako, da smo ga priključili k rokavnemu izrezu. Mere za dolžino in širino raglan rokava, kot

tudi naklon rokava smo zarisali na podlagi analize vzorčnega modela, sliki 32 in 33.

MODELIRANJE

Po zaključenem konstruiranju temeljnega kroja dresa smo izvedli modeliranje kroja, da bi se

približali zahtevam FIS za oblikovanje krojnih delov dresa. V temeljni kroj smo vrisali vse

rezne linije oziroma linije šivov (na zadnjem delu hrbta, ki poteka od pasu do linije rokavnega

izreza raglan rokava, raglan linijo na zadnjem in sprednjem delu). Glede na pravila FIS smo

pri modeliranju upoštevali tudi razširitev obeh krojnih delov v šivu na hrbtnem delu ter šivu

rokava spredaj in zadaj za 1,5 cm na vsako stran. Linijo ramena smo zamaknili za 5 cm na

sprednji del, kot je na vzorčnem modelu, saj predvidevamo, da ima ta linija svoj pomen pri

samem skoku oziroma poletu. Na dolžini hlač je bilo potrebno oblikovati še odprtino za

čevlje, ki je na sprednjem delu večja kot na zadnjem, sliki 32 in 33. Na koncu smo krojnim

delom dodali še dodatke za šive, katerih širina je 1 cm glede na zahteve FIS, sliki 34 in 35.


-58-

Slika 32: Modeliranje zadnjega dela kombinezona (M 1:6)

DR

Šrd

1.5 cm

1.5 cm

1.5 cm

1.5 cm

Šrd

2 cm

5 cm


-59-

Slika 33: Modeliranje sprednjega dela kombinezona (M 1:6)

1.5 cm

1.5 cm

Šrd

DR

3 cm

5 cm

12,5

cm


-60-

Slika 34: Sprednji krojni deli dresa

Spr

ednj

a hl

ačni

ca

Spr

ednj

a hl

ačni

ca

Spr

ednj

i rok

av

Spr

ednj

i rok

av

Sp. z

g. d

el

Sp. z

g. d

el

Univerza v M

ariboru - Fakulteta za strojništvo

Dip

lom

sko d

elo

-61-

slika 35: Z

adnji krojni deli dresa

Zd. zg. sredinski del

Zd. stranski del

Zd. stranski del

Zadnji rokav

Zadnji rokav

Zadnja hlačnica

Zadnja hlačnica


-62-

4.2 Izdelava krojne slike in krojenje dresa

Pogoj za izvedbo aktivnosti v krojilnici in kasneje v šivalnici je izdelati krojno sliko. Vrsta

krojne slike je odvisna od načina polaganja materiala in skupine izdelkov. Krojno sliko dresa

smučarja skakalca smo pritrdili na laminat s pomočjo segretega likalnika. V našem primeru

smo pritrjevali posamezne krojne dele, saj smo v materialu zasledili nekaj napak, katerim smo

se poskušali čimbolj izogniti, slika 36.

Slika 36: Prenos krojnih delov na laminat

S pomočjo krojaških škarij smo izrezali posamezne krojne dele, slika 37.

Slika 37: Krojni deli sprednjega in zadnjega dela kombinezona


-63-

4.3 Izdelava prototipa

S pomočjo izdelanega plana tehnoloških operacij šivanja smo izdelali prototip dresa.

Obšivanje smo izvedli na specialnem šivalnem stroju z oznako Brother MA4– B551–082-4,

slika 38, šivanje pa na navadnem šivalnem stroju z oznako Dűrkopp Adler AG 271-140442,

slike 39, 40 in 41.

Slika 38: Obšivanje zadnjega rokava

Slika 39: Šivanje zadnjega stranskega dela z zadnjim sredinskim delom kombinezona


-64-

Slika 40: Paspuliranje vratnega izreza z elastiko

Slika 41: Paspuliranje vratnega izreza z elastiko


-65-

S pomočjo ustrezne konstrukcije in modeliranja ter izdelanega plana tehnoloških operacij

šivanja smo izdelali prototip dresa smučarja skakalca, sliki 42 in 43, kar je bil tudi namen

diplomske naloge.

Slika 42: Sprednji del smučarskega dresa


-66-

Slika 43: Zadnji del smučarskega dresa


-67-

4.4 Primerjava obstoječega modela dresa s prototipom

Na podlagi primerjave obstoječega modela dresa z izdelanim prototipom smo ugotovili, da je

bilo konstruiranje in modeliranje krojnih delov dresa pravilno izvedeno. Mere dresa in

položaji linij šivov, ki smo jih upoštevali glede na obstoječ model, sliki 44 in 45, ustrezajo

predpisanim pravilom FIS. Vizualni izgled izdelanega dresa se zaradi razpoložljivega

laminata, ki smo ga uporabili za izdelavo prototipa, razlikuje od obstoječega modela, saj je

laminat za profesionalni dres sestavljen iz večih slojev v primerjavi z uporabljenim. Stranski

šivi izdelanega prototipa dresa se rahlo vihajo navznoter, kar je vidno na sliki 45.

Slika 44: Sprednji in zadnji del obstoječega modela dresa


-68-

Slika 45: Sprednji in zadnji del prototipa dresa

Ker se pri nas v večini uporablja konstrukcijski sistem Műller & Sohn, ki opredeljuje tudi

izraze za preračun proporcionalnih telesnih mer, smo se tudi mi najprej odločili izvesti

konstrukcijo po tem sistemu. V primerjavi omenjene konstrukcije z obstoječim modelom pa je

prišlo do velikega odstopanja, predvsem v ključnih obsegih dresa, ki se pred samo tekmo tudi

izmerijo. Le ti niso ustrezali pravilom FIS. Iz tega sklepamo, da bi se pri konstruiranju

temeljnega kroja specifičnega oblačila kot je dres, ki ga je bilo treba izdelati po telesnih

merah aktualnega smučarja skakalca z dopustnimi tolerancami v obsegih, morali prilagoditi

konstruiranju. Predvsem bi morali upoštevati ustrezne konstrukcijske dodatke in namesto

določenih preračunanih proporcionalnih mer uporabiti skenirane telesne mere. Zato smo le to

storili v naslednjem uspešnem koraku konstruiranj, a na podlagi analize vzorčnega modela

dresa. V našem primeru gre za zahteven konstrukcijski proces, kjer moramo upoštevati

telesne mere posameznika in hkrati s končnim izdelkom zagotoviti že omenjenim zahtevam

FIS. Pravilna konstrukcija temeljnega kroja je predpogoj za zahtevan končni izdelek.


-69-

Glede na zahteve, ki jih predpisujejo pravila FIS in na podlagi analize vzorčnega modela,

nismo narediti veliko sprememb na dresu. Spremembe, ki pa smo jih naredili so:

• premestitev zadrge v notranji šiv rokava in

• podaljšanje zadrga v sredini spredaj preko pasne linije.

Dovoljena sprememba bi bila še premaknjena linija šiva na stranskem hrbtnem delu. Glede na

vzorčni model, ki ga slovenski smučarski skakalec uporablja za tekmovanja, smo

predvidevali, da ta sprememba ne doprinese bistvenega izboljšanja funkcionalnosti

tekmovalnega dresa.


-70-

5 SKLEP

Vsako sezono vedno znova slišimo takšne in drugačne komentarje o naših smučarskih orlih.

Vedno več je govora tudi o tem, da so krivi dresi smučarjev skakalcev. Ti burijo duhove na

vsakem vogalu. Zgleda, da jim je že ena izmed tolažb ravno ta, da zaradi slabih dresov ne

dosegajo dobrih rezultatov.

Zaradi omenjenih polemik smo se tudi mi odločili, da se osredotočimo na omenjen problem in

našim junakom zacelimo nastale rane. Težava se bi naj pojavila v sami konstrukciji dresa. Že

na samem začetku smo ugotovili, da stvari le niso tako enostavne, saj je pri vsem tem

potrebno upoštevati predpisana pravila FIS.

Z konstrukcijo po prvem konstrukcijskem sistemu Műller & Sohn nismo bili zadovoljni, zato

smo le-to poskušali izdelati s pomočjo že obstoječega modela ter zašili prototip dresa.

Dobljeni rezultati so pokazali, da bi bilo potrebno najprej izdelati osnovo, ki bi jo lahko v

nadaljevanju modelirali in tehnološko dopolnjevali.


-71-

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

[1] Aleš Guček. Sledi smučanja po starem: Smučarske tehnike, Ljubljana, 2004.

[2] Svetozar Guček, Marko Rožman, Evgen Bergant, Oto Giacomelli, Vladimir Bras.

Planica 1934 – 1999, Ljubljana, 1999.

[3] FIS pravila [svetovni splet]. Dostopno na WWW:

http://www.fis-ski.com/data/document/ausre-edition-2008.pdf [9.3.2009].

[4] Bogomil Hrašovec, Francka Čuk. Antropometrija, konstrukcija oblačil: učbenik,

Maribor: Tehniška fakulteta, 1991.

[5] Darko Ujević, Dubravko Rogale, Marijan Hrastinski. Konstrukcija i modeliranje

odjeće: univerzitetski udžbenik, 1999.

[6] Peter Leš. Konfekcijski stroji: Maribor, 1980.

[7] Polona Dobnik Dubrovski. Konstrukcija tekstilij: univerzitetni učbenik, Maribor:

Tehniška fakulteta 2007


-72-

ŽIVLJENJEPIS OSEBNI PODATKI Ime in priimek: Tjaša Lukač Naslov: Ljubija 15, 3330 Mozirje Datum rojstva: 29.07.1985 Telefon: 03/839-49-50, 051/427-484 E- naslov: [email protected] IZOBRAZBA 2005: Končana srednja konfekcijsko modelarska šola Celje, poklicna matura DELOVNE IZKUŠNJE 1996-2009: Aktivno opravljanje dela v tekstilno družinskem podjetju Zaščita Lukač s.p. Mozirje (delo v

krojilnici, šivalnici ter v industrijski prodajalni),

Lastne kreacije proizvodov v družinskem podjetju pod blagovno znamko West blue, prodaja

in popravilo oblačil

2003-2005: Promocija tekstilne panoge na osnovnih šolah 2009: Sodelovanje z podjetjem Mediamix, Maribor (vodenje otroške tekstilne delavnice) ZNANJA Računalništvo: Word, Optitex PDS HOBIJI Plezanje, kolesarjenje, planinarjenje, smučanje


-73-

PRILOGA 1: Tabela telesnih mer


-74-

MERE

[SLOVENSKO]

MERE

[ANGLEŠKO]

MERE

SKAKALCA

PRIKAZ

MERJENJA

Telesna višina

body height

172,9 cm

Višina glave

head height

24,9 cm

Višina vratu (razdalja od 7.

vratnega vretenca do

stopala)

neck height

148,0 cm

Razdalja od vratu do bokov

distance neck to hip

61,9 cm

Razdalja od vratu do kolena

distance neck – knee

102,1 cm


-75-

MERE

[SLOVENSKO]

MERE

[ANGLEŠKO]

MERE

SKAKALCA

PRIKAZ

MERJENJA

Razdalja od pasu do kolena

distance waist –

knee

62,7 cm

Razdalja od spuščenega

pasu do kolena

distance waistband -

knee

52,4 cm

Dolžina hlač

sideseam height

97,9 cm

Višina pasu

waist height

108,6 cm

Višina bokov

hip height

86,0 cm


-76-

MERE

[SLOVENSKO]

MERE

[ANGLEŠKO]

MERE

SKAKALCA

PRIKAZ

MERJENJA

Razdalja od maksimalnega obsega bokov

do stopala

maximum hip girth height

82,5 cm

Višina koraka

crotch height

75,7 cm

Razdalja od trebuha do

stopala

belly height

101,0 cm

Razdalja od maksimalnega obsega trebuha

do stopala

maximum belly circumferen ce

height

100,0 cm

Razdalja od lopatice do

stopala

scapule height

129,6 cm


-77-

MERE

[SLOVENSKO]

MERE

[ANGLEŠKO]

MERE

SKAKALCA

PRIKAZ

MERJENJA

Razdalja od prsi do stopala

breast height

126,5 cm

Razdalja od prednje točke

vratu do stopala

neck front height

140,4 cm

Razdalja od vratu do vertikale

distance neck – vertical

31,0 cm

Razdalja od prednje točke

vratu do vertikale

distance neck front to verical

38,7 cm

Razdalja od lopatice do vertikale

distance scapule – verical

20,8 cm


-78-

MERE

[SLOVENSKO]

MERE

[ANGLEŠKO]

MERE

SKAKALCA

PRIKAZ

MERJENJA

Razdalja od pasu do vertikale

distance waist – vertical

26,0 cm

Razdalja od zadnje točke

bokov do vertikale

distance hip back to vertical

24,2 cm

Razdalja od sprednje točke

bokov do vertikale

distance hip front to verikal

45,6 cm


prsi do vertikale

distance breast front to vertical

42,8 cm


trebuha do vertikale

distance belly front to vertical

44,5 cm


-79-

MERE

[SLOVENSKO]

MERE

[ANGLEŠKO]

MERE

SKAKALCA

PRIKAZ

MERJENJA

Razdalja od zadnje točke trebuha do vertikale

distance belly back to vertical

27,3 cm

Globina sedala

distance croatch

to waistband

21,9 cm

Obseg vratu od sprednje in

zadnje točka na sredini

mid neck girth

32,6 cm

Obseg vratu

neck girth

39,8 cm

Dolžina od pasu do

podpazduha – desno

side upper torso

lenght right

19,6 cm


-80-

MERE

[SLOVENSKO]

MERE

[ANGLEŠKO]

MERE

SKAKALCA

PRIKAZ

MERJENJA

Širina ramena

preko 7. vratnega vretenca

cross sholder over neck

49,4 cm

Širina ramena

– levo

sholder width left

19,0 cm

Širina ramena

– desno

sholder width right

19,8 cm

Kot ramena –

levo

sholder angle left

34,0 °

Širina prsi

breast width

39,5 cm


-81-

MERE

[SLOVENSKO]

MERE

[ANGLEŠKO]

MERE

SKAKALCA

PRIKAZ

MERJENJA

Razmak med prsmi

bust points width

19,8 cm

Višina prsi – levo

bust points to neck left

23,4 cm

Višina prsi – desno

bust points to neck right

23,5 cm

Obseg prsi

breast girth

89,1 cm

Obseg prsnega

koša

chest band

89,5 cm


-82-

MERE

[SLOVENSKO]

MERE

[ANGLEŠKO]

MERE

SKAKALCA

PRIKAZ

MERJENJA

Podprsni obseg

midriff girth

85,1 cm

Hrbtna širina

back width

33,2 cm

Hrbtna dolžina

back lenght

42,3 cm

Razdalja od

pasu do trtice

waist to high hip back

8,3 cm

Globina bokov

waist to hip back

22,2 cm


-83-

MERE

[SLOVENSKO]

MERE

[ANGLEŠKO]

MERE

SKAKALCA

PRIKAZ

MERJENJA


pasu do bokov na hrbtu

distance waistband to hip

back

12,2 cm

Skupna dolžina

sedala

crotch lenght

78,8 cm

Sedalni šiv od

spuščenega pasu

crotch lenght at

waistband

57,6 cm

Obseg pasu

waist girth

64,7 cm

Obseg

spuščenega pasu

waist band

77,8 cm


-84-

MERE

[SLOVENSKO]

MERE

[ANGLEŠKO]

MERE

SKAKALCA

PRIKAZ

MERJENJA

Razdalja od pasu do bokov

- levo

waist to hip left

23,1 cm

Razdalja od

pasu do bokov – desno

waist to hip right

24,6 cm


pasu do bokov – levo

waistband to hip

left

12,2 cm


pasu do bokov – desno

waistband to hip

right

12,4 cm

Obseg vrha

trtice

high hip girth

74,5 cm


-85-

MERE

[SLOVENSKO]

MERE

[ANGLEŠKO]

MERE

SKAKALCA

PRIKAZ

MERJENJA

Obseg bokov

hip girth

91,3 cm

Maksimalni obseg bokov

maximum hip girth

93,1 cm

Obseg trebuha

belly circumferen ce

71,7 cm

Maksimalni obseg trebuha

maximum belly circumferen ce

73,4 cm

Dolžina levega rokava od 7.

vratnega vretenca

arm lenght to neck back left

82,1 cm


-86-

MERE

[SLOVENSKO]

MERE

[ANGLEŠKO]

MERE

SKAKALCA

PRIKAZ

MERJENJA

Dolžina desnega rokava od 7. vratnega

vretenca

arm lenght to neck back right

82,8 cm

Dolžina levega

rokava

arm lenght left

60,7 cm

Dolžina

desnega rokava

arm lenght right

61,0 cm

Dolžina leve nadlahtnice

upper arm lenght left

34,6 cm

Dolžina desne nadlahtnice

upper arm lenght right

35,6 cm


-87-

MERE

[SLOVENSKO]

MERE

[ANGLEŠKO]

MERE

SKAKALCA

PRIKAZ

MERJENJA

Obseg leve nadlahtnice

upper arm girth

left

24,0 cm

Obseg desne nadlahtnice

upper arm girth

right

23,6 cm

Obseg levega

zapestja

wrist girth left

15,3 cm

Obseg desnega

zapestja

wrist girth right

15,3 cm

Dolžina koraka

levo

inseam left

77,1 cm


-88-

MERE

[SLOVENSKO]

MERE

[ANGLEŠKO]

MERE

SKAKALCA

PRIKAZ

MERJENJA

Dolžina koraka

desno

inseam right

76,6 cm

Dolžina hlač od

pasu – levo

sideseam left

110,2 cm

Dolžina hlač od

pasu – desno

sideseam right

110,4 cm

Dolžina hlač od

spuščenega pasu - levo

sideseam at waist left

99,3 cm

Dolžina hlač od

spuščenega pasu - desno

sideseam at waist right

99,2 cm


-89-

MERE

[SLOVENSKO]

MERE

[ANGLEŠKO]

MERE

SKAKALCA

PRIKAZ

MERJENJA

Zgornji obseg stegna – levo

thigh girth left

52,1 cm

Zgornji obseg stegna – desno

thigh girth right

51,8 cm

Obseg kolena –

levo

knee girth left

36,4 cm

Obseg kolena –

desno

knee girth right

35,3 cm

Obseg levega

gležnja

ankle girth left

27,3 cm


-90-

MERE

[SLOVENSKO]

MERE

[ANGLEŠKO]

MERE

SKAKALCA

PRIKAZ

MERJENJA

Obseg desnega

gležnja

ankle girth right

28,4 cm

proces izdelave tekmovalnega dresa za smu Čarja … · 2018-08-24 · -v- proces izdelave...

Documents