priro Čnik kako pripraviti akcijski na Črt za … · priro Čnik "kako pripraviti akcijski...

149
PRIROČNIK "KAKO PRIPRAVITI AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO (SEAP)" Paolo Bertoldi, Damian Bornás Cayuela, Suvi Monni, Ronald Piers de Raveschoot

Upload: vuduong

Post on 04-Jun-2018

220 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

PRIROČNIK "KAKO PRIPRAVITI AKCIJSKI NAČRT ZA

TRAJNOSTNO ENERGIJO (SEAP)" Paolo Bertoldi, Damian Bornás Cayuela, Suvi Monni,

Ronald Piers de Raveschoot

Poslanstvo Inštituta za energetiko, Skupnega raziskovalnega središča (JRC-IE) je podpora nosilcen odločitev na ravni Skupnosti, tako za jedrsko kot nejedrsko energijo, s ciljem, da se zagotovi trajnostna, varna in učinkovita proizvodnja energije in distribucija ter uporaba energije. Evropska komisija Skupno raziskovalno središče Inštitut za energetiko Kontaktni podatki Naslov: TP-450 Via Enrico Fermi 2749, 21027 Ispra (Italija) E-pošta: [email protected] Tel. +39 0332 78 9299 Faks: 39 0332 78 9992 http://ie.jrc.ec.europa.eu/ http://www.jrc.ec.europa.eu/ Pravno obvestilo Niti Evropska komisija, niti nobena oseba v imenu Komisije, nista odgovorni za uporabo informacij navedenih v tej publikaciji.

Europe Direct je služba za pomoč pri iskanju odgovorov na vprašanja v zvezi z Evropsko unijo

Brezplačna telefonska številka (*):

00 800 6 7 8 9 10 11

(*) Nekateri operaterji mobilne telefonije ne dovoljujejo dostopa do številk 00 800 ali pa te klice zaračunavajo.

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu in sicer preko dostopa na strežnik Europa http://europa.eu/ JRC 57789 EUR 24360 EN ISBN 978-92-79-15782-0 ISSN 1018-5593 DOI 10.2790/20638 Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije © Evropska unija, 2010 Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira Natisnjeno v Luksemburgu

Izvirna verzija priročnika je bila izdana s strani Pisarne Konvencije županov in sicer v angleščini, z naslovom "HOW TO DEVELOP A SUSTAINABLE ENERGY ACTION PLAN (SEAP)" pod okriljem Inštituta za energetiko, Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije. Popolno odgovornost za slovenski prevod nosi Lokalna energetska agencija za Pomurje (LEA Pomurje). Prevod tega priročnika je financiran v okviru projekta SEAP Plus, ki je podprt s strani Evropske Komisije in sicer IEE programa.

Paolo Bertoldi Damián Bornás Cayuela

Suvi Monni Ronald Piers de Raveschoot

PRIROČNIK "KAKO PRIPRAVITI AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO (SEAP)"

UVOD – O tem priročniku

Evropska unija je vodilna v svetovnem boju proti podnebnim spremembam, kar je njena prednostna naloga. EU se je zavezala k zmanjšanju skupnih emisij za vsaj 20% glede na leto 1990 do leta 2020. Lokalni organi igrajo ključno vlogo pri prizadevanju EU na področju energije in podnebnih ciljev. Konvencija županov je torej evropsko gibanje, v katerem sodelujejo lokalne in regionalne oblasti, ki so se prostovoljno zavezale k zmanjšanju emisij CO2 za vsaj 20%. To je formalna zaveza da je treba doseči cilj z izvajanjem Akcijskih načrtov za trajnostno energijo (SEAPs). Namen tega priročnika je pomagati podpisnicam Konvencije županov doseči zaveze, ki so jih sprejele s podpisom konvencije ter zlasti za pripravo tega dokumenta v roku enega leta po njihovi uradni dolžnosti:

• Izhodišče za evidenco emisij – popis trenutnega stanja (BEI – Baseline Emission Inventory)

• Trajnostni energetski akcijski načrt (SEAP)

BEI je predpogoj za pripravo SEAP-a, saj bo zagotovila znanje o naravi subjektov, ki izpuščajo CO₂ na območju občine in s tem pomagala definirati ustrezne ukrepe. Na podlagi ponovnega popisa v naslednjih letih bo mogoče definirati ali so določeni ukrepi zagotovili dovoljšnjo zmanjšanje emisij CO2, in če so ali niso potrebni dodatni ukrepi.

Priročnik vsebuje podrobne korake oz. priporočila za celoten proces izdelave lokalno energetske in podnebne strategije, od začetne politične zaveze k izvajanju. Razdeljen je na 3 dele:

• Del 1 se nanaša na opis celotnega SEAP postopka in zajema strateška vprašanja;

• Del 2 daje napotke o tem, kako izdelati osnovno evidenco emisij (BEI);

• Del 3 je namenjen opisu tehničnih ukrepov, ki se lahko izvajajo na lokalni ravni, ter lokalne oblasti na različnih področjih delovanja;

Priročnik zagotavlja prožen in skladen niz načel in priporočil. Prožnost bo omogočena lokalnim oblastem, da razvijejo SEAP na način, ki ustreza njihovim razmeram ter tistim, ki se že ukvarjajo z energijo in podnebnimi ukrepi, da pridejo na Konvencijo županov, medtem ko še naprej sledijo pristopom, ki so jih uporabljali, s čim manjšimi popravki kot je to le mogoče.

Število tem, zajetih v tem priročniku, je precej veliko. To je razlog, da smo nekatere teme morali opisati na dokaj splošen načinu, vseeno pa smo zagotovili povezave za namen nadaljnjih obravnav in informacij.

Skupno raziskovalno središče 1 (JRC) - Inštitut za energijo (IE) in Inštitut za okolje in trajnostni razvoj (IES) – s strani Evropske komisije, katere poslanstvo je zagotoviti strokovno in tehnično podporo županom. Ta priročnik je bil pripravljen s strani JRC, v sodelovanju z Generalnim direktorjem (DG ENER) Evropske komisije, Urad Konvencije ter s podporo in prispevki mnogih strokovnjakov iz občin, regionalnih oblasti ter ostalih agencij ali zasebnih podjetij. Te smernice so rezultat sporazuma med JRC in DG ENER v okviru Konvencije županov.

Namen dokumenta je pomagati lokalnim skupnostim / občinam / regijam, da začnejo postopek izdelave trajnostnega energetskega akcijskega načrta in jih vodijo skozi proces. Prav tako bi morale izkušene lokalne oblasti z odgovori na konkretna vprašanja s katerimi se soočajo v okviru Konvencije županov, podati odgovor z nekaj svežimi in novimi idejami o tem, kako nadaljevati.

Dodatne informacije in pomoč:

Če ne najdete želene informacije v tem priročniku, lahko najdete med "Pogosto zastavljena vprašanja" na povezavi, ki je na voljo na spletni strani konvencije:

http://www.eumayors.eu/faq/index_en.htm

Poleg tega je bila ustanovljena služba za pomoč uporabnikom za zagotavljanje pakta podpisnice o informacijah in navodilih o pripravi / izvajanju tako BEI kot tudi SEAP.

Vprašanja lahko pošljete po elektronski pošti: [email protected] ali po telefonu: +39 0332 78 9703.

1JRC’ spletna stran: www.jrc.ec.europa.eu

ZAHVALA

Ta priročnik je bil realiziran s podporo in prispevki številnih strokovnjakov iz občin, regionalnih organov, agencij, raznih institucij in zasebnih podjetij. Zahvaljujemo se vsem, ki ste prispevali kakršne koli prispevke ter pomagali oblikovati dokument v pravo smer. Naslednje organizacije so sodelovale Na delavnicah, namenjenih za pripravo in izdelavo tega priročnika, so sodelovale naslednje organizacie: ADENE, AEAT, Agencia Provincial de Energía de Huelva, Agenzia per l'Energia e lo Sviluppo Sostenible, ARE Liguria, ARPA, ASPA - Surveillance et Etude de la Pollution Atmosphérique en Alsace, ATMO France - Fédération Nationale des Associations Agréées de Surveillance de la Qualité de l’Air, Brussels Capital Region, City of Almada, City of Budapest, City of Delft, City of Freiburg, City of Hamburg, City of Helsinki, City of Lausanne, City of Modena, City of München, City of Växjö, City of Zürich, Climate Alliance, CODEMA Energy Agency, Collège d'Europe, Covenant of Mayor Office, CRES, DAPHNE, ENEA, ENEFFECT, Energie-Cités, Ente Vasco de la Energia - EVE, European Energy Award, GRIP, ICLEI - Local Governments for Sustainability, IFEU - Institut für Energie- und Umweltforschung Heidelberg GmbH, Junta de Andalucía, KOBA SRL, MINUARTIA Consulting, North-West Croatia Regional Energy Agency, Province of Barcelona, Provincia de Bologna, Regione Siciliana, SENTERNOVEM Agency, SOFIA ENERGY AGENCY, Softech Team, SOGESCA SRL, SPES Consulting, UITP, Catalonia Polytechnic University, VEOLIA Environnement Europe Services.

8/149

KAZALO

DEL I: Kako razviti akcijski načrt (SEAP) za trajnostno energijo POGLAVJE 1. TRAJNOSTNI ENERGETSKI AKCIJSKI NAČRT – POT K PRESEGU CILJEV EU........................................ 12

1.1 Kaj je SEAP? ................................................................................................................................................ 12 1.2 Obseg SEAP-a ............................................................................................................................................. 12 1.3 Časovni vidik ............................................................................................................................................... 12 1.4 SEAP proces ............................................................................................................................................... 13 1.5 Človeški viri in finančna sredstva................................................................................................................ 15 1.6 SEAP predlog in postopek oddaje SEAP-a .................................................................................................. 15 1.7 Priporočena SEAP struktura ....................................................................................................................... 15 1.8 Opis podrobnosti ....................................................................................................................................... 16 1.9 Ključni elementi za pripravo SEAP.............................................................................................................. 16 1.10 Deset ključnih elementov, ki jih moramo imeti v mislih pri pripravi SEAP-a............................................ 17

POGLAVJE 2: POLITIČNA ZAVEZA .......................................................................................................................... 19 POGLAVJE 3: PRILAGAJANJE ADMINISTRATIVNIH STRUKTUR............................................................................... 21

3.1 Kako prilagoditi upravne strukture............................................................................................................. 21 3.2 Primeri iz Konvencije podpisnikov.............................................................................................................. 22 3.3 Zunanja podpora ........................................................................................................................................ 23

POGLAVJE 4: PODPORA ZAINTERESIRANIH STRANI IN OBČANOV ....................................................................... 25 4.1 Kdo so akterji? ............................................................................................................................................ 25 4.2 Kako sodelovati z zainteresiranimi skupinami............................................................................................ 27 4.3 Komunikacija .............................................................................................................................................. 28

POGLAVJE 5: OCENA TRENUTNEGA STANJA: KJE SMO? ....................................................................................... 30 5.1 Analiza veljavnih predpisov ........................................................................................................................ 30 5.2 Priprava osnovne (izhodiščne) evidence emisij (BEI) ................................................................................. 30 5.3 SWOT analiza.............................................................................................................................................. 32

POGLAVJE 6: VZPOSTAVITEV DOLGOROČNE VIZIJE Z JASNIM CILJEM .................................................................. 33 6.1 Vizija: Na poti k trajnostni energetski prihodnosti ..................................................................................... 33 6.2 Določanje ciljev .......................................................................................................................................... 33 6.3 Primeri ciljev SMART ................................................................................................................................. 34

POGLAVJE 7. IZDELAVA SEAP-A............................................................................................................................. 36 POGLAVJE 8. STRATEGIJE IN UKREPI, PRIMERNI ZA AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO....................... 39

8.1 Sektor gradbeništva.................................................................................................................................... 41 8.2 SEKTOR PROMETA...................................................................................................................................... 46 8.3 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE (OVE) IN DALJINSKO OGREVANJE ................................................................... 53 8.4 JAVNA NAROČILA ....................................................................................................................................... 57 8.5 URBANISTIČNO PLANIRANJE IN NAČRTOVANJE RABE ZEMLJIŠČ ............................................................... 61 8.6 INFORMACIJSKE IN KOMUNACIJSKE TEHNOLOGIJE (IKT) ........................................................................... 64

POGLAVJE 9. FINANCIRANJE AKCIJSKIH NAČRTOV ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO................................................... 66 9.1 UVOD.......................................................................................................................................................... 66 9.2 ZAČETNI PREMISLEKI .................................................................................................................................. 66 9.3 USTVARJANJE USPEŠNIH PROJEKTOV ........................................................................................................ 66 9.4 POMEMBNE FINANČNE SHEME ................................................................................................................. 66

POGLAVJE 10. IZVAJANJE AKCIJSKEGA NAČRTA ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO (SEAP)............................................ 70 POGLAVJE 11: NADZOR IN POROČANJE O NAPREDKU ......................................................................................... 71 PRILOGA I: PREDLOGI VIDIKOV, KI MORAJO BITI ZAJETI V OSNOVNI OCENI ........................................................ 74 PRILOGA II: PREDNOSTI SEAP-A ............................................................................................................................ 76 PRILOGA III: KLJUČNI EVROPSKI PREDPISI V ZVEZI S PODNEBNO IN ENERGETSKO POLITIKO NA LOKALNI RAVNI77

9/149

DEL I: OSNOVNI POPIS EMISIJ (BEI) 1. UVOD ........................................................................................................................................................... 81 2. PRIPRAVA POPISA........................................................................................................................................ 81

2.1. Ključni pojmi....................................................................................................................................... 81 2.2. Meje, obseg in sektorji ....................................................................................................................... 82

3. EMISIJSKI FAKTORJI ..................................................................................................................................... 85 3.1. Izbira emisijskih faktorjev: standardni (IPCC) ali LCA ......................................................................... 85 3.2. Vključeni toplogredni plini: CO2 ali emisije ekvivalenta CO2............................................................. 86 3.3. Gorivo in toplota iz obnovljivih virov ................................................................................................. 87 3.4. Oskrba z električno energijo .............................................................................................................. 89

3.4.1. Nacionalni ali evropski emisijski faktor .................................................................................... 90 3.4.2. Lokalna proizvodnja električne energije................................................................................... 91 3.4.3. Nabava zelene električne energije s strani lokalne oblasti....................................................... 94 3.4.4. Izračun lokalnega faktorja emisije za električno energijo ........................................................ 94

3.5. Toplota / hlad..................................................................................................................................... 94 3.5.1. Kombinirana proizvodnja toplote in električne energije (SPTE)............................................... 95

3.6. Drugi sektorji...................................................................................................................................... 96 4. ZBIRANJE PODATKOV .................................................................................................................................. 96

4.1. Predstavitev ....................................................................................................................................... 96 4.2. Končna poraba energije ..................................................................................................................... 97

4.2.1. Zgradbe, oprema / naprave in industrija.................................................................................. 97 4.2.2. Cestni prevoz .......................................................................................................................... 101 4.2.3. Železniški prevoz .................................................................................................................... 104

4.3. Lokalna proizvodnja električne energije (če je primerna)................................................................ 105 4.4. Lokalno ogrevanje / hlajenje............................................................................................................ 105 4.5. Drugi sektorji.................................................................................................................................... 105

5. POROČANJE IN DOKUMENTIRANJE ........................................................................................................... 106 5.1. Poročanje o BEI / MEI ...................................................................................................................... 106 5.2. Cilji na prebivalca ............................................................................................................................. 106 5.3. Korekcija temperature ..................................................................................................................... 107

6. UPORABA OBSTOJEČIH INSTRUMENTOV IN BOLJ NAPREDNIH METODOLOGIJ........................................ 108 7. PONOVNI IZRAČUNI................................................................................................................................... 108

DEL III – TEHNIČNI UKREPI NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI IN OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE UVOD................................................................................................................................................................... 118 1. ZGRADBE.................................................................................................................................................... 119

1.1. POSEBNI POUDAREK POVEZAN Z RAZLIČNIMI VRSTAMI STAVB...................................................... 119 1.1.1. Nove stavbe............................................................................................................................ 119 1.1.2. Obstoječe stavbe pri večji sanaciji/prenovi ............................................................................ 120 1.1.3. Javne zgradbe ......................................................................................................................... 120 1.1.4. Zgodovinske stavbe ................................................................................................................ 121

1.2. IZBOLJŠANJE OVOJA......................................................................................................................... 121 1.3. DRUGI UKREPI V STAVBAH............................................................................................................... 122

2. RAZSVETLJAVA........................................................................................................................................... 125 2.1. DOMAČA IN PROFESIONALNA STAVBNA RAZSVETLJAVA ................................................................ 125 2.2. JAVNA RAZSVETLJAVA...................................................................................................................... 126

3. OGREVANJE / HLAJENJE IN PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE........................................................... 128 3.1. INŠTALACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE ............................................................................ 128 3.2. KOTLI NA BIOMASO ......................................................................................................................... 129 3.3. KONDENZACIJSKI KOTLI.................................................................................................................... 129 3.4. TOPLOTNE ČRPALKE IN GEOTERMALNE TOPLOTNE ČRPALKE ......................................................... 129 3.5. SPTE – SOPROIZVODNJA TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE ......................................................... 130 3.6. HLADILNI ABSORPCIJSKI CIKEL ......................................................................................................... 132

10/149

3.7. PROIZVODNJA FOTOVOLTAIČNE ELEKTRIČNE ENERGIJE (PV).......................................................... 132 3.8. KAZALNIKI SISTEMOV ZA OGREVANJE, PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJO................................... 133 3.9. IZKORIŠČANJE TOPLOTE SISTEMOV HVAC ....................................................................................... 133 3.10. SISTEM ZA UPRAVLJANJE ENERGIJE V STAVBAH (BEMS – Building Energy Management System) 133

4. DALJINSKO OGREVANJE IN HLAJENJE (DHC – DISTRICT HEATING AND/OR COOLING) ............................. 135 5. PISARNIŠKA OPREMA ................................................................................................................................ 136 6. BIOPLIN...................................................................................................................................................... 138 6.1. PREDELAVA DEPONIJSKEGA PLINA............................................................................................................ 138 6.2. BIOPLIN IZ ČISTILNIH NAPRAV IN PREOSTALIH VODA ............................................................................... 138 7. DODATNI UKREPI ZA SPODBUJANJE POVPRAŠEVANJA ............................................................................. 139 8. ENERGETSKI PREGLEDI IN MERITVE .......................................................................................................... 141 9. POSEBNI UKREPI ZA INDUSTRIJO............................................................................................................... 142

9.1. Električni motorji in pogoni z regulacijo vrtljajev (VSD – VARIABLE SPEED DRIVES)........................ 142 9.2. Upravljanje z energijo s standardom EN 16001 ............................................................................... 142 9.3. Najboljše razpoložljive referenčne tehnike dokumentov (BREF) v industriji ................................... 142

PRILOGA I. KLJUČNI ELEMENTI EPBD PREOBLIKOVANJA .................................................................................... 143 PRILOGA II: STROŠKI IN EMISIJE NEKATERIH TEHNOLOGIJ ................................................................................. 145

11/149

DEL 1 - "PRIPRAVA AKCIJSKEGA NAČRTA ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO

12/149

POGLAVJE 1. TRAJNOSTNI ENERGETSKI AKCIJSKI NAČRT – POT K PRESEGU CILJEV EU

1.1 Kaj je SEAP?

Trajnostni energetski akcijski načrt (SEAP) je ključni dokument, ki pokaže, kako bo podpisnica Kovencije dosegla svojo zavezo do leta 2020. Uporabljajo se rezultati osnovnih evidenc emisij za iskanje najboljših področij ukrepanja, ter priložnosti za doseganje lokalnega organa s ciljem zmanjšanja CO₂. Skupaj s časovnimi okvirji in dodeljeno odgovornostjo, ki pretvarja dolgoročno strategijo v dejanja, določajo konkretne ukrepe za zmanjšanje energetske porabe. Podpisniki so se zavezali, da bodo predložili svoje SEAP-e v roku enega leta od podpisa konvenciji.

SEAP se ne sme obravnavati kot osnovni in tog dokument, saj se okoliščine spremenijo, ker ukrepi zagotavljajo rezultate in izkušnje, katere bi bilo koristno / potrebno spremljati redno.

Ne sme se pozabiti, da se možnosti za zmanjšanje emisij pojavijo pri vsakem novem razvojnem projektu, ki ga odobri lokalna oblast. Vpliv takšnih priložnosti je lahko izjemno pomemben in bo lahko trajal dalj časa. To pomeni, da je energetsko učinkovitost in razloge za zmanjšanje emisij potrebno upoštevati pri vseh novostih, tudi če SEAP-i še niso dokončani ali odobreni.

1.2 Obseg SEAP-a

Aktivnosti v sklopo Konvencije županov na lokalni ravni so v pristojnosti lokalne skupnosti. SEAP se mora osredotočiti na ukrepe, katerih cilj je zmanjšanje emisij CO₂ in porabe končne energije za končne porabnike. Konvencija županov zajema celotno geografsko območje lokalne oblasti (kraje, mesta, regije). Zato je treba vključiti ukrepe, določene v SEAP, v javnem in zasebnem sektorju. Vendar pa se pričakuje, da bo lokalna oblast dajala zgled ostalim sektorjem pri reševanju ukrepi povezanimi z lokalnimi organi, objekti, opremo, voznim parkom, itd… Lokalni organ se lahko odloči ali bo skupni cilj zmanjšanja emisij CO₂, vezan na "absolutno zmanjšanje" ali "zmanjšanje na prebivalca" (glej poglavje 5.2 v DEL-u II tega priročnika).

Glavni cilji sektorjev so zgradbe, oprema in javni prevoz. SEAP lahko vključuje tudi ukrepe, povezane z lokalno proizvodnjo električne energije (razvoj fotovoltaike, vetrne energije, SPTE, izboljšanje lokalne proizvodnje električne energije) ter lokalno proizvodnjo toplote / hladu. Poleg tega bi morali SEAP-i zajemati področja, na katera lahko lokalne oblasti vplivajo na porabo energije na dolgi rok (kot je načrtovanje rabe zemljišč), spodbujanje trga za energetsko učinkovite izdelke in storitve (javna naročila), kot tudi spremembe v strukturi potrošnje (ki delajo z interesnimi skupinami in državljani). Ravno nasprotno, industrijski sektor ni ključni cilj Konvencije županov, tako se lahko lokalna skupnost odloči vključiti ukrepe na tem področju ali ne. V vsakem primeru je treba naprave, ki jih zajema sistem trgovanja z emisijami (evropski sistem trgovanja z emisijami CO₂) izključiti, če so bile vključene v prejšnjih načrtih lokalne oblasti. Podroben opis sektorjev, ki morajo biti zajeti v osnovni evidenci emisij so določeni v tabeli 1 DEL-a II.

1.3 Časovni vidik

Časovni cilj Konvencije Županov je leto 2020. SEAP mora vsebovati jasen opis strateških ukrepov, ki jih lokalna skupnost namerava sprejeti, da bi dosegla svoje obveznosti do leta 2020. SEAP lahko zajema daljše obdobje (čez leto 2020), vendar mora v tem primeru vsebovati vmesne vrednosti in cilje za leto 2020.

Ker ni vedno mogoče načrtovati konkretne rezultate iz proračunskih sredstev za tako dolgo obdobje, lahko lokalne oblasti razlikujejo med:

• Vizijo, ki vključuje dolgoročno strategijo in cilje do leta 2020 z natančno zavezo na področjih, kot so načrtovanje rabe zemljišč (prostorski plan), promet in mobilnosti, javna naročila, standardi za nove / obnovljene stavbe, itd.

• Podrobni ukrepi za naslednjih 3-5 let, ki prenašajo dolgoročno strategijo in cilje v dejanja.

Tako dolgoročna vizija kot tudi podrobni ukrepi so sestavni del SEAP-a.

13/149

To je zelo dober predlog, če se ukrepi v zvezi z lastnimi lokalnimi organi, objektov in naprav, izvajajo prvič, ki bo za zgled in motivacijo interesnim skupinam oz. občanom.

1.4 SEAP proces

Naslednji diagram prikazuje podrobnosti ključnih korakov za pripravo in uspešno izvajanje SEAP-a. Kot je razvidno iz grafa, proces SEAP-a ni linearen, tako se nekateri koraki lahko prekrivajo z drugimi. Poleg tega je možno, da so se nekateri ukrepi začeli pred podpisom Konvencije (kar ni razvidno iz grafa).

Primer: kot dolgoročna strategija; lokalni organ (npr. Občina) določi, da bi morali biti vsi avtomobili nabavljeni za občinsko rabo predelani na bioplin. Seveda pa to občina ne more zagotoviti z proračunom za vse avtomobile, ki bi jih kupili do leta 2020, vendar pa je lahko tudi ta ukrep v načrtu ter ocena vpliva le tega do leta 2020, kar pa je posledica predvidenih bodočih nakupov avtomobilov s strani občine. V času trajanja mandata, je potrebno ta ukrep prestaviti v prakso s proračunom, prepoznavanje virov financiranja, … itd«

14/149

15/149

1.5 Človeški viri in finančna sredstva

Priprava in izvajanje SEAP-a zahteva človeške in finančne vire. Lokalne oblasti lahko sprejmejo različne pristope:

• Uporaba notranjih virov, na primer z vključitvijo nalog v obstoječem oddelku lokalne oblasti sodelujejo pri trajnostnem razvoju (npr. lokalni program 21 za pisarne, okoljski in / ali energetski oddelek).

• Vzpostavitev nove enote znotraj lokalne uprave (približno 1 oseba /100.000 prebivalcev).

• Od zunanjih izvajalcev (npr. zasebni svetovalci, univerze ...).

• Skupna raba enega koordinatorja med več občin, v primeru manjših lokalnih oblasti.

• Podpora regionalnih energetskih agencij in podporne strukture (glej poglavje 3).

Potrebno je upoštevati, da je lahko človeški faktor, vključen v SEAP, zelo produktivno s finančnega vidika, npr. pri prihrankih na računih za energijo oz. pri dostopu do evropskih sredstev preko razvoj projektov na področju učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE).

Poleg tega čim več notranjih virov poveča identifikacijo s projektom, saj prihrani stroške in podpira izvedbo SEAP-a.

1.6 SEAP predlog in postopek oddaje SEAP-a

Sodelujoči podpisniki so se zavezali, da bodo predložili svoje SEAP-e najkasneje leto dni po podpisu in zagotovili redna poročila o izvajanju, ki opisujejo napredek pri njihovem akcijskem načrtu.

SEAP mora potrditi občinski svet (ali enakovreden organ odločanja) in se odda v nacionalnem jeziku na portalu Konvencije Županov, istočasno je treba izpolniti določene obrazce tudi v angleškem jeziku (povzetek). To jim bo omogočilo, da spremljajo rezultate osnovne evidence emisij kot tudi ključne elemente SEAP-a.

Poleg tega je predlog dragoceno orodje, ki zagotavlja prepoznavnost SEAP-a, ki omogoča presojo, kot tudi izmenjavo izkušenj med podpisniki Konvencije. Poudarki iz zbranih informacij bodo prikazani na spletu (www.eumayors.eu ).

Če Konvencija županov "mest", želi pripraviti skupni SEAP in popis osnovnih emisij (BEI), jim je dovoljena tako dolgo, kot to omogoča nosilna struktura usklajevanja dela. V tem primeru lahko občine/mesta vložijo samo en SEAP in BEI, vendar vsaka občina/mesto mora izpolniti svoje predloge. Cilj zmanjšanja emisij CO₂ za vsaj 20% do leta 2020 ni v skupni rabi mest, saj ostaja posamezni cilj vseh podpisnic. Zmanjšanje emisij, predlaganih v SEAP-u bodo razdeljena med vsako občino/mesto posebej in si s tem občine/mesta delijo te ukrepe.

SEAP predlog je na voljo na internetu kot spletno orodje, zato prosimo podpisnike, da jo sami izpolnijo. Podrobne informacije o tem, kako izpolniti SEAP predlogo dobite, če kliknete na povezavo 'navodila' neposredno dostopni v kotičku podpisnikov.

Javni izvodi SEAP predlogov, podpor, navodil in dokumentov so na voljo na spletni strani združenja županov knjižnice: http://www.eumayors.eu/library/documents_en.htm.

1.7 Priporočena SEAP struktura

Podpisnik Konvencije lahko sledi strukturi SEAP-a in poda predloge pri pripravi Akcijskega načrta za trajnostno energijo. Struktura SEAP-a:

1.) Povzetek

2.) Splošna strategija

A. Določanje ciljev in ciljni podatki

B. Trenutno stanje in vizija

16/149

C. Organizacijski in finančni vidiki:

• Koordinacija projekta

• Osebje, ki skrbi za uresničitev

• Vključevanje interesnih skupin in občanov

• Proračun

• Predvideni finančni viri za investicije znotraj akcijskega načrta

• Načrtovane aktivnosti za monitoring in poročanje

3.) BEI in s tem povezane informacije, vključujoč razlago podatkov

4.) Planirani ukrepi in aktivnosti do leta 2020

• Dolgoročna strategija, cilji in obveznosti do leta 2020

• Kratkoročne aktivnosti

Za vsako aktivnost je potrebno (v kolikor je možno) specificirati:

- Opis

- Odgovorni oddelek za izvedbo (oseba ali podjetje)

- Predvidene stroške

- Predvideno zmanjšanje porabe energije (povečanje uporabe obnovljivih virov)

- Predvideno zmanjšanje CO₂ izpustov.

1.8 Opis podrobnosti

Opis podrobnosti vsakega ukrepa/aktivnosti mora biti določen s strani lokalne skupnosti. Vendar pa se je treba zavedati, da je SEAP hkrati:

• delovni instrument, ki se uporablja med izvajanjem (vsaj za naslednjih nekaj let)

• komunikacijsko orodje za interesne skupine

• dokument, ki je bil določen na politični ravni med različnimi strankami in znotraj lokalne oblasti: podrobnosti naj bodo na takem nivoju, da na političnem nivoju ne bo prihajalo do dodatnih razprav o cilju in pomenu določenih aktivnosti.

1.9 Ključni elementi za pripravo SEAP

� Zagotovitev podpore med interesnimi skupinami: Posebno pozornost je treba nameniti nasprotujočim se interesnim skupinam.

� Dolgoročna politična zaveza � Zagotovitev ustrezna finančna sredstva � Ustrezen popis CO₂ emisij (v kolikor je nujno) � Vključevanje SEAP-a v vsakodnevne dejavnosti občine (prilagoditev že planiranih akcij,

da vsebujejo tudi cilje, povezane z zmanjšanjem izpustov CO₂) � Zagotovitev pravilnega upravljanja v času izvajanja � Poskrbetev osebja z ustreznim znanjem in po potrebi ponuditi usposabljanje � Planiranje aktivnosti na dolgi rok � Upoštevanje izkušenj drugih mest ali občin, ki so razvile SEAP.

17/149

1.10 Deset ključnih elementov, ki jih moramo imeti v mislih pri pripravi SEAP-a

Kot povzetek tega, kar je predstavljeno v tem priročniku, obstaja 10 temeljnih načel, ki jih moramo imeti v mislih, ko govorimo o pripravi SEAP-a. Ta načela so povezana z obveznostmi, ki smo jih sprejeli s podpisom Konvencije in so ključna sestavina za uspeh. Neupoštevanje teh načel lahko prepreči potreditev SEAP-a.

1. SEAP odobrimo s strani občinskega sveta (ali enakovrednega organa odločanja)

Močna politična podpora je bistvenega pomena, da se zagotovi uspešen proces od zasnove SEAP-a do izvajanja in spremljanja2. To je razlog, zakaj mora SEAP biti odobren na občinskem svetu (ali pri enakovrednem organu odločanja).

2. Zavezanost k zmanjšanju emisij CO₂ za vsaj 20% do leta 2020

SEAP mora vsebovati jasen sklic na to osnovno zavezo, ki jo pridobijo lokalne oblasti ob podpisu Konvencije županov. Priporočeno je izhodiščno leto 1990, če pa lokalni organ nima podatkov, da se vzpostavi popis emisij CO₂ za leto 1990, je potrebno izbrati najbližjo naslednje leto, za katero se lahko zberejo najbolj izčrpni in zanesljivi podatki. Skupno zmanjšanje emisij CO2 je potrebno prenesti v konkretne ukrepe skupaj z oceno zmanjšanja emisij CO2 v tonah do leta 2020 (SEAP predloga del 3). Za lokalne oblasti, ki imajo dolgoročne cilje zmanjšanja CO2 (na primer do 2030) morajo določiti vmesni cilj do leta 2020, zaradi boljše primerljivosti.

3. Osnovni popis emisij CO2 (BEI)

SEAP je treba izdelati na podlagi dobrega poznavanja lokalnih razmer na področju energetike in emisij toplogrednih plinov. Zato je treba oceniti sedanje stanje in nepravilnosti odpraviti. To vključuje vzpostavitev osnovne evidence emisij CO2 (BEI), ki je vključena v Konvencijo županov3. BEI je potrebno vključiti v SEAP.

BEI in poznejši popisi emisij so bistveni dokumenti, ki dajejo lokalnim oblastem jasno vizijo prednostnih nalog za ukrepanje ter oceno vpliva ukrepov in ugotovitev napredka pri doseganju cilja. To omogoča, da ohranjamo motivacijo vseh vpletenih kot tudi rezultat njihovih prizadevanj. Tukaj je nekaj posebnih točk na katere moramo biti pozorni:

● BEI mora biti ustrezen glede na lokalne razmere, to temelji na porabi energije / podatkih o proizvodnji, o mobilnosti, itd na ozemlju lokalne oblasti. Ocene, ki temeljijo na nacionalnih / regionalnih povprečjih, ne bi bile primerne v večini primerov, saj ne povzočijo prizadevanja lokalnih oblasti, da bi dosegle zmanjšanje CO2 emisij.

● Metodologija in viri podatkov, bi morali biti skladni po letih.

● Zajemati mora vsaj sektorje v BEI, v katerih lokalni organ namerava sprejeti ukrepe za dosego cilja zmanjšanja emisij, to so sektorji, ki predstavljajo pomembne (večje) vire emisij CO2: stanovanjski sektor,, terciarni sektor ter promet.

● Osnovni popis emisij mora biti točen oz. mora predstavlja razumno realnost.

● Potrebno je natančno dokumentirati proces zbiranja podatkov ter uporabljene metode računanja emisij za BEI (če ne v SEAP, pa vsaj v evidenci lokalnega organa).

4. Celoviti ukrepi, ki zajemajo ključne sektorje aktivnosti

Zaveza podpisnikov se nanaša na zmanjšanje emisij CO2 na svojih ozemljih. Zato mora SEAP vsebovati skladen niz ukrepov, ki zajemajo ključne sektorje dejavnosti: ne le objektov in opreme, ki so v upravljanju lokalne oblasti, temveč tudi glavna druga področja na območju lokalne oblasti: stanovanjski sektor, terciarni sektor, javni in zasebni promet, industrija (neobvezno), itd. Pred začetkom izdelave aktivnosti in ukrepov je vzpostavitev dolgoročna vizija, z jasnimi cilji zelo

Glej poglavje 3 dela I SEAP priročnika za navodila o političnih zavezah Glej del II SEAP priročnika z navodili o tem, kako pripraviti popis emisij CO2

18/149

priporočljiva4. SEAP priročnik vsebuje številne predloge za politike in ukrepe, ki se lahko uporabljajo na lokalni ravni5.

5. Strategije in ukrepi do leta 2020

Načrt mora vsebovati jasen opis strateških ukrepov, ki jih lokalna skupnost namerava sprejeti, da bi dosegla svoje obveze do leta 2020. Ta mora vsebovati:

● Dolgoročno strategijo in cilje do leta 2020, vključno s trdno zavezo na področjih, kot so načrtovanje rabe zemljišč (prostorski plan), promet,, javna naročila, standarde za nove / obnovljene stavbe itd.

● Podrobni ukrepi za naslednjih 3-5 let, ki pretvarjajo dolgoročno strategijo in cilje v dejanja. Za vsak ukrep / ukrepe je pomembno, da se navedejo: oddelek ali odgovorna oseba, časovna razporeditev (začetek konec, glavne mejnike), stroški ocenjevanja in financiranje / vir, predvideni prihranek energije / povečana proizvodnja obnovljivih virov energije in s tem povezana ocena zmanjšanja emisij CO2.

6. Prilagoditev struktur za mesta

Ena od faktorjev uspeha je, da se proces SEAP ni zasnoval z različnimi oddelki lokalne uprave kot zunanja vprašanja, ampak se je intergriral v delovni vsakdanjik lokalne uprave. To je razlog, zakaj moramo prilagoditi »strukture za mestna«, ki je še ena ključna zaveza Konvencije županov. SEAP mora predstaviti, katere strukture so vzpostavljene ali bodo organizirane za izvajanje ukrepov in spremljanja rezultatov. Prav tako bi morali opredeliti človeške vire, ki so na voljo.

7. Udeležba civilne družbe (občanov)

Za izvajanje in uresničitev ciljev načrta, je bistvenega pomena udeležba civilne družbe. Mobilizacija civilne družbe, je del skupne ureditve. Načrt mora opisati, kako se je civilna družba vključila v njeni pripravi, ter kako bodo vključeni v izvajanje in spremljanje.

8. Financiranje

Načrt se ne sme izvajati brez finančnih sredstev. Načrt mora opredeliti ključne vire financiranja, ki bodo uporabljeni za financiranje ukrepov.

9. Spremljanje in poročanje

Redno spremljanje z uporabo ustreznih kazalcev, ki mu sledijo ustrezni popravki SEAP-a omogoča, da se oceni ali je lokalna oblast dosegla svoje cilje ter sprejema popravne ukrepe (v kolikor je potrebno). Konvencija županov se zato zavzema, da predloži "izvedbeno poročilo" vsako drugo leto po predložitvi SEAP-a. Poseben vodič bo objavljen v letu 2010. SEAP mora vsebovati kratek povzetek o tem, kaj namerava lokalni organ narediti, da se zagotovi izvajanje ukrepov in spremljanje rezultatov.

10. SEAP predložitev in izpolnjevanje predloge

Sodelujoči podpisniki se zavežejo, da bodo predložili svoje SEAP-e v letu po podpisu. SEAP je potrebno naložiti v nacionalnem jeziku (ali v angleškem jeziku) na spletno stran Konvencije županov. Od podpisnikov se zahteva, da morajo izpolniti spletni SEAP predlogo v angleškem jeziku. To jim omogoča, da povzemajo rezultate osnovne evidence emisij (BEI) kot tudi ključne elemente SEAP-a.

Predlogo je treba skrbno izpolniti z natančnostjo, saj mora odražati vsebino SEAP-a, ki je politično soglasno sprejet dokument. Posebna navodila za izpolnjevanje obrazca so na voljo na spletni strani konvencije.

4 Glej poglavje 6 dela I v SEAP vodnika za navodila o oblikovanju vizije in ciljev

5 Še posebej, glej poglavje 8 dela I in dela III

19/149

POGLAVJE 2: POLITIČNA ZAVEZA

Da bi zagotovili uspešen proces (od načrtovanja SEAP-a do izvajanja in spremljanja) je bistvenega pomena, da se zagotovi dovolj dobra podpora, ki je na najvišji politični ravni. Podpis Konvencije županov, ki ga odobri občinski svet (ali enakovreden organ odločanja), je že jasno in vidno znamenje zaveze. Da bi okrepili politično podporo, bi bilo koristno, da smo naprej obveščeni o številnih prednosti, ki jih prinaša SEAP za izvajanje lokalnih oblasti (glej Prilogo II).

Zakaj bi se župani pridružili konvenciji?

"... Če želite dokazati, da lokalne oblasti že delujejo in vodijo boj proti podnebnim spremembam. Potrebni so za izpolnjevanje svojih »kjotskih ciljev« ter jih podpiramo pri njihovih prizadevanjih ... "

Denis Baupin, podžupan, Pariz (Francija)

"..., Želimo postati pomemben mednarodni partner Evropske komisije in želimo vplivati na sprejemanje strategije in ukrepov, ki pomagajo mestu k doseganje svojih ciljev in ciljev Konvencije..."

Lian Merx, podžupan, Delft (Nizozemska)

"... Za spoznavanje ljudi z enakimi ambicijami, pridobiti motivacijo ter se učiti drug od drugega ..."

Manuela Rottmann, podžupan, Frankfurt na Majni (DE)

"... V podpornem gibanju, ki obvezuje mesta da dosežejo svoje cilje, omogoča spremljanje rezultatov in vključuje državljane EU - kar pomeni skupno gibanje ..."

Philippe Tostain, svetnik, Lille (Francija)

Ključne nosilce odločanja procesov v lokalnih organih je treba še dodatno podpirati z dodelitvijo ustreznih človeških virov z jasnim mandatom ter jim zagotoviti dovolj časa in sredstev iz proračuna za pripravo in izvajanje SEAP-a. Bistveno je, da so vključeni v proces priprave SEAP-a, tako da je sprejeta in podprta z njihovo pomočjo. Politična zavezanost in vodstvo je gonilna sila, ki spodbuja upravljanje cikla, zato jih je treba iskati že od samega začetka. Formalna potrditev SEAP-a, ki jih občinski svet (ali enakovreden organ odločanja), skupaj s potrebami proračuna za prvo leto izvede je še en pomemben korak.

Kot pristojen najvišji organ subjekta mora občinski svet obveščati o spremljanju izvajanja procesa. Poročilo o izvajanju se mora izdelati in redno poročati. V okviru konvencije, je treba predložiti poročilo o izvajanju vsako drugo leto za namene vrednotenja, spremljanja in preverjanja. Če je potrebno, je treba SEAP ustrezno posodobiti / dopolniti.

Ključni nosilci odločanja v lokalni oblasti imajo prav tako pomembno vlogo pri:

• Vključevanju SEAP vizije z drugimi ukrepi in pobudami ustreznih lokalnih / občinskih služb, da postanejo del celovitega prostorskega načrtovanja

• Zagotavljanju dolgoročne zaveze k izvajanju in nadzoru skozi celoten čas izvajanja SEAP-a

• Zagotavljanju podpore udeležbe državljanov/občanov in vključevanja interesiranih skupin

• Skrbi, da je SEAP proces "v lasti" lokalne oblasti in prebivalcev

• Povezovanju z ostalimi podpisniki Konvencije županov, izmenjavi izkušenj in dobrih praks ter vzpostavitvi sinergije in spodbude njihovega vključevanja v Konvencijo županov.

Vse poti vodijo k politični zavezi. Upravne strukture, vzorce političnih odobritev in politične kulture se razlikujejo od države do države. Prav iz tega razloga lokalna oblast sama najbolj ve, kako nadaljevati zbiranja potrebnih političnih zavezanosti za SEAP postopek, torej na koga se obrniti in v kakšnem vrstnem redu (župan, občinski svet, posebni odbori ...).

20/149

DODATNI VIRI

i) PROJEKT MUE-25

Projekt "Managing Urban Europe-25 (MUE-25)" podaja nekaj predlogov o tem kako zgraditi politično zavezo.

http://www.mue25.net/Political_Commitment_200907_t1z4D.PDF.file

ii) Policy Network v svoji publikaciji »Gradimo nizko energetsko prihodnost: politika podnebnih sprememb", namenja posebno poglavje politični strategiji za krepitev podnebnih ukrepov:

http://politicsofclimatechange.files.wordpress.com/2009/06/building-a-low-carbon-future-pamphlet-chapter-05.pdf

Predlogi o tem kako zagotoviti potrebno lokalno zavzetost: � Z informativnimi napotki zagotoviti županom in ključnim političnim voditeljem prednosti in vire, ki

so potrebni za SEAP. Poskrbeti je potrebno, da so predloženi dokumenti političnih oblasti kratki, celoviti in razumljivi.

� Informiranje glavnih političnih skupin � Vključevanje in obveščanje splošne javnosti / državljanov in drugih interesnih skupin � Močno sklicevanje/povezovanje na druge odločitve, ki jih sprejme občinski svet na tem področju

(povezane strategije in načrti, Lokalna Agenda 21, itd) � Izkoriščanje »okna« priložnosti, na primer: poudarek medijev na področju podnebnih sprememb � Jasno obveščanje o vzrokih in posledicah podnebnih sprememb, skupaj z informacijami, ki so

podani kot učinkoviti in praktični odgovori � Poudarjanje drugih koristi kot prispevek k podnebnim spremembam (sociala, gospodarstvo,

zaposlenost, kakovost zraka, ...). Naj je sporočilo enostavno, jasno in prilagojeno občanom � Osredotočanje na ukrepe, za katere je mogoče pridobiti soglasje od ključnih akterjev.

21/149

POGLAVJE 3: PRILAGAJANJE ADMINISTRATIVNIH STRUKTUR

Priprava in izvajanje trajnostne energetske politike je časovno zahteven proces, ki mora biti sistematično načrtovan in stalno vodilen. To zahteva sodelovanje in usklajevanje med različnimi službami v lokalni upravi, kot so varovanje okolja, raba zemljišč in prostorskega načrtovanja, ekonomije in socialnih zadev, v zgradbah ter upravljanje infrastrukture, mobilnosti in prometa, proračun ter finance, javna naročila itd. Poleg tega je en izziv za uspeh ta, da je proces SEAP zasnovan z različnimi organi lokalne uprave kot zunanje vprašanje, ampak da ga je treba vključiti v vsakdanje življenje: mobilnost in urbanistično načrtovanje, upravljanje premoženja lokalnega organa (stavbe, občinski vozni park, javna razsvetljava ...), notranje in zunanje komunikacije, javna naročila ...

Jasna organizacijska struktura in delitev odgovornosti sta predpogoj za uspešno in trajnostno implementacijo SEAP. Pomanjkanje koordinacije med različnimi politikami, lokalnih oblasti in služb zunanje organizacije je lahko velika pomanjkljivost pri načrtovanju energetike in prometa številnih lokalnih oblasti.

To je razlog, zakaj "Prilagajati mestne strukture, vključno z ustrezno razporeditvijo človeških virov," je formalno prizadevanje tistih, ki pristopijo k Konvenciji županov.

Zato bi morali vsi podpisniki konvencije prilagoditi in optimizirati svoje notranje upravne strukture. Morali bi določiti posebne oddelke z ustreznimi kompetencami, kot tudi zadostno število finančnih in človeških virov za izvajanje zavez Konvencije županov.

3.1 Kako prilagoditi upravne strukture

Če ima občina že formirano enoto, ki skrbi za energetski razvoj, (upravljalna enota, lokalna Agenda 21 koordinacija, itd), lahko uporabi za uresničevanje svojega SEAP-a tudi to strukturo v okviru Konvencije županov.

Na začetku postopka SEAP izdelave, je treba imenovati "koordinatorje konvencije«. Ona / on mora imeti polno podporo lokalnih političnih oblasti, kot tudi potrebna razpoložljiva in proračunska sredstva za opravljanje njegove / njene naloge. V velikih mestih, lahko ima ona / on tudi posebno enoto, na njegovo / njeno voljo, z več zaposlenimi. Odvisno od velikosti lokalne oblasti, namenu zbiranja podatkov in CO2 popisa, so tudi tu potrebne osebe.

Kot primer preproste organizacijske strukture, lahko razdelimo na dve skupini:

• Upravni odbor, ki ga sestavljajo politiki in menedžerji. Njegova naloga je zagotoviti strateško usmeritev in potrebno politično podporo temu procesu.

• Ena ali več delovnih skupin, ki jih sestavljajo vodje energetskega načrtovanja, ključne osebe iz različnih oddelkov lokalnih oblasti, javnih agencijah, itd. Njihova naloga je, da opravijo dejansko izdelavo SEAP ter nadaljujejo delo, da se zagotovi zainteresirana udeležba upravnega odbora, nadzora, ter izdelavo poročil, itd. Delovna skupina (-e), se lahko ustvari za sodelovanje nevladnih občinskih ključnih akterjev neposredno vključenih v SEAP ukrepov.

Tako upravni odbor kot delovna skupina potrebuje posebno vodjo, čeprav bi morali biti sposobni delati skupaj. Poleg tega je treba cilje in naloge vsake od teh skupin jasno opredeliti. Natančno določen dnevni red sestankov in projektno poročanje strategije je priporočljivo za SEAP procese. Upravni odbor in delovna skupina potrebuje vodjo, da lahko delujejo kot skupina.

Bistveno je, da je trajnostno upravljanje z energijo, povezano z drugimi ukrepi in pobudami ustreznih občinskih služb, zato je treba zagotoviti, da postane del skupnega načrtovanja lokalnih oblasti. Več-oddelčno in med sektorsko sodelovanje je potrebno, prav tako morajo biti usklajeni organizacijski cilji s SEAP-om. Z oblikovanjem diagrama, bi bilo koristno opredeliti prilagoditve ki navajajo različne medsebojne odnose med oddelki in akterji, ki so potrebni za organizacijo lokalnega organa. Ker je vključenih veliko občinskih akterjev je treba dodeliti odgovorne vloge, da se zagotovi večja odgovornost procesa v organizaciji. Posebne kampanje za posredovanje lahko pomagajo doseči in prepričati občinske delavce v različnih oddelkih.

Poleg ustreznega usposabljanja ne smemo zanemariti različna področja, kot so tehnične sposobnosti (energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, učinkovitost transporta ...), vodenje projektov, upravljanje podatkov (pomanjkanje znanja na tem področju je lahko velika ovira!), finančno

22/149

upravljanje , razvoj investicijskih projektov za komuniciranje (kako spodbujati spremembe vedenja, itd). Povezovanje z lokalnimi univerzami so lahko koristne v ta namen.

3.2 Primeri iz Konvencije podpisnikov

Tu sta dva primera struktur mesta München in Leicestru, za razvoj in izvajanje lokalne energetske strategije:

USMERJEVALNI ODBOR

PROJEKTNI ODBOR

Slika 1: Upravna zgradba mesta München

Slika 2: Upravna zgradba mesta Leicester

Ki ga vodi: župan mesta, namestnik župana in občinski odbor Organizacija: oddelek za zdravje in okolje

Člani: predstojniki vseh služb, ki sodelujejo in vodijo odbora projekta

Ki ga vodi: glavni izvajalec dr. ABCD Člani: Delegirali se bodo pooblaščeni člani osebja v oddelkih

Delovna skupina 2

Delovna skupina 3

Delovna skupina 4

Delovna skupina 6

Delovna skupina 5

Delovna skupina 1

Delovna skupina 7

23/149

3.3 Zunanja podpora

Glede na svojo velikost in razpoložljivost človeških virov, lahko lokalni organi koristijo pomoč od podpornih struktur ter energetskih agencij. Tu imajo možnost, da podizvajalci pridobijo nekatere posebne naloge (npr. priprava osnovno evidenco emisij), ali uporabiti vajenca (magistrski ali doktorski študentje imajo veliko dela, povezanega z zbiranjem podatkov in vnosom v orodje za izračun emisij toplogrednih plinov za proizvodnjo BEI).

� Podporne strukture

Lokalne oblasti, ki nimajo dovolj znanja ali virov za pripravo in izvajanje SEAP jih lahko podprejo uprave ali organizacije, ki imajo take zmogljivosti. Sodelujoča mesta so sposobna dajati strateške usmeritve, finančno in tehnično podporo lokalnim organom s pomočjo politične volje, vendar nimajo strokovnega znanja in / ali sredstev, da bi izpolnile zahteve.

Podporne strukture imajo poslanstvo, da vzdržujejo tesne stike z Evropsko komisijo in Uradom Konvencije županov", da se zagotovi najboljše možno izvajanje konvencije. Tako so sodelujoča mesta uradno priznana s strani Komisije.

Obstajata dve vrsti podpornih struktur:

1. Nacionalni in regionalni javni organi, regije, okrožja, province, strnjena naselja

2. Združenja regionalnih ter lokalnih organov

Podporne strukture lahko ponudijo neposredno tehnično in finančno pomoč, kot so:

• Strokovno znanje za pomoč podpisnikov konvencije za pripravo osnovne evidence emisij (BEI) ali akcijskega načrta za trajnostno energijo (SEAP).

• Razvoj in prilagoditev metodologije za pripravo SEAP, ob upoštevanju nacionalnih ter regionalnih okoliščin.

• Opredeljevanje finančne možnosti za izvajanje SEAP.

• Usposabljanje lokalnih uradnikov, kdo bo končni lastnik SEAP (tip 1 podporne strukture) Nekaj konkretnih primerov:

• Regija v Andaluziji se je lotila emisijskih evidenc na njenem ozemlju, ki ga bodo uporabljali podpisnice Konvencije v regiji, da pripravijo svoje SEAP-e.

• Poljsko mreženje energetskih mest (PNEC) zagotavlja neposredno tehnično podporo štirih poljskih mest, ki so se pridružili k Konvenciji županov v letu 2009. Ta podpora temelji na metodologiji, razviti v okviru evropskega projekta, ki ga financira MODEL (upravljanje domen, povezanih z energijo).

• Pokrajina v Barceloni neposredno podpira financiranje razvoja SEAP podpisnikov med drugim tudi pripravlja program, v okviru evropske lokalne skupnosti energetske pomoči za razvoj fotovoltaičnih sistemov, ki bodo v korist te občine.

� Energetske agencije

Lokalne in regionalne agencije za energijo (LAREAs) so dejavne v lokalni energetski politiki že desetletja in njihova strokovna znanja in izkušnje, so lahko zelo koristne za Konvencijo podpisnikov, posebej tistim katerim primanjkuje tehnična zmogljivost.

Pravzaprav je eden od prvih dejavnosti vsake agencije pripraviti energetski načrt ali posodobiti že obstoječe na geografskem območju, ki ga določa agencija. Ta strateški proces ponavadi vključuje več ukrepov, vključno z zbiranjem podatkov o energiji, vzpostavitvijo energetske bilance, kakor tudi razvoj kratko-, srednje-in dolgoročnih energetskih politik in načrtov. Zato lahko pričakujemo, podpisnice konvencije lokalnih in regionalnih energetskih agencij (LAREAs), da dobimo široko zasnovane nasvete o vseh energetskih vidikih, kot tudi koristno tehnično pomoč pri oblikovanju svojega BEI in SEAP.

24/149

DODATNI VIRI

i) nacionalna energetska agencija Irske (SEI), omogoča povezavo z navodili za "Kadrovski upravljalni energetski program"

http://www.sustainableenergyireland.ie/uploadedfiles/EnergyMAP/tools/01-10a%20Resourcing%20the%20Energy%20Management%20Programme%20v1.0.pdf

25/149

POGLAVJE 4: PODPORA ZAINTERESIRANIH STRANI IN OBČANOV 6

Vsi člani družbe imajo ključno vlogo pri reševanju izzivov energetskih in podnebnih sprememb s svojimi lokalnimi oblastmi. Strmijo k vzpostavitvi skupne vizije za prihodnost, opredeljevanje poti, da bo vizija uresničila potrebne človeške in finančne vire.

Vključevanje interesnih skupin je izhodišče za spodbujanje sprememb vedenja, ki so potrebni za dopolnitev tehničnih ukrepov zajetih v SEAP. To je ključnega pomena za usklajeno in koordinirano izvajanje SEAP-a.

Stališča državljanov in zainteresiranih strani je treba poznati, preden se razvijejo podrobni načrti. Zato bi morali državljani in drugi zainteresirani združiti moči sodelovanja v ključnih fazah postopka priprave SEAP: ustvarjanje vizije, določitev ciljev in ukrepov, ki določajo prednostne naloge, itd Obstajajo različne stopnje vključenosti: "obveščanje" na eni strani, medtem ko "pooblastitev" na drugi strani. Da bo SEAP čimbolj uspešno narejen je zelo priporočljivo, da si prizadevamo za najvišjo raven sodelovanja interesnih skupin in državljanov v procesu.

Sodelovanje interesnih skupin je pomembno iz več razlogov:

• Sodelovanje politik je bolj pregledno in demokratično

• Skupno odločanje s številnimi interesnimi skupinami, temelji na bolj obsežnem znanju

• Široko soglasje izboljša kakovost, sprejemanje, učinkovitost in legitimnost načrta (vsaj, da je treba zagotoviti, da zainteresirane strani ne nasprotujejo nekaterim projektom).

• Smisel za sodelovanje pri načrtovanju zagotavlja dolgoročno sposobnost preživetja, prevzem in podporo strategij ter ukrepom

• SEAP-i včasih dobijo večjo podporo od zunanjih zainteresiranih strani, kot od notranjega upravljanja ali uslužbencev lokalne skupnosti

To je razlog "da bomo civilno družbo na naših geografskih območjih spodbujali k sodelovanju pri razvoju akcijskega načrta" in to je formalno prizadevanje tistih, ki s podpisom pristopijo k Konvenciji županov.

4.1 Kdo so akterji?

Prvi korak je opredelitev glavnih akterjev. Interesne skupine so lahko:

• katerih interesi so vplivni

• katerih dejavnosti vplivajo na vprašanje

• ki imajo / nadzorne informacije, vire in strokovno znanje, potrebno za oblikovanje in izvajanje strategije

• z udeležbo / udeležba potrebna za uspešno izvedbo.

Spodnja tabela prikazuje potencialne vloge lokalnih organov in zainteresirane strani v procesu SEAP to je opisano v poglavju 1.

6 Deli v tem poglavju so prilagojenI http://www.movingsustainably.net/index.php/movsus:mshome z Zvezo baltskih mest

okolje in sekretariat za trajnostni razvoj ki jo delno financira Evropska unija.

26/149

SEAP proces: glavni koraki - vloga ključnih akterjev

VLOGA AKTERJEV FAZA KORAK

Občinski organ ali enakovreden organ Lokalna uprava Zainteresirane skupine

Politična obveza in podpis Konvencije

Naredite začetno zavezo. Podpis Konvencije županov.

Zagotoviti potrebno spodbudo lokalne uprave za začetek procesa.

Spodbujati politične organe, da ukrepajo. Jih obvesti o prednostih (in o potrebnih sredstvih)

Naredite pritisk na politične oblasti, da ukrepajo (če je potrebno).

Prilagoditi mesto upravni strukturi Nameniti dovolj človeških virov in poskrbeti primernosti upravnih struktur v mestu.

Zač

etek

Zgraditi podporo zainteresirani strani

Zagotoviti potrebno spodbudo za udeležbo zainteresiranih strani.

Pokažite, da ste preučili njihovo sodelovanje in podporo kot pomembno.

Določiti glavne zainteresirane strani, se odločiti kateri kanale obveščanja / sodelovanja želite uporabiti.

Jih obvesti o postopku, ki se bo začel, in zbrati mnenja.

Izrazijo svoja stališča, pojasnjujejo svojo morebitno vlogo v SEAP.

Ocena trenutnega okvirja: Kje smo?

Prepričajte se, da so v mestu potrebna sredstva za fazo načrtovanja.

Opraviti začetno oceno, zbrati potrebne podatke in izdelati osnovno evidenco emisij CO2. Prepričajte se, da so zainteresirane strani ustrezno vključene.

Zagotovijo dragocene prispevke in podatke, delijo znanje.

Oblikovanje vizije: Kam si želimo iti?

Podpora izdelavi vizije. Prepričajte se, da je dovolj ambiciozen.

Odobri vizijo (če obstaja).

Vzpostaviti vizijo in cilje, ki podpirajo vizijo. Poskrbite, da si jih delijo glavne interesne skupine in politične oblasti..

Sodelovati pri opredelitvi vizije, izrazijo svoje stališče o prihodnosti mesta.

Izdelava načrta: Kako priti do tja?

Podpora izdelavi načrta. Določiti prednostne naloge v skladu z vizijo pred

tem opredeljeno.

Izdelati načrt: opredelitev politik in ukrepov v skladu z vizijo in cilji, vzpostaviti proračun in financiranje, čas, kazalniki, odgovornosti. Obdržati obveščenost

političnih oblasti, in vključiti zainteresirane strani. Narediti partnerstva s ključnimi zainteresiranimi stranmi (če je to potrebno).

Sodeluje pri pripravi načrta. Zagotoviti vnos, povratne informacije.

Faz

e n

ačrt

ova

nja

Odobritev in predložitev načrta Odobriti načrt in potreben proračun. Predloži SEAP prek spletne strani Como. Obveščati o načrtu. Naredite pritisk na politične oblasti, da odobrijo

načrt (če je potrebno).

Zagotoviti dolgoročno politično podporo SEAP procesu.

Usklajuje izvajanje načrta. Prepričajte se, da se vsaka zainteresirana stran zaveda svoje vloge pri izvajanju.

Vsaka zainteresirana stran izvaja ukrepe, ki so v njeni pristojnosti.

Prepričajte se, da je energetska in podnebna politika vključena v vsakdanje življenje lokalne

uprave.

Izvesti ukrepe, ki so v pristojnosti lokalne skupnosti. Dajati zgled. Komunicirati o svojih ukrepih.

Naredite pritisk / spodbujati lokalno upravo za izvajanje ukrepov v okviru njegove odgovornosti

(če je potrebno). Pokazati interes za izvajanje načrta, spodbujati

zainteresirane strani da deluje, pokazati na primeru.

Motivirati zainteresirane strani da deluje (informacijska kampanja). Jih ustrezno obveščati o razpoložljivih sredstvih za učinkovito rabo energije in

obnovljive vire energije

Spremembe v vedenju, energetska učinkovitost in OVE ukrepov, splošna pomoč za izvajanje

SEAP. Izve

db

ena

faza

Izvedba

Povezovanje z drugimi podpisniki Konvencije županov, izmenjavo izkušenj in najboljših praks, vzpostavitev sinergij in s spodbujanjem njihovega vključevanja v Konvenciji županov.

Spodbuditi druge zainteresirane stranmi da deluje.

Spremljanje Zahteva redno obveščanje o napredku načrta. Nadaljevati z rednim spremljanjem načrta: napredovanje ukrepov in oceno njihovega vpliva.

Zagotoviti potrebne vhodne podatke.

Poročanje in predložitev poročila o

izvajanju. Odobriti poročilo (če je primerno)

Redno poročanje političnih organov in zainteresiranih strani o napredovanju načrta. Komuniciranje o rezultatih. Vsako drugo leto predložiti poročilo o

izvajanju prek spletne strani Como.

Posredovati pripombe na poročilo in poročilo o ukrepih, ki so pod njihovo pristojnostjo.

Sp

rem

ljan

je in

p

oročan

je o

faz

i

Pregled Zagotoviti posodobitve načrt v rednih časovnih presledkih.

Občasno posodobiti načrt v skladu z izkušnjami in doseženimi rezultati. Vključujejo politične organe in zainteresirane strani. Sodelujejo pri posodobitvi načrta.

27/149

Seznam potencialno pomembnih interesnih skupin v okviru SEAP:

• Lokalne uprave: ustrezne občinske službe in podjetja (komunalna infrastruktura energije, prevozniki, itd)

• Lokalne in regionalne energetske agencije

• Finančni partnerji, kot so banke, zasebni skladi, energetske storitve (ESCO),

• institucionalne zainteresirane skupine, kot so gospodarske zbornice, zbornice arhitektov in inženirjev

• dobavitelji energije, komunalne storitve

• Promet / Mobilnost: zasebni / javni transport, itd

• Gradbeni sektor: gradbene družbe, razvijalci

• Industrije

• Podporne strukture in energetske agencije

• Nevladne organizacije in drugi predstavniki civilne družbe

• Predstavniki civilne družbe, vključno s študenti, delavci, itd.

• Obstoječe strukture (Agenda 21, ...)

• Univerze

• Strokovno usposobljeni delavci (svetovalci, ...)

• Če je potrebno, predstavniki nacionalnih / regionalnih uprav in / ali sosednjih občin, da se zagotovi usklajenost in skladnost z načrti in dejavnostmi, ki potekajo na drugih ravneh odločanja

• Turisti, kjer turistična industrija predstavlja velik delež emisij

4.2 Kako sodelovati z zainteresiranimi skupinami

Sodelovanje je mogoče dobiti s pomočjo različnih metod in tehnik, bilo bi koristno uporabiti (strokovno) mnenje upravnika kot nevtralnega člana. Različne stopnje sodelovanja se lahko obravnavajo 1:

Stopnja udeležbe Primeri orodij

1 Informiranje in izobraževanje brošure, glasila, oglaševanje, razstave, ogledi

2 Informacije in povratne informacije

telefonska linija, spletna stran, javna srečanja, telekonference, raziskave in vprašalniki, osebjem razstave, posvetovalne ankete

3 Vključevanje in posvetovanje delavnice, ciljne skupine, forume,

4 Razširjeno sodelovanje skupni posveti, realno načrtovanje,

Primer 1

Lokalni energetski koncept je celovit dolgoročni koncept razvoja občine kot lokalne skupnosti, da sodelujejo zainteresirane strani in državljani pri pripravi in izvajanju skupnih ukrepov vključenih v akcijskem načrtu. Ti koncepti so že v uporabi v nekaterih Konvencijah podpisnikov. Na primer Almada (Portugalska) je organizirala lokalni energetski forum ter povabila vse zainteresirane gospodarske družbe in organizacije z namenom zbiranja zamisli in predloge projektov, ki bi lahko prispevali k izvajanju akcijskega načrta. Partnerstvo med lokalno energetsko agencijo in univerzo je bilo ustanovljeno za razvoj načrta. Prav tako je mesto Frankfurt (Nemčija) zaprosilo udeležence foruma, da tudi sami prispevajo za doseganje skupnih ciljev, ki jih je treba opraviti.

28/149

Nekaj praktičnih nasvetov: � Ne osredotočajte se na običajne stike. � Pritegnite pomembne nosilce političnega odločanja. � Izberite ustreznega koordinatorja / moderatorja. � Nekatere interesne skupine lahko imajo nasprotujoče si interese. V tem primeru je priporočljivo

organizirati delavnice za vsako posamezno skupino posebej za namen razumevanja nasprotujočih si interesov, predno jih združimo.

� Da bi povečali zanimanje / zaintereseranost državljanov, je priporočljiva uporaba vizualnih orodij (GIS-Geografski informacijski sistem je sistem, ki združuje organizacijske postopke, strojno, programsko opremo ter uporabnike v smislu učinkovitega zbiranja, shranjevanja, popravljanja, analiziranja in prikazovanja vseh oblik prostorsko orientiranih informacij).

� Pritegnite pozornost medijev.

Primer 2

Občina Sabadell (Španija) je ozaveščala državljane s predlogom pametnih števcev za 100 gospodinjstev. Takšni števci omogočajo takojšnjo odčitavanje porabe energije v evrih, kWh in tonah CO2 preko brezžične naprave. Poleg tega so bile organizirane delavnice za obveščanje in izobraževanje gospodinjstev v zvezi z varčevanjem energije. Podatki, povezani s porabo energije in emisijami CO2 so bili zbrani, dosežen je bil rezultat (predvidoma okoli 10% zmanjšanje). Na koncu so bili rezultati posredovani uporabnikom (gospodinjstvom).

Primer 3

Naslednje metode so v večji londonski agenciji med raziskavo okoljskih strategij vključili v postopek, kjer je sodelovalo več interesnih skupin:

Javno sodelovanje geografskih informacijskih sistemov (PPGIS) je bilo uporabljeno za spodbudo »obrobnih« skupin prebivalstva (npr. etnične skupine, mladi in starejši prebivalci), ki običajno nimajo oz. imajo manjšo možnost podajanja svojih stališče v javnem dogajanju. To pa se je spremenilo preko interaktivnega sodelovanja in integriranih aplikacij GIS (za uporabnike prijazen format), kar zagotavlja spremembo pri sodelovanju in zavedanju o SEAP na lokalni ravni. Poenostavljeni GIS zemljevidi in modeli se lahko uporabijo za prikaz učinkov SEAP-a na lokalni ravni z namenom, da se omogoči aktivno sodelovanje vseh občanov v strateških procesih (SEAP) odločanja. Uporaba preglednih orodij PPGIS in participativnega procesa, pomaga zgraditi zaupanje in razumevanje med strokovno in kulturno raznolikostjo deležnikov.

Metoda strukturiranja problema (PSMs) je bila uporabljena za gradnjo enostavnih modelov SEAP v participativnem in ponavljajočem načinu, da bi interesne skupine s posebnimi načrti ali nasprotujočih si interesov razumeli in zagotovili skupne interese za SEAP; vključiti je potrebno vrednostne razlike, namesto da iščemo kompromisne pristope, ki predstavljajo vpletenost v SEAP-u, ocenjuje in primerja se diskretna strateška alternativa ter negotovost glede na "možnosti" in "scenarije" in ne v smislu "verjetnosti" in "napovedi" same. Kognitivno kartiranje (sredstvo za kartiranje posameznih interesnih skupin perspektive) se lahko uporablja tudi kot pripomoček za pridobivanje miselne podobe, ki jih posamezniki uporabljajo pri obvladovanju znanja in informacij glede na SEAP proces.

Vlogo in odgovornost vsakega udeleženca je potrebno natančno določiti. Partnerstva s ključnimi akterji so pogosto potrebna pri pripravi in izvajanju uspešnosti SEAP-a. Treba je ohraniti motivacijo interesnih skupin ter nadaljnje sporočanje o rezultatih izvajanja SEAP-a.

4.3 Komunikacija

Komunikacija je pomembno sredstvo, da so uporabniki obveščeni in motivirani. Zato je potrebno jasno komunikacijsko strategijo vključiti v sam SEAP. Pred začetkom komunikacijske kampanje, je potrebno določiti nekatere informacije, da bi povečali učinek ukrepov.

• Izbrati sporočilo, ki se bo prenašalo ter vplivalo na izvedbo ukrepov (želeni rezultat).

• Ugotoviti ključne ciljne skupine.

29/149

• Vzpostaviti niz kazalnikov za oceno vpliva sporočila (število zaposlenih na seminarju, ankete - kvantitativne / kvalitativne, obisk na spletnih straneh, povratne informacije, na primer: e-pošte, ...)

• Izbrati najbolj primeren komunikacijski kanal (iz oči v oči - najbolj učinkovita oblika komuniciranja, oglaševanja, naslovi, e-pošta, internet, blogi, pogovori / sestanki, brošure, plakati, časopisi, tiskani mediji, publikacije za javnost, ...).

• Določite načrtovanje in strošek.

Komunikacijo je potrebno zagotoviti tudi znotraj lokalne oblasti: vzpostavitev notranjih komunikacijskih sredstev, ki so potrebni za izboljšanje sodelovanja med oddelki, vključenih v lokalni skupnosti.

DODATNI VIRI:

i) Projekt Belief je pripravil izčrpen priročnik o tem, kako "Vključevati zainteresirane strani in državljane v lokalni energetski politiki" s pomočjo forumov.

www.belief-europe.org

ii) Agencija za okolje v Bristolu je objavila naslednjo knjigo, ki vsebuje pregled različnih tehnik javne participacije z opisom glavnih prednosti in slabosti (str. 28).

http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.129.8717&rep=rep1&type=pdf.

iii) OEmployers´ Organisation for local government (EO) je pripravila priročnik za pomoč lokalnim oblastem in njihovim partnerjem k učinkovitejšemu skupnemu delo.

http://www.lgpartnerships.com/

iv) Partnerji »Fundacije za lokalni razvoj« (Fundation for Local Development) je razvila model usposabljanja za izvoljenie voditelje. Oglejte si priročnik 4,

http://www.fpdl.ro/publications.php?do=training_manuals&id=1

v) Zanimive informacije o strategiji komunikacije je mogoče najti v energetskem projektu MODEL v koraku 9 z imenom "Izvajanje programa".

www.energymodel.eu

1 Prirejeno po Judith Petts in Barbara Leach, Vrednotenje metod za sodelovanje javnosti: pregled literature, Bristol agencija

za okolje, 2000.

30/149

POGLAVJE 5: OCENA TRENUTNEGA STANJA: KJE SMO?

5.1 Analiza veljavnih predpisov

V občini so večkrat nasprotujoče si strategije in postopki. Prvi korak je identificirati obstoječe občinske, regionalne in nacionalne strategije, načrte, postopke in predpise, ki vplivajo na energetske in podnebne problematike v lokalni skupnosti.

Strukturiranje in analiza teh obstoječih načrtov in strategij, je dobro izhodišče za boljše povezovanje strategij. Glej Prilogo III o seznamu glavnih evropskih zakonodajnih aktov, pomembnih za lokalne oblasti.

Naslednji korak je, da se preverijo in primerjajo cilji določenih dokumentov s tistimi za trajnostno energetsko politiko. Cilj je ugotoviti ali so ti cilji podporni ali sporni.

Nenazadnje mora lokalna skupnost povabiti vse akterje in interesne skupine, da se razpravlja o ugotovljenih morebitnih sporih. Ti morajo poskušati doseči sporazum o spremembah, ki so potrebne za posodobitev strategij ter jasno določiti načrte o tem kdo in kdaj jih v praksi uporabi. Ustrezni ukrepi morajo biti načrtovani (če je mogoče) ter določiti seznam ukrepov, ki jih je treba sprejeti in vključiti v SEAP. Spremembe lahko trajajo nekaj časa, da se pokažejo pozitivni učinki, vendar pa je vseeno prej potrebno potrditi politično vodstvo.

5.2 Priprava osnovne (izhodiščne) evidence emisij (BEI)

Poraba energije in emisij CO2 na lokalni ravni so odvisne od številnih dejavnikov: gospodarske strukture, ravni gospodarske dejavnosti, gostote naseljenosti, uporabe in ravni razvoja različnih vrst prevoza, navade občanov, podnebja, itd. Na nekatere dejavnike je mogoče kratkotrajno vplivati (kot so navade občanov), na druge pa je mogoče vplivati le srednje ali dolgoročno (energetska učinkovitost stavbnega sektorja). Koristno je poznati vpliv teh parametrov, vedeti kako se spreminjajo skozi čas in ugotoviti pri katerih lahko lokalna oblast ukrepa (kratko, srednje in dolgoročno).

To je osnovni namen nadzora: vzpostavitev jasne slike "kje smo", opis sedanjega / trenutnega stanja glede energetike in podnebnih sprememb.

Opredeliti je potrebno ustrezna sredstva, podatke,…Ta presoja omogoča izdelavo SEAP-a, ki podaja nova vprašanja in posebne potrebe sedanje lokalne oblasti .

V Prilogi II, boste najdete seznam predlaganih vidikov, ki jih je treba zajeti v osnovnem pregledu.

Vidiki, ki so lahko kvantitativni (razvoj porabe energije ...) ali kvalitativni (upravljanje z energijo, izvajanje ukrepov ozaveščanja, ...). Osnovni pregled omogoča, da se osredotočimo na ukrepe, ter spremljamo učinke, ki temeljijo na ustreznih kazalnikih. Najzahtevnejši del je zgraditi popoln popis emisij CO2, ki temelji na dejanskih podatkih o porabi energije (glej del II tega priročnika, ki določa smernice o tem, kako zbirati podatke o energiji in kako izdelati popis emisij CO2).

31/149

Podrobni koraki za določitev izhodiščne ocene:

1. Izbrati / določiti ekipo - po možnosti medresorske delovne skupine. Na tej stopnji se morate odločiti, kakšno stopnjo vključenosti interesnih skupin želite za ta proces. Za interesne skupine na splošno je priporočljiva udeležba z veliko koristnimi informacijami, (glej poglavje 3).

2. Dodeljevanje nalog članom ekipe. Razmislite o usposobljenosti kot tudi razpoložljivosti vsakega člana skupine, da se jim dodelijo naloge, ki jih bodo sposobni izvesti.

3. Vzpostaviti terminski plan. Navedite realističen datum začetka in konca vseh dejavnosti zbiranja podatkov.

4. Navedite najpomembnejše kazalnike, ki se vključujejo v oceno. Zajeti morajo biti naslednji elementi:

� Kako visoka je poraba energije in izpusti emisij CO2 iz različnih sektorjev, ki so prisotni na območju lokalne oblasti in kakšni so trendi? (Glej Del II).

� Kdo proizvaja energijo in koliko? Kateri so najpomembnejši viri energije? (Glej Del II).

� Kateri so glavni akterji, ki vplivajo na porabo energije?

� Kakšne so posledice, povezane s porabo energije v mestu / občini (onesnaževanje zraka, zastoji ...)?

� Kakšna prizadevanja so že bila izvedena na področju upravljanja z energijo in kakšni rezultati so bili doseženi? Katere ovire je treba odstraniti?

� Kakšna je stopnja ozaveščenosti uradnikov, občanov in drugih interesnimi skupinami v smislu varčevanja z energijo in zaščite podnebja?

5. Zbiranje osnovnih podatkov.

To zahteva zbiranje in obdelavo kvantitativnih podatkov, oblikovanje kazalnikov in zbiranje kvalitativnih podatkov s pomočjo pregledovanja dokumentov in intervjujev / delavnic z interesiranimi skupinami. Izbira podatkov mora temeljiti na merilih, ki so dogovorjeni z interesiranimi skupinami ter aktivno sodelujejo pri zbiranju / pridobivanju podatkov. Del II tega priročnika daje navodila za zbiranje podatkov v zvezi s porabo energije. Na podlagi energetskih podatkov o izpustih emisij CO2, je potrebno zbrati osnovni popis emisij – BEI (glej del II tega priročnika). 7. Analiza podatkov. Ni dovolj le zbiranje podatkov: podatke je potrebno analizirati in interpretirati. Na primer: če osnovni pregled pokaže, da je poraba energije hitreje narasla v posebnem obdobju, poskusite razložiti zakaj je tako: rast prebivalstva, povečana aktivnost, povečana uporaba nekaterih električnih naprav, itd ... 8. Napišite samooceno poročila – biti mora realna in resnična kot je poročilo, ocena, ki ne odraža resničnosti nima nobenega smisla. Osnovni pregled se lahko izvede interno v okviru lokalne oblasti, kot proces samoocenjevanje, vendar združuje samooceno z zunanjim strokovnim pregledom, ki doda dodano vrednost k procesu. Strokovni pregled je načrt za prihodnost. Medsebojni pregled lahko opravljajo zunanji strokovnjaki, ki delajo v drugih mestih / občinah ali organizacijah v podobnih strokovnih področjih. Gre za stroškovno učinkovit način in pogosto politično bolj sprejemljiva opcija.

32/149

Na podlagi zbranih podatkov in različnih sklopov hipoteze je primerno določiti scenarije: kako bi se poraba energije in emisije CO2 razvijala na podlagi sedanjih strategij, kakšen bi bil vpliv glede na predvidene ukrepe, itd.?

5.3 SWOT analiza

SWOT analiza je uporabno orodje za strateško načrtovanje, ki se lahko uporablja pri razvoju SEAP-a. Na podlagi ugotovitev med izhodiščnim pregledom pa omogoča, da se določijo prednosti in slabosti lokalnih oblasti v zvezi z energetsko politiko in njenim upravljanjem kot tudi priložnosti in nevarnosti, ki bi lahko vplivale na izvedbo SEAP-a. Ta analiza lahko pomaga pri določanju prednostnih nalog pri načrtovanju in izbiri SEAP dejavnosti in ukrepov.

DODATNI VIRI

i) Projekt MODEL vsebuje določene smernice o tem, kako izdelati različne scenarije:

http://www.energymodel.eu/IMG/pdf/IL_4_-_Baseline.pdf

ii) Projekt Managing Europe-25 (MUE-25) daje podrobna navodila o tem, kako se pripravi izhodiščna ocena (na podlagi trajnostnega upravljanja)

.http://www.localmanagement.eu/index.php/mue25:mue_baseline

iii) Spletna stran „Charity village” podaja dodatne napotke glede SWOT analize.

http://www.charityvillage.com/cv/research/rstrat19.html

iv) Businessballs spletna stran ponuje brezplačne vire in primere za SWOT analize,

http://www.businessballs.com/swotanalysisfreetemplate.htm

33/149

POGLAVJE 6: VZPOSTAVITEV DOLGOROČNE VIZIJE Z JASNIM CILJEM

6.1 Vizija: Na poti k trajnostni energetski prihodnosti

Naslednji korak je zaveza podpisnikov, da svojo občino upravljajo v skladu s Konvencijo županov in cilji določene vizije. Vizija za trajnostno energetsko prihodnost je vodilo SEAP-a lokalnemu organu. Poudarja v katero smer lokalna oblast želi priti. Primerjava med vizijo in BEI lokalne oblasti je podlaga za ugotavljanje in določanje ukrepov, ki so potrebni za razvoj in dosego ciljev. SEAP pomeni sistematičen pristop k viziji.

Vizija služi kot združevanje komponent, ki lahko vsem prinaša korist od vodilnih politikov do »navadnih« občanonov / državljanov in interesnim skupinam. Prav tako se lahko uporablja za trženje lokalne oblasti v tujini.

Vizija mora biti kompatibilna z smernicami Konvencije županov (zmanjšanje izpustov CO2 do 2020 za najmanj 20%). Lahko je tudi ambicioznejša. Nekatere skupnosti dolgoročno planirajo tudi ogljično nevtralnost. Vizija naj bo realistična, a nekoliko drzna. Vizija mora biti realistična, vendar še vedno mora omogočati nekaj novega, kar doda resnično vrednost. Mora opisati želeno prihodnost mesta ki je izražena v vizualnih pogojih, da bo bolj razumljiva za občane / državljane in interesnim skupinam.

Priporoča se, da se vključijo interesne skupine v postopek in s tem pridobijo več novih idej ter tudi uporabijo zainteresirane udeležence kot izhodišče za spremembo vedenja v mestu. Poleg tega lahko interesne skupine in občani / državljani zagotovijo trdno podporo procesu, saj si včasih želijo strožje ukrepe kot bi si druge vladne službe upale zastaviti..

6.2 Določanje ciljev

Na podlagi vizije lahko v nadaljevanju določimo cilje in ukrepe za njihovo doseganje v vseh sektorjih, ki jih lokalna skupnost želi vključiti v projekt. Cilji naj temeljijo na kazalnikih, ki so bili predstavljeni v analizi izhodiščnega stanja (BEI). (glej poglavje 5.2).

Zasledujejo naj logiko principa SMART (Specific, Measurable, Achievable, Realistic in Time-bound). (specifični, merljivi, dosegljivi, realistični in časovno omejeni.) Koncept SMART je postal priljubljen / uporabljen leta 1980 kot učinkovit koncept upravljanja.

Pri določitvi SMART ciljev upoštevamo sledeče principe za posamezne faze:

1. Specific – specifični: (dobro definirano, usmerjeno, natančno in konkretno); Kaj želimo storiti? Zakaj je to pomembno? Kdo bo kaj naredil? Kdaj mora biti končano? Kako bomo to dosegli?

2. Measurable – merljivi: (kWh, čas, srošek, %, …); Kako bomo vedeli, da smo cilj dosegli? Kako lahko ustrezno merimo rezultate?

3. Achievable – dosegljivi: Ali je to možno doseči? Ali je uresničljivo v danem časovnem okviru? Ali se zavedamo omejitev in faktorjev tveganja? Je bilo to (kje) že uspešno izvedeno?

4. Realistic – realni (v okviru razpoložljivih resursov): Ali imamo na voljo resurse, ki so potrebni za dokončanje naloge? Če ne, ali jih lahko zagotovimo od drugod? Ali je za zagotovitev resursov treba prilagoditi prioritetne naloge, proračun in človeške resurse?

5. Time – bound – časovno omejeni: So časovne omejitve posameznih akcij ustrezne?

Primeri vizij nekaterih lokalnih oblasti

Växjö (Švedska): "V Växjö imamo vizijo, da bodo živeli in ukrepali tako, da bodo prispevali k trajnostnemu razvoju, kjer bo naša potrošnja in proizvodnja virov učinkovita in brezplačna." In " Vizija je, da bo Växjö postalo mesto, kjer bo enostavno in donosno živeti ter življenje brez fosilnih goriv." Lausanne (Švica): "Naša vizija je do leta 2050 zmanjšati za 50% emisij CO2 na območju mesta"

34/149

6.3 Primeri ciljev SMART 2

Vrste okrepov Primeri SMART ciljev Standard učinkovite rabe energije

S: Osredotočiti se na določen izdelek ali skupino izdelkov M: Značilnosti uspeha namenjene za določeno izhodišče A: Uspešne standardne povezave, ki se vseskozi posodabljajo do najboljših razpoložljivih proizvodov na trgu. R: Najboljši razpoložljiv izdelek, ki ga sprejme ciljna skupina T: Določiti jasen časovni okvir

Shema subvencioniranja S: Osredotočiti se na določeno ciljno in na določeno tehnologijo M: Določiti količinski prihranek energije na izhodišču A: Zmanjšanje frirajderjev (tisti ki prejmejo dobro ugodnost in ne prispevajo k svojim stroškom) R: Povezati varčevalne cilje z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi T: Povezati cilj energetskega prihranka glede s časovnim okvirjem

(prostovoljni) Energetski pregled

S: Osredotočiti se na določeno ciljno skupino M: Količinsko opredelite načrtovani obseg revizije (m2, št. podjetij, % porabe energije, itd) A: Spodbujati izvajanje priporočenih ukrepov, npr. s ponujanjem finančnih spodbud R: Zagotoviti zadostno št. usposobljenih revizorjev, katerim so dodeljene finančne spodbude in so v kraju izvajanja revizij. T: Povezati količinsko opredeljene cilje s časovnim okvirjem

V praksi je lahko SMART cilj: "15% načrtovanih stanovanj bo revidiranih od 01.01.2010 od 31.12.2012." Nato je potrebno preveriti vse pogoje. Na primer:

"To so posebni ukrepi (energetski pregledi) in ciljna skupina (stanovanja), ki morejo biti dobro opredeljeni. To je izvedljivo, ker je količinsko opredeljen cilj (15%) in ker imamo vzpostavljen sistem poznavanja njihovega dejanskega števila opravljenih revizij. To je mogoče doseči, saj je finančni sistem spodbuden in ljudem to omogoča. Realno imamo usposobljenih 25 revizorjev, ki so zdaj že dobro usposobljeni za to. Časovne omejitve so v časovnem okviru jasno določene (med 01.01.2010 in 31.12.2012). "

DODATNI VIRI

i) Spletna stran »practice of Leadership« (Praksa vodenja) podaja dodatne napotke glede določanja ciljev SMART:

http://www.thepracticeofleadership.net/2006/03/11/setting-smart-objectives/

http://www.thepracticeofleadership.net/2006/10/15/10-steps-to-setting-smart-objectives/ ii) »European Sustainable Development Network - ESDN (Evropska mreža za trajnostni razvoj) objavlja študijo o (SMART) ciljev in kazalcev trajnostnega razvoja v Evropi:

www.sd-network.eu/?k=quarterly%20reports&report_id=7

Nekaj nasvetov � Izogibajte se "poudarjanju pozornosti" kot cilju. To je prevelika obveznost, preveč nejasna in jo

je težko izmeriti. � Dodajte naslednje zahteve k cilju: - razumljivo - tako da vsi vedo, kaj se poskuša doseči. - kot izziv – tako, da ima vsak nekaj za prizadevanje. � Določiti posebne cilje za leto 2020 za proučevanje različnih sektorjev ter vmesnih ciljev (na

primer: vsaj na 4 leta)

35/149

2 http://www.aid-ee.org/documents/SummaryreportFinal.PDF - April 2007

36

POGLAVJE 7. IZDELAVA SEAP-a

Osrednji del Akcijskega načrta (SEAP-a) predstavljajo koncepti in ukrepi, ki bodo omogočile doseganje zastavljenih ciljev, ki smo jih zastavili. (glej poglavje 6).

Pripravo Akcijskega načrta vzemimo kot orodje, ki nam omogoča določiti naslednje:

• kakšna bo podoba mesta (občine) v prihodnosti v smislu energijske preskrbe, podnebne politike in mobilnosti;

• komuniciranje in predstavitev načrtov interesnim skupinam;

• vizijo izvesti na konkretnih projektih za določitev časovnega okvirja in finančne strukture;

• služi kot referenca med izvajanjem in spremljanjem ukrepov.

Koristno je, če si ustvarimo /pridobimo širše družbeno soglasje / podporo Akcijskega načrta, da bi si omogočili dolgoročno podporo in stabilnost, ne glede na spremembe v politični strukturi občine. Koristno je, če v okolju poiščemo take ukrepe, ki so že vodili do uspehov in bi lahko prinesli ustrezne rezultate tudi v »našem« okolju.

Prav tako moramo biti pozorni, da se delo ne konča po izdelavii SEAP-a in uradni odobritvi. Ravno nasprotno; takrat je šele začetek konkretnega dela, vnašanje načrtovane aktivnosti v realnost. Jasen in dobro strukturirani SEAP je bistvenega pomena za to (tj. vse ukrepe bi bilo potrebno skrbno načrtovati in pravilno opisati, z časovnimi roki, proračuni, viri financiranja in odgovornostmi, itd.).

Nekatera poglavja tega priročnika (poglavje 8, ki se ukvarja s politiko, kakor tudi del III) daje koristne informacije za izbiro in pripravo ustreznih strategije ter ukrepov za SEAP. Ustrezne strategije in ukrepi so odvisni od posebnosti vsake lokalne skupnosti. Zato so opredeljeni ukrepi, ki so ustrezni vsakemu kontekstu zelo odvisni od kakovosti presoje sedanjega okvira (glej poglavje 5).

V nadaljevanju podajamo priporočene korake po katerih bi naj pripravljali Akcijski načrt:

� Izdelajte si seznam dobrih praks

Poleg sredstev za ukrepe, predvidene v tem priročniku (glej poglavje 8), je koristno, če v okolju poiščemo take ukrepe, ki so že vodili do uspehov (primeri dobre prakse), in bi lahko pripelajli do dobrih rezultatov tudi v našem okolju. Tukaj je koristno, da si ukrepe lahko ogledamo na primerih Akcijskih načrtov (SEAP-ov) drugih občin, ki ukrepe že izvajajo.

� Določite prioritete, ključne aktivnosti in ukrepe

Za doseganje zastavljenih ciljev navedemo vse možne ukrepe. Skupna višina stroškov, ki bi jih taki ukrepi zahtevali bodo verjetno presegli zmogljivosti občine. Nekateri projekti se bodo mogoče celo izključevali. Zaradi tega je potrebno ukrepe selekcionirati in izbrati najustreznejše.

Delo si olajšamo, če vse ukrepe in njihove posledice (stroške, trajanje) vnesemo v tabelo in nato na podlagi kriterijev (prihranek energije, količina zmanjšanja izpustov, cena ukrepa, krajši čas do doseganja rezultatov in podobno) izberemo ustrezne, ki se razdelijo v kratkoročne ukrepe (3-5 let) in dolgoročne ukrepe (do leta 2020).

Posebne metode za izbiro prednostnih nalog so na voljo 3. Preprosto povedano, morate:

• opredeliti merila, ki jih želite upoštevati pri izbiri ukrepov (zahteva naložbe, varčevanje z energijo, zaposlovanjske koristi, boljša kakovost zraka, ustreznost s splošnimi cilji lokalne oblasti, politične in družbene sprejemljivosti, ...)

• odločite, katero težo date posameznim kriterijem

• oceniti vsak kriterij / merilo z ukrepom, da bi dobili "rezultat" za vsak ukrep

• Če je potrebno, ponovite vajo v okviru različnih scenarijev, da bi opredelili ukrepe, katerih uspeh ni odvisen od scenarija (glej poglavje 5).

Takšna ocena je tehnične narave, vendar pa ima zagotovo politično razsežnost, zlasti pri izbiri meril in njihovih vrednotenj. Zato je treba biti zelo natančen pri tem opravilo, ker morajo temeljiti na ustreznih strokovnih mnenjih interesnih skupin. Morda je koristno, da se nanašajo na različne scenarije (glej poglavje 5).

� Izdejalje analizo tveganja 4

37

Izbor dejavnosti in ukrepov mora temeljiti tudi na skrbni oceni tveganj, povezanih z njihovo uporabo (zlasti pri načrtovanju večje investicije): Pri tem se sprašujemo kako verjetno je, da ukrep ne bi uspel ali ne bo prinesel pričakovanih rezultatov. Kako bi to vplivalo na celoten projekt oz. s tem ukrepom povezane projekte. Katera sredstva so na razpolago, da se temu izognemo?

Med tveganji so najpomembnejša sledeča:

• tveganja, povezana s projektom (stroškovni in časovni presežki, slab menedžment, zamude pri javnih naročilih, slaba komunikacija med projektnimi partnerji),

• tveganja, povezana z zakonodajo (nepotrjevanje proračuna, spremembe v zakonodaji, zamude pri pridobivanju dovoljenj,…),

• tehnična tveganja (slaba tehnična izvedba, napake v materialu, višji stroški),

• tveganje s pogodbeniki (slabo predvideni stroški, finančne težave, zamude pri izvedbi, pomanjkanje izkušenj, slabo upravljanje,itd) in

• tveganja na trgu (zvišanje plač, pomanjkanje tehničnega kadra, inflacija materiala, pomanjkanje opreme in sredstev, spremembe v cenah različnih energetskih virov,…).

Tveganje se lahko oceni z uporabo klasičnih tehnik upravljanja kakovosti. Kot zadnje preostala tveganja, je potrebno oceniti in sprejeti ali zavrniti.

� Določite časovni okvir, odgovornosti in financiranje virov za vsak ukrep

Ko so izbrani ukrepi, je nujno, da jih skrbno načrtujemo, tako da so realno izvedljivi. Za vsak ukrep navedite:

• Časovni okvir (datum začetka in zaključka)

• Oseba / oddelek, pristojen za izvajanje

• Modeliteta financiranja: Ker so občinski viri redki, bo vedno obstajala konkurenca razpoložljivih človeških in finančnih virov. Zato si je potrebno prizadevati, da se nenehno posvečamo iskanju alternativnih virov finančnih in človeških virov (glej poglavje 9).

• Modeliteta spremljanja: Opredelite vrsto podatkov, ki jih je treba zbrati za spremljanje napredka in rezultatov posameznega ukrepa. Določite, kako in od kod se bodo zbirali ter kdo bo odgovoren za njihovo zbiranje. Glej poglavje 11 o seznamu možnih kazalnikov.

Za vsak izbran ukrep oz. aktivnost je treba pripraviti časovni okvir, osebe (ali oddelek, ali …), ki so zadolžene zanj, način financiranja in način izvajanja nadzora itd.

� Osnutek akcijskega načrta

Na tej stopnji je treba pregledati vse informacije, ki so na voljo za izvedbo SEAP-a. Kazalo je predstavljeno v poglavju 1.

� Odobritev za pripravljen Akcijski načrt (SEAP) ter priključenega stroškovnika

Odobritev Akcijskega načrta za trajnostno energijo (SEAP) s strani občinskega sveta je nujno v okviru Konvencije županov. Dobro je, če občinski svet potrdi tudi aktivnosti in finančni načrt izvajanja aktivnosti za obdobje 3-5 let.

� Izvajajte sprotne kontrole Akcijskega načrta

Stalno spremljanje / kontrola je potrebna za izvajanje SEAP-a in napredovanje v smeri zastavljenih ciljev glede prihrankov energije / zniževanje CO2. Na koncu je potrebno narediti popravke. Nenehno spremljanje poteka izvajanja Akcijskega načrta je nujna zaradi poročanja v okviru Konvencije županov, po drugi strani pa tako lahko predvidimo ukrepe, da dosežemo planirano zmanjševanje izpustov CO2, če projekti ne dosegajo zastavljenih ciljev.

Zelo pomembno je, da se o napredku poroča na političnem vodstvu. SEAP revizija se lahko na primer zgodi vsako drugo leto, ko je bilo poročilo o izvedbi predloženo (obvezna na podlagi zaveze Konvencije županov).

38

DODATNI VIRI

i) Evropska komisija (JRC) je objavila pregled obstoječih metodologij in orodij za razvoj in izvajanje SEAP-a:

http://re.jrc.ec.europa.eu/energyefficiency/pdf/CoM/Methodologies_and_tools_for_the_development_of_SEAP.pdf

ii) Zveza za podnebne spremembe je razvila »Compendium of Measures« (Zbirko ukrepov) ki bi lahko pomagale pri razvoju strategije podnebnih sprememb na lokalni ravni. Lokalni organi imajo možnost, da izberejo vrsto ukrepov na tistih področjih, pri katerih vidijo večje interese (ki bo pomagala opredeliti kazalnike dosežkov).

http://www.climate-

compass.net/fileadmin/cc/dokumente/Compendium/CC_compendium_of_measures_en.pdf

Obstajajo tudi primeri študij, ki temeljijo na različnih področjih, pomembnih za izdelavo akcijskega načrta:

http://www.climate-compass.net/_cases.html

39

POGLAVJE 8. STRATEGIJE IN UKREPI, PRIMERNI ZA AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO

Ukrepi Konvencije županov na lokalni ravni so v pristojnosti lokalne skupnosti. To poglavje vsebuje predloge in primere strategij ter ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti s strani lokalnih organov, da bi dosegli cilje SEAP-a. Osredotoča se na "politične" ukrepe, ki praviloma zagotavljajo prihranke emisij CO2 / pomanjšanje porabe energije na dolgi rok, na primer s pomočjo subvencij, predpisov, informacijske kampanje.

Vzpostavitev osnovnega pregleda (poglavje 5), še posebej pa poznavanje deleža različnih gospodarskih sektorjev v skupnih emisijah CO2, pomaga občinam opredeliti prednostne naloge in izbrati ustrezne ukrepe za zmanjšanje emisij CO2.

Na spodnji sliki lahko vidimo, kako so v treh evropskih mestih predvideli zmanjševanje izpustov CO2 po različnih sektorjih.

Vir: podatki, pridobljeni iz vrednot načrta podnebnih ukrepov v Hamburgu, Dublinu in Grenoble

Strategije in ukrepe za dosego zastavljenih ciljev (zmanjšanje emisij CO2 na lokalni ravni) lahko kategoriziramo na različne načine, na primer:

• po sektorjih (industrija, promet,…),

• po tem ali so povezani z lokalno administracijo (občinska uprava) ali ne,

• glede na tip uporabljenega instrumenta (finančna pomoč, predpisi, komunikacije in informiranje,…),

• po načinu vpliva na energijsko porabo in proizvodnjo (energijska učinkovitost opreme, stavb, vozil,…), bolj racionalno vedenje (npr. ugašanje luči, večja uporaba javnega prevoza), čistejše energije (npr. uporaba obnovljivih virov energije, biogoriva).

To poglavje vsebuje informacije o usmeritvah, povezanih s ključnimi ciljnimi sektorji Konvencije: stavbe in promet, uporabe obnovljivih virov energije in soproizvodnjo toplotne in električne energije ter pokriva ključna področja delovanja: načrtovanje-uporaba prostora, javna naročila, obveščanje državljanov/občanov in informacijske in komunukacijske tehnologije (IKT).

40

DODATNI VIRI

1. Študija (pripravljena na pobudo Evropske komisije), ki ga koordinira inštitut Fraunhofer, ponuja informacije o potencialih varčevanje z energijo v različnih sektorjih:

http://ec.europa.eu/energy/efficiency/studies/doc/2009_03_15_esd_efficiency_potentials_final_report.pdf

2. Projekt AID-EE (Active Implementation of the European Directive on Energy Efficiency) podaja smernice za spremljanje, ocenjevanje in oblikovanje strategije na temo energetske učinkovitosti:

http://www.aid-ee.org/documents/000Guidelinesforthemonitoringevaluationanddesign.PDF

3. Projekt AID-EE (Active Implementation of the European Directive on Energy Efficiency) podaja tudi informacije o celoviti presoji vplivov trenutne energetske učinkovitosti in potenciala "dobrih praks" (preizkušeni koncepti):

http://www.aid-ee.org/documents/WP5_AID-EE_Final_000.pdf

41

8.1 Sektor gradbeništva

Stavbe so odgovorne za 40% celotne porabe energije v Evropi. Pogosto so med največjimi energijskimi porabniki in s tem tudi odgovorne za največjo količino izpustov CO2 na urbanih območjih. Nujno je poiskati ukrepe s katerimi zmanjšamo porabo energije in s tem zmanjšamo izpuste CO2 v tem sektorju.

Strategije in ukrepi, ki omogočajo spodbujanje energetske učinkovitosti in uvajanje obnovljive vire energije v stavbah so odvisne od vrste stavb, njihove uporabe, starosti, lokacije, lastništva (zasebna / javna ...) ter če je stavba šele v projektni fazi ali ta že,obstoja. Na primer: zgodovinske zgradbe, ki so zaščitene, so zelo omejene glede možnosti za zmanjšanje porabe energije.

Največji porabniki energije v stavbah so: klimatske naprave, naprave za ogrevanje, naprave za prezračevanje, naprave za kontrolo in regulacijo vlage, svetila, naprave za pripravo tople sanitarne vode, kuhanje, dvigala ter ostale električne naprave.

Ključni dejavniki, ki vplivajo na porabo energije v stavbah, so naslednji:

• Učinkovitost ovoja stavbe (toplotna izolacija, prepustnost stavb, povrišina in usmerjenost zastekljenih površin...)

• Navade uporabnikov (kako bomo uporabljali stavbe in njeno opremo ko bomo živeli v njej).

• Učinkovitost tehničnih naprav

• Kakovost nastavitve in vzdrževanje tehničnih naprav

• Možnost izkoriščanja vsakršnega toplotnega izvora / dobitka pozimi ter njegova omejitev v poletnih mesecih

• Izkoriščanje rabe dnevne svetlobe;

• Učinkovitost svetil in električne napeljave.

Sam prehod na obnovljive vire energije, potrebe po energiji ne bo zmanjšal. Zmanjšal se bo le vpliv na okolje.

V tem poglavju bomo najprej predstavili politične podlage, ki se uporabljajo na lokalni ravni v stavbnem/gradbenem sektorju kot celota. V tretjem delu nudimo posebne vidike, povezane z različnimi situacijami: novogradnje, obstoječe stavbe, javne zgradbe, zgodovinske stavbe (spomeniško zaščitene), ... Tehnični ukrepi, ki se lahko izvajajo za povečanje učinkovitosti stavb so opisani tudi v tretjem delu tega priročnika .

Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (2002/91/EG) je ključni dokument , ki je namenjen za povečanje energetske učinkovitosti v stavbnem / gradbenem sektorju. Predlagamo, da se lokalne oblasti obvešča o posebnih pradpisih, ki veljajo v njihovi državi ter kar se da najbolje izkoristiti uredbo za izboljšanje delovanja stavb (na primer: lokalne oblasti bi lahko izkoristile standarde, razvite na državni / regionalni ravni, da se določijo strožje zahteve glede energetske učinkovitosti kot tiste, ki veljajo na lokalni / regionalni ravni - to bo v nadaljevanju bolj razvidno). Glej Prilogo III.

Navajamo nekaj primerov strategij, ki bi jih lahko uporabili pri povečevanju energijske učinkovitosti in povečanju uporabe obnovljivih virov energije:

Regulativa za nove/prenovljene stavbe:

• Zaostritev standardov za energijsko učinkovitost stavb glede na splošna nacionalna pravila, če ta niso dovolj zahtevna/stroga. Na državnini / regionalni ravni imajo lokalne oblasti možnost, da sprejmejo takšne standarde v svojih urbanističnih uredbah in predpisih. Vsesplošen standard glede energetske učinkovitosti pušča odprto mnogo možnosti za graditelje, da sami izberejo kako bodo dosegli zastavljen cilj. Načeloma bi morali biti arhitekti in gradbeni projektanti seznanjeni s temi pravili, ki se uporabljajo na celotnem dražavnem / regionalne, ozemlju.

42

Običajno so zahteve za pri sanaciji stavbe nekoliko milejše od tistih pri novogradnjah. Sčasoma se lahko prilagodi glede na značilnosti posamezne zgradbe.

• Uvedba standardov za določene gradbene elemente (toplotna prehodnost ovoja, oken, učinkovitost ogrevalnega sistema, itd.) Prednost te točke je, da je enostavna za razumevanje in zagotavlja minimalno učinkovitost posameznih elementov, čeravno celotne učinkovitosti ni mogoče doseči.

• Predpisi v zvezi z integriranjem / vgrajevanjem posameznih elementov / komponent, ki izboljšujejo energijsko učinkovitost (senčila, merilnike energijske porabe, vračanje toplote pri mehanskih prezračevalnih napravah,…). To se lahko uvede kot vseobvezujoč predpis, ki velja za vse nove stavbe oz. se lahko uvede kot »od primera do primera« predpis, ki bi bil različen glede na gradbene značilnosti objekta (npr. vgraditi senčila za stavbe, ki imajo veliko zasteklitvenih površin, usmerjenih proti jugu).

• Določitev minimalnih zahtev glede uporabe obnovljivih virov energije (vsaj v javnih zgradbah).

• Določitev standardov energetske učinkovitosti pri sanaciji stavb, katera niso definirana kot "večja prenova/sanacija" in kateri nimajo določene standarde energetske učinkovitosti na državni ravni.

Izvrševanje predpisov:

• Poskrbite, da se standardi energetske učinkovitosti spoštujejo v praksi in uvedite sankcije za nespoštovanje, če je to potrebno. Priporočljivo je, da zagotovimi kontrolo tako "na papirju" in "na terenu". Občasna prisotnost predstavnika kontrolnega organa (inšpektorja) v času gradbenih del / sanacije pokaže, da lokalna skupnost predpise sprejema resno in bo prispeval k izboljšanju prakse gradbenemu sektorju na lokalni ravni.

Finančne spodbuda/podpore in posojila:

• Občina/mesto lahko uvede lastne vire finančnih spodbud za uporabo obnovljivih virov energije, poleg tistih, ki so na voljo na nacionalnem nivoju. Takšen primer lahko ima več možnih smeri spodbujanja (čim višja energetska učinkovitost zgradb; spodbujanje posebnih, za občino pomembnih, načinov gradnje ali obnove…). Spodbude bi lahko bile namenjene tudi za nakupe energijsko učinkovitih naprav (kotlov, oken, vrat, vozil…), ki bi zagotovili zmanjšanje energijske porabe stavb. V idealnih razmerah bi finančna spodbuda pokrivala razliko med stroški "standardnih gradbenih del" in gradnjo / obnovo, ki se šteje za energetsko učinkovito.

• Poleg tega lahko lokalna skupnost zagotavlja finančno podporo za nakup energetsko učinkovite opreme, ki omogoča zmanjšanje porabe energije v stavbah (varčne žarnice, učinkovite naprave, ...)

• Čeprav finančne spodbude ne zmanjšujejo stroške naložb, povezanih z energetsko učinkovitostjo, investitorji (bodisi državljani, zasebna podjetja, itd) se morajo še vedno soočati s problematiko začetnega kapitala. Pri izvajanju takih shem se občina lahko poveže z bankami za zagotavljanje ugodnejših kreditnih pogojev za lokalno prebivalstvo.

Opombe:

Tudi če proračuni niso visoki, se lahko lokalne oblasti posvečajo tej subvenciji, lahko še vedno predstavljajo veliko razliko pri motivaciji državljanov / občanov: z ustrezno komunikacijo bi take subvencije obravnavali kot jasen znak, da je lokalna oblast pripravljena doseči uspeh na področju energetske in podnebne politike in da je pripravljena podpreti svoje državljane / občane na tej poti.

Informiranje in usposabljanje:

• Poskrbite za ustrezne interesne skupine (arhitekti, gradbeni projektanti, gradbena podjetja, državljani ...) in jih seznanite z novimi zahtevami glede energetske učinkovitosti stavb in jim zagotovite nekatere motivacijske argumente (prihranki na energetskih računih se lahko poudarijo kot tudi koristi le-teh, varstvo okolja, itd ...).

• Obveščanje javnosti o pomembnosti in koristi pravilnega vedenja / navad, ki daje prednost zmanjšanju porabe energije in izpustov emisij CO2.

• Vključevanje lokalnih podjetij: pridobijo lahko gospodarski interes za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije v podjetjih.

43

• Obveščanje interesnih skupin o razpoložljivih informavcijskih virih: Kje je mogoče najti informacije, kateri ukrepi imajo prednost pred drugimi, kdo lahko poda ustrezne nasvete, informacije o cenah, kako lahko gospodinjstva prispevajo z ustreznimi navadami, ali so še razpoložljiva sredstva, kje so lokalni pristojni arhitekti in podjetniki, potrebni materiali - nabavljeni na lokalnem območju, ali so na voljo subvencije/pobude, ...itd. ? To je mogoče doseči s pomočjo informativnih dnevov, brošur, informacijskih portalov, informacijskih centrov, služb za pomoč itd.

• Zagotoviti posebne informacije in usposabljanja za arhitekte, gradbena podjetja in zaposlene: morajo se seznaniti z novimi predpisi. Posebno usposabljanje se lahko organizira za zagotovitev osnovnih vprašanj (osnove gradbene fizike, kako pravilno namestiti plasti toplotne izolacije) ali bolj specifična področja, ki so pogosto zapostavljena (toplotni mostovi, zračna tesnost zgradbe, naravne hladilne tehnike, itd.)

• Poskrbite, da so najemniki, lastniki in upravitelji novih in obnovljenih stavb obveščeni o funkcijah stavbe: ali je ta zgradba energetsko učinkovita in kako jo upravljati, kako uporabljati opremo in prostore, da bi dobili zadostno udobje in zmanjšali porabo energije. Vsi tehnični podatki morajo biti posredovani upravnikom in vzdrževalcem.

Promocija dobrih praks:

Spodbuditi ljudi k izgradnji energijsko učinkovitih stavb s podeljevanjem priznanj: zgradbe, katerih vrednost energijskega števila je občutno nad minimalnimi zahtevami, bi bilo potrebno opremiti z vidno nalepko (energetsko izkaznico), uvesti dan odprtih vrat za obiske, pripraviti razstavo v mestni hiši / občini, pripraviti uradno slovesnost, uvesti posebne znake na spletni strani lokalne skupnosti / občine, itd. Drugi standardi se lahko uporabljajo tudi za (standard "pasivne hiše", itd.)

Vzorčne/demonstracijske zgradbe

Z vzorčnimi zgradbami lahko lokalnemu okolju pokažemo, da je energijsko učinkovita gradnja (ali obnova) in uporaba obnovljivih virov energije izvedljiva in udobna za bivanje. Prikažite način izvedbe takega projekta in naj bo tak objekt odprt za obiskovalce (vsaj v določenih terminih). Ni nujno, da bo visoka tehnologija - najbolj učinkovita, včasih so »najenostavnejše« stavbe tudi zelo učinkovite: problem z energetsko učinkovitostjo je v tem, da le-ta ni vedno povsem vidna (na primer: pomislite na debelo izolacijo ovoja,). Vendar pa je poslušanje lastnika in stanovalcev, ki govorijo o svojih izkušnjah, njihovih nižjih računiv za energijo, boljše udobje, že bolj koristno itd. Med gradnjo lahko izvedemo praktične primere delavnic za strokovnjake iz gradbeništva.

Promocija energetskih pregledov

Energetski pregledi so pomemben sestavni del politike za energetsko učinkovitost, saj omogočajo identifikacijo vsake stavbe z najboljšimi ukrepami, ki omogočajo zmanjšanje porabe energije. Zato bi lahko lokalne oblasti spodbujale takšne preglede preko ustreznih informacij, zagotavljala dostopnostvpristojnih revizorjev (trening ...), finančno podporo revizij ... (za več informacij o energetskih pregledih glej del III v priročniku).

Prostorski načrt

Kot je pojasnjeno v posebnem sklopu je prostorsko načrtovanje ključno orodje za spodbujanje in načrtovanje prenov/sanacij. Poleg določanja standardov energetske učinkovitosti kot je navedeno v "ureditvi" je potrebno prostorske predpise oblikovati tako, da ne ovirajo projekte na temo energetske učinkovitosti in obnovljivi viri energije. Na primer: dolgi in zapleteni postopki za pridobitev dovoljenja za namestitev sončnih korektorjev na streho obstoječih stavb je jasna ovira za spodbujanje obnovljivih virov energije in se jo je treba izogibati.

Pospeševanje saniranja

Preko veliko število objektov, kjer poteka energetsko učinkovita prenova, bo učinek zgoraj navedenih ukrepov povečal učinek na področju energije in CO2. Nekateri od zgoraj navedenih ukrepov zlasti o prostorskem načrtovanju, finančnih spodbud, posojil ali informacijskih kampanij o prednostih energetsko učinkovitih prenov bodo verjetno imeli tak učinek.

Davki na energijo

Višje cene energije v splošnem povečajo ozaveščenost in spodbujanje k varčevanju z energijo. Če ima lokalna oblast politično pravico, da to stori, se lahko odloči, da pobire davke na energijo.

44

Vendar pa je potrebno oceniti socialne posledice takega ukrepa in temeljito premisliti preden se odločite za tako odločitev. Poleg tega je potrebno ustrezno oblikovati načrt, ki bo razumljiv državljanom/občanom in bo upošteval politiko. Vprašanje v zvezi z uvedbo davkov, je prav tako treba obravnavati na zelo pregleden način (npr. financiranje sklada za podporo energetske učinkovitosti, finančno nadomestilo ekonomsko ranljivih skupin, itd.)

Usklajevanje strategij z drugimi ravnmi oblasti

Na področju energetske učinkovitosti stavb in obnovljivih virov energije obstaja vrsta strategij, instrumentov in orodij na regionalni, državni in evropski ravni. Koristno je, da ima lokalna oblast dober pogled na to kako se izogniti podvajanju in se maksimalno izkoristi tisto, kar že obstaja.

Priporočila za javne zgradbe:

Upravljanje javnih stavb: Lokalna oblast ima pogost nadzor nad velikim številom objektov. Zato je priporočljiv sistematičen pristop, da se zagotovi dosledna in učinkovita energetska politika, ki zajema celoten stavbni fond v katerem lokalni organ izvaja nadzor. Takšen pristop bi lahko bil sledeč:

• Opredelitev vseh objektov in naprav, ki so v lasti / vodena / pod nadzorom lokalne oblasti

• Zbiranje energetskih podatkov, povezanih s stavbami in vzpostavitev energetskega managementa (glej poglavje 4.1.2 dela II teh smernic)

• Razvrstitev zgradb glede na njihovo porabo energije tako v absolutnih vrednostih kot tudi »na kvadratni meter« ali drugih ustreznih parametrov, kot so: število učencev na šoli, število zaposlenih, število uporabnikov knjižnice, itd.

• Opredelitev stavb, ki porabijo največ energije

• Pripraviti akcijski načrt (del SEAP-a) za postopno zmanjšanje porabe energije stavb

• Določiti osebo, ki bo zadolžena za izvajanje načrta!

• Preverite ali so obveznosti izvajalcev, v zvezi z energetsko učinkovitostjo, izpolnjene v praksi, ter sankcionirati, če temu ni tako. Priporočljiva so preverjanja/kontrola na kraju samem v času gradnje (npr. debelina izolacije, če ni ustrezno pozicionirana, ne bo dovolj učinkovita).

• Prihranke ponovno vnovčiti: Če je lokalni oblasti to omogočeno, lahko s prihranki z enostavnimi in poceni ukrepi uporabljajo za financiranje večjih investicij za energetsko učinkovitost (npr. posebni skladi, za več informacij glej poglavje 9).

zasebne stavbe javne zgradbe Razpoložljivi instrumenti strategije lokalnim oblastem novo prenovljeno obstoječe novo prenovljeno obstoječe

Uredbe glede energetske učinkovitosti X X - + + - Finančne spodbude in posojila X X + + + - Informiranje in usposabljanje X X X X X X Promocija dobrih praks X X + X X + Vzorčne zgradbe X X - X X - Energetski pregledi - X X - X X Prostorski načrt X + - X + - Povečati število prenov - X - - X - Davki na energijo + + + + + + Usklajevanje drugimi z drugimi ravnmi oblasti X X X X X X

X = najbolj pomembna + = pomembna do določene mere - = najmanj pomembna

Tabela: Pomembnost strategij v povezavi z različnimi karakteristikami zgrad

45

3 Glej na primeru http://www.energymodel.eu/IMG/pdf/IL_6_-_Priorities.pdf

4 Dodatne informacije o tveganjih in projektnega vodenja lahko najdemo v strokovni literaturi. Te informacije o upravljanju

s tveganji temeljijo na dukumentu "Vloga javno-zasebnih partnerstev za upravljanje tveganj v javnem sektorju projekta v Hongkongu," International Journal of Project Management 24 (2006), 587-594.

46

8.2 SEKTOR PROMETA5

Transportni (prometni sektor) predstavlja približno 30% končne porabe energije v Evropski uniji. Avtomobili, tovornjaki in lahka vozila so odgovorni za 80% končne energijske porabe v transportnem sektorju. Evropska komisija in Evropski parlament sta pred kratkim sprejela Sporočilo COM (2009) 490 "Akcijski načrt o mobilnosti v mestih". Akcijski načrt predlaga 20 ukrepov za spodbujanje in pomoč lokalnim, regionalnim in državnim organom pri doseganju ciljev trajnostne mobilnosti v mestih.

Predno lokalni organ predlaga posebne strategije in ukrepe v zvezi s prometom, je natančna analiza trenutnega stanja zelo priporočljiva. Prevozna sredstev in morebitne povezave med različnimi prevoznimi sredstvi se morajo ujemati z geografskimi in demografskimi značilnostmi mesta in možnosti za povezovanje različnih vrst prometa.

Učinkovito, trajnostno načrtovanje mestnega/občinskega prometa zahteva dolgoročno vizijo za načrtovanje finančnih zahtev za infrastrukturo in vozila ter oblikovanje sistemskih spodbud za visokokakovostni javni prevoz, varno kolesarjenje in sprehajanje ter dobro usklajevanje z načrtovanjem prostorskega plana na ustrezni upravni ravni. Načrtovanje prometa zajema varnost in zaščito, dostop do blaga in storitev, onesnaženost zraka, hrup, emisije toplogrednih plinov in porabo energije, rabo zemljišč, vključevanje potniškega in tovornega prometa ter vse ostale oblike prometa. Rešitve morajo biti prilagojene, temeljiti morajo na obsežnem posvetovanju z javnostjo ter drugimi interesnimi skupinami ter cilji morajo izražati lokalne razmere. Namen tega poglavja je mestom/občinam ponuditi različne možnosti za vzpostaviitev lastnega trajnostnega načrtovanja prometa.

1. Zmanjšanje potrebe po transportu 6

Lokalni organi imajo možnost zmanjšati potrebe po prevozu. Tukaj je nekaj primerov pristopov , ki se izvajajo na lokalni ravni:

− Možnost dostave »od vrat do vrat« na celotnem območju mesta/občine. Ta cilj je mogoče doseči z ustrezno kombinacijo manj prilagosljivimi načinov prevoza za dolge in srednje razdalje z drugimi, bolj prilagodljivimi načini kot so najem kolesa na kratkih razdaljah.

− Učinkovita raba prostora, ki spodbuja pešačenje in kolesarjenje.

− Spodbujanje uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Lokalne oblasti imajo možnost uporabe sektorja IKT tehnologij za vzpostavitev spletnih prometnih servisov za občane.

− Ohranjati obstoječe bližnjice, da zmanjšamo energijsko porabo manj učinkovitih transportnih sredstev.

2. Povečati interes za alternativne transportne možnosti:

Povečanje interesa za hojo, kolesarjenje in javni prevoz je mogoče doseči s pomočjo različnih načrtov, pristopov in programov.

Kot splošno načelo povezave s prometno strategijo, ki upravlja celotno ponudbo in povpraševanje prometa, je bistvenega pomena za optimalno uporabo sistemov infrastrukture in prometa. To omogoča združljivo izdelavo z različnimi načini prevoza, kot so avtobus, vlak, tramvaj in podzemno železnico, ki jih je potrebno izkoristiti vsakega posebej in preprečiti nepotrebno prekrivanje.

Javni transport

Povečanje deleža javnega prevoza zahteva gosto prometno mrežo, ki zadovoljuje potrebe po mobilnosti ljudi. Pred izvajanjem prometne startegije, je potrebno ugotoviti vse vzroke / dejavnike lokalne oblasti, zakaj državljani / podjetja ne uporabljajo javnega prevoza. Zato je nujno opredeliti ovire pri uporabi javnega prevoza. Nekateri primeri takih ovir pri uporabi avtobuse so:

• nesmiselna ustavljanja in neustrezna parkirišča • težave pri vstopu in izstopu iz avtobusov • neredne, indirektne in nezanesljive storitve • pomanjkanje informacij o voznem redu in vozovnicah • visoki stroški prevozov • dolgi časi prevoza • pomanjkanje praktičnosti povezav med različnimi načini prevoza, • strah pred kriminalom, posebej ponoči

47

Za povečanje deleža javnega prevoza med državljani, bi lahko lokalne oblasti izvedle naslednje ukrepe:

- Razvile niz kazalnikov, ki merijo dostop do javnega prevoza državljanov/občanov. Izvedba celovite analize trenutnega stanja in sprejemanje korektivnih ukrepov za izboljšanje teh kazalcev. Omrežja morajo biti privlačna in dosegljiva za vse interesne skupine ter morajo zagotoviti umeščenost pošpoti od glavnih stanovanjskih, poslovnih in turističnih centrov.

- Potrebno je zagotoviti marketinško strategijo in razpoložljivost informacij o javnih prevoznih sredstvih znotraj "pešcon" v urbanih območjih. Uporaba marketinga omogoča stalno izboljševanje odnosov s strankami v vseh dejavnostih: prodaji, oglaševanju, blagovni znamki, oblikovanju omrežja, proizvodih (javni prevoz), tehnično upravljanja in storitve za stranke.

- Spodbujanje skupnih programov prevoza za šole in podjetja. To zahteva forum s podjetji, sindikati in združenja potrošnikov, da opredelijo svoje potrebe, si delijo stroške storitev in povečajo število prebivalcev z dostopom do javnega prevoza.

- Zagotoviti celostno storitev informiranja o javnem prevozu prek klicnega centra, informacijskih centrov in to 24 ur na dan (informacijske točke in internet).

- Storitve morajo biti zanesljive, pogoste, stroškovno in časovno konkurenčne, varne za uporabo in poznane javnosti kot take. Zato je pomemben komunikacijski napor za obveščanje uporabnikov o prednosti uporabe javnega prevoza v zvezi z drugimi prevoznimi sredstvi.

- Informacije o storitvah morajo biti v "realnem času", splošno dostopne, imeti predviden in prikazan čas prihoda (za prihod potnikov, je prav tako mogoče podati informacije o povezavah). Na primer: potniku se lahko prikaže časovno odštevanje (v minutah) do prihoda naslednjega avtobusa kot tudi ime postaje in trenutni čas.

- Cestni odseku samo za javni prevoz in prednostne poti so bistvenega pomena strategije, kar bo zmanjšalo čas potovanja ter je ena od najbolj obravnavanih dejavnikov s strani uporabnikov pri izbiri med različnimi prevoznimi sredstvi.

- Z delom v partnerstvu se zagotovi visoka raven zagotavljanja in vzdrževanja javne prometne infrastrukture, vključno z avtobusnimi postajališči in izboljšanjem zmogljivosti avtobusnih in železniških postajališč.

- Zagotovite možnost uporabnikom, da komentirajo, podajajo predloge, pritožbe in ideje za namen izboljšanja svojih storitev in ponudbe. Razmislite o možnostih za ustvarjanje "prevozne listine", glede na specifične potrebe skupine uporabnikov.

- Ustvarite brezplačen sistem turističnih uslug s fiksno točko pri različnih priljubljenih turističnih destinacijah. To bi privabilo voznike izletnih avtobusov ter lažje parkirno mesto na priljubljene destinacije ter zagotovilo enostavne transportne alternative za turiste, ki se ne morejo sprijazniti s kompleksnim prometnim načrtom.

Pomembno je imeti v mislih, da so odločitve o načinu prevozu večinoma na podlagi primerjave med javnim prevozom in osebnim prevozom. Na primer: nekateri ukrepi, katerih cilj je povečanje deleža javnega prevoza ni vezanih le na ukrepe, ki se izvajajo na tem področju, ampak tudi na druga področja kot so zmanjševanje uporabe avtomobilov. Za spremljanje rezultatov javnega prevoza moramo poznati učinkovitost nekaterih startegij navedenih v tem poglavju.

Kolesarstvo 7

Za povečanje interesa lokalnega prebivalstva za kolesarjenje, je potrebno urediti ustrezno mrežo kolesarskih poti, ki jih ljudje prepoznajo kot varne. Planiranje prometa mora kolesarjenje obravnavati kot enakovreden način transporta skupaj z avtomobili in javnim prevozom. To vključuje tudi ustrezne površine za »parkirna mesta za kolesarje«, neposredne povezave in zagotavlja kontinuiteto s privlačnimi in varnimi parkirnimi mesti (železniška in avtobusna postaja) ter na delovnih mestih. Infrastruktura mora biti zasnovana tako, da zagotovi varnost, privlačnost, dobro osvetljenost, označenost, vključevanje v zelene površine, cest in stavb, mestnih območjih ter le-to ohranjati skozi vsa leta.

Forum za mednarodni prevoz8 (OECD) ) je opredelil sedem temeljnih področij, kjer lahko mesto/občina promovira kolesarjenje na sledeče načine:

− Podoba kolesarjenja: ne gre le za prosti čas / športno aktivnost, ampak tudi način transporta

− Infrastruktura: za promocijo kolesarjenja je nujna razvita mreža kolesarskih poti, po možnosti ločena od ostalih transportnih površin (motorni promet).

− Informacije in vodnik po kolesarskih poteh: informacije, kot so številke, barve kolesarske poti in razdalje do lokacij – olajšajo odločanje za kolesarjenje.

48

− Varnost: izboljšati možnosti za varno kolesarjenje in po možnosti izogibanje križiščem z drugimi transportnimi sredstvi.

− Povezava z javnim transportom: omogočiti parkirna mesta na avtobusnih postajah, najem koles na postajah javnega transporta.

− Finančno ureditev kolesarske infrastrukture je potrebno upoštevati.

− Kraja koles: preprečiti krajo z uvedbo elektronske identifikacije koles in / ali realizacija nacionalnega registra ukradenih koles preko policije9.

Priporočljivo je tudi urejena prha na delovnem mestu za kolesarje. Olajšati prevoz na delo, ki zahteva razvoj dogodkov, da se zagotovi tuš in garderobe, in / ali ponudi dodelitev sredstev za programe obstoječih stavb, kjer želite dodati prho za kolesarje.

Mesto San Sebastian (Španija) je začel velik program za razvoj kulture kolesarjenja v mestu, skupaj z ustanovitvijo novega kolesarskega omrežja. Evropski teden mobilnosti predstavlja odlično priložnost za promocijo, organiziranost, usposabljanje in brezplačno vzdrževanja koles kot tudi za ustvarjanje novih kolesarskih stez. To je celovit program za krepitev zavesti o trajnostni mobilnosti v mestih ter varnost v cestnem prometu in izobraževalnih dejavnostih za otroke. Ti ukrepi bi povzročili premik prenosa v korist kolesarjev. Leta 2007 je mesto imelo 4% prevoznega delež za kolesa, kar je ogromno povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti.10

Sprehod-hoja

Kot je bilo že navedeno v "Kolesarjenju", povečanje deleža kolesarskih in sprehajalnih poti zahteva gosto mrežo urejenih prog, ki so varna za uporabo. V prostorskem načrtovanju je treba predvideti prostor, ki je potreben za "sprehajalno infrastrukturo".

Mnoga mesta so izdala navodila, ki zagotavljajo podrobne specifikacije za praktično uporabo orodij in tehnik ter visoko kakovost okolju prijaznih urbanih sprehodov. Primeri takih con so :"peš območja - pešcone" in "območja omejene hitrosti" z nižjimi omejitvami hitrosti vozil, ki zagotavljajo pešcu in vozniku varnost. Na teh področjih pešci imajo vedno prednost pred avtomobili.

3. Zmanjšati privlačnost transporta z avtomobili 11

Hoja, kolesarjenje in javni prevoz lahko postane bolj privlačna alternativa, če potovanje z avtomobili podražimo ali otežimo. To lahko izvedemo na več načinov:

Uvedba taks/pristojbin 12

S tem, da vozniki plačajo pristojbino za vožnjo v mesta (npr. center), bi morali del plačila prenesti na socialno problematiko, s čimer bi pa avto postal istočasno manj privlačna možnost. Izkušnje iz lokalnih skupnosti, ki izvajajo cestnine kaže, da bodo lahko zmanjšali avtomobilski promet in bistveno povečali uporabo drugih načinov prevoza. Zaračunavanje je lahko učinkovito sredstvo za zmanjšanje zastojev in povečanje dostopnosti za javni prevoz.

Upravljanje/management parkirišč

Upravljanje parkirišč je močno orodje za lokalne oblasti. Izbirajo lahko med različnimi izhodiščnimi točkami za upravljanje parkiranja, na primer: urejanje cen, časovne omejitve ter kontrola razpoložljivih parkirnih mest. Parkiranje je časovno omejeno za nestanovalce, na primer: na dve uri in je preizkušeno orodje za zmanjševanje prevoza na delo z avtomobilom, brez vpliva na dostopnost do mestnih trgovin.

Število parkirnih mest včasih ureja lokalna stavba, ki zahteva določeno število parkirnih mest za novi razvoj. Nekatere lokalne oblasti imajo predpis o graditvi objektov, ter imajo vpliv na lokacijo in dostopnost z javnim prevozom. Ustrezno določanje cen mestnih parkiriščih je pomemben instrument s podobno možnostjo vplivanja na mestno vožnjo ter cestnih zastojev.

Ta vrsta ukrepov se opravi s pomočjo tehničnih in socialnih študij, ki so namenjeni zagotavljanju enakih možnosti med državljani.

49

Gradec (AT): Nižje tarife za parkiranje vozil z nižjimi emisijami

Z vozili z nižjimi emisijami je mogoče dobiti 30-odstotno znižanje pristojbin za parkiranje v Gradcu. Ta novi različni parkirni sistem naj bi spodbujal čim več ljudi za uporabo vozil z manjšimi emisijami. Vozniki, ki nimajo vozila z višjimi emisijami morajo plačati 1,20 € na uro, medtem ko vozila z nižjimi emisijami plačajo 0,80 € na uro. Na takšen način program daje resnične koristi za vozila z nizkimi emisijami in ponuja priljubljeno prodajno točko novega sistema.

Vozila z nizkimi emisijami morajo biti v skladu z Euro 4 emisijskim standardom (vsa nova osebna vozila, prodana po 1. januarju 2005 morajo biti v skladu z Euro 4 emisijski standard) in z nizkimi emisijami CO2. Bencinski avtomobili dejansko oddajajo manj kot 140 gCO2/km, dizelski motorji oddajajo manj kot 130 gCO2/km in so opremljeni z katalizatorjem delcev.

Da bi dobili posebno pristojbino, morajo vozniki registrirati svoje vozilo na mestnem svetu. Potem bodo dobili poseben kovanec za parkiranje ("Okoljski žeton") in posebno nalepko. Nalepka je uradni dokument, ki ga izpolni mestni svet in vključuje številko avtomobila, tip vozila, barvo vozila in uradni pečat mesta Gradec. Okoljski žeton in posebne nalepke so proste, tako da ni dodatnih pristojbin za registracijo. Nalepka je veljavna za obdobje dveh let, uporabniki lahko zaprosijo za časovno podaljšanje nalepke. Okoljski žeton se vstavi v parkirni avtomat za sprožitev znižanje pristojbine. Ko je vstavljen, se parkirna karta označi v zgornjem kotu kot oznaka U "Umweltticket - Okoljski žeton" Vir: CIVITAS www.civitas-initiative.org

4. Informiranje in marketing

Lokalne marketinške kampanje, ki so spodbujale uporabo alternativnih transportnih sredstev kot so kolesarjenje, raba javnega prevoza, pešačenje, navadno uspejo zmanjšati število avtomobilov in povečajo uporabo javnih prevoznih sredstev. Takšne dejavnosti morajo predvsem uporabljati okoljevarstvene argumente in argumente o bolj zdravem življenju.

Informacije o tem, kako začeti kampanjo in kje je mogoče najti vir informacij, so na voljo v poročilu z naslovom "Obstoječe metodologije in orodja za razvoj in izvajanje SEAP-a" o zbiranju metodologije (WP1). Celotno besedilo tega dokumenta je mogoče najti na spletne strani Zavoda za energijo13. Kot primer uspešne kampanje ozaveščanja je Evropska komisija, ki vsako leto organizira Evropski teden trajnostne energije - www.eusew.eu

5. Zmanjšati izpuste občinskih in zasebnih voznih parkov

Občinska in zasebna vozila lahko zmanjšajo izpuste CO2 z uporabo hibridnih ali drugih visoko učinkovitih tehnologij, uvedbo alternativnih tehnologij in spodbujanja učinkovitega vedenja voznikov.

Glavna »zelena« goriva v javnih voznih parkih so naslednja:

− Uporaba hibridnih ali povsem električnih vozil v javnih voznih parkih. Ti tipi vozil uporabljajo motor z izgorevanjem in električni motor (hibridna vozila), katerega cilj je proizvodnja energije za gibanje. Prenos električne energije je generirana v vozilih in shranjena v baterijah, ki jih je mogoče ponovno napolniti s priklopom avtomobila na električno omrežje ali proizvodnjo električne energije v avtu samem, kjer se izkorišča zaviranje in vztrajnost avtomobila, ko se moč samega avtomobila ne zahteva. Uporaba električnih vozil v javnem prevoznem parku treba preveriti v celoti in jih polniti z obnovljivimi viri energije.

Po mnenju Evropske Komisije 93/116/ES o porabi goriv motorna vozil, se emisije CO2 v primerjavi dveh enakovredni vozili (z izgorevanjem in hibridni) lahko zmanjša za 50% (na primer z 200 g / km na 100 g / km)14.

− Pri uporabi biogoriv v lasti občinske uprave se prepričajte, da so vozila pridobljena na podlagi javnih razpisov ter sprejemajo uporabo biogoriv. Najpogostejša biogoriva, ki jih je mogoče dobiti na trgu, so biodizel, bioetanol in bioplin. Biodizel in bioetanol se lahko uporabljajo kot mešanica v dizelskih in bencinskih motorjev oziroma se lahko bioplin uporablja v vozilih na zemeljski plin (NGV).

Uporaba biogoriv v vozilih, v skladu z Direktivo 2009/28/ES, bo zmanjšala emisije toplogrednih plinov v območju od 30% do 80% v primerjavi s fosilnimi gorivi v celotnem življenjskem ciklu. Te vrednosti, zbrane iz priloge zahteve direktive ustrezajo primeru, pri katerem so biogoriva proizvedena brez neto emisij ogljika zaradi spremembe rabe zemljišča.

− Tako baterijska električna vozila in vozila na vodik (v kolikor so proizvedena iz obnovljivih virov

50

energije), ne ustvarijo skoraj nič emisij CO2 nčez celotno pot od proizvodnje goriva do njene porabe. Kot je potrebno polnjenje električnih avtomobilov, bo potrebno tudi pri avtomobilih na vodikov pogon vzpostaviti sistem distribucije in infrastrukture po oskrbi s tem gorivom. Javni promet je idealna priložnost, da se vozni park postavi v garaže za oskrbo z gorivom in vzdrževanje. Avtobusi in večja transportna vozila na vodik, so izrednega pomena za mesta zaradi svojih ničnih emisij (zelo nizke, če so motorji z notranjim izgorevanjem), nizke ravni hrupa, več prevoženih kilometrov in časa tankanja v primerljivi z dizelskimi avtobusi. Izkušnje so pokazale visoko raven zanesljivosti in družbene sprejemljivosti. Razvojna prizadevanja se nadaljujejo z namenom nadaljnjega izboljšanja učinkovitosti, trajnosti in zmanjševanje stroškov med življenjsko dobo vozil.

− Spodbujanje porabe goriva za hibridna in električna vozila z nizkim načinom obdavčevanja. To je mogoče storiti z delitvijo v različne kategorije vozil v skladu s prednostnimi nalogami lokalne oblasti.

V proračunskem odloku za vozila je madridski mestni svet uporabljal zmanjšanje za 50%, 30%, 20% in 15% v prvih 4 letih za majhne avtomobile in v 6 letih 75% popusta na hibridna vozila. Ko je vozilo popolnoma na električni pogon je to 75% popusta in se razširi na njegovo celotno življenjsko dobo.

Lokalne oblasti lahko vlaganja v energetsko učinkovitejša vozila spodbujajo tudi z uvedbo lokalnih spodbud:

▪ Brezplačno parkiranje

▪ Testna vožnja (podjetja si lahko izposodijo vozilo na alternativna goriva za teden dni, da preizkusijo novo tehnologijo, učinkovitost, oskrbo z gorivom, itd)

▪ Posebni pasovi za vozila na alternativna goriva

▪ Omejitev dostopa vozil z visoko stopnjo izpusta toplogrednih emisij, predvsem do kulturnih mestnih središč in okoljsko zaščitenim con

▪ Ni plačevanja cestnin za vozila na alternativni pogon

▪ Primeri nacionalnih pobud so zniževanje davkov na goriva, vozil in drugih predpisov, ki dajejo prednost uporabe vozil na alternativni pogon v podjetjih

▪ "Ekotočke za vozila z okolju prijaznejšim gorivom", ki mejijo na pešcone in so dostopna le za vozila na alternativnen pogon.

Učinkovito obnašanje med vožnjo lahko zmanjša emisije toplogrednih plinov pri avtomobilih do 15%. Evropski projekt ECODRIVE - www.ecodrive.org - ponuja pregled dobrih praks za voznike. V okviru Direktive 2006/32/ES, so nekatere evropske države preko svojih nacionalnih energetskih akcijskih načrtov podpisale sporazume z avtošolami z namenom širjenja znanja o učinkovitih praksah vožnje za državljane. Nekatere od teh usposabljanj niso naslovljena le na voznike avtomobilov, ampak tudi za voznike tovornjakov.

6. Mestni promet

Sistemi nadzora mestnega prometa so specializirane oblike upravljanja prometa, ki povezujejo in usklajujejo nadzor nad prometno signalizacijo. Osnovni namen urbanega nadzora prometa je namenjen optimalnemu delovanju celotnega prometa v skladu s politiko upravljanja prometa za lokalne oblasti. Uporablja signalne nastavitve za optimiranje parametrov kot so čas potovanja ali celo ustavljanje.

Mestni sistemi za nadzor prometa uporabljajo fiksne čase z uporabo programov kot je TRANSYT ali realni čas kot je SCOOT. Razširjeni poskusi so pokazali korist teh sistemov in sicer povečanje učinkovitosti izboljšanja okolja, vrste in varnosti, z zmanjšanjem nesreč, ki predstavljajo 10%. Vendar pa je treba upoštevati tudi možne negativne posledice teh sistemov.

Poleg tega lahko nadzorni sistemi lahko uporabijo tudi za prednostno reguliranje prioritetnih "interesnih skupin", kot so pešci, kolesarji, invalidi in avtobusi. Na primer: ta nadzorni sistemi lahko prepozna ali je določen avtobusni prevoz pravočasen ali prepozen in v kolikšni meri. Glede na te analize bo potrebno prednostne naloge prometne ureditve prilagoditi, da bi se zmanjšale zamude in da bbi javni prevoz z avtobusom bil bolj učinkovit.

51

Druga možnost, ki jo ponujajo ti sistemi v velikih mestih je merjenja in reguliranje vpadnega prometa, ki ureja pretok vozil, ki so se priključile avtocestam v najbolj prometnem času (konicah). Cilj je preprečiti oz. vsaj zmanjšati nastanek zastojev na cestah. Prednosti so lahek pretok prometa in izboljšanje prometa, večja prepustnost ob konicah, bolj zanesljive poti in časi, zmanjšajo porabo energije.

7. DODATNI VIRI

i) Spletna stran Evropske komisije za »promet« - čist mestni promet

Ta spletna stran zajema velik spekter informacij o ukrepih, programih in orodjih o mobilnosti v mestih ter čistih in energetsko učinkovitih vozilih.

http://ec.europa.eu/information_society/activities/ict_psp/cf/expert/login/index.cfm

ii) ELTIS, evropski portal o transportu

ELTIS zagotavlja prenos znanja in izmenjavo izkušenj na področju mestnega in regionalnega prometa. Zbirka trenutno vsebuje več kot 1500 študij primerov dobrih praks, vključno s primeri drugih pobud in podatkovnih baz kot so EPOMM, CIVITAS, SUGRE, LINK, ADD HOME, VIANOVA, itd.

http://www.eltis.org.

iii) pobuda CIVITAS

Pobuda CIVITAS, ki je leta 2002 začela pomagati lokalnim oblastem, da bi dosegli bolj trajnosten, čist in energetsko učinkovit sistem mestnega prometa do leta izvajanja in vrednotenja, ambiciozen ter celovit nabor tehnologije in politike usmerjenih ukrepov. Na spletni strani so na voljo primeri uspešnega izvajanja pobude za trajnostni promet.

http://www.civitas-initiative.org

GUIDEMAPS priročnik je namenjen podpori prometnim odločevalcem in oblikovalcem v evropskih mestih in regijah. Poseben poudarek v priročniku je na uporabi orodij vključevanja deležnikov in tehnike za premagovanje komunikacijskih ovir v prometnem procesu pri odločanju. To so primeri in navedbe orodij različnih stroškov in tehnik v zvezi z upravljanjem projektov in sodelovanja z interesnimi skupinami.

http://www.civitas-initiative.org/docs1/GUIDEMAPSHandbook_web.pdf

iv) BESTUFS projekt

Cilj tega projekta je prispevati k razvoju odprte evropske mreže med strokovnjaki za tovorni promet, uporabniške skupine / društva, projekti v teku, ustreznimi evropskimi direktorati in predstavniki državnih, regionalnih in lokalnih uprav, prevoza ter prevoznikov s ciljem opredelitve, opisa in razširitve najboljših praks, meril uspehov ter ovir v povezavi z logističnimi rešitvami mest.

http://www.bestufs.net/

v) COMPRO projekt

Namen projekta je prispevati k razvoju evropskega trga čistih vozil, pri čemer je poudarek za ukrepanje na strani povpraševanja, da se poenotijo tehnične zahteve elementov in ustvarijo kupcu, da se skupaj združijo in dosežejo kritično maso, potrebno za zagotovitev hitrega razvoja trga.

http://www.compro-eu.org

vi) LUTR-PLUME projekt

Spletna stran LUTR je vzpostavljena v sklopu projekta PLUME (Planning and Urban Mobility in Europe - Načrtovanje in mobilnosti v mestih v Evropi), katere cilj je razvoj strateških pristopov in metodologij v mestnem načrtovanju, da bi vsi prispevali k spodbujanju trajnostnega razvoja mest.

52

Spletna stran vsebuje tehnično poročilo in zbirno poročilo, ki se nanaša na veliko vprašanj iz prometa in mobilnosti.

http://www.lutr.net/index.asp

vii) HITRANS

HITRANS je evropski projekt s ciljem pospeševanja razvoja visokokakovostnih javnih prevozov v srednje velikih evropskih mestih (pribl. 100.000 - 500.000). Projekt je izdelal najboljša navodila za prakse in smernice za uporabo na lokalni ravni.

http://www.hitrans.org

5 Dodatne informacije o prometnem sektorju s strani Transport Research Knowledge Centre (TRKC) najdete na

www.transport-research.info - projekt je financiran s strani direktorata Evropske komisije za energetiko in promet v okviru šestega programskega okvirja za raziskave in tehnološki razvoj (FP6).

To poglavje temelji na dokumentu z naslovom "strokovne delovne skupine za načrte trajnostnega mestnega prometa", ki ga je razvila Mednarodna zveza za javni prevoz UITP. www.uitp.org

6 Ta odstavek je bil pripravlejn s pomočjo informacij iz MOVING projekta, ki vsebuje zanimivo metodologijo, katere cilj je

izvajanje načrtov trajnostnega mestnega prometa. Več informacij je na voljo na www.movingsustainably.net , na katerem je mogoče najti metodologijo za razvoj načrtov trajnostnega mestnega prometa.

7 Več informacij o kolesarskih ukrepih, vse večja uporabe koles in varnosti z izvajanjem revizij v evropskih mestih in regijah,

je mogoče najti v ByPad www.bypad.org spletni strani projekta in www.astute-eu.org . Informacije o upravljanju mobilnosti je mogoče najti na www.add-home.eu . Vsi ti projekti, ki jih podpira Intelligent Energy Europe. "Nacionalne ukrepi za pospeševanje kolesarjenja" OECD - http://www.internationaltransportforum.org/europe/ecmt/pubpdf/04Cycling.pdf

8 www.internationaltransportforum.org

9 Ukrepi, ki jih nizozemsko Ministrstvo za promet "National Policies To Promote Cycling – Nacionalni ukrepi za promocijoe

kolesarjenja" dokument - OECD

10 Primer iz Evropskega tedna mobilnosti - najboljše prakse Vodnik 2007

http://www.mobilityweek.eu/IMG/pdf_best_practice_en.pdf

11 Ukrepi za izdelavo potovanj z avtomobilom. Da bi se izognili negativnim posledicam, je treba te vrste ukrepov razpravljati

in načrtovati temeljito. 12

Dodatne informacije o mestnih pristojbinah za uporabo cest, lahko najdete na CURACAO – Coordination of Urban Road User Charging Organisational Issues. Ta projekt je bil financiran s strani Evropske komisije v okviru 6. programskega okvirja. www.curacaoproject.eu 13

http://re.jrc.ec.europa.eu/energyefficiency/ 14

Dodatne informacije o emisijah avtomobilov je mogoče najti v http://www.vcacarfueldata.org.uk/index.asp in http://www.idae.es/coches/

53

8.3 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE (OVE) IN DALJINSKO OGREVANJE

To poglavje je namenjeno zagotavljanju primerov izvedbe komunalne politike ter strategij za spodbujanje lokalne proizvodnje električne energije (iz obnovljivih virov energije), uporabo obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplotne energije in spodbujanje daljinskega ogrevanja ter hlajenja (v nadaljevanju: DHC – district heating in cooling)15

Obnovljivi viri energije nudijo možnost za proizvodnjo energije z zelo majhnim vplivom na okolje. DHC in kogeneracija (SPTE ali - sočasno proizvodnjo toplote in električne energije), ponujajo energetsko učinkovit način za proizvodnjo toplotne in električne energije na urbanih območjih. Če želite stroškovno učinkovitost in čim bolj povečati vpliv, je treba strategije osredotočiti na ukrepe, usmerjene v območja obremenitve z visokim ogrevanjem in hlajenjem. Poleg tega DHC nudi preizkušeno rešitev, da se učinkovito uporabi veliko različnih vrst obnovljivih virov energije (biomasa, geotermalna energija, sončna toplota) v velikem obsegu ter izkoriščanju odvečne toplote (pri proizvodnji električne energije, goriva in biogoriva rafiniranje, sežiganje odpadkov z različnimi industrijskimi procesi).

Pri decentralizirani proizvodnji električne energije dosežemo zmanjšane izgube pri transportu in izgube pri distribuciji Decentralizirana proizvodnja električne energije povezana z nepredvidljivimi obnovljivimi viri energije (sončna energija, vetrna energija, biomasa, ...), postajajo v Evropski uniji vedno bolj pomembna tema. Elektroenergetsko omrežje mora biti sposobno distributirati to energijo do potrošnikov, na voljo morajo biti sredstva ter hitro prilagojeno povpraševanje, pokrivanje potreb energije z uporabo bolj prilagodljive tehnologije (na primer hidroelektrarne, biomasa).

Čeprav obstajajo številni ukrepi za spodbujanje obnovljivih virov energije in daljinskega ogrevanja, spada večina med nacionalne ali regionalne pristojnosti. Zaradi tega bi bilo treba vse startegije, predlagane v tem poglavju dopolniti v tesnem sodelovanju z različnimi javnimi upravami, ki imajo vlogo v tem sektorju.

Pristopi k lokalni energetski proizvodnji

1. Dajte dober zgled in podporo razvoju lokalne proizvodnje energije

• Izvedite analizo pravnih in fizičnih (virov), socialnih in ekonomskih ovirr, ki zavirajo lokalno proizvodnjo energije ter zagotovite korektivne ukrepe (subvencije, uredbe, akcije ...).

Nekaj primerov: Ocena energetskega potenciala geotermalnega poučevanja pravnih in tehničnih ovir za perforacijo podtalnice in okoljskega vpliva na podzemno plast vode.

V zvezi z uporabo biomase, je narejena tehnična in ekonomska presoja potenciala biomase, izvedena na javnih mestih, podjetjih in pri ljudeh.

Prinašanje odpadkov za sežiganja (čim bližje kot je z lokalnimi predpisi dovoljeno) na mesta ki so v zelenem področju in zajemajo toploto za rekuperacijo toplote iz sežigalnice v daljinsko ogrevanje in hlajenje naprav.

• Prepoznajte javno in zasebno porabo toplotne energije za stavbe / objekte in projektirajte strategijo za zamenjavo starih naprav na ogrevanje s kogeneracijo ali obrati na obnovljive vire energije (ali kombinirana namestitev). V strategiji razmislite ne le o tehničnem vidiku, temveč tudi predlagane inovativne sheme financiranja. Energetsko zelo potratni javni objekti so: plavalni bazeni, športni objekti, poslovne stavbe, bolnišnice ali domovi za starejše občane. Na primer: predlagani so naslednji ukrepi:

Zamenjava starih plavalnih bazenov z namestitvijo kombiniranega solarnega sistema ter kotlov na biomaso, ki se financirajo s pomočjo programa ESCO.

Zamenjava starih ogrevalnih in hladilnih naprav za zagotavljanje osnovne potrebe proizvodnje toplote in hladu skozi vse leto v občinskih stavbah.

• Ti ukrepi imajo velik potencial za obnovo nekaterih zasebnih sektorjev kot so živilska industrija ali med drugim tudi hoteli. Iz tega razloga je treba gojiti komunikacijsko politiko z zasebnim sektorjem.

54

• Uvesti zahteve za obrate na obnovljivo energijo (na primer kot prostor za oskrbo z biomaso in prostor za skladiščenje surovin za biomaso ali prostega prostora na ravnih strehah, da bi omogočili uporabo solarnih sistemov) pri projektiranju novih javnih zgradb. Kadar je to mogoče, še uporabo daljinskega omrežja za ogravanje in hlajenje v javnih prostorih stavbe.

• Pokažite javnosti uspehe na področju obnovljivih energetskih ukrepov, ki se izvajajo v javnih stavbah.

Nameščen vizualnih prikazovalnikov, ki navaja količino prihranka emisij CO2, je preprost pokazatelj takojšnjih učinkov ukrepa.

• Vključevanje javnih gospodarskih služb v nove projekte, da bi izkoristile in vključile svoje izkušnje, da bi se njim olajšal dostop do omrežja in do velike količine posameznih potrošnikov.

• Spodbujanje pilotnih projektov za namen in prikaz tehnologij ter povečanja zanimanja interesnih skupin.

Preizkusite manj poznane in malo razširjene tehnologije kot so nizkoporabni absorpcijski hladilniki ali mikrokogeneracije. Promovirajte poskuse naprav in njihove rezultate (pozitivne in negativne) interesnih skupinam.

• Uvedba daljinskega ogrevanja / hlajenja, pridobljena energija iz obnovljivih virov (sončna toplota ter biomasa) ali mikrokogeneracije v večstanovanjskih objektih. To pomeni tudi prilagajanje, oblikovanje večstanovanjskih stavb z zahtevo teh tehnologij.

2. Zagotavljanje informacij in podpore za vse interesne skupine:

• Organizirati informativne sestanke z interesnimi skupinami, da se dokažejo gospodarske, socialne in okoljske prednosti energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Zagotavljanje finančnih sredstev za potrošnike in nevladne organizacije za koristi končnih potrošnikov. Razmislite o spodbujanju proizvodnje energije kot tržnega projekta, v katerem je bistveno, da končni potrošniki zaupajo v ta izdelek.

• Sklepanje sporazumov z drugimi subjekti, ki zagotavljajo usposabljanje osredotočene na tehnična, okoljska in finančna vprašanja za podjetja, projektante ter inženirje. Kot primer je na voljo učno gradivo na spletnih straneh, ki se financirajo v okviru Intelligent Energy Europe.16

• Kreirajte informacijski portal o obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti v vašem mestu/občini s praktičnimi in pravočasnimi informacijami za državljane/občane (kje nabaviti biomaso, kje so najboljša območja za namestitev vetrne elektrarne ali fotovoltaičnih sistemov, kje se najde seznam monterjev...). Takšne baze podatkov lahko vključujejo informacije o najboljših praksah v vašem mestu.

• Ponudbe brezplačnih svetovanj in podpore interesnim skupinam

• Več kot 350 lokalnih in regionalnih energetskih agencij po vsej Evropi že ponuja številne pomembne storitve. Zato izkoristite njihovo znanje in vzpostavite stik z njimi.

• Spodbujajte državljane/občane, da poleg organskih odpadkov ločujejo posebne smeti. Uporabite jih za proizvodnjo bioplina v čistilnih napravah. Enako storite pri čistilnih napravah. Izkoristite bioplin, proizveden v obratu kogeneracije ali bioplina / zemeljskega plina za vozila javnega prometa17.

3. Uvedite uredbe in ukrepe, ki spodbujajo lokalne projekte za ustvarjanje energije:

• Spremenite uredbo v prostorskem planu in upoštevajte potrebne infrastrukture točke, ki so potrebne za zagotovitev podlage za postavitev toplovodov preko javnih površin, potrebnih za morebitne nove urbane razvojne projekte. V primeru daljinskega sistema ogrevanja in hlajenja je potrebno upoštevati merila/podlage tudi za namestitev vodovoda, elektro omrežja ter plinovoda.

• Prilagoditi administrativne postopke tako, da bi se čim bolj skrajšal čas, potreben za pridobitev dovoljenj ter zmanjšanje lokalnih davkov povezanih z izboljšanjem energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Ti projekti so "javni interes" in morajo imeti bolj ugodne upravne pogoje kot so energetsko manjučinkoviti projekti. Razvoj daljinskega sistema ogrevanja in hlajenja ne pomeni samo velike naložbe, ampak tudi skladnost s postopki izdaje dovoljenj in licenc. Dolga in negotova pogajanja z oblastmi lahko postanejo ovira. Upravni

55

postopki pri razvoju infrastrukture bi morali biti jasni, pregledni in dovolj hitro izdani, da se olajša razvoj projektov daljinskega ogrevanja in hlajenja.

• Posvetujte se z drugimi lokalnimi oblastmi in evropskimi / državnimi / regionalnimi / lokalnimi organi ter navedite skupni predlog nove uredbe za spodbujanje porazdeljene proizvodnje energije, naslovljene na ustrezne javne organe.

• Če je potrebno, vzpostavite pravila (urejanja) za razjasnitev vloge in odgovornosti vseh, ki sodelujejo pri prodaji in nakupu energije (na primer v teh državah, ki nimajo izkušnje in uredbe o daljinskem ogrevanju in hlajenju). Preverite ali je dolžnost in odgovornost jasno opredeljena in ali se je vsak zaveda. V energetsko-distributerskem sektorju poskrbite, da so meritve energije, v skladu s priznanimi standardi (na primer IPMVP). Preglednost/razumljivost je ključni vidik z vidika potrošnikov. Predlaga se, da "pravila igre", veljajo čim prej. Skličite vse interesne skupine, da se pridobijo njihova mnenja ter skrb njihovih interesov.

4. Zagotoviti razpoložljivost prostorov za uresničitev projektov:

• Potrebno je zagotoviti javni prostor za namestitev lokalnih naprav za proizvodnjo energije. Nekatere evropske lokalne oblasti ponujajo zemljišča za zasebna podjetja v najem z namenom proizvodnje energije s pomočjo sončnih celic. Trajanje pogodbe je določeno vnaprej, prav tako cilji, da se izkoristijo veliki neizkoriščeni prostori za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije.

Konkreten primer za spodbujanje izkoriščanja sončne energije

Leta 2005 je mesto München (Nemčija) "prestolnica energetske učinkovitosti" prejel nagrado. Kot del celovitega programa za varstvo podnebja, mesto ponuja strešne površine javnih stavb (predvsem šol) za zasebne naložbe fotovoltaičnih sistemov. Mesto je razvilo program zbiranje ponudb za izbiro vlagateljev.

Polovica programa je namenjeno nevladnim organizacijam. Če je več kandidatov za eno streho, je zmagovalec izbran z žrebom. Strehe so brez najemnine, uporabniki pa podpišejo pogodbo, ki jim omogoča, da uporabijo streho pod določenimi pogoji. Uporabniki morajo plačati varščino skozi pogodbeno obdobje, ter so odgovorni za preverjanje stanja strešne površine, ki so potrebne, da se prikaže/pokaže montiran sistem javnosti.

V zadnjih dveh letih so proizvedli 200,000 kWh / letno električne energije iz fotovoltaike. Ambiciozen razpisa je pripraviti okoli 400,000 kWh / letne električne energije iz fotovoltaike, pri čemer so vključene zgradbe šol, strehe (približno 10.000 m2 na voljo za ta razpis).

Vir: Priročnik za lokalne in regionalne oblasti "Varujte energijo, varujte podnebje ter varujte denar" (CEMR, Climate Alliance, Energie-Cités 2008) - http://www.ccre.org/bases/T_599_34_3524.pdf

DODATNI VIRI

i) Mednarodna agencija za energijo (IEA) IEA program za raziskave, razvoj, promocijske dejavnosti za daljinsko ogrevanje ter hlajenje, vključno s kogeneracijo.

http://www.iea-dhc.org/index.html

ii) Projekt ELEP ELEP (European Local Electricity Production - Evropska lokalna proizvodnja električne energije) je evropski projekt podprt pri Inteligentni energiji Evrope, ki nudi tehnično pomoč, orodja in najboljših praks na temo lokalne proizvodnje električne energije.

www.elep.net

iii) Projekt ST-ESCO ST-ESCO (Slolar Thermal Energy Services Companies – Podjetja povezana z izkoriščanjem sončne energije) ponuja tehnične in ekonomske programe, katerih cilj je preučevanje izvedljivosti ST-ESCO projektov, vodilnih informacij in primerov dobrih praks. Podprto s strani Inteligentne energije Evrope.

www.stescos.org

56

iv) Inteligentna energija Evrope Inteligentna energija Evrope je orodje EU za financiranje ukrepov za izboljšanje tržnih pogojev na področju energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije. Lokalna proizvodnja energije je en del cilja.

http://ec.europa.eu/energy/intelligent/index_en.html

v) Projekt ECOHEATCOOL Glavni namen projekta je ponuditi potencial daljinskega ogrevanja in hlajenja z namenom doseči večjo energetsko učinkovitost in večjo zanesljivost oskrbe ter nižjimi emisijami ogljikovega dioksida. Podprto s strani Intelligent Energy Europe.

www.ecoheatcool.org

vi) Euroheat & Power Euroheat & Power je združenje, ki povezuje toploto in električno energijo, daljinskega ogrevanja in hlajenja po vsej Evropi in zunaj nje ter ima člane iz več kot 30 držav.

www.euroheat.org

15

IEA, 2004, "Izboljšuje politiko daljinskega ogrevanje v gospodarstvu"

http://www.iea.org/textbase/nppdf/free/2004/cold.pdf in IEA, 2009, "Soproizvodnjo in daljinsko energijo – Trajnostne

energetske tehnologije danes ... in jutri ", http://www.iea.org/files/CHPbrochure09.pdf

16 Učno gradivo lahko najdete na strani: ACCESS projekt www.access-ret.net

17 Dodatne informacije najdete na spletni strani projekta www.niches-transport.org. Ta projekt je financiran s strani

Evropske komisije, Generalni direktorat za raziskave v okviru 7. programskega okvirja (FP7). Poslanstvo je spodbujanje inovativnih ukrepov za pripravo bolj učinkovitega in trajnostnega prometa .

57

8.4 JAVNA NAROČILA18

1. Zelena javna naročila

Javna naročila in postopki javnih naročil so priložnost, da občine izboljšajo svoje rezultate na področju energetske politike.

Zeleno javno naročanje pomeni, da naročnik pri merilih za izbor javnega naročila blaga, storitve ali gradnje upošteva tudi (predvsem) okoljske dejavnike. »Trajnostno« javno naročanje gre še nekoliko dlje. Pri tem naročniki pri merilih upoštevajo tri stebre trajnostnega razvoja - vplivi na okolje, družbo in gospodarstvo - pri javnih naročilih storitev, blaga in gradbenih del.

Javna naročila, usmerjena k energetski učinkovitosti, omogočajo izboljšanje energetske učinkovitosti, saj so kot ustrezno merilo razpisa in odločanja v zvezi s postopki nabave blaga, storitev ali gradenj. Uporablja se za načrtovanje, gradnjo in upravljanje zgradb, javnih naročil za opremo, porabo energije kot so ogrevalni sistemi, vozila in električna oprema, pa tudi za neposreden nakup energije, na primer električne energije. To vključuje prakso kot je življenjski ciklus, določitev minimalnih standardov za energetsko učinkovitost, uporabo energetsko učinkovitih meril v razpisnem postopku ter ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti v javnem sektorju.

»Energetsko učinkovita« javna naročila zagotavljajo skupnosti socialne, gospodarske in okoljske koristi:

• Z manjšo uporabo energije, bodo javni organi zmanjšali nepotrebne stroške in prihranili denar.

• Nekateri energetsko učinkoviti izdelki,kot so žarnice, imajo daljšo življenjsko dobo in so bolj kakovostne od cenejše alternative. Nakup bo zmanjšal dragoceni čas in napor ter pogosto zamenjavo opreme.

• Zmanjšanje emisij CO2 zaradi energetsko učinkovitih javnih naročil bo javnim organom pomagal zmanjšati emisije ogljikovega dioksida.

• Z zgledom bodo javni organi pripomogli k prepričanju splošnih javnih in zasebnih podjetij o pomenu energetske učinkovitosti.

Interes za razvoj zelenih javnih naročil, ni le učinek v smislu zmanjšanja CO2 emisij, čigar povprečje (glej študijo "Collection of statistical information on Green Public Procurement in the EU - Zbirka statističnih podatkov o zelenem javnem naročanju v EU", ki jo je izvedla Evropska komisija –oddelek za okolje) znaša 25 % , ampak tudi v smislu finančnega vpliva, katerega povprečje je 1,2 % prihrankov. V nadaljevanju podajamo tabelo s primeri zahtev za posamezno vrsto naročil glede zelenega javnega naročanja:

Skupina izdelkov Primeri obveznosti javnih naročil

Javni prevoz

Nakup avtobusov in vozil javnega voznega parka z nizkimi emisijami.

Avtobusi morajo biti opremljeni s števci za vožnjo z namenom spremljanja porabe goriva.

Oskrba z električno energijo

Povečanje deleža električne energije iz obnovljivih virov, ki presegajo nacionalne programe. Ta ukrep se lahko konča z vključitvijo nakupa storitve energetske učinkovitosti. Na primer podjetja z energetskimi storitvami.

IT produkti

Nakup okolju prijaznih informacijskih proizvodov, ki izpolnjujejo najvišje standarde EU na področju energetske učinkovitosti.

Izvaja usposabljanje za uporabnike o tem, kako prihraniti energijo s pomočjo informacijskih naprav.

Gradbeništvo / obnova

Uporaba obnovljivih virov energije (OVE)

Uvajati visoke standarde učinkovitosti, ki zmanjšujejo porabo energije v stavbah (glej poglavje o nepremičninskih politikah)

Zelena, trajnostna ali energetsko učinkovita javna naročila so zelo priporočljiva. Vendar pa so v okviru Konvencije županov le ukrepi v zvezi z energetsko učinkovitim javnim naročanjem, ki se odražajo

58

glede popisov emisij CO2. V bistvu se Konvencija županov v glavnem osredotoča na porabo energije in na emisije, ki se pojavljajo na območju lokalne skupnosti.

Nova direktiva 2009/33/ES o spodbujanju proizvodnje čistih in energetsko učinkovitih vozil zahteva, da so vplivi med življenjsko dobo vozil glede porabe energije, emisij CO2 in okolju škodljivih emisij upošteva pri vseh nakupih vozil za javni prevoz. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do 4. decembra 2010.

Nakupi javnih prevoznih sredstvih predstavljajo ključni trg visoke prepoznavnosti. Uporaba te direktive je torej spodbujati širšo uvedbo na trgu ekoloških in energetsko učinkovitih vozil v mestih in zmanjšanje stroškov zaradi ekonomije obsega, zaradi česar se postopno izboljšuje celotni vozni park.

2. Skupno javno naročanje 19

"Skupna javna naročila" (SJN) pomeni združevanje javnih naročil, dveh ali več naročnikov. Ključna značilnost je, da obstaja samo en razpis objavljen v imenu vseh sodelujočih organov. Takšna naročila (SJN) niso nova - v državah, kot sta Velika Britanija in Švedska. Čeprav imajo v številnih evropskih državah, zlasti na jugu, pogosto zelo malo ali skoraj nič izkušenj na tem področju. Občine se lahko pri nabavi javnih naročil povežejo in podajo skupno javno naročilo. Takih javnih naročil se poslužujejo največ v Veliki Britaniji in na Švedskem. Pri takem naročanju lahko dosežemo nižjo ceno, zmanjšajo se administrativni stroški in z združevanjem se povečajo sposobnosti in znanja uporabnikov.

Obstajajo zelo jasno določene ugodnosti za naročnike, ki se ukvarjajo z ureditvijo SJN:

• Nižje cene - Združevanje nabave povzroča nižanje cene. To je še posebej pomembno v primeru projektov povezanih z obnovljivimi viri energije, katerih stroški so lahko višji od »drugih« projektov.

• Administrativni prihranki - celotna administrativna dela za skupino organov, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi enega in ne več ponudb se lahko bistveno zmanjša.

• Spretnosti in znanje - združitev javnih naročil večih organov, omogoča tudi združevanje različnih znanj in strokovnega znanja med organi.

Ta model za javna naročila zahteva soglasje in sodelovanje med različnimi naročniki. Zato je potreben jasen, dogovor o potrebah, zmogljivostih, odgovornostih ter skupni individualni pravni okvir vsakega dela.

Primer dobre prakse: Skupna javna naročila ekološko neoporečnih vozil v Stockholmu20

Mesto Stockholm in druge javne uprave so organizirale skupno nabavo ekoloških avtomobilov. Mesto je uvedlo veliko število ekoloških vozil in koles z motorjem v vozni park, ki se uporabljajo za mestne potrebe. V letu 2000 je bilo okoli 600 ekoloških vozil, ki so vozila po mestu. Obstaja načrt za povečanje števila ekoloških vozil v regiji na približno 10.000 do leta 2010. Pričakuje se najpogostejša raba goriva etanol in bioplin v ekoloških vozilih (60% goriv) ter preostanek bencin ali dizel in električna energija. Potrebna bo postavitev večih črpalk s ponudbo alternativnih goriv). Do leta 2050 se pričakuje, da se bodo vsi avtomobili nadomestili z ekološkimi vozili.

Zmanjšanje ogljikovega dioksida: 2005 1.600 ton na leto - 2030/2050 480.000 ton na leto

Stroški: 6 miljonov švedskih kron na leto (približno 576.000 €)

3. Nabava »zelene« elektrike 21

Liberalizacija trga električne energije omogoča občini, da prosto izbere svojega dobavitelja električne energije. V skladu z Direktivo 2001/77/ES o električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije ali zelene električne energije se lahko opredeli kot: "električna energija, ki jo proizvedejo obrati, ki uporabljajo samo obnovljive vire energije kot tudi delež električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, ki jo proizvedejo mešani obrati, tud z uporabo konvencionalnih virov energije, vključno z obnovljivo električno energijo, ki se uporablja za polnjenje sistemov skladiščenja, vendar brez električne energije, proizvedene kot rezultat sistemov za skladiščenje".

Da bi se potrošniki prepričali da električna energija prihaja iz obnovljivih virov energije, imajo možnost, da zahtevajo potrdilo/certifikat o izvoru električne energije. To je predvideno v Direktivi 2001/77/ES. Dobavitelj ima možnost, da zagotovi neodvisno dokazilo o dejstvu, da je bila ustrezna količina električne energije, proizvedena iz obnovljivih virov ali s pomočjo kogeneracije z visokim izkoristkom.

59

Cenovna razlika med konvencionalno in zeleno električno energijo je odvisna od stanja liberalizacije, značilnosti nacionalnih shem, podpor in obstoja zelenih dobaviteljev električne energije. Zelena energija je pogosto dražja, vendar razlike v ceni se bistveno zmanjšujejo in obstajajo primeri, kjer je zelena elektrika že na voljo po nižji ceni. Zelena elektrika se je izkazala za skupino izdelkov, ki je na voljo za javna naročila na konkurenčni osnovi.

4. DODATNI VIRI

1. Evropska komisija - Direktorat za okolje Spletna stran Direktorata za okolje Evropske komisije ponuja smernice dobrih praks, izkušnje, povezave in odgovore na pogosta vprašanja o zelenih javnih naročilih.

http://ec.europa.eu/environment/gpp/index_en.htm

2. ICLEI - Procura + Procura+ je pobuda ICLEI, ki zagotavlja nadaljnje informacije o zelenih javnih naročilih.

www.procuraplus.org

3. SenterNovem SenterNovem je razvil merila in praktične instrumente za izvajanje trajnostnega javnega naročanja za vključitev trajnosti v postopek javnih naročil ter razpisnimi postopki.

http://www.senternovem.nl/sustainableprocurement/index.asp

4. Zveza za podnebje - PRO-EE Projekt Pro-EE ("Public procurement boosts Energy Efficiency - Javna naročila povečajo energetsko

Dosedanje izkušnje nakupa zelene električne energije, ki ga je izvedel nemški javni organ je vključeval naslednje specifikacije v razpisu za zbiranje ponudb:

i) 100% električne energije, ki je proizvedena iz obnovljivih virov energije kot je opredeljeno v Evropski direktivi 2001/77/ES.

ii) Oskrbo iz obnovljivih virov energije je potrebno kombinirati z zmanjšanjem CO2 v obdobju dobave, kar pomeni, da:

a) zmanjšanje emisij CO2 v času dobave mora znašati najmanj 30% zneska povprečne oskrbe z električno energijo v istem obdobju;

b) dokazilo o višini zmanjšanja CO2 dosežemo z novim obratom, torej moramo zagotoviti dejanske oskrbe v letu. Dokaz je potrebno predati z zagotavljanjem posebnih evidenčnih listov.

iii) Potrdilo o izvoru: izvor električne energije, ki so jasno razvidni in temeljijo na prepoznavnih virih. V primeru, da obstajajo različni viri, morajo biti delitve med viri jasno razložene. Posebni podatki služijo za predložitev dokazila o izvoru električne energije in pričakovanega zmanjšanja CO2 ki je bil dosežen v obdobju dobave. Ponudnik mora ponudbo obnovljive električne energije iz obratov izpolnjevati, izpolnjevati mora tudi ciljne vrednosti zmanjšanja emisij CO2, navedene v ponudbi.

iv) Izključitev subvencionirane ponudbe: dobavitelj mora potrditi v obliki lastne izjave, da ni bila subvencionirana, v celoti ali delno na domači in mednarodni ravni.

v) V fazi oddaje so bile dodatne točke dodeljene za dobavitelja, katerega ponudba presega minimalne zahteve zmanjševanja emisij CO2 za 30%, v primerjavi z Nemčijo v tem času. Ekonomsko najugodnejša ponudba je bila določena na podlagi najboljšega razmerja med ceno in zmogljivostjo.

60

učinkovitost") ponuja izboljšanje energetske učinkovitosti v okviru trajnostnega javnega naročanja. Razvija postopke in povezovanje pristopov, ki se lahko izvajajo v kateri koli javni ustanovi v Evropi.

http://www.pro-ee.eu/materials-tools.html

18

Vir: Evropska komisija, GD ENV http://ec.europa.eu/environment/gpp/index_en.htm www.iclei-europe.org/deep in www.smart-spp.eu.

19 Smernice za izvajanje zelenih javnih naročil in skupnih javnih naročil je mogoče najti na spletni strani projekta LEAP

www.iclei-europe.org/index.php?id=3113. Ta projekt financira Generalni Direktorat Evropska komisija ENV preko projekta LIFE. http://ec.europa.eu/environment/life/index.htm

20 Od akcijskem programu stockholmskega proti toplogrednim plinom (2003)

21 Dodatne informacije o www.procuraplus.org

61

8.5 URBANISTIČNO PLANIRANJE IN NAČRTOVANJE RABE ZEMLJIŠČ

Načrt uporabe zemljišč (prostorsko planiranje) ima pomemben vpliv na energijsko porabo v transportu in tudi gradbenem sektorju. Strateške odločitve, kot je npr. izogibanje širjenja urbanih območij, omejevanje porabe energije v transportu in uvedba aktivnosti za zmanjševanje porabe energije v urbanih območjih. Kompaktna urbana območja lahko omogočajo energijsko učinkovitejše in stroškovno učinkovitejše okolje. Vključevanje subjektov v postopek palniranja v bližini urbanih območij ima velik vpliv na mobilnost, transportne poti in s tem tudi porabo energentov.(gospodinjstva (trgovine, nakupovalni centri) in subjektov iz storitvenega sektorja (poslovno okolje))

Oblika zgradb/objektov in njihova orientacija v prostoru lahko občutno vplivata na stroške ogrevanja, hlajenja in osvetlitve. Pravilna usmeritev stavb in njihova zasteklitev, lahko te stroške zmanjšajo. Sajenje dreves okoli stavb zasenči mestne površine in zelene strehe - to lahko privede do zmanjšanja temperatur in tudi občutnega zmanjšanja porabe energije za klimatizacijo. Razmerje med širino, dolžino in višino, kot tudi kombinacije s orientacijami in deleža zastekljenih površin je treba podrobno preučiti, če so predlagani novi urbani predeli/območja. Poleg tega lahko zadoščajo zelene površine in zasaditve dreves ob objektu, ki vodijo do zmanjšanja energetskih potreb ter s tem zmanjšajo emisije toplogrednih plinov.

Obstajajo tudi primeri lokalnih oblasti, ki so začeli razvijati naselja brez CO2 ali celo vzpostavitev skupnega cilja, da postane »fosilno nično«. Naselja brez CO2 pomenijo dodaten napredek območja na tak način, da ne porabljajo fosilna goriva.

Gostota mesta je eno od ključnih vprašanj, ki vplivajo na porabo energije v mestnih območij. V spodnji tabeli so upoštevani učinki (pozitivni in negativni) gostote. Kot je razvidno iz tabele, lahko ima gostota mesta nasprotujoče si učinke.

Parametri Pozitivni učinki Negativni učinki

Promet Spodbujati javni prevoz in zmanjšati potrebe in dolžine potovanj z osebnimi avtomobili.

Zastoji v mestih zmanjšujejo učinkovitost porabe goriva vozil

Infrastruktura

Skrajšajo dolžino infrastrukturnih objektov kot so oskrba z vodo in kanalizacijskih vodov, zmanjšuje količino energije za črpanje.

-

Vertikalni prevoz - Visoke stavbe vključujejo dvigala, kar povečuje potrebo po električni energiji za vertikalni prevoz.

Prezračevanje - Visoko povečanje koncentracije velikih zgradb lahko ovira pogoje za mestno prezračevanje.

Toplotna učinkovitost

Več enot stavb bi lahko zmanjšalo celotno površino ovoja stavbe in s tem toplotne izgube iz stavbe. Senčenje med stavbami bi lahko zmanjšalo izpostavljenost soncu v poletnem obdobju.

-

Mestni toplotni otok -

Sproščena toplota v mestih lahko poveča potrebo po klimatskih napravah. Potencial naravne svetlobe je običajno zmanjšan v območjih z veliko gostoto, kar povečuje potrebo po električni razsvetljavi.

Energetski sistem Daljinsko ogrevanje in hlajenje, katera so energetsko bolj učinkovita in bolj izvedljiva, ko je večja gostota mesta.

-

Poraba solarne energije - Strehe za pridobivanje sončne

solarne energije so omejene.

62

Prezračevalna energija

Zaželen pretok zraka okoli stavb, vzorec se lahko dobi s pravilno razporeditvijo blokov.

-

Tabela 1. Pozitivni in negativni učinki gostote mesta na porabo energije 22

Urbanistično načrtovanje je ključno orodje, ki omogoča vzpostavitev zahtev energetske učinkovitosti za nove in prenovljene stavbe.

Groningen (Nizozemska)

Od leta 1960 je občina Groningen korak pred opstalimi v svojih prometnih načrtih in politikah prostorskega načrtovanja, izvajanja mestne politike, ki so vzrok za avtomobilski promet v mestnih središčih ter mešanega javnega prostora, z vseh področij in so zlahka dosegljive s kolesom.

Osnovni koncept se uporablja pri urbanističnem načrtovanju in temelji na viziji "strnjenega mesta", ki daje celovit prometni sistem in ima vedno visok pomen na dnevnem redu občine. Glavni cilj je bil, da je razdalja med domom in delovnim mestom ter domom in šolo relativno kratka, tako da uporaba javnega prevoza predstavlja zelo dobro alternativo proti osebnim avtomobilom glede na čas potovanja. Stanovalci morajo imeti možnost za njihove vsakdanje potrebe v svojih soseskah, medtem ko naj bi središče mesta služilo kot glavni nakupovalni center. Športni objekti in šole so lahko v bivalnih prostorih.

Serija premišljene politike prevoza je bila razvita za namen dajanja prednosti pešačenju, javnemu prevozu in pretežno kolesarjenju. Načrt prometnega obtoka je razdeljen na center mesta ter na štiri okoliške dele in obvoznico, ki obkroža mesto in omejuje dostop do središča z avtomobilom. Med 1980 in 1990 je bila politika parkiranja dosledno izvedena. Parkirno mesto v časovnih omejitvah je bilo uvedeno v širokem krogu okoli središča mesta. Parkirišča so bila ustvarjena v povezavi z mestnimi avtobusi in drugimi visokokakovostnimi prevozi. Naložbe v infrastrukturo za kolesarje so bile narejene za razširitev mreže kolesarskih stez, izboljšanje pločnikov, mostov za kolesarje, veliko več parkirišč za kolesa itd. - vzpostavilo se je kvalitetno sodelovanje lokalnega prebivalstva oziroma posameznih družbenih skupin v zvezi z nekaterimi dejavnostmi. Poleg tega je bila razširitev politike potnega upravljanja, ki temelji na regionalnem načrtu mobilnosti, ki je pripravljen v sodelovanju s pokrajinskimi in nacionalnimi nosilci odločanja. To se je izkazalo v središču mesta, ki je sedaj v celoti zaprt za avtomobile ter je dostopno le peš, s kolesom ali javnim prevozom.

Konkretni rezultati? Oglejte tukaj: http://www.fietsberaad.nl/library/repository/bestanden/document000113.pdf Viri: EAUE baze podatkov "SURBAN – Good practice in urban development - Dobra praksa v urbanem planiranju" in "Fiets Beraad - Kolesarske razprave" spletna stran (www.fietsberaad.nl ).

Mestne predpise je treba oblikovati tako, da ne izključujejo energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Na primer: dolgi in zapleteni postopki za pridobitev dovoljenj so jasna ovira za OVE ter se jim je treba izogibati. Ugotovitve je treba vključiti v lokalno oblast urbanističnih načrtov.

Hitri nasveti: � Upoštevanje energetskih predpisov pri načrtovanju (raba zemljišč, urbanistično planiranje,

načrtovanje mobilnosti) � Spodbujanje mešane uporabe (stanovanja, storitve in delovna mesta) � Načrt za preprečevanje širjenja mestnih območij:

- Nadzor širjenja pozidanih območij - Razviti in oživeti stara (odvzeta) industrijska območja - Položaj območja znotraj dosega obstoječih prog javnega prevoza - Izogniti se nakupovalnih centrov ˝zunaj mest˝

� Načrt »brez avtomobila« ali z nizko uporabo avtomobilov, območja za promet ali uvedbe sistemov zaračunavanja ob prezasedenosti parkirišč, itd

� Spodbujanje načrtovanja mest glede na sončnno usmerjenost za primer načrtovajna novih stavb, ki so pravilno obrnjena po soncu.

63

DODATNI VIRI

i) Prostorsko načrtovanje in primeri prenove mest so na voljo na:

http://www.eukn.org/eukn/themes/index.html

ii) Dokument: "Communita Energy; Urban Planning for a low carbon future - Energetska skupnost; Urbanistično načrtovanje za prihodnost z nizkim ogljičnim odtisom"

http://www.chpa.co.uk/news/reports_pubs/Community%20Energy-%20Urban%20Planning%20For%20A%20Low%20Carbon%20Future.pdf

22

Ta tabela izvira iz: Sam C.M. Hui – Nizko energijske zasnove stavb v urbanih mestih z visokimi gostotami - Obnovljivi viri energije 24 (2001) 627-640

64

8.6 INFORMACIJSKE IN KOMUNACIJSKE TEHNOLOGIJE (IKT)

Pri razvoju trajnostnega energetskega akcijskega načrta je bistveno, da se izkoristijo ključni elementi IKT s katerimi se doseže zmanjšanje emisij CO2 v družbi.

IKT igrajo ključno vlogo v zvezi z dematerializacijo našega vsakdanjega življenja. Nadomestitev izdelkov z visokimi vrednostmi ogljika in dejavnosti z nizkimi emisijami ogljika, na primer: zamenjavo srečanj iz oči v oči z videokonferencami ali zamenjava papirja z elektronskim pošiljanje bi lahko doprineslo pomembno vlogo pri zmanjševanju emisij. Tako e-poslovanje kot e-uprava lahko vplivata na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Trenutno največje priložnosti, katera so opredeljena v dematerializacijo je delo na daljavo, kjer ljudje delajo od doma, in se ne vozijo v pisarno. Z dematerializacijo, bi se tudi zmanjšale emisije in posredno vedenje zaposlenih z večjo ozaveščenostjo o podnebnih spremembah in ustvarjanje nizke CO2 kulture skozi podjetja, čeprav so ti vplivi manj merljivi.

Dematerializacija predvideva tudi druge možnosti, ki omogočajo posameznikom, da nadzorujejo svojo prisotnost CO2 na zelo neposreden način.

IKT ima tudi končno vlogo pri omogočanju učinkovitosti: Potrošniki in podjetja ne zmorejo nadzorovati, kar se ne more meriti. IKT ponuja rešitve, katere omogočajo »videti« našo energijo in emisije v realnem času in zagotovi sredstva za optimizacijo sistemov in procesov, da bi bili bolj učinkoviti.

Tukaj je podanih nekaj ukrepov, ki bi se lahko izvajali na lokalni ravni:

• Spodbujati odprto razpravo z ustreznimi interesnimi skupinami na področjih kot so energija, pametne hiše in stavbe, pametna razsvetljava, prilagojen javni prevoz…

• Združitev interesnih skupin in energetskih področij v IKT za ustvarjanje novih oblik sinergije in

sodelovanje. Na primer: povezave s podjetji, gospodarskimi in javnimi službami, da bi zagotovili ustrezno promocijo in uporabo pametnih števcev. Pametni števci sicer predstavljajo dodatne stroške za uporabnika, vendar predstavlajo dolgoročno potencialne ugodnosti kot so prihranek energije ali promocija dostave širokopasovne infrastrukture in skupnih tehnologij in učinkovite uporabe le teh.

• Razvoj e-uprave, pomeni »delo na daljavo«, videokonference, itd. znotraj lokalne uprave.

• Vključevanje IKT za izboljšanje energetske učinkovitosti v javnih stavbah, javne razsvetljave in

kontrole prometa.

• Boljše upravljanje vozil lokalnega organa: ukrepi za promocijo okolju prijazne vožnje, optimizacijo poti in upravljanje voznega parka in nadzor.23

• Spremljanje in zagotovitev bolj vidnih prikazovalnikov o emisijah toplogrednih plinov in drugih

okoljskih podatkov za državljane/občane. Ta nadzor v realnem času zagotavlja pomen diagrama študije emisij in sledi napredku 24.

• Dokazati, da lahko lokalne oblasti dajo zgled z praktičnimi primeri, torej da bodo lastne mestne

infrastrukture IKT in digitalne storitve imele najmanjši vpliv CO2 v okolje. Te prakse se morajo spodbujati do širše skupnosti in zasebnega sektorja.

Pomembno je upoštevati, da je IKT sam po sebi ogljični odtis, vendar pa morajo biti vzpostavljene zelene IKT politike za zagotovitev rešitev in ne delov, torej problem podnebnih sprememb. DODATNI VIRI

i. Direktorat Evropske komisije INFSO - spletna stran vsebuje veliko informacij o možnostih uporabe IKT v pametnih stavbah.

http://ec.europa.eu/information_society/activities/sustainable_growth/index_en.htm

65

ii. Climate Group – »Podnebna skupina« in Global Sustainability Initiative (2008) - Globalno trajnostna pobuda (2008) je objavila poročilo o Spodbujanju prednosti IKT, SMART 2020; ki omogoča nizke emisije ogljikovega dioksida v informacijski dobi.

http://www.theclimategroup.org/assets/resources/publications/Smart2020Report.pdf

23

Informacije o gostoti prometa, vremena, alternativne poti…

24 Kontaktni podatki in dodatne informacije so na voljo na www.eurocities.eu in www.clicksandlinks.com

66

POGLAVJE 9. FINANCIRANJE AKCIJSKIH NAČRTOV ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO

9.1 UVOD

Za uspešno izvedbo akcijskega načrta za trajnostno energijo, je potrebna zadostna mera finančnih virov. Zato je nujno potrebno identificirati vse finančne vire kot tudi sheme in mehanizme za pridobivanje sredstev za financiranje ukrepov SEAP-a.

Odločitve o financiranju ukrepov energetske učinkovitosti, morajo biti v skladu s pravili o javnih proračunskih sredstvih. Na primer: prihranjen denar po izboljšanju energetske učinkovitosti in zmanjšanju finančnih sredstev v naslednjem proračunskem obdobju. To je posledica dejstva, da se projekti (energetska učinkovitost) bolj pogosto financirajo prek proračuna kapitalskih izdatkov, pri čemer se za energijo plačuje iz operativnih proračunov.

Lokalnim oblastem je potrebno nameniti sredstva v letnih proračunih in sprejeti zaveze za prihodnje leta. Finančni viri za občine so redki, vedno je prisotno tekmovanje za razpoložljive vire financiranja. Zato si je treba neprekinjeno prizadevati, da bi našli druge vire sredstev. Kar zadeva večletne zaveze bi morale različne politične stranke prispevati svoje soglasje na podlagi dogovora, da bi se izognili oviram pri razvoju SEAP-a, ko je nova uprava izvoljena.

Uspešni ukrepi SEAP-a bodo dolgoročno zmanjšali energetske stroške lokalnih oblasti, prebivalcev, podjetij in na splošno vseh interesiranih skupin. Ob upoštevanju stroškov v akcijskem načrtu, morajo lokalne oblasti upoštevati tudi dodatne koristi: koristi za zdravje, kakovost življenja, zaposlovanje, privlačnost mesta, itd.

9.2 ZAČETNI PREMISLEKI

Lokalne oblasti oz. mesta se lahko odločijo za financiranje energetsko učinkovitih projektov s kratko vračilno dobo. Vendar ta pristop ne zajema večino možnih prihrankov energije, ki so na voljo naknadno. Namesto tega je priporočljivo, da se vključijo vse donosne možnosti, zlasti tiste, katere doprinesejo višjo stopnjo donosa od obrestne mere investicijskega kapitala. Ta pristop bo pomenil večje prihranke na dolgi rok.

Naložbe z kratko vračilno dobo pomeni, da organizacije pogosto niso pozorne na »življenjski ciklus«. Čas povračila mora biti v razmerju z življenjsko dobo blaga, ki se ga financira. Na primer, 15 letni čas vračila ni mogoče šteti na dolgo, ko gre za gradnjo z življenjsko dobo 50-60 let.

9.3 USTVARJANJE USPEŠNIH PROJEKTOV25

Projekt je zanimiv za banke, če je projekt jasno dokumentiran in ekonomsko upravičen. Oblikovanje uspešnih projektov se začne z razvrščanjem delov, ki naredijo projekt ekonomsko privlačne. Sprva je potrebno preučiti ključne elemente, se prepričati, da je vsak vidik ustrezno ocenjen in da je načrt za učinkovito upravljanje tega vidika jasno predstavljen. Vsak sestavni del nosi dejavnik tveganja in vsak dejavnik tveganja nosi svojo ceno.

Ko financiranje projektov preučuje banka, je cilj, da pozna raven tveganja s postopkom presoje. Tehnični energetski pregled ni dovolj za ta namen. Drugi vidiki, kot so inženirska spretnost (od ESCO ali občinske energetske agencije) ali stopnja zavezanosti vsakega dela so ključnega pomena, da postane ta projekt zanimiv za banke. Na primer: lahko so nekatere splošne zahteve kot je tehnologija, dobro dokazane, dobro prilagojene na regijo in za pripravo obrestne mere za več kot 10%26.

9.4 POMEMBNE FINANČNE SHEME

Ta točka opisuje najpogostejši in splošni mehanizem financiranja, ki se uporablja za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost. Drugi posebni programi, kot so evropska sredstva so na voljo. Posodobljeni podatki o teh programih so na voljo na spletnih straneh urada Konvencije županov www.eumayors.eu.

67

9.4.1 »OBNOVLJIVI« SKLADI 27

To je finančna shema, namenjena vzpostavitvi trajnostnega financiranja za skupino investicijskih projektov. Sklad lahko vključuje posojila ali nepovratna sredstva, cilj mreže pa je postati varnostno trajen po prvi kapitalizaciji.

Cilj je vlaganje v donosne projekte, s kratkim časom odplačevanja, ki se povrnejo ter se uporabijo isti sklad za financiranje novih projektov. Ugotovimo lahko ali je bančni račun lastnikov ali je lastnik samostojna pravna oseba. Obrestna mera obnovljivih skladov je nižja od tržne 1 ali celo 0%. Podaljšana obdobja se pogosto uporabljajo za redna plačila obnovljivih skladov.

K obnovljivemu skladu spada več akterjev: Lastniki so lahko javne ali zasebne družbe, organizacije, institucije ali organi. Upravljavec sklada je lahko njegov lastnik ali pooblaščeni organ. Zunanji donatorji in finančniki zagotavljajo prispevke v sklad, v obliki nepovratnih sredstev, subvencij, posojil ali drugih vrst vračljivih prispevkov. Tudi posojilojemalci so lahko bodisi projektni lastniki ali izvajalci. V skladu s pogoji iz obnovljivega sklada, je treba prihranke ali plače, pridobljene iz projektov, vrniti v določenem časovnem obdobju, v določenih časovnih intervalih.

9.4.2 ZUNANJE FINANCIRANJE

Morda najlažji način za občine, za izvedbo celovite energetske obnove stavbne je primer, ko nekdo drug (tretja oseba oz zunanji) zagotovi kapital in prevzame finančno tveganje. S temi alternativnimi načini financiranja, se lahko pojavijo visoki stroški financiranja, ki odražajo dejstvo, da je dolg registriran v bilanci stanja nekoga drugega. Vendar pa je obrestna mera le eden od dejavnikov, ki jo je treba upoštevati pri ugotavljanju primernosti projekta financiranega.

9.4.3 ZAKUP - LIZING28

Odjemalec (najemnik) izvede plačilo glavnice in obresti za finančne institucije (najemodajalca). Roki plačilo so določeni v pogodbi. Tok dohodkov iz prihrankov zajema zakup plačila.

To je lahko privlačna možnost zadolževanja, saj je najemnina ponavadi nižja kot pri kreditnem plačilu in se pogosto uporablja za industrijsko opremo. Obstajata dve vrsti: kapitalske in poslovne.

• Kapitalski leasing nabave opreme. V kapitalskem najemu ima najemnik v lasti opremo in lahko koristi davčne ugodnosti. Kapitalno sredstvo in obveznost se prikaže v bilanci stanja.

• V poslovnih najemih ima lastnik premoženja v lasti opremo in v ga v bistvu najame najemnik za določeno mesečno naročnino. To je vir financiranja. Prinaša tveganje od najemnika do najemodajalca, vendar pa je dražje za najemnika.

9.4.4 PODJETJA Z ENERGETSKIMI STORITVAMI 29

Podjetja z energetskimi storitvami (ESCO), so opisane pod "Tehnični ukrepi" del III tega priročnika. ESCO običajno financira projekte za varčevanje z energijo brez vnaprejšnjih investicijskih stroškov za lokalne oblasti. Investicijski stroški se povrnejo, prav tako dobiček iz prihrankov energije, doseženih v obdobju veljavnosti pogodbe. Pogodba zagotavlja določeno količino prihrankov energije za lokalne skupnosti ter zagotavlja možnost, da bi se izognili naložbam v nam neznana področja. Ko pogodba poteče ima mesto/občina v lasti bolj učinkovito stavbo z manjšimi stroški za energijo.

Pogosto ESCO ponuja učinkovito "garancijo", ki lahko predstavlja različne oblike pomoči. Z jamstvom bi lahko imeli dejanski pretok prihrankov energije iz rekonstrukcije projekta. Garancija določa, da bodo prihranki energije zadoščali za povračilo mesečnih stroškov. Ključna prednost za lastnika stavbe je izogib tveganju, pri čemer so obratovalni stroški na sprejemljivi ravni.

Financiranje je urejeno tako, da so prihranki energije kriti s stroški storitve izvajalca ter s stroški naložbe v novo in energetsko bolj učinkovito opremo. Možna vračila so prenosljiva.

Meritve in preverjanje prihrankov energije so bistvenega pomena za vse udeležene, ki sodelujejo pri projektu. Zato bo protokol30 namenjen delu s skupnimi pogoji in metodami za ocenjevanje uspešnosti, učinkovitosti projektov med kupci, prodajalci in finančniki, kateri je bistvenega pomena. Kot je navedeno v prejšnjem poglavju, Mednarodna kontrola uspešnosti in preverjanje protokola (IPMVP) je mednarodna zbirka standardnih postopkov za kontrolo/merjenje in preverjanje (M & V) varčevanja v energetsko učinkovitih projektih (tudi pri učinkoviti rabi vode). Ta protokol je v splošnem velajven, vendar je tudi prilagodljiv.

68

9.4.5 ESCO INTERACKCIJSKI MODEL ALI INTERNA ZAVEZA UPRAVE O ENERGETSKI USPEŠNOSTI (PICO)31

Poleg velikega zasebnega sektorja ESCO, je javni sektor za energetske storitve imenovane "interaktivni model", ali javna notranja zaveza uspešnosti (PICO), KI se uporablja predvsem v Nemčiji.

Pri PICO modelu služba v javni upravi deluje kot enota, podobno kot ESCO funkcija za druge službe. ESCO oddelek organizira, financira in izvaja energetske učinkovite izboljšave večinoma prek sklada, sestavljenega iz občinskega denarja in z uporabo obstoječega strokovnega znanja ter izkušenj. To omogoča večje prihranke pri stroških in izvajanju manj donosnih projektov, ki bi jih ignorirali zasebni ESCO32. Vendar ti projekti nimajo varčevalne garancije z energijo, ker ni sankcij v okviru posameznega organiziranja (čeprav PICO vključuje cilje varčevanja). To lahko povzroči nižjo uspešnost naložbe. Kljub temu pa ta sistem povečuje dejavnost za varčevanje z energijo.

Poseben primer je v mestu Stuttgart:

Pogodba je bila uvedena leta 1995 pod vodstvom Agencije za okolje s posebnim namenom vzpostavitve predhodnega financiranja za ukrepe varčevanja z energijo in vodo. Priharnki iz teh ukrepov stečejo nazaj v agencijo za okolje iz proračunov stroškov energije posameznih oddelkov na lokalnih ravni v lasti javnih služb, dokler ni investicije izplačana. Po tem so sredstva spet na razpolago.

Od uvedbe koncepta je bilo več kot 220 izvedenih ukrepov in 8,1 milijona evrov vložka. Izvedeni so bili tako majhni (izboljšava za nadzor tehnologije) kot veliki projekti (sistemi ogrevanja na pelete). Povprečno obdobje donosa na vloženi kapital je 7 let. Letni prihranki znašajo več kot 1,2 milijona EUR, kar pomeni približno 32.000 m3 vode, 15.000 MWh toplotne energije in 2.000 MWh električne energije. Poleg povečanja energetske učinkovitosti je mesto izdalo tudi dovoljenja za gradnjo sistemov za izrabo obnovljivih virov energije (27% naložb).33

9.4.6 JAVNO ZASEBNA PARTNERSTVA (JZP) 34

V tem primeru je lokalna oblast uporabila koncesijsko shemo določenih obveznosti. Na primer, javna uprava spodbuja gradnjo brez emisij, daljinsko ogrevanje in hlajenje tako, da zasebno podjetje vrne dobiček na začetno naložbo. Takšna pogodba mora biti prilagodljiva, da imajo podjetja v zasebni lasti daljši rok odplačevanja v primeru nepričakovanih zamud podaljšanja pogodbe. Poleg tega je priporočljiva skrb, da se spremlja razvoj dohodkov.

Primer zunanjega financiranja pod nadzorom mestne uprave je španski model financiranja je - IDAE, ki je bilo financiranje obnovljivih projektov v Španiji od konca leta 1980. IDAE opredeljuje projekt, zagotavlja kapital za razvoj, da ga zgradijo (ali namestitijo novo energetsko učinkovito opremo), in povrne svoje naložbe, stroške svojih storite, od proizvodnje energije ali varčevanje z energijo. Z drugimi besedami, IDAE financira vse stroške in prevzame tehnično odgovornost za naložbo. Ob koncu pogodbe, imata nosilec projekta in uporabnik objekta v lasti vsa sredstva kapitala. V večini primerov vladna agencija IDAE deluje kot ESCO in je investirala 95 M € v projekte obnovljivih virov energije in še 104 M € za 144 projekte v okviru finančnega mehanizma tretjih strani.

25

Dodatne informacije o financiranju http://sefi.unep.org/fileadmin/media/sefi/docs/publications/pfm_EE.pdf

26 Dodatne informacije o tem, kako pripraviti uspešne projekte za energetsko učinkovitost je mogoče najti v "Bankable

Energy-Efficiency Projects (BEEP) – Expiriences in Central and Eastern Europe / Uspešni proejkti o energetski učinkovitosti - Doživetja v Srednji in Vzhodni Evropi" brošuri. Prenesite iz: http://www.dena.de/fileadmin/user_upload/Download/Dokumente/Publikationen/internationales/BEEP_Project_Brochure.pdf

27 Dodatne informacije o obnovljivem skladu EBRD-Dexia-Fondelec lahko najdete v

www.ebrd.com/new/pressrel/2000/17feb15x.htm in v dokumentu "financiranje energetsko učinkovite hiše" Mednarodne agencije za energijo (IEA)http://www.iea.org/Papers/2008/cd_energy_efficiency_policy/2-Buildings/2-FinancialBarrierBuilding.pdf

28 www.leaseurope.org/ je združenje avtomobilskih lizing evropskih podjetij

69

29

Razširjene informacije na voljo v poglavju "publikacije" iz http://re.jrc.ec.europa.eu/energyefficiency/ in http://www.worldenergy.org/documents/esco_synthesis.pdf

Poleg tega delovna XVI Mednarodna agencija za energijo ponuja širok nabor informacij o konkurenčnih energetskih storitvah v http://www.ieadsm.org/ViewTask.aspx?ID=16&Task=16&Sort=0#ancPublications3

30 Lahko prenesete s spletnega mesta www.ipmvp.org

31 www.eceee.org/EEES/public_sector/PROSTappendix8.pdf

32 Irrek et al. 2005 - Projekt PICOlight je projekt, ki ga podpira Evropska komisija preko programa SAVE. Več informacij o

http://www.iclei-europe.org/?picolight

33 Primer iz publikacije: Rešitve za spremembo - Kakšne so bistvene razlike lokalne oblasti pri varovanju podnebja (Climate

Alliance 2008)

34 Uspešno javno-zasebna partnerstev primer je mogoče najti v dokumentu "javno-zasebnih partnerstvih: Lokalne pobude

2007" na www.theclimategroup.org/assets/resources/ppp_booklet.pdf

70

POGLAVJE 10. IZVAJANJE AKCIJSKEGA NAČRTA ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO (SEAP)

Izvajanje SEAP-a je korak, ki traja najdlje časa glede na prizadevanje in finančna sredstva. To je razlog mobilizacije interesnih skupin in državljanov/občanov, ki je ključnega pomena. Ali bo SEAP uspešno izveden ali bo ostalo le pri kupu papirjev je v veliki meri odvisno od človeškega dejavnika. Pri SEAP-ih ki jih upravlja organizacija ter podpira ljudi pri njihovem delu, kjer odnos pomeni sprotno učenje, so možne napake in neuspehi za organizacijo in posameznike pri učenju. Če se ljudi spodbuja, motivira ter jim da odgovornost, bodo stvari hitreje izvedene.

V izvedbeni fazi je bistvenega pomena zagotavljanje tako dobre notranje komunikacije (med različnimi oddelki lokalnih oblasti), s tem povezane javne oblasti in vseh vpletenih oseb (lokalni upravitelji zgradb, ...), kot tudi zunanje komunikacije (državljani in interesne skupine). To bo prispevalo k večji ozaveščenosti, povečajo se število odgovorov na vprašanja ter povzročijo spremembe v obnašanju in zagotovi široko podporo v celotnem procesu izvajanja SEAP-a (glej poglavje o komunikacijskem procesu).

Spremljanje napredka in prihrankov energije/CO2 mora biti sestavni del izvajanja SEAP-a (glej naslednje poglavje). Končno bo povezovanje z drugimi lokalnimi oblastmi v razvoju ali izvajanju SEAP-a, zagotovilo dodatno vrednost pri doseganju ciljev za leto 2020 z izmenjavo izkušenj in dobrih praks ter vzpostavitvijo sinergij. Priporočljivo je povezovanje s potencialnimi podpisniki ter spodbujanje njihovega vključevanja v Konvencijo županov.

Nekaj praktič nih nasvetov za izvedbo SEAP-ov:

� Uporabite pristop projektnega upravljanja: načrtovanje rokov, finančni nadzor, načrtovanje ukrepov, analiziranje odstopanj in obvladovanje tveganj. Uporaba postopka vodenja kakovosti35.

� Razdelitev projekta na različne dele in izbira odgovorne osebe.

� Priprava posebnih postopkov in procesov, katerih cilj je izvajanje posameznih delov projekta. Sistem kakovosti je koristno orodje. Prepričajte se, da so postopki v skladu s cilji.

� Vzpostaviti Balanced Scorecard (BSC) «kartico ocene sistema« za spremljanje in nadzor svojega načrta. Kazalniki kot je odstotek izpolnjevanja rokov, odstotek proračunskih odstopanj, odstotek zmanjšanja emisij z ukrepi, ki se že izvajajo in drugih kazalnikih, lahko lokalni organ pregleda in sproti spremlja.

� Planirajte nadaljnje ukrepe z interesnimi skupinami, vzpostavite časovni razpored srečanj, da se jih obvešča. Na teh srečanjih se lahko pojavijo zanimivi in kosistne ideje..

� Predvidevanje prihodnjih dogodkov in upoštevanja pogajanj ter administrativnih ukrepov, ki jim mora slediti javna uprava. Javni projekti običajno zahtevajo veliko časa za pridobitev dovoljenj in soglasij. V tem primeru je natančno načrtovanje, vključno z varnostnimi dejavniki, primerno predvsem na začetku izvajanja SEAP-a.

� Predlagajte, odobrite in vključite programe usposabljanja vsaj za tiste osebe, ki so neposredno vključene v izvajanje.

� Motivirajte svojo ekipo. Ta točka je zelo povezana z "gradnjo" za podporo poglavju. Notranji ljudje so pomembni udeleženci.

� Pogosto obveščajte mestni svet (ali enakovredno telo) in politike, da bodo pomemben del uspehov in neuspehov ter si tako pridobite njihovo zaupanje. Ta točka je bila obravnavana kot zelo pomembna v strokovnih posvetovanjih pred razvojem tega priročnika.

� Nekatere ukrepe, predlagane v SEAP-u je treba preveriti pred dejansko izvedbo. Orodja kot so pilotni ali predstavitveni projekti se lahko uporabijo za preizkus primernosti teh ukrepov.

35

Evropska energetska nagrada (EEA) www.european-energy-award.org

71

POGLAVJE 11: NADZOR IN POROČANJE O NAPREDKU

Nadzor je zelo pomemben del SEAP procesa. Rednemu spremljanju/nadzoru sledi ustrezna prilagoditev načrta ter omogoča začetek izboljševanje procesa. Kot smo že omenili, so podpisniki Konvencije zavezani, da predložijo "izvedbeno poročilo" vsako drugo leto po sprejemu SEAP-a za namene vrednotenja, spremljanja in preverjanja. Posebno spremljanje in poročanje priročnika bo objavila Evropska komisija v letu 2010.

Takšno poročilo o izvajanju mora vsebovati posodobljen popis emisij CO2 (MEI - spremljanje popisa emisij). Lokalne oblasti spodbuja k pripravi evidence emisij CO2 na letni ravni (glej del II, poglavje 5: Poročanje).

V kolikor lokalni organ meni, da redni popisi vodijo k prevelikemu pritisku na človeške ali finančnih vire, se lahko odloči za izvedbo popisov na večje intervale. Vendar je za lokalne oblasti priporočljivo sestaviti MEI in poročati o njej najmanj vsako četrto leto, kar pomeni predložitev alternative na vsakih 2 leti "akcijsko poročilo" - brez MEI "- (v letih 2., 6., 10., 14., ...) in" poročilo o izvajanju. "- s MEI (let 4., 8., 12., 16. ...). Poročilo o izvajanju vsebuje količinsko opredeljene informacije o ukrepih, ki se izvajajo, njihov vpliv na porabo energije in emisij CO2 ter analizo procesa SEAP-a, vključno z korektivnimi in preventivnimi ukrepi, kadar je to potrebno. Akcijsko poročilo vsebuje kvalitativne informacije o izvajanju SEAP-a. Vsebuje analizo stanja in kakovosti, korektivnih in preventivnih ukrepov. Evropska komisija bo zagotovila posebno predlogo za vsako vrsto poročila.

Kot je že omenjeno, so potrebni nekateri kazalniki za oceno napredka in uspešnosti SEAP-a. Tudi če bo posebno spremljanje in poročanje priročnika v objavi (JRC), so nekateri kazalci podani v tem priročniku kot usmeritve glede na vrsto parametrov, ki se uporabljajo.

SEKTOR KAZALNIKI **ZBIRANJE PODATKOV

TEŽAVNOSTI

ZBIRANJE PODATKOV

POZITIVNI TREND

Število potnikov v javnem prometu na leto 1

Sporazum z javnim prevoznim podjetjem. Izberite predstavnika linije za spremljanje

Kolesarske poti v km 1 Mestni svet/občinska uprva ↑

Peš poti v km / občinske ceste in ulice 1 Mestni svet/občinska

uprava ↑

Število vozil, ki prevozijo določene fiksne točke na leto / mesec (iz ulice / točke)

2 Namestite števcev na reprezentativne cestah/ ulicah

Skupna poraba energije v prometu javnega sektorja

1 Izpis podatkov iz računov za gorivo. Pretvoriti v energijo.

Skupna energetska poraba v javnem sektorju iz obnovljivih virov energije

1

Izpis podatkov iz računov biogoriv od dobaviteljev. Pretvoriti v energijo. Povzamemo ta kazalnik s prejšnjim in primerjamo vrednosti.

Odstotek prebivalstva, ki živi 400m od avtobusne postaje

3 Izvedba raziskave na izbranih območjih občine.

Povprečna dolžina prometnih zastojev v km

2

Izvedba analize pretočnosti prometa na določenih področjih.

Transport

Teža (ton) fosilnih goriv in biogoriv " prodanih v pri

1 Podpis pogodbe z izbranimi bencinskimi

72

bencinskih servisih črpalkami, ki so v občini

Odstotek gospodinjstev z energetsko nalepko A / B / C

2

Mestni svet oz. občinska uprava, nacionalna / regionalna / lokalna energetska agencija, itd

Skupna poraba energije v javnih stavbah 1

Glej Del II, poglavje 4, Energija- zbiranje podatkov Mestni svet / občinska uprava

Skupna površina sončnih kolektorjev 3

Glej Del II, poglavje 4, Energija - zbiranje podatkov Mestni svet oz. občinska uprava, regionalne / nacionalne javne uprave (od donacij) in izbiranja področij raziskovanja od “vrat do vrat”

*Skupna poraba električne energije v gospodinjstvih

2

Glej del II, poglavje 4, Energija - zbiranje podatkov Izbrana področja, raziskave “od vrat do vrat”

Zgradbe

*Skupna poraba plina v gospodinjstvih 2

Glej del II, poglavje 4, Energija - zbiranje podatkov Izbrana področja, raziskave “od vrat do vrat”

Lokalna energetska proizvodnja

* Elektrika iz lokalne naprave

2

Glej del II, poglavje 4, Energija - zbiranje podatkov regionalne / nacionalne javne uprave

Sodelovanje zasebnega sektorja

Število podjetij, vključenih v energetske storitve, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije

Število zaposlenih v teh podjetjih, prihodki od prodaje

2

Mestni svet in regionalne / nacionalne javne uprave

Vključevanje državljanov

Število državljanov, ki skrbijo za energetsko učinkovitost / udeležujejo dogodkov na temo obnovljivi viri energije

1 Mestni svet in združenja potrošnikov

Zelena javna naročila (ZJN)

Vzpostavite kazalnike za vsako kategorijo posebej in primerjajte vrednosti pred uvedbo zelenih javnih naročil. Na primer: primerjajte kgCO2/kWh

2 Mestni svet ↑

73

zelene elektrike s prejšnjo vrednostjo. Uporaba podatkov, zbranih iz vseh nakupov - pripravite en kazalnik

Tabela 2. Možni kazalci za spremljanje izvajanja SEAP-a

Zbiranje podatkov je lahko vsakih 12 mesecev36, če ni drugih predpisov.

∗ Ti podatki so zbrani od javnih služb, davčnih uradov (izračun porabe električne energije, analizirajo vzorce davkov plačanih za električno energijo) v javno upravo ali tistih, ki opravljajo raziskave na izbranih območjih. Zbiranje podatkov iz davkov so lahko izvedljiva ali tudi ne, odvisno od davčnih mehanizmov v posamezni državi.

** 1-lahka, 2-srednja, 3-težka

Illnau-Effretikon (15.600 prebivalcev primestna občina, Evropska energetska nagrada ® leta 1998)

V Mestu Illnau-Effretikon v Švici je bil narejen popis emisij izhodiščnega leta 2001 in bil potrjen načrt aktivnosti (podobno za SEAP), ki temelji na rezultatih prvega pregleda energije na podlagi evropske energetske nagrade. V projektni skupini z drugimi občinami, ocenjevanje za 44 do 87 ukrepov z ocenjevalnim orodjem EGP možnih zmanjšanj emisij CO2 in varčevanja z energijo, je bila izvedena za spremljanje emisij toplogrednih plinov. Izvajanje načrta aktivnosti / SEAP je treba spremljati v realnem času z evidentiranjem zmanjšanja CO2, takoj ko je bil izveden ukrep in vstavljen v orodje za oceno EGP. Zato je to ocena kakovosti skupaj s kvantitativno analizo.

36 V nekaterih primerih je pogostejše zbiranje podatkov boljše. V teh primerih je treba upoštevati vplive na opravljanje pravne analize stanja. Ko je sklenjeno prvo leto, se mora izvesti mesečna ali četrtletna analiza.

74

PRILOGA I: PREDLOGI VIDIKOV, KI MORAJO BITI ZAJETI V OSNOVNI OCENI

PODROČJE GLAVNI VIDIKI ZA OCENJEVANJE

Energijska struktura in emisije CO2

• Raven in razvoj porabe energije in emisij CO2 po sektorjih in nosilcih energije (glej del II). Skupno „na prebivalca”.

Obnovljivi viri energije

• Tipologija obstoječih objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov • Obnovljivi viri energije in trendi • Raba kmetijske in gozdne biomase ter obnovljivih virov energije • Obstoj bio-energetskih pridelkov • Stopnja samooskrbe z obnovljivimi viri energije • Potenciali za proizvodnjo obnovljivih virov energije: sončna energija, vetrna, mini

hidroelektrarne, biomase, ter drugo...

Upravljanje z energijo, poraba energije v lokalni upravi

• Raven in spremembe v energetski porabi lokalne uprave po sektorjih (stavbe in oprema, javna razsvetljava, ravnanje z odpadki, čiščenje odpadnih voda, itd) in energetska usmeritev (glej del II)

• Ocena o energetski učinkovitosti stavb in oprema uporabljajo indekse učinkovitosti porabe energije (na primer: kWh/m2, kWh/m2 * uporabnik, kWh/m2 * delovne ure). To omogoča identifikacijo stavbe, kjer so še potenciali za izboljšanje.

• Največji porabniki energije so občinske zgradbe in oprema / objekti. Analiza ključnih spremenljivk (na primer: tip gradnje, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, razsvetljava, kuhinja, vzdrževanje, sanitarna voda, izvajanje najboljših praks, ...)

• Ocenjevanje svetil, svetlobne energije ter povezanih vprašanj v javni razsvetljavi. Ocena energetske učinkovitosti z uporabo indeksov učinkovitosti porabe energije.

• Stopnja in ustreznost upravljanja z energijo v javnih stavbah / opreme in javne razsvetljave (vključno z energetskega knjigovodstva in revizije)

• Uveljavljene pobude za izboljšanje energetske učinkovitosti in varčevanja ter do zdaj doseženih rezultatov

• Identifikacija potencialov za izboljšanje varčevanja z energijo in energetsko učinkovitostjo v zgradbah, opremi / objektov in javni razsvetljavi.

Poraba energije občinskega voznega parka

• Evalvacija o sestavi občinskega voznega parka (lastna vozila in uporaba zunanje storitve), letna poraba energije (glej del II)

• Sestava mestnega javnega prevoza, letna poraba energije • Stopnja upravljanja z energijo občinskega voznega parka in javnega prevoza • Uveljavljene pobude za izboljšanje zmanjšanja porabe energije in doslej

doseženih rezultatov • Identifikacija potencialov za izboljšanje energetske učinkovitosti

Energetska infrastruktura

• Obstoj obratov za proizvodnjo električne energije kot tudi naprav daljinskega ogrevanja / hlajenja

• Značilnosti distribucijskih omrežij za električno energijo in plin, pa tudi vsa daljinska omrežja

• Uveljavljene pobude za izboljšanje energetske učinkovitosti ter distribucijskega omrežja, pridobljeni rezultati do sedaj

• Identifikacija potencialov za izboljšanje energetske učinkovitosti

Zgradbe

• Tipologija obstoječega stavbnega fonda: Uporaba (stanovanjske, trgovske storitve, socialne ...), starost, toplotna izolacija in druge značilnosti, povezane z energijo, energetske porabe in trendi (če so na voljo, glej del II), zaščita, stopnja prenove, najem, ...

• Značilnosti in energetska učinkovitost novogradenj ter večjih prenov/sanacij • Kakšne so minimalne zahteve za energetsko učinkovite novogradnje ter večje

prenove? Ali se to izpolnjujejo v praksi? • Obstoj pobud za spodbujanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov

energije pri različnih kategorijah stavb • Kakšni rezultati so bili doseženi? Kakšne so možnosti?

75

PODROČJE GLAVNI VIDIKI ZA OCENJEVANJE

Industrija

• Pomen industrijskega sektorja v energetski bilanci in emisije CO2. Je ta sektor določen kot relevanten pri našem SEAP-u?

• Obstoj javnih in zasebnih pobud obravnavanih za spodbujanje varčevanja z energijo in učinkovitosti v industriji. Ali so ključni rezultati doseženi?

• Stopnja integracije upravljanja z energijo / CO2 v industriji? • Možnosti in zmožnosti za varčevanje z energijo ter energetska učinkovitost v

industriji

Transport in mobilnost

• Značilnosti povpraševanja po mobilnosti in načinu prevoza. Merila uspešnosti in glavni trendi.

• Katere so glavne značilnosti javnega prometnega omrežja? Stopnja razvoja in ustreznost?

• Kakšna je uporaba javnega prevoza v razvoju? • Ali obstajajo težave z zastoji in / ali kakovostjo zraka? • Ustreznost javnega prostora za pešce in kolesarje. • Pobude za upravljanje in načrtovanje mobilnosti. Pobude za spodbujanje javnega

prevoza, kolesarjev in pešcev.

Urbanistično načrtovanje

• Lastnosti obstoječih in predvidenih "urbanih prostorov", povezanih z mobilnostjo: gostota mest, raznovrstnost uporabe (stanovanjske, gospodarske dejavnosti, nakupovanje, ...) in profili/vrste objetov.

• Stopnja razpršenosti in kompaktnost urbanega razvoja. • Razpoložljivost in lokacija glavnih storitev in infrastrukture (izobraževanje,

zdravstvo, kulturnih, poslovnih, zelenih območij,...) in bližina prebivalstva. • Stopnja in ustreznost povezovanja meril energetske učinkovitosti pri razvoju

urbanističnega načrtovanja • Stopnja in ustreznost vključevanja trajnostnih meril za mobilnost na področju

urbanizma.

Javna naročila • Obstajajo določene obveze politike o zelenem javnem naročanju. • Stopnja izvrševanja energetske politike in meril podnebnih sprememb pri javnih

naročilih. Obstajajo posebni postopki, uporabe orodij (ogljični odtis in drugi).

Okoljska ozaveščenost

• Razvoj in ustreznost komuniciranja in ozaveščanja javnosti in interesnih skupin v povezavi z energetsko učinkovitostjo.

• Raven ozaveščenosti prebivalstva in interesnih skupin v zvezi z energetsko učinkovitostjo in potencialnih prihrankov.

• Pobude in orodja za lažje sodelovanje državljanov/občanov in interesnih skupin v SEAP procesu, ter politike energije in podnebnih sprememb na lokalni ravni.

Spretnosti in znanje

• Ustrezne spretnosti in znanja med občinskimi uslužbenci: tehnična strokovna znanja (energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, učinkovit transport ...), projektno vodenje, upravljanje podatkov (pomanjkanje znanja na tem področju je lahko velika ovira!), Finančno upravljanje in razvoj investicijskih projektov, komunikacijske spretnosti (kako spodbujati vedenjske spremembe. Itd.), zelena javna naročila? ...

• Ali obstaja načrt za usposabljanje osebja na teh področjih?

Vir: Metodologija priročnika za revizijo Lokalne Agende 21 akcijskih načrtov v Baskiji - UDALSAREA21 (baskovska mreža občin za trajnostni razvoj) www.udalsarea21.ent

76

PRILOGA II: PREDNOSTI SEAP-A

Lokalni (politični) organi lahko dobijo naslednje ugodnosti pri podpiranju izvajanja SEAP:

• Prispevajo h globalnemu boju proti podnebnim spremembam - globalno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki bodo ščitili mesto/občino proti podnebnim spremembam

• Zavezanost k varstvu okolja in učinkovito upravljanje z viri

• Sodelovanje civilne družbe, izboljšanje lokalne demokracije

• Izboljšanje mestne podobe

• Politična vidnost v postopku

• Občutek za skupnost preko skupnega projekta

• Gospodarske in zaposlitvene koristi (rekonstrukcija/sanacija stavb, ...)

• Večja energetska učinkovitost in varčevanje z energijo na podlagi energetskega zakona

• Pridobitev jasne, poštene in celovite slike o proračunskih odlivih, povezanih z uporabo energije ter ugotovitev/določitev šibkih točk

• Razvita jasna, celovita in realistična strategija za izboljšanje položaja

• Dostop do nacionalnih / evropskih sredstev

• Izboljšanje blaginje državljanov (zmanjšanje energetske revščine)

• Lokalno zdravje in kakovost življenja (zmanjšani zastoji v prometu, izboljšanje kakovosti zraka,...)

• Zanesljivi prihodnji finančni viri s prihranki energije in lokalno proizvodnjo energije

• Izboljšana trajnostna energetska neodvisnost mesta

• Morebitne sinergije z obstoječimi obveznostmi

• Pripravljenost za boljšo uporabo razpoložljivih finančnih sredstev (lokalne, EU nepovratna sredstva in finančne sheme)

• Boljši položaj za izvajanje nacionalnih in / ali EU politik ter zakonodaje

• Prednosti povezovanja z drugimi podpisniki Konvencije županov

77

KLJUČNI EVROPSKI PREDPISI V ZVEZI S PODNEBNO IN ENERGETSKO POLITIKO NA LOKALNI RAVNI

1. Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (2002/91/ES), ki določa naslednje obveznosti za države članice:

• Vzpostavitev metode za izračun / merjenje energetske učinkovitosti stavb

• Določanje minimalnih standardov za energetsko učinkovitost novih / prenovljenih stavb

• Vzpostavitev sistema, ki obvešča potencialne kupce / najemnike stavb (stanovanjske, poslovne, ...) o energetski učinkovitosti stavbe

• Prikaz energetske izkaznice v vseh "javnih" stavbah

• Vzpostavitev kontrolnega sistema za hlajenje in ogrevanje nad določeno velikostjo stavbe

Ta uredba naj bi bila v veljavi v vseh državah članicah od januarja 2006 (vse do januarja 2009 v nekaterih poglavjih), ker so mnoge države članice zamujale pri sprejemanju potrebnih ukrepov in zakonov

2. Sporočilo Konvencije županov (2009) 490 "Akcijski načrt o mobilnosti v mestih", katerega cilj je izvedba predvidenih ukrepov, ki se izvajajo v okviru programov

3. Direktiva 93/116/ES z dne 17. decembra 1993 o prilagoditvi Direktive 80/1268/EGS o porabi goriv iz motornih vozil

4. Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov

5. Direktiva 2003/30/ES o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za prevoze

6. Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive 93/76/EGS.

DEL II – OSNOVNI POPIS EMISIJ (BEI)

79

KRATICE

BEI Baseline Emission Inventory - osnovna evidenca emisij

CCS carbon capture and storage - zajemanje in shranjevanje ogljika

CH4 Methane – metan

CHP combined heat and power - soproizvodnja toplote in električne energije (SPTE)

CO carbon monoxide - ogljikov monoksid

CO2 carbon dioxide - ogljikov dioksid

CO2EH CO2 emissions related to heat that is exported outside of the territory of the local authority - emisije CO2 na podlagi toploto, ki se izvaža zunaj ozemlja lokalne oblasti

CO2-eq CO2-equivalents – CO2 ekvivalent

CO2GEP

CO2 emissions due to the production of certified green electricity purchased by the local authority - emisije CO2 na podlagi proizvodnje certificirane zelene električne energije, ki jih nabavijo lokalne oblasti

CO2IH CO2 emissions related to imported heat from outside the territory of the local authority - emisije CO2 na podlagi uvožene toplote zunaj ozemlja lokalne oblasti

CO2LPE CO2 emissions due to the local production of electricity - emisije CO2 zaradi lokalne proizvodnje električne energije

CO2LPH CO2 emissions due to the local production of heat - emisije CO2 na podlagi lokalne proizvodnje toplote

CoM Covenant of Mayors – Konvencija županov

CO2CHPE

CO2 emissions from electricity production in a CHP plant - emisije CO2 na podlagi proizvodnje električne energije v obratu SPTE

CO2CHPH CO2 emissions from heat production in a CHP plant - emisije CO2 iz proizvodnje toplote v obratu (SPTE)

CO2CHPT total CO2 emissions of the CHP plant - skupne emisije CO2 iz obratov SPTE

EFE local emission factor for electricity - lokalni emisijski faktor za električno energijo

EFH emission factor for heat - emisijski faktor za toploto

ELCD European Reference Life Cycle Database - evropski referenčni Life Cycle Database

ETS European Union Greenhouse Gas Emission Trading System - Sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov v evropski uniji

EU European Union - Evropska unija

GEP green electricity purchases by the local authority – nakup zelena električna energija lokalne oblasti

GHG greenhouse gas - toplogredni plin

GWP global warming potential - potencial globalnega segrevanja

HDD heating degree days – ogrevalni dnevi (indeks)

HDDAVG heating degree days in an average year – ogrevalni dnevi (indeks) v povprečnem letu

ICLEI Local Governments for Sustainability - Lokalni organ za trajnost

IEA International Energy Agency - Mednarodna agencija za energijo IEA

IEAP International Local Government Greenhouse Gas Emissions Analysis Protocol

ILCD International Reference Life Cycle Data System

IPCC Intergovernmental Panel on Climate Change - Mednarodni odbor za podnebne spremembe

JRC Joint Research Centre of the European Commission - Skupno raziskovalno središče Evropske komisije

LCA life cycle assessment - ocena življenjskega cikla

LHC local heat consumption - lokalna poraba toplote

LHC_TC temperature corrected local heat consumption - korekcija temperature lokalne toplotne porabe

80

LPE local electricity production - lokalna proizvodnja električne energije

MEI Monitoring Emission Inventory - Spremljanje evidence emisij

N2O nitrous oxide - dušikov oksid

NCV net calorific value - neto kalorična vrednost

NEEFE national or European emission factor for electricity - nacionalni ali evropski emisijski faktor za električno energijo

PCHPH amount of heat produced in a CHP plant - količina toplote proizvedene v obratu SPTE

PCHPE amount of electricity produced in a CHP plant - količina električne energije proizvedene v obratu SPTE

PV solar photovoltaic installation – namestitev fotovoltaike

SEAP Sustainable Energy Action Plan – Akcijski načrt za trajnostni energijo

TCE total electricity consumption in the territory of the local authority - skupna poraba električne energije na območju lokalne oblasti

UNFCCC United Nations Framework Convention on Climate Change – Konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah

WBCSD World Business Council for Sustainable Development - Svetovni gospodarski svet za trajnostni razvoj

WRI World Resources Institute - Svetovni inštitut za naravne vire

ηe

typical efficiency of separate electricity production - značilna učinkovitost ločene proizvodnje električne energije

ηh typical efficiency of separate heat production - značilna učinkovitost ločene proizvodnje toplote

81

1. UVOD

Osnovna evidenca emisij (BEI) nam pokaže količino emisij CO2 v občini kot posledica rabe energije v izhodiščnem letu (npr. podpisnika Konvencije).7 To omogoča prepoznavanje glavnih virov emisij CO2 in s tem prednosti pri zbiranju ukrepov. Lokalne oblasti lahko vključujejo tudi emisije CH4 in N2O v BEI. Vključitev CH4 in N2O je odvisno od tega, ali so ukrepi za zmanjšanje tudi te emisije toplogrednih plinov (TGP) načrtovani v akcijskem načrtu za trajnostno energijo (SEAP) ter tudi ali so pri pristopu faktorji za te emisije določeni (standardne emisije ali analize življenjskega cikla (LCA)). Za lažjo predstavo se v glavnem nanaša na CO2 emisije v teh smernicah, vendar pa je mogoče razumeti tudi druge TGP kot CH4 in N2O v primeru, da lokalne oblasti vključijo svoj BEI v SEAP.

Izdelava BEI je ključnega pomena, ker je glavni instrument s katerim lahko merimo uspešnost ukrepov, povezanih s podnebnimi spremembami. BEI bo pokazal, kje je lokalna oblast bila na začetku ter na podlagi zaporednih popisov emisij, spremljamo napredek pri doseganju ciljev. Popis emisij, je zelo pomemben element, ki ohranja motivacijo vseh strank, ki so pripravljene prispevati k cilju lokalne oblasti ter zmanjšanja emisij CO2, ki omogoča vidne rezultate njihovih prizadevanj.

Splošni cilj podpisnic Konvencije županov je 20% znižanje emisij do leta 2020 doseženih z izvajanjem SEAP-a za tista področja dejavnosti lokalnega organa, ki so pomembna za njegov mandat. Ciljno zmanjšanje je opredeljeno v primerjavi z izhodiščnim letom, ki je določeno s strani lokalnih oblasti. Lokalna oblast se lahko odloči, da določi skupni cilj zmanjšanja emisij CO2, bodisi kot "absolutno zmanjšanje" ali "zmanjšanje na prebivalca" kot je pojasnjeno v poglavju 5.2.

V skladu z načeli, določenimi v Konvenciji županov, je vsaka podpisnica odgovorna za emisije, ki nastajajo zaradi porabe energije na njenem ozemlju. Zato emisijski dobropisi nakupa ali prodaje CO2 na trgu nesmejo poseči v BEI / MEI. Vendar pa to ne preprečuje podpisnicam uporabo trga s CO2 in z njimi povezane instrumente za financiranje ukrepov SEAP-a.

BEI podaja količine emisij, ki so nastale v izhodiščnem letu. Poleg popisa izhodiščnega leta bo popis emisij potrebno zbirati v kasnejših letih zaradi spremljanja napredka pri doseganju cilja. Takšen popis emisij, se imenuje Evidenca emisij (MEI). MEI temelji na enakih metodah in načelih kot BEI. Kratica BEI / MEI se uporablja pri opisovanju vprašanj, ki so skupna za oba BEI in MEI. Posebne smernice za spremljanje izvajanja SEAP so objavljene v letu 2010.

V teh smernicah so predstavljeni nasveti in priporočila za sestavljanje BEI / MEI v okviru Konvencije županov. Nekateri izmed definicij in priporočil, so edinstveni za popise v okviru Konvencije županov, da se omogoči napredek pri doseganju sporazumnega cilja.

Vendar, v kolikor je to le mogoče, se upoštevajo koncepti, metodologija in definicije v mednarodno dogovorjenem standardu v teh smernicah. Na primer: lokalna oblast mora upoštevati uporabo faktorjev emisij, ki so v skladu s predpisi Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC) ali International Reference Life Cycle Data System (ILCD). Vendar pa je lokalni oblasti dana prožnost pri uporabi pristopa ter orodja, ki se mu zdijo primerna za ta namen ter dosego zastavljenega cilja.

Rezultati BEI se poročajo s pomočjo SEAP-a, ki so objavljeni na spletni strani www.eumayors.eu. Predloga SEAP, povezane z osnovno evidenco emisij, so prikazane v Prilogi II teh smernic.

2. PRIPRAVA POPISA

2.1. Ključni pojmi

Pri sestavljanju BEI / MEI, so naslednji pojmi bistvenega pomena:

a) Izhodiščno leto. Izhodiščno leto je leto, s katerim se bodo primerjali dosežki zmanjšanja emisij v letu 2020. EU se je zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije za 20% v primerjavi z letom 1990. 1990 je tudi izhodiščno leto Kjotskega protokola. Da bi lahko primerjali zmanjšanje emisij za Evropsko Unijo in podpisniki Konvencije, je potrebno določiti skupno izhodiščno leto 1990 in le-ta je tudi priporočeno izhodiščno leto za BEI. V kolikor lokalna oblast nima podatkov, da sestavi popis za leto 1990, je treba izbrati naslednje najbližje leto, za katero se zberejo najbolj izčrpni in zanesljivi podatki.

7 "Ozemlje lokalne oblasti" se nanaša na geografsko območje, znotraj upravnih meja upravljanja lokalnega organa.

82

b) Podatki o aktivnostih. Podatki o aktivnostih nam prikažejo obseg človekove dejavnosti, nastale na območju lokalne oblasti. Primeri podatkov o aktivnostih so:

• Kurilno olje uporabljeno za ogrevanje v stanovanjskih stavbah [MWhfuel]

• Porabljena električna energija v občinskih stavbah [MWhe]

• Toplotna poraba stanovanjskih stavb [MWhheat]

c) Emisijski faktorji. Emisijski faktorji so koeficienti, ki določajo emisijske vrednosti na aktivnost. Emisije so določene na podlagi multiplikacije (množenja) emisijskega faktorja z ustreznimi podatki o aktivnosti. Primeri emisijskih faktorjev so:

• Oddana količina emisij CO2 na MWh porabljenjega kurilnega olja [t CO2/MWhfuel]

• Oddana količina emisij CO2 na MWh porabljene elektirčne energije [t CO2/MWhe]

• Oddana količina emisij CO2 na MWh porabljene toplotne energije [t CO2/MWhheat]

2.2. Meje, obseg in sektorji

Geografske meje BEI / MEI so upravne meje lokalne oblasti.

Osnovni popisi CO2 emisij bodo v glavnem temeljili na končni porabi energije, vključno z občinskimi, komunalnimi in gospodinjskimi porabami energije na območju lokalnega organa. Vendar pa je možno v BEI vključiti tudi vire, ki niso povezani z energijo.

BEI podaja količino naslednjih emisij, ki nastanejo zaradi porabe energije na območju lokalne oblasti:

a) Neposredne emisije zaradi izgorevanja goriva v sektorjih kot so stavbe, oprema / naprave in promet

b) (Posredne) emisije, povezane s proizvodnjo električne energije, toplote in hladu, ki se porabijo na ozemlju

c) Druge neposredne emisije, ki nastanejo na ozemlju, odvisne od izbire BEI sektorja (glej tabelo 2)

Točki a) in c) (zgoraj) izmerita emisije, ki se fizično pojavijo na ozemlju. Vključitev teh emisij sledi načelom IPCC, ki se uporabljajo pri poročanju držav v okvirni Konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) in njenega Kjotskega protokola8.

Kot spodaj pojasnjeno se emisije pri točki b) (emisije zaradi proizvodnje električne energije, toplote in hladu, porabljene na ozemlju), vključijo v popis ne glede na lokacijo proizvodnje (znotraj ali zunaj ozemlja občine/mesta)9

Opredelitev obsega BEI / MEI zagotavlja, da so vključene vse ustrezne emisije zaradi porabe energije na ozemlju. Kot je prikazano v tabeli 1, se nekatera lahko izpustijo, razen tista, ki so povezana z izgorevanjem goriva in vključena v BEI / MEI. Vendar pa je njihova vključitev prostovoljna, saj je glavni cilj konvencije energetski sektor.

Tabela 2 prikazuje priporočilo sektorjev, ki jih je treba vključiti v BEI / MEI. Naslednje oznake so uporabljene v tabeli:

• DA: Priporočamo vključitev tega sektorja v BEI / MEI.

• DA, če je vključen v SEAP: je lahko ta sektor vključen, če SEAP vključuje ukrepe za to. Tudi če so načrtovani ukrepi za sektor v SEAP-u, njena vključitev v BEI / MEI ni obvezna.

Vendar pa je priporočljivo, saj v nasprotnem primeru lokalni organ ne more količinsko prikazati zmanjšanja emisij, ki so potekala kot posledica tega ukrepa.

8 So primerljive s "Področja 1" emisije, na primer na metodologiji (IEAP) (ICLEI, 2009) in WRI / WBCSD, 2004 . Vendar pa je

glavna razlika, da so vključene vse emisije, ki nastanejo na ozemlju, za izključeni primer emisije velikih moči in industrijskih naprav (glej oddelka 3.4 in 3.5). 9 Take emisije so pogosto navedene kot "Področje 2" emisije, na primer, v metodologiji ICLEI (2009) in WRI / WBCSD (2004).

83

• NE: vključitev tega sektorja v BEI / MEI ni priporočljiv.

Zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS) in jedrske energije so zunaj področja konvencije, zato je treba vsako zmanjšanje emisij, povezane s temi dejavnostmi, izključiti iz BEI / MEI.

84

Tabela 2. Sektorji, ki so vključeni v BEI / MEI Sektor Vključitev? Opomba Končna poraba energije v stavbah, opremi / napravah in industriji -Občinske zgradbe, oprema / naprave

DA

-Terciarne (nekomunalne) zgradbe, oprema / naprave

DA

-Stanovanjske stavbe DA -Občinska javna razsvetljava DA

Ti sektorji zajemajo vso energijsko porabo stavbe, opremo in objekte na območju lokalne oblasti, ki so vključeni v nadaljevanju v preglednici. Na primer: poraba energije vode in objektov za ravnanje z odpadki so vključeni v ta sektor. Sežigalnice komunalnih odpadkov so vključene tudi če se ne uporabljajo za proizvodnjo energije. Pri sežigalnicah odpadkov za proizvodnjo energije, glej točki 3.4 in 3.5.

-Industrija, vključena v sistem EU ETS

NE

-Industrija, ki ni vključeni v sistem EU ETS

DA, če je v SEAP-u

Končna poraba energije v prometu -Urbani cestni promet: občinski vozni park (npr. komunalni avtomobili, prevoz odpadkov, policija in vozila za nujne primere)

DA

-Mestni potniški prevoz: javni prevoz

DA

-Urbani cestni promet: zasebni in službeni prevozi

DA

Ti sektorji zajemajo ves cestni promet, ki je v pristojnosti lokalnih oblasti.

-Drugi cestni prevozi DA, če je v SEAP-u

Ta sektor zajema cestni promet na območju lokalne oblasti, ki ni v njeni pristojnosti, na primer: avtoceste.

-Mestni železniški prevoz DA Ta sektor zajema železniški prevoz v mestih na območju lokalne skupnosti kot so tramvaji, metroji in lokalni vlaki.

-Drugi železniški prevozi DA, če je v SEAP-u

Ta sektor pokriva dolge razdalje, medmestni, regionalni in tovorni železniški prevoz, ki se pojavlja na območju lokalne oblasti. Drugi železniški prevozi ne služijo samo ozemlju lokalne oblasti, temveč na večjih območjih.

-Letalski promet NE -Dostava / rečnega prometa NE

Poraba energije letaliških in pristaniških zgradb, opreme in prostorov bodo vključeni kot del objektov, vendar brez porabe energije, povezane z letalskimi in ladijskimi prevozi.

-Lokalni trajekti DA, če je v SEAP-u

Lokalni trajekti so trajekti, ki služijo kot mestni javni prevoz na območju lokalne skupnosti. To verjetno ne pride v poštev za večino podpisnic.

- Transport izven urejenih poti (npr. kmetijski in gradbeni stroji)

DA, če je v SEAP-u

Drugi viri emisij (ki niso povezani s porabo energije) Nezajete emisije iz proizvodnje, predelave in distribucije goriv

NE

Emisije iz proizvodnih procesov industrijskih obratov, vključenih v sistem EU ETS

NE

Emisije iz proizvodnih procesov industrijskih obratov, ki niso vključene v sistem EU ETS

NE

Uporaba proizvodov in fluoriranih plinov (hlajenje, klimatizacija, itd.)

NE

Kmetijstvo (npr. gastrorezistentne fermentacije, ravnanje z gnojem, gojenje žit, uporaba gnojil, odprto kurjenje

NE

85

kmetijskih odpadkov) Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo

NE Pomeni spremembe zalog ogljika na primer zaradi mestnih gozdov.

Ravnanje z odpadnimi vodami DA, če je v SEAP-u

To se nanaša na emisije, ki niso povezane z energijo, kot so CH4 in N2O iz čiščenja odpadne vode (čistilne naprave). Poraba energije in s tem povezane emisije iz naprav objektov so vključene v kategorijo "stavb, opreme / naprav".

Ravnanje z odpadki (trdne snovi)

DA, če je v SEAP-u

To se nanaša na emisije, ki niso povezane z energijo, kot so CH4 iz odlagališč. Poraba energije in s tem povezane emisije iz naprav za obdelavo odpadkov so vključeni v kategorijah "stavb, opreme/ zmogljivosti".

Proizvodnja energije Poraba goriva za proizvodnjo električne energije

DA, če je v SEAP-u

V splošnem samo v primeru naprav, ki so <20 MW in niso del sistema EU ETS. Glejte poglavje 3.4 za več podrobnosti.

Poraba goriva za ogrevanje / hlajenje proizvodnje

DA Samo v primeru, če se toplota / hlad dovaja v obliki blaga/surovine do končnih uporabnikov. Glejte poglavje 3.5 za več informacij.

3. EMISIJSKI FAKTORJI

3.1. Izbira emisijskih faktorjev: standardni (IPCC) ali LCA

Pri vzpostavitvi osnovne evidence emisij na lokalni ravni lahko izberemo med dvema različnima modeloma, in sicer:

a) Uporaba "standard" faktorja emisij v skladu z načeli IPCC, ki zajema vse emisije CO2, ki nastanejo zaradi rabe končne energije na območju lokalne skupnosti, bodisi neposredno zaradi izgorevanja goriva v ali posredno prek zgorevanja goriv povezanih z proizvodnjo električne energije ter toplote ali hladu na območju. Standardni faktorji emisij temeljijo na vsebnosti ogljika v vsakem gorivu kot je to določeno v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov in v okviru UNFCCC in Kjotskega protokola. Pri tem pristopu je najpomembnejši toplogredni plin CO2. Emisije CH4 in N2O ni treba izračunavati. Poleg tega se emisije CO2 iz trajnostne uporabe biomase / biogoriv, pa tudi emisije zelene elektrike, štejejo za nične.

Standardni emisijski faktorji, podani v teh smernicah, so določeni na podlagi smernic IPCC 2006 (IPCC, 2006). Vendar lahko lokalni organ odloči uporabiti tudi druge faktorje emisij, ki so v skladu z opredelitvami IPCC.

b) Uporaba LCA (Life Cycle Assessment) emisijski faktorji, ki upoštevajo splošni življenjski cikel nosilca energije. Ta pristop ne vključuje le emisije končnega sežiga, ampak tudi vse emisije v energijski verigi. To vključuje emisije izkoriščanja/pridobivanja, prevoza in predelave (npr. rafinerije). Ta uporaba vključuje tudi emisije, ki potekajo izven obravnavanega območja, kjer se uporablja gorivo. Pri tem pristopu so emisije toplogrednih plinov iz uporabe biomase / biogoriv, pa tudi emisije zelene električne energije, določene kot višje od nič. Pri tem pristopu lahko drugi toplogredni plini poleg CO2 igrajo pomembno vlogo. Zato se lahko lokalna oblast, ki se odloči uporabiti pristop LCA uporabi ekvivalent CO2 emisij. Vendar, če se metodologija / orodje šteje kot emisije CO2, se lahko delež emisij CO2 navede v poročilu (v tonah).

LCA je mednarodno standardizirana metoda (ISO 14040), ki se je poslužuje veliko število podjetij ter vlad, vključno z izračunom ogljičnega odtisa. LCA je znanstvena podlaga in se uporablja tipično za primer tematske strategije o naravnih virih in odpadkih, direktivah z okoljsko primernimi zasnovanimi izdelki in uredbi o znaku za okolje. Na EU ravni se trenutno razvija vrsto tehničnih smernic na ISO 14040, ki ga Skupni raziskovalni center Evropske komisije (JRC) koordinira: Mednarodni Referenčni življenjski cikel sistema podatkov (ILCD). Priročnik se usklajuje znotraj EU in tudi pri nacionalnih projektih LCA zunaj EU (vključno s Kitajsko, Japonsko in Brazilijo) kot tudi z vrsto evropskih poslovnih združenj. Mreža ILCD podatkov (JRC et al., 2009) omogoča

86

dostop do doslednih in kakovostnih zagotovljenih podatkov LCA. Mreža lahko gosti brezplačne podatke, licenciranje podatkov, samo za člane podatkov, itd.

LCA faktorji emisij iz teh smernic, ki temeljijo na evropskem referenčnem življenjskem ciklu podatkov baze (ELCD) (SRS, 2009). ELCD zagotavlja LCA podatke za večino goriv in tudi določenih držav članic glede podatkov električne energije. Tako ELCD kot tudi ILCD podatki upoštevajo IPCC dejavnike posameznih plinov.

Prednosti obeh pristopov so povzeti v tabeli 3.

Tabela 3. Primerjava standardnih faktorjev emisij in LCA Prednost Standard LCA Je združljiv z nacionalnim poročanjem UNFCCC X Je združljiv s spremljanjem napredka pri cilju EU 20-20-20 X Je v skladu s pristopi ogljičnega odtisa X Je združljiv z direktivo o okolju primerni zasnovi izdelkov (2005/32/ES) in Uredbo o okoljskih označbah

X

Lahko dostopni vsi faktorji emisije X Odraža skupni vpliv na okolje tudi zunaj mesta uporabe X Vsa orodja namenjana lokalnim evidencam X X

Po izbiri pristopa faktorjev emisij, ki jih lokalne oblasti lahko uporabijo bodisi iz tega priročnika ali izberejo druge faktorje emisij, ki veljajo za bolj primerne. Standardni faktorji emisij so odvisni od vsebnosti ogljika v gorivih ter se zato bistveno ne razlikujejo od primera do primera. V primeru LCA pristopa, pa je pridobljena informacija o emisijah, proizvodenega v procesu, lahko privede do precejšnjih razlik za isto vrsto goriva. To še zlasti velja za biomaso in biogoriva. Za lokalne oblasti, ki uporabljajo pristop LCA, se priporoča, da upoštevajo uporabnost emisijskih faktorjev, predstavljenih v teh smernicah, preden jih uporabljabijo za BEI / MEI in poskusijo pridobiti sodno specifičnost podatkov, kadar je to potrebno.

Izbira faktorja emisij se poroča v SEAP-u tako, da se odkljuka ustrezno okence.

3.2. Vključeni toplogredni plini: CO2 ali emisije ekvivalenta CO2

Toplogredni plini, ki bodo vključeni v BEI / MEI so odvisni od sektorjev ter glede na izbiro faktorja emisij (standardni ali LCA fatkorji).

Če izberete standardni emisijski faktor IPCC po načelih, je dovolj, da poročate le o emisijah CO2, saj je pomen drugih toplogrednih plinov majhen (zanemarljiv). V tem primeru je polje "CO2" označeno v SEAP predlogi pri točki "enote poročanja emisij". Vendar pa lahko vključimo druge toplogredne pline v osnovnem seznamu, če so izbrani standardni emisijski faktorji. Na primer se lokalni organ odloči za uporabo emisijskih faktorjev, ki upoštevajo tudi CH4 in N2O zaradi izgorevanja. Poleg tega, če lokalni organ odloči, da so odlagališča in / ali čiščenje odpadne vode v evidenci, morajo tudi vključiti CH4 in N2O emisije. V tem primeru se izbere enota poročanja emisij, kot "ekvivalent CO2 emisij".

V primeru pristopa LCA, lahko drugi toplogredni plini kot CO2 igrajo pomembno vlogo. Zato bodo lokalne oblasti, ki se odločijo za pristop LCA, verjetno vključevale tudi druge TGP - največ seveda CO2 emisije v popisu ter izbrale enoto poročanja emisij "enakovredne emisije CO2". Če lokalna oblast uporablja metodologijo / orodje, ki ne vsebuje nobenih drugih TGP kot CO2, v tem primeru popis temelji le na CO2 in se izbere poročevalska enota emisije "izpust CO2".

Emisije drugih toplogrednih plinov se s pomočjo »vrednosti potenciala globalnega segrevanja« (GWP) pretvori v ekvivalent CO2. Na primer: 1 kg CH4 ima podoben vpliv na globalno segrevanje kot 21 kg CO2, v časovnem intervalu 100 let, zato je vrednost GWP CH4 21 let.

V okviru Konvencije županov je priporočljivo uporabiti vrednosti GWP, ki se uporabljajo pri poročanju UNFCCC in Kjotskega protokola. Te vrednosti GWP, ki temeljijo na drugem poročilu o oceni IPCC (IPCC, 1995) so predstavljeni v tabeli 4.

Vendar se lahko lokalni organ odloči za uporabo drugih vrednosti GWP IPCC, na primer glede na orodje, ki ga uporablja. Emisijski faktor LCA, predstavljen v teh smernicah, se izračuna z uporabo vrednosti GWP iz 4. ocenjevalnega poročila IPCC (IPCC, 2007).

87

Tabela 4. Pretvorba CH4 in N2O za ekvivalenta CO2 enot

Količina emisij toplogrednih plinov v tonah zmesi

Količina emisij toplogrednih plinov v tona CO2 ekvivalenta

1 t CO2 1 t CO2-eq 1 t CH4 21 t CO2-eq 1 t N2O 310 t CO2-eq

3.3. Gorivo in toplota iz obnovljivih virov

Kot je pojasnjeno v razdelku 3.1, lahko lokalni organ izbira med standardnim faktorjem emisije v skladu z načeli IPCC ali LCA emisijskim faktorjem.

Standardni emisijski faktorji po načelih IPCC temeljijo na vsebnosti ogljika v gorivih. Zaradi enostavnosti lahko emisijske faktorje predpostavimo, da ves ogljik v gorivu tvori CO2. Toda v resnici tvori majhen delež ogljika (običajno <1%), saj so v gorivu tudi druge spojine kot so ogljikov monoksid (CO) ter večina teh ogljikov oksidira v CO2 kasneje v atmosferi. Emisijski faktorji LCA vključujejo dejanske emisije iz vseh faz življenjskega cikla, vključno s končnim sežigom, kot smo to že omenili. To je še posebej pomembno za biogoriva: medtem ko lahko ogljik shranjen v samem biogorivu, CO2 nevtralizira, lahko pri obrezovanju ter spravilu (gnojila, traktorji, proizvodnje pesticidov) in predelavi do končnega goriva, porabijo veliko energije in povzročajo precejšnje CO2 emisije za okolico kakor tudi emisije N2O. Različna biogoriva se močno razlikujemo glede emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu in zato pristop LCA podpira izbiro najbolj okolju prijaznih biogoriv ter drugih nosilcev energije iz biomase. . Okvir 1 daje dodatne informacije o tem, kako ravnati z biomaso ali biogorivom, 10 ki se uporablja na območju lokalne skupnosti. V primeru mešanice biogoriva, mora faktor emisij CO2 odražati vsebino neobnovljivih ogljikov v gorivu. Primer izračuna faktorjev emisij za mešanico biogoriva je predstavljen v okvirju 2.

10

V teh smernicah se biogoriva nanašajo na vsa tekoča biogoriva, vključno s prevozom biogoriva, rastlinskih olj in drugih goriv v tekočem stanju. Biomasa se namesto tega sklicuje na trdne biomase, kot so les, biološki odpadki, itd

88

Faktorji emisije za goriva, ki se najpogosteje uporabljajo na ozemljih lokalnih oblasti so predstavljeni v tabeli 5. na podlagi smernic IPCC iz leta 2006 in evropskega referenčnega življenjskega cikla (ELCD)11 Priloga I bolj kompletno tabelo emisijskih faktorjev IPCC. Vendar pa se lokalne oblasti lahko odločijo za druge faktorje emisij, ki se štejejo za primerne. Tabela 5. Standardni faktorji emisije CO2 (od IPCC, 2006) in ekvivalenta CO2 LCA faktorje emisije (od ELCD)

za najpogostejše vrste goriva

Tip Standardni faktor emisije

[t CO2/MWh] LCA faktor emisije

[t CO2-eq/MWh] Motorni bencin 0.249 0.299 Plinsko olje, dizelsko gorivo 0.267 0.305

11

Emisijski faktorji za izgorevanje goriva se izrazijo kot t / MWhfuel. Zato je treba ustrezne podatke o dejavnosti, ki se

uporabljajo tudi izrazi kot MWhfuel, ki ustreza z neto kalorično vrednostjo (NCV) v gorivu.

Okvir 1. Trajnost biogoriv / biomase Trajnost biogoriv in biomase je pomemben dejavnik pri pripravi akcijskega načrta za trajnostno energijo. Na splošno velja, da so biomasa / biogoriva oblika obnovljive energije, katerih uporaba ne vpliva na koncentracijo CO2 v ozračju. Vendar to velja le, če so biomasa / biogoriva, proizvedena na trajnostni način. Dve vprašanji glede trajnosti je potrebno upoštevati pri odločanju o ukrepih za SEAP, povezanih z biomaso / biogoriv ter pri popisovanju BEI / MEI. 1.Trajnost v povezavi s koncentracijo CO2 v atmosferi Pri izgorevanju ogljika biogenega izvora kot je les, biološki odpadki in biogoriva za vozila nastane CO2. Vendar pa se teh emisije ne upošteva pri popisih emisij CO2, če je mogoče domnevati, da se ogljik, ki se sprosti pri gorenju, enak količini ogljika biomase v ponovni rasti v enem letu. V tem primeru je standardni faktor emisije CO2 iz biomase / biogoriv enak nič. Ta predpostavka pogosto velja v primeru pridelkov, ki se uporabljajo za biodizel in bioetanol ter v primeru lesa, če se gozdovi upravljajo s trajnostno energijo, kar pomeni, da je v povprečju prirast gozdov enaka ali višja od poseka. Če les ni pridobljen na trajnostni način, potem je faktor emisije CO2 višji od nič in ga je potrebno upoštevati (glej tabelo 5). 2.Emisije v življenjskem ciklu, biotska raznovrstnost in druga vprašanja trajnosti Čeprav biogoriva / biomasa predstavljajo nevtralno bilanco CO2, njegova uporaba ne šteje kot trajnostna, če njegova proizvodnja povzroča velike emisije drugih toplogrednih plinov kot je N2O zaradi uporabe gnojil ali CO2 zaradi spremembe rabe tal – ali na primer: če ima škodljiv vpliv na biotsko raznovrstnost. Zato je priporočljivo preveriti, ali biomase / biogoriva, ki se uporabljajo izpolnjujejo določena merila za trajnost. Merila se določa v Direktivi 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije in se lahko uporabijo za ta namen. Po 5. decembru 2010 (datum, do katerega morajo države članice sprejeti zakone, predpise in druge uredbe, potrebne za uskladitev s to direktivo), biomase / biogoriva, ki izpolnjujejo ta merila, je treba obravnavati kot obnovljive vire v okviru Konvencije županov. V primeru, da lokalna oblast uporablja standardne emisijske faktorje in uporabe biogoriv, ki ne izpolnjujejo meril trajnosti, je priporočljivo, da uporabite emisijski faktor, ki je enak tistemu v ustreznem fosilnem gorivu. Na primer: če lokalna skupnost uporablja biodizel, ki se ne proizvaja na trajnosten način, je treba faktor emisije fosilnega dizelskega goriva uporabiti. Čeprav to pravilo ne sledi običajnemu standardu ocenjevanja emisij, ki se uporablja za preprečevanje uporabe netrajnostnih biogoriv v sodelujočih mestih. Če lokalna oblast uporablja LCA emisijski faktor in uporablja biogoriva, ki ne izpolnjujejo meril trajnosti, je priporočljivo, da razvijejo emisijske faktorje, ki upoštevajo vse emisije preko celotnega življenjskega cikla biogoriv. aGlej člen 17 Direktive, točke 1-6. V zelo kratkem času: "Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biogoriv in drugih tekočih biogoriv, [izračunane v skladu s členom 19] [...] mora biti vsaj 35% [...] biogoriva in tekočin [...] ne sme biti iz surovih snovi, pridobljenih na zemljišču z visoko biotsko raznovrstnostjo [...] na zemljišču z visoko zalogo ogljika [...] na zemljišču, ki je bilo v januarju 2008 šotišče [...]. "Poleg tega, "Kmetijske surovine, pridelane v Skupnosti ter uporabljene za proizvodnjo biogoriv in drugih tekočih biogoriv [...], se pridobijo v skladu z zahtevami in standardi, [...]" različnih okoljskih predpisov ter evropskih kmetijskih predpisov.

89

Mazut 0.279 0.310 Antraciti 0.354 0.393

Bituminozni premog 0.341 0.380

Sub - bituminozni premog 0.346 0.385

Lignit 0.364 0.375

Zemeljski plin 0.202 0.237 Komunalni odpadki (brez vsebnosti biomase) 0.330

0.330

Les 0 – 0.403 0.002b – 0.405

Rastlinsko olje 0c 0.182d

Biodizel 0c 0.156e

Bioetanol 0c 0.206f

Solarna toplota 0 -h

Geotermalna energija 0 -h

aNižja vrednost, če je les pridobljen na trajnostni način, višja, če je spravilo ne-trajnostno. bPodatek odraža proizvodnjo lokalnega / regionalnega prevoza lesa, ki je predstavljen za Nemčijo, ob predpostavki: smreka z lubjem, pogozdovanje gozdov, žaganje, v tovarni in 44% vsebnosti vode. Lokalne oblasti priporočajo preverjanje uporabe tega faktorja emisij, da je reprezentativna za lokalne razmere ter priporočamo da se oblikuje lasten faktor emisije, če so okoliščine drugačne. cNič, če biogoriva izpolnjujejo trajnostna merila. dSplošen podatek o čistem rastlinskem olju iz palmovega olja. Upoštevajte, da ta številka predstavlja ekološko najvišje vrednosti olje etanola. Ta številka ne vključuje učinke neposrednih in posrednih sprememb rabe zemljišč. Če bi bila ta obravnavana, bi vrednost lahko bila visoka 9 t CO2-eq/MWh v primeru spremembe namembnosti gozdnih zemljišč. eSplošen podatek o biodizlu iz palmovega olja. Upoštevajte, da ta številka predstavlja najhujše ekološke vrednosti biodizla. Ta številka ne vključuje učinke neposrednih in posrednih sprememb rabe zemljišč. Če bi bila ta obravnava, lahko prevzetna vrednost je lahko visoka kot 9 t CO2-eq/MWh v primeru spremembe namembnosti gozdnih zemljišč. fSplošen podatek o etanolu iz pšenice. Upoštevajte, da ta številka predstavlja najhujšo etanolno pot (življenski ciklus) in ni nujno, tipična pot. Ta številka ne vključuje učinke neposrednih in posrednih sprememb rabe zemljišč. Če bi bila ta obravnava, lahko privzeta vrednost je lahko visoka kot 9 t CO2-eq/MWh v primeru spremembe namembnosti gozdnih zemljišč. hPodatkov ni na voljo, predvideva pa se zanemarljiva količina emisij (čeprav so emisije iz porabe elektrike toplotnih črpalk, treba oceniti z uporabo faktorjev emisije za električno energijo). Lokalne oblasti, ki uporabljajo te tehnologije jim je priporočljivo da poskušajo pridobiti te podatke.

Če lokalni organi raje uporabljajo ali razvijajo faktorje emisij, ki bolje odražajo lastnosti goriva, ki se uporabljajo na ozemlju, so dobrodošli, da to storijo. Izbira faktorja emisije, ki se uporablja v BEI mora biti v skladu z izbiro faktorja emisije v MEI.

3.4. Oskrba z električno energijo

Za izračun emisij CO2, h kateri je potrebno pripisati porabo električne energije, je treba določiti kateri emisijski faktor uporabiti. Enako se faktor emisij uporablja za vso porabo električne energije, vklučno s

Okvir 2. Kako izračunati faktor emisij za mešanico biogoriv? Mešanica biodizla z 5% biodizla k običajnemu dizelskemu gorivu (95%), se emisijski faktor za te mešanice z uporabo standardnih faktorjev emisije izračunana kot sledi

95%*0.267 t CO2/MWh + 5%*0 t CO2/MWh = 0.254 t CO2/MWh

90

področjem železniškega prometa. Lokalni emisijski faktor za električno energijo mora naslednje komponente upoštevati. Prispevek pri oceni lokalnega emisijskega faktorja je podrobneje razložen v spodnjih odstavkih:

a) Državni / evropski emisijski faktor b) Lokalna proizvodnja električne energije c) Nakup certificirane zelene električne energije s strani lokalnih oblasti.

Ker ocena emisij električne energije temelji na porabi električne energije, se emisijski faktorji izražajo kot t / MWhe. Zato je treba ustrezne podatke o aktivnostih, ki se uporabljajo, spremeniti v obliko MWhe, tj. v MWh porabljene električne energije.

3.4.1. Nacionalni ali evropski emisijski faktor

Električna energija se porabi na ozemlju vsake lokalne oblasti, toda glavne enote, ki jo proizvajajo, so le na območju nekje vstran od njih. Te velike proizvodne enote so pogosto veliki onesnaževalci in proizvajalci CO2 (v primeru termoelektrarn na fosilna goriva), vendar njihova proizvodnja električne energije ni mišljena, da pokrije samo potrebe po električni energiji občine, na katerem so zgrajene, ampak zagotoviti potrebam večjega območja. Z drugimi besedami; električna energija, ki se porabi v posamezni občini, na splošno prihaja iz različnih elektarn znotraj ali zunaj občine. Posledica teh različnih elektrarn, so emisije CO2. Ta količina je za posamezno občino zahtevna naloga, saj so fizični pretoki električne energije čez mejo in je odvisna od večih dejavnikov. Poleg tega občine ponavadi nimajo nadzora nad emisijami iz takšnih naprav. Zaradi teh razlogov in ob upoštevanju, da je poudarek pri Konvenciji županov na porabi na podlagi povpraševanja, zato je priporočljivo uporabiti nacionalni ali evropski emisijski faktor kot izhodišče za določitev lokalnega emisijskega faktorja. Ta faktor emisij odraža povprečne emisij CO2, povezane z nacionalno ali evropsko proizvodnjo električne energije. Nacionalni in evropski emisijski faktorji nihajo iz leta v leto zaradi energetskih virov, ki se uporabljajo v proizvodnji električne energije. Ta nihanja so posledica: povpraševanja po ogrevanju / hlajenju, razpoložljivosti obnovljivih virov energije, energetskega trga, uvoza / izvoza energije in tako naprej. Ta nihanja se pojavljajo neodvisno od ukrepov v lokalni oblasti. Zato je priporočljivo, da se uporabijo enake emisijske faktorje v BEI in v MEI, ker bi drugače lahko izidi popisa emisij bili zelo različni, saj so občutljivi na dejavnike, na katere lokalna skupnost nima vpliva. Lokalna skupnost se lahko odloči za uporabo bodisi nacionalnega ali evropskega emisijskega faktorja. Emisijski faktorji za standardne in LCA pristope so predstavljeni v tabeli 6 za vse države članice (razen Malte in Luksemburga, za katere podatki niso bili na voljo) in EU kot celote. Lokalna oblast je zavezana k iskanju bolj ažurnih podatkov. Upoštevati je potrebno, da so v vseh primerih LCA emisijski faktorji višji od standardnih faktorjev emisij. Vendar pa zaradi različnih virov podatkov in različnih let, z dvema sklopoma dejavnikov, emisij zajetih v standardne in LCA emisijski faktorji niso nujno primerljivi, kar je še posebej vidno v primeru Poljske in Češke.

91

Tabela 6. Nacionalni in evropski emisijski faktorji za porabljeno električno energijo. Upoštevajte, da se leta, ki predstavljajo podatke razlikujejo med državami ter med standardnim in LCA pristopi12

Država Standardni

faktor emisije (t CO2/MWhe)

LCA faktor emisije (t CO2-

eq/MWhe) Avstrija 0.209 0.310 Belgija 0.285 0.402

Nemčija 0.624 0.706 Danska 0.461 0.760 Španija 0.440 0.639 Finska 0.216 0.418

Francija 0.056 0.146 Velika Britanija 0.543 0.658

Grčija 1.149 1.167 Irska 0.732 0.870 Italija 0.483 0.708

Nizozemska 0.435 0.716 Portugalska 0.369 0.750

Švedska 0.023 0.079 Bolgarija 0.819 0.906

Ciper 0.874 1.019 Češka 0.950 0.802

Estonija 0.908 1.593 Madžarska 0.566 0.678

Litva 0.153 0.174 Latvija 0.109 0.563 Poljska 1.191 1.185

Romunija 0.701 1.084 Slovenija 0.557 0.602 Slovaška 0.252 0.353

EU-27 0.460 0.578 Nacionalni ali evropski emisijski faktor za električno energijo ima kratico NEEFE iz točke 3.4.4. Izbrani faktor emisij je treba predstaviti v SEAP-u kot "faktorji emisij CO2 za električno energijo, ki niso proizvedeni na lokalni ravni" spodaj pod tabelo B.

3.4.2. Lokalna proizvodnja električne energije

Zmanjšanje emisij CO2 z izboljšanjem energetske učinkovitosti in lokalnih projektov obnovljivih virov energije je ena od prednostnih nalog Konvencije. Vendar pa se lahko tudi drugi ukrepi za zmanjšanje emisij CO2 v dobavni strani obračunajo. Lokalna skupnost se mora odločiti ali se lokalne proizvodnje električne energije vključi v BEI ali ne. V primeru, da so vsi SEAP ukrepi osredotočeni na povpraševanje, vključitev lokalne proizvodnje električne energije ni potrebna (dejavniki LPE in CO2LPE v enačbi v točki 3.4.4) ter so enaki nič.

Če se lokalni organ odloči, da se vključi lokalna proizvodnja električne energije v BEI, se morajo vključiti vse elektarne / enote, ki izpolnjujejo naslednja merila:

12 Viri za standardni faktor emisije: Nemčija: http://www.umweltbundesamt.de/energie/archiv/co2-strommix.pdf (letnik 2007), Danska: Povprečno število emisijskih faktorjev za vzhodno in zahodno Dansko, vključno z izgubo distribucijskega 5%. http://www.energinet.dk/en/menu/Climate+and+the+environment/Environmental+impact+statements+for+electricity/Environmental+impact+statements+for+electricity.htm (leto 2008), Estonija: osebna komunikacija z estonskega okoljskega informacijskega centra (letnik 2007), Portugalska: osebna komunikacija s portugalsko agencijo za okolje (letnik 2007), Slovenija: Osebna komunikacija z Agencije za okolje Republike Slovenije (leto 2007) , Slovaška: Osebna komunikacija s slovaško HMZ (letnik 2007), Španija: osebna komunikacija z Ministrstvom za okolje in prostor, v Španiji (leto 2007); Velika Britanija: osebna komunikacija z ministrstva za energijo in podnebnimi spremembami (letnik 2007), druge države in Evropska povprečja: Eurelectric (2005) (na voljo leta 2000-2002). Vir za LCA emisije faktorjev: evropski referenčni življenjska baza podatkov (ELCD), http://lca.jrc.ec.europa.eu/lcainfohub/datasetArea.vm (leto 2002).

92

• Vse naprave / enote, ki niso vključene v sistem trgovanja z emisijami (ETS evropski);

• Obrati / enote, ki so nižje ali enake toplotne moči 20 MW v primeru fosilnih goriv in naprav na biomaso13, ali imajo manj ali enaka kot 20MWe nazivne močji v primeru drugih naprav pri uporabi obnovljivih virov energije (npr. veter ali sončna energija).

Zgornja merila temeljijo na predpostavki, da manjše naprave / enote prvenstveno služijo lokalnim potrebam po električni energiji, medtem ko večja proizvodnja električne energije primarno na večje omrežje. Ponavadi ima lokalna oblast več nadzora ali vpliva na manjše obrate kot na večje, katerih emisije so pod nadzorom EU ETS. Vendar pa se lahko v nekaterih primerih tudi večji obrati vključijo v BEI / MEI. Na primer; če so lokalne oblasti v lasti javnih služb ali načrta za razvoj in financiranje velikih naprav na obnovljiv vir kot so vetrne elektrarne na svojem ozemlju, takšni projekti se lahko vključijo, če prednostna naloga ostaja na strani povpraševanja (zmanjšanje končne porabe energije).

Lokalne oblasti lahko uporabijo drevo odločanja »Okvir 3« za lažje odločanje se za vsako od naprav / enot, ki se nahajajo na ozemlju, ali naj se vključijo v BEI / MEI ali ne.

Na podlagi odločitvenega drevesa v »okvirju 3«, je lokalni oblasti priporočljivo, da izpolni tabelo, ki vključujejo vse obrate s proizvodnjo električne energije na svojem območju in ugotovi ali jih je potrebno vključiti v BEI / MEI ali ne. Primer take tabele je v »okviru 4«.

13 20 MWfuel se nanaša na vhodne podatke obrata in ustreza mejam EU ETS za kurilne naprave. Meja 20 MWe, določenih za druge obnovljive vire energije se nanaša na nazivne zmogljivosti za proizvodnjo električne energije in je torej višja meje kurilne naprave.

Ali SEAP vključuje ukrep povezane z napravo?

Da Ne

Kakšna je toplotna moč ali izhodna moč obnovljive energije obrata?

≥20 MW < 20 MW

Je naprava del EU ETS

Je obrat v lasti / upravljanju lokalnega organa?

Ne Da

Ne Da

Želja, da se vključijo v BEI / MEI Vključiti v BEI / MEI

Ne vključujejo v BEI / MEI

Okvir 3. Drevo odločanja za vključitev lokalne proizvodnje električne energije.

93

Vse obrate je potrebno vključiti v BEI / MEI kot je navedeno zgoraj v tabeli C SEAP-a (glej prilogo II), z ustrezno količino lokalno proizvedene električne energije, energetskih vložkov in ustreznih emisij CO2. Za lažji pregled lahko podobne proizvodne enote združimo (na primer sončne fotonapetostne naprave (PV) ali naprave za soproizvodnjo toplote ter električne energije (SPTE)).

Sežigalnice odpadkov, ki proizvajajo električno energijo se obravnava podobno kot vse druge elektrarne. Sežganih odpadkov v obratih, ki ne proizvajajo električne energije ali toplote so vključeni v tabeli v SEAP in s tem podani v tabeli B.

Nadaljnje smernice zbiranja podatkov v zvezi lokalne proizvodnje električne energije, je na voljo v odstavku 4.3.

Emisije iz lokalne proizvodnje električne energije (CO2LPE) se ocenjujejo v primeru obratov za sežiganje goriv, z uporabo emisijskih faktorjev v tabeli 5. V primeru lokalne proizvodnje obnovljivih virov energije (razen biomase / biogoriv), se lahko emisije ocenijo z uporabo emisijskih faktorjev v tabeli 7.

Tabela 7. Emisijski faktorji za lokalno proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov

Elektroenergetski viri Standardni faktor emisije

(t CO2/MWhe) LCA faktor emisije (t CO2-eq/MWhe)

Solarna energija 0 0.020-0.050a Veterna energija 0 0.007b

hidroelektrarne 0 0.024

aVir: Vasilis et al, 2008.

bNa osnovi rezultatov obrata, ki deluje v obalnih območjih z dobrimi pogoji vetra

Okvir 4. Primer identifikacije lokalnih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije

Naslednje naprave za proizvodnjo električne energije se nahajajo na ozemlju lokalne skupnosti:

a) Vetrna elektrarna v lasti zasebne družbe b) Sončne celice na strehi zgradbe v lasti lokalnega organa c) Sončne celice na strehi zgradbe v lasti zasebne družbe d) SPTE naprave, ki uporabljajo zemeljski plin e) Plinska turbina v lasti zasebne družbe f) Skupina treh vetrnih elektrarn v lasti zasebne družbe

Za prepoznavanje objektov in naprav, ki spadajo v področje uporabe BEI / MEI, jih lokalni organ izpolni v spodnji tabeli. Lokalna proizvodnja električne energije v [ime podpisnika] v [leto inventarja]

Obrat / enota Velikost (vhodna toplotna energija)

Velikost (nazivna

električna proizvodna zmogljivost obnovljivih

virov)

Sistem trgovanja z emisijami?

Del BEI?

a) - 25 MWe NE NE b) - 250 kWe NE DA c) - 500 kWe NE DA d) 200 MWfuel - DA NE e) 15 MWfuel - NE DA f) - 3 MWe NE DA

94

3.4.3. Nabava zelene električne energije s strani lokalne oblasti

Namesto nakupa "mešanice" električne energije iz omrežja, se lahko lokalni organ odloči za nakup s certifikatom potrjene zelene električne energije. Električna energija, ki izpolnjuje merila za potrditev o izvoru električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, določene v Direktivi 2001/77/ES in posodobljene v skladu z Direktivo 2009/28/ES, se lahko proda kot zelena električna energija. Lokalna oblast bo določila znesek kupljene, okolju prijazne električne energije (GEP) v tabeli A v SEAP-u.

V primeru, da se uporabljajo standardni faktorji emisij, je emisijski faktor za zelene električno energijo enak nič. Če se uporabijo LCA faktorji emisij, lokalni organ mora oceniti LCA emisije okolju prijazne električne energije nakupov (CO2GEP) bodisi z zahtevo zahtevnih podatkov iz omrežja ponudnika ali z uporabo privzetih faktorjev, določenih za lokalno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v tabeli 7, če se ocenijo za primerne.

Prav tako lahko drugi udeleženci v območju lokalnega organa opravi nakup zelene električne energije. Vendar pa bi lahko bilo težko dobiti podatke o takih nakupih. Poleg tega zeleni odkup električne energije zmanjša emisije toplogrednih plinov le v primeru, če proizvodnjo električne energije na fosilna goriva dejansko nadomestimo s proizvodnjo z novimi obnovljivimi elektroenergetskimi napravami. Zaradi teh razlogov ter ker je poudarek konvencije na povpraševanju, so nakupi zelene električne energije drugih akterjev (podjetij, potrošnikov, ustanov itd) na ozemlju, se emisije ne upoštevajo.

3.4.4. Izračun lokalnega faktorja emisije za električno energijo

Na podlagi informacij, predstavljenih v zgornjih odstavkih, se lahko lokalni emisijski faktor za električno energijo (EFE) izračuna z enačbo14

TCE

CO2GEP CO2LPE NEEFE GEP) - LPE - (TCE EFE

++×=

Če je: EFE = lokalni emisijski faktor za električno energijo [t / MWhe] TCE = skupna poraba električne energije na lokalnem območju (po tabeli v SEAP predlogi) [MWhe] LPE = lokalna proizvodnja električne energije (po tabeli C predloge) [MWhe] GEP = nabava zelena električne enrgije s strani lokalnih organov (v tabeli) [MWhe] NEEFE = nacionalni ali evropski emisijski faktor za električno energijo [t / MWhe] CO2LPE = emisije CO2 zaradi lokalne proizvodnje električne energije (v tabeli C predloge) [t] CO2GEP = emisije CO2 zaradi proizvodnje potrjenega certifikata zelene električne energije, ki ga kupijo lokalne oblasti [t]

V izjemnem primeru, če je lokalna oblast izvoznica električne energije, je formula za izračun naslednja:

EFE = ( CO2LPE + CO2GEP ) / ( LPE + GEP)

Ta načela in pravila, ki omogočajo nagrajevanje lokalne proizvodnje obnovljivih virov energije ali izboljšave učinkovitosti proizvodnje energije, medtem ko še vedno ohranja glavni poudarek na končni energiji (na strani povpraševanja). 3.5. Toplota / hlad

Če se toplota in hlad proda končnim uporabnikom kot produkt na območju lokalne oblasti (glej tabelo v SEAP), je potrebno vzpostaviti ustrezen faktor emisij.

Lokalna oblast mora opredeliti vse obrate in enote, ki zagotavljajo toploto / hlad kot proizvod končnim uporabnikom na svojem ozemlju (na primer iz daljinskega ogrevanja, ali obrata SPTE). Vse te obrate, je potrebno navesti v tabeli D SEAP-a, z ustrezno količino proizvedene toplote, energetske vložke, in ustrezne emisije CO2. Za lažji pregled so lahko podobne proizvodne enote združene (npr. SPTE).

14

Ta formula zanemarja prevozne in distribucijske izgube v območju lokalnega organa kot tudi samodejno porabo energije

proizvajalcev transformatorjev / in kaže na dvojno štetje lokalnih proizvodov obnovljivih virov. Vendar pa so na nivoju lokalne oblasti ti približki manjši na lokalno bilanco CO2 in formula se lahko šteje kot dovolj robustna, da se uporabi v okviru Konvencije županov.

95

Sežigalnice odpadkov, ki proizvajajo toploto, ter prodajajo kot proizvod za končne uporabnike se obravnavajo podobno kot vse druge grelne naprave. Količino odpadkov sežgejo, in s tem povezane emisije CO2 iz obratov, ki ne proizvajajo električno energijo s toploto, to je vključeno v tabelah A in B.

Prosimo upoštevajte, da se poraba energije in emisije CO2, povezane s proizvodnjo toplote in hladu kot proizvod končnim uporabnikom za lastno uporabo že zajete v tabelah A in B (stolpci za fosilna goriva in obnovljive vire energije). Skupno proizvedeno količino toplote / hladu navedemo v tabeli D in mora biti enaka (ali zelo blizu) količini toplote / hladu potrošnje, navedene v tabeli / stolpcu "toplota / hlad". Razlike se lahko pojavijo zaradi:

• lastne porabe toplote / hladu

• izgube pri transporta in distribuciji toplote / hladu

Nadaljnje smernice pri aktivnosti zbiranja podatkov v zvezi s proizvodnjo toplote so na voljo v odstavku 4.4.

Če se izvozi del toplote / hladu, katera je proizvedena na ozemlju lokalne oblasti, je treba ustrezni delež emisij CO2 odšteti pri izračunu faktorja emisij pri toploti / hladu (EFH) kot je navedeno v formuli spodaj. Na podoben način; če se toplota / hlad uvaža zunaj lokalne oblasti, je delež emisij CO2 iz te elektrarne potrebno upoštevati pri izračunu faktorja emisij (glej enačbo spodaj).

Ta formula se lahko uporabi za izračun faktorja emisij za toploto, ob upoštevanju zgoraj omenjenih vprašanj.

LHC

CO2EH CO2IH CO2LPH EFH

+=

Če je: EFH = emisijski faktor za toploto [t / MWhheat] CO2LPH = emisije CO2 zaradi lokalne proizvodnje toplote (kot v tabeli D) [t] CO2IH = emisije CO2 v zvezi s katero koli uvoženo toploto iz ozemlja lokalnega organa [t] CO2EH = emisije CO2 v zvezi s katero koli toploto, ki se izvaža iz ozemlja lokalnega organa [t] LHC = lokalna poraba toplote (po tabeli) [MWhheat]

Podobno formulo lahko izpeljemo za hlajenje.

Pri daljinskem hlajenju, moramo kupiti ohlajajeno vodo in gre v bistvu za podoben princip kot pri daljinskem ogrevanju, vendar pa se postopek za izdelavo daljinskega hlajenja razlikuje od postopka za proizvodnjo daljinskega ogrevanje, saj gre za večje število proizvodnih metod.

Če se pojavi lokalna proizvodnja daljinskega hlajenja ali če se daljinsko hlajenje porabi kot produkt končnim uporabnikom, je lokalnim oblastem priporočeno, da se obrnejo na ponudnika daljinskega hlajenja za podatke o porabi goriva in električne energije, ki zagotavlja hlajenje. Tako se lahko uporabijo faktorji emisij za gorivo in električno energijo, predstavljeni v odsekih zgoraj.

3.5.1. Kombinirana proizvodnja toplote in električne energije (SPTE)

Del ali vsa toplotna energija, ki se uporabljajo na območju lokalne oblasti, se lahko pridobi iz soproizvodnje toplotne in električne energije (SPTE) - kogeneracija. Bistveno je, da razdelimo emisije iz obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije med tabelama C in D v SEAP-u. To še zlasti velja, če se toplota uporablja lokalno (vhodni material v BEI), vendar pa je prodaja električne energije tudi na regionalnem omrežju (brez neposrednega sodelovanja v BEI).

Poraba goriva in emisije se lahko izračunajo med toplotno in električno energijo z uporabo naslednje enačbe:

CHPT

e

CHPE

h

CHPH

h

CHPH

CHPH COPP

P

CO 2*2

ηη

η

+

=

CO2CHPE = CO2CHPT - CO2CHPH

96

Kjer: CO2CHPH označuje emisije CO2 iz proizvodnje toplote [t CO2] CO2CHPE označuje emisije CO2 zaradi proizvodnje električne energije [t CO2] CO2CHPT pomeni skupne emisije CO2 iz obratov za kogeneracijo, izračunano na podlagi porabe goriva in goriva za posamezne faktorje emisij [t CO2] PCHPH označuje količino proizvedene toplote [MWhheat] PCHPE označuje količino proizvedene električne energije [MWhe] ηh označuje tipično učinkovito ločeno proizvodnjo toplote. Priporočena vrednost, ki se uporablja, je 90%. ηe označuje tipično učinkovito ločeno proizvodnjo električne energije. Priporočena vrednost, ki se uporablja, je 40%.

3.6. Drugi sektorji

V primeru drugih sektorjev, katerih emisije niso povezane z zgorevanjem goriv, se lokalnim oblastem priporoča uporabo metod, ki so jih razvile specializirane organizacije.

Če se je lokalna oblast odločila, da se uporabijo standardni faktorji emisij, v skladu z načeli IPCC, lahko razmisli o uporabi metode ICLEI in IPCC.

ICLEI je Mednarodna lokalna vlada za okoljske pobude emisij toplogrednih plinov. Analiza protokola (IEAP) vključuje tudi pregled strokovnjakov ter odobritev posebnih doplačil držav. Za nekatere specifične emisijske faktorje so predvidene za posamezne države. Dodatni dokumenti so za Italijo, Španijo in Poljsko in so trenutno v razvoju. Dejavnost se bo razširila na druge evropske države, če bodo sredstva na voljo.

IEAP in dodatni dokumenti za države, so na voljo na spletni strani

www.iclei.org/ghgprotocol

IPCC iz leta 2006 so na voljo na spletni strani:

http://www.ipcc-nggip.iges.or.jp/public/2006gl/index.html

Če se lokalna oblast odloči, da uporabi LCA emisijski faktor, so ti faktorji emisij na voljo v podatkovni bazi ELCD:

http://lca.jrc.ec.europa.eu/lcainfohub/datasetList.vm?topCategory=End-of-life+treatment&subCategory=Landfilling

4. ZBIRANJE PODATKOV

4.1. Predstavitev

Ključna vprašanja pri zbiranju podatkov o dejavnosti v okviru Konvencije so:

• Podatki morajo biti pomembni za položaj lokalnih oblasti. Na primer: ocene, ki temeljijo na nacionalnih povprečjih niso primerne, saj se v prihodnosti odražajo trendi, ki se pojavljajo na nacionalni ravni ter ne bi omogočili sprejemanja posebnih prizadevanj s strani lokalnih organov k dosegu svojih ciljev za dosego zmanjšanje CO2 emisij .

• Metodologija zbiranja podatkov bi morala biti usklajena po letih: če se metodologija spremeni, lahko to povzroči spremembe v evidenci, ki ni posledica vseh dejavnosti regionalne ali lokalne oblasti o zmanjšanju emisij CO2. Iz tega vzroka je pomembno, da se zaloge in podatki jasno dokumentirajo ter izvajajo, tako da se lahko skladnost ohrani za prihodnja leta. V primeru metodoloških sprememb je potreben ponoven izračun BEI (glej poglavje 7)

• Podatki morajo zajemati vse sektorje v katerih lokalni organ namerava sprejeti ukrepe, da se lahko rezultati teh ukrepov odražajo v popisu.

• Viri, ki so navedeni, morajo biti na voljo tudi v prihodnosti.

• V okviru zmožnosti, bi morali biti podatki točni, ali vsaj predstavljati vizijo realnosti.

• Postopek zbiranja in podatkovni viri morajo biti dobro dokumentirani in javno dostopni, tako da izdelava BEI procesa postane pregledna ter interesne skupine lahko prepriča s popisom emisij.

97

4.2. Končna poraba energije

Zmanjševanje rabe končne energije je treba obravnavati kot prednostno nalogo v SEAP-u. Končno porabo energije je potrebno navesti v tabeli A SEAP-a (glej prilogo II).

Končna poraba energije se razdeli na dva glavna sektorja, katerih podatki so obvezni:

1. Zgradbe, oprema / naprave in industrija

2. Promet

Ti sektorji se nato razdelijo v podsektorje. Glej tabelo 2 za podrobnosti sektorjev, ki morajo biti zajeti.

Opomba: izraz "oprema / naprave" zajema vse energetske objekte, ki niso stavbe (npr. naprave za čiščenje vode). V primeru, da je sežigalnica odpadkov, ki ne proizvaja električne energije ali toplote, goriva (odpadke) se sežigajo…to je vključeno v vrstici "Občinske zgradbe, oprema / naprave" v tabeli A. Obnovljivi vir (npr. biomasa) je v stolpcu "druga biomasa" in neobnovljivi del v stolpcu "Druga fosilna goriva".

Opombe o energetkih prenosnikih so v tabeli A iz obrazca:

• "Elektrika" se nanaša na skupno porabljeno električno energijo končnih uporabnikov, ne glede na proizvodni vir. Če je naročnik lokalna uprava, izpolnite tudi celico pod preglednico. Pri pristopu LCA, je prav tako potrebno določiti ustrezne faktorje emisije. "Potrjena zelena električna energija" pomeni električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije, ki so potrjeni v izvoru po členu 5 Direktive 2001/77/ES, člena 15 Direktive 2009/28/ES in členom 3 (6) Direktive 2003/54 / ES. Poraba električne energije je prikazana v tabeli kot količina električne energije, ki jo porabi končni uporabnik, MWhe.

• "Toplota / hlad" se nanaša na toploto / hlad, ki je na voljo kot proizvod končnim uporabnikom na ozemlju lokalne skupnosti (na primer: za daljinsko ogrevanje / hlajenje sistema, SPTE naprave ali predelavo odpadne toplote). Ogrevanje za lastno potrebo do končnih uporabnikov se ne navedejo v tej kategoriji, ampak po stolpcih energetskih nosilcev, ki proizvajajo toploto (fosilna goriva ali obnovljivi viri energije). Z izjemo kogeneracijske toplote: kot SPTE naprava prav tako proizvaja električno energijo ter je priporočljivo, da se vključi v proizvodnjo (preglednici C in D), še posebej, če gre za velike enote. Poraba toplote / hladu je prikazana v tabeli »količine porabe toplote / hladu končnih uporabnikov« v MWhheat / MWhcold.

• "Fosilna goriva" pomeni vsa fosilna goriva, porabljena kot proizvod s strani končnih uporabnikov. To vključuje vsa fosilna goriva, ki jih kupujejo končni uporabniki za ogrevanje prostorov, ogrevanje sanitarne vode, kuhanje ali za druge namene. Prav tako vključuje goriva, porabljena za transportne namene ali kot vložek v industrijskih procesih zgorevanja. Poraba fosilnih goriv je prikazana v tabeli kot »količina porabljenega goriva za končnega uporabnika« v MWhfuel.

• "Obnovljivi viri energije" zajemajo vso energijo, ki je končnim uporabnikom dostavljen kot produkt obnovljivih virov energije,kot npr. biogoriva, biomasa (npr. les), sončne in geotermalne energije, itd.. Opomba: Če se gorivo porabi v lokalnem območju, je treba obračunati "drugo fosilno gorivo" v stolpcu (čeprav strogo gledano ni fosilno gorivo). Obnovljivi viri in poraba goriva je prikazana v tabeli kot »količina porabljenega goriva za končnega uporabnika« v MWhfuel. Obnovljivi viri toplotne potrošnje se prikaže kot »količina toplote, ki jo porabi končni uporabnik« v MWhheat.

4.2.1. Zgradbe, oprema / naprave in industrija

a) Občinske zgradbe in oprema / naprave

Načeloma bi lahko lokalne oblasti zbrale natančne in celovite podatke o porabi energije. Dobro napredne lokalne oblasti že imajo popoln sistem energetskega knjigovodstva v mestih. Za druge lokalne oblasti, ki še niso začele s tem procesom, bi lahko zbiranje podatkov zahtevalo naslednje korake:

• opredelitev vseh objektov in naprav v lasti lokalne oblasti

• v okviru teh objektov in naprav, opredeliti vse točke dobave energije (električna energija, zemeljski plin, toplota iz toplovodnega omrežja, rezervoarji za plinsko olje, ...)

• za vsa prevzemna mesta energije, prepoznati oddelek, ki prejema račune in podatke o energiji.

• organizirati centralizirano zbirko teh dokumentov / podatkov

98

• izbrati ustrezen sistem za shranjevanje in upravljanje podatkov (lahko je preprost Excel ali bolj dodelan program, ki je na voljo na trgu).

• poskrbeti, da so podatki zbrani in vključeni v sistem vsaj enkrat na leto. Meritev je mogoča in lahko olajša proces zbiranja podatkov.

Upoštevajte, da je lahko ta proces zbiranja podatkov priložnost za reševanje drugih pomembnih vprašanj, povezanih z energijo:

• racionalizacija števila dobave energije in izdajanja računov

• obnoviti / izboljšati pogodbene dogovore z dobavitelji energije

• začetek resničnega procesa za upravljanje z energijo na območju lokalne skupnosti: opredelitev stavb, ki porabijo največ energije in jih izbrati za prednostno ukrepanje kot je dnevno / tedensko / mesečno spremljanje porabe energije, ki omogoča prepoznavanje nepravilnosti in takoj sprejmejo korekcijske ukrepe, itd. (glej poglavje 8.1 v tem priročniku)

Kar zadeva ogrevanje s kurilnim oljem ali drugimi energenti, prevozniki občasno ponudijo nenatančne količine in je priporočljivo namestiti merilne naprave (merilnik,...), da bi ugotovili natančno količino porabljene energije v določenem obdobju. Druga možnost je, da se vsako letno gorivo kupljeno enako porabi. To je dobra predpostavka, če se posoda za gorivo napolni v istem obdobju vsako leto, ali če se pojavijo številno dobavitelji goriva na leto.

Obnovljivi viri so proizvedeni in porabljeni lokalno končnim uporabnikom in jih je treba meriti in poročati ločeno (stolpci, povezane z "Obnovljivi viri energije" v tabeli).

Pomembno je, da se vsa goriva, dobavljena za namene proizvodnje elektrike in daljinskega ogrevanja ali hlajenja, izsledi in poroča ločeno kot gorivo, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije in daljinskega ogrevanja / hlajenja (preglednici C in D).

Če lokalni organ kupuje zeleno električno energijo zajamčenega porekla, to ne bo vplivalo na njegovo porabo energije, vendar pa se lahko šteje kot dodatek za izboljšanje faktorja emisij CO2 (glej točko 3.4.3). Količina takšne zelene elektrike mora izhajati iz dobaviteljevega računa, ki kaže na izvor električne energije. Znesek kupljene zelene elektrike je treba navesti v tabeli A v SEAP-u.

b) Občinska javna razsvetljava

Lokalne oblasti morajo imeti možnost, da zberejo vse podatke v zvezi občinsko javno razsvetljavo. Če ni primeren, sledi postopek zbiranja identifikacije iz podatkov, podobnim tistim, navedenim v prejšnjem odstavku. V nekaterih primerih je morda potrebno podati dodatne vire, na primer: pri točki z »oskrbo z električno energijo«, ki napaja javno razsvetljavo ter »gradnja objektov«.

Opomba: vse ne-javne razsvetljave morajo biti navedene v kategoriji "Terciarne (razen občinskih) zgradb, oprema / naprave".

c) Druge zgradbe in objekti:

Ta oddelek zajema:

• Terciarne (razen občinskih) stavbe, naprave / objekti

• Stanovanjske stavbe

• Industrijske stavbe (neobvezno, ni industrijskega dela sistema trgovanja z emisijami EU)

Zbiranje informacij od vsakega posameznega porabnika energije na ozemlju lokalne skupnosti ni vedno mogoče ali praktično. Zato uporabimo različne pristope, ki so potrebni za razvoj ocene porabe energije. Na voljo je več možnosti, pogosto je treba imeti celotno sliko o porabi energije na ozemlju lokalne oblasti:

► dobiti podatke od operaterjev na trgu

Od liberalizacije trga s plinom in električno energijo, se je število udeležencev povečalo ter podatki v zvezi s porabo energije postajajo poslovno občutljivi in jih zato težje pridobiti od dobaviteljev energije. Da bi dobili podatke od njih, boste morali ugotoviti, kateri dobavitelji delujejo na območju lokalne oblasti ter pripraviti tabele, ki bi jih morali izpolniti.

Ker je lahko več dobaviteljev energije, bo morda lažje, da se obrnete na uporabnike omrežja, (za toplotno, plinsko in električno energijo) ko je to le mogoče (manj verjetno, da je več kot en dejaven na območju iste občine).

99

Upoštevajte, da ti podatki na splošno veljajo za komercialno občutljive in da boste v najboljšem primeru verjetno lahko dobili samo zbirne podatke. V idealnem primeru bi bilo potrebno pridobiti razdelitev med stanovanjskimi, storitvenimi in industrijskimi sektorji, za različne nosilce energije (električna energija, zemeljski plin, ...) za vse poštne številke, ki se nanašajo na vašo občino.

Če je na voljo višja raven razčlenitve, potem ne oklevajte in zaprosite za njo (npr. morali bi razlikovati med različnimi podsektorji za storitve in industrijo ter se vprašati, ali gre za zasebne ali javne, samostojne hiše ali stanovanja ...). Če je na voljo koda NACE (statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti), bi to lahko pomagalo razvrstiti porabo energije v ustrezni sektor. Vendar pa je lahko koda NACE zavajujoča: nekatera podjetja bodo razvrščeni kot industrija, medtem ko bolj sodijo v terciarni sektor (če ne ustrezajo dejanskim industrijskim dejavnostim v območju lokalnega organa).

Druge zanimive informacije se nanašajo na imena in naslove največjih porabnikov energije v območju ozemlja lokalne skupnosti in njihovo skupno porabo energije (individualna poraba energije verjetno ne bo na voljo, saj bi to bilo komercialno preveč občutljivo). To je lahko koristno za ciljne ukrepe in vprašalnike (glej dalje).

► dobiti podatke od drugih oseb

Dobavitelji energije in upravljalci omrežij so lahko zadržani do zagotavljanja podatkov o porabi za lokalne oblasti (zaradi razlogov, povezanih z zaupnostjo, poslovnih skrivnosti in upravnih obremenitev, zlasti v primeru, če bi veliko lokalnih oblasti prosilo podobne podatke od istih operaterjev).

Vendar pa so na voljo dragoceni podatki na regionalni ali nacionalni ravni (od statistike, energetike, okolja, kot gospodarskih ministrstev ali agencij, ki podpirajo strukture županov, ter regulativnih organov za plin in elektriko).

Poleg tega so operaterji energije na trgu dolžni zagotoviti na zahtevo(ne več kot enkrat letno) celovite statistične informacije o njihovih končnih odjemalcih agenciji, ki jo določi vlada (Direktiva 2006/32/ES o rabi končne energije in energetske storitve, člen 6). Tako morajo biti podatki na voljo in se lahko obrnete na ministrstvo za energijo v vaši državi ter tako vidite, kateri podatki so na voljo na tem območju in kako jih pridobiti.

► vprašanja, naslovljena na porabnike energije

Če vseh podatkov ni mogoče dobiti v željeno obliko od operaterjev na trgu ali drugih subjektov, je morda potrebno narediti nekaj preiskav neposredno pri porabnikih energije z namenom, da pridobimo manjkajoče podatke.

To še posebej velja za nosilce energije, ki ne gredo skozi centralizirano omrežje (kurilno olje, les, zemeljski plin, itd.) Če ni mogoče opredeliti vse dobavitelje energije, dejavne na območju lokalne skupnosti, ter da bi dobili podatke od njih, je morda potrebno vprašati potrošnike same.

Pri tem je treba upoštevati, da energetske ali statistične agencije lahko javno objavijo take podatke, zato poskrbite, da podatki ne bodo na voljo drugim pred obravnavo in pošljite vprašalnik v naprej.

Več možnosti pride v poštev:

• Za sektorje, kjer obstaja veliko število majhnih potrošnikov (kot so stanovanjski sektor), priporočamo izpolnjevanje vprašalnikov po reprezentativnem vzorcu prebivalcev (na primer 1000 gospodinjstev), ki so razporejeni po vseh okrožjih lokalne oblasti. Vprašalnik je lahko na spletu, vendar v tem primeru poskrbite, da to ne preprečuje dostopa določenih skupinam k zagotavljanju podatkov, saj bodo rezultati sicer pristranski.

• Za sektorje, v katerih je število udeležencev omejeno, je morda smiselno reševanje vprašalnika do vseh porabnikov energije (to se lahko zgodi na primer v industrijskem sektorju).

• Za sektorje, kjer obstaja veliko število akterjev ter nekaj večjih, (npr. terciarni sektor), je morda smiselno priskrbeti reševanje z vprašalnikom vsaj do vseh velikih akterjev (npr. vse supermarkete, bolnišnice, univerze, stanovanjske družbe, velike poslovne stavbe, itd.) Njihovo identifikacijo, se mora izvajati s pomočjo znanja, statističnih ali poslovnih podatkov (kot so telefonski imeniki) povpraševanje upravljavca omrežja (vprašajte, 1000 največjih porabnikov elektrike / plina na območju lokalne skupnosti). Druga možnost za opredelitev velikih odjemalcev električne energije je vprašati operaterje omrežij za

100

identiteteto vseh odjemalcev, priključenih na distribucijska omrežja, srednjih in visokih napetosti (ali celo na prenosnem omrežju v nekaterih izjemnih primerih).

Kaj vprašati?: Skušnjava je lahko postaviti veliko vprašanj v vprašalniku (npr. je vaša stavba izolirana, imate sončne kolektorje, ste pred kratkim naredili izboljšanje energetske učinkovitosti, imate klimo, itd?). Vendar pa je potrebno upoštevati, da je zelo pomembno, da je vprašalnik enostaven in kratek (idealno največ 1 stran), da bi dosegli zadovoljivo stopnjo odgovorov. Poleg vrste in količine porabljene električne energije in morebitne lokalne proizvodnje energije (obnovljivi viri, TE ...), vam priporočamo, da imate pripravljeno vsaj 1 ali 2 vprašanji, povezanih s spremenljivkami, ki lahko pojasnijo porabo energije (za primerjavo ali ekstrapolacijo namena), na primer ogrevana površina (m²) stavbe in / ali števila uporabnikov, število učencev v šoli, itd., Za stanovanjski sektor je koristno, da postavimo vprašanja, ki bi omogočala ekstrapolacijo zbranih podatkov. To je odvisno od vrste statističnih informacij, ki so na voljo na občinski ravni. To je lahko na primer: velikost gospodinjstva (število stanovalcev), razred prihodkov, lokacija (poštna številka in / ali podeželsko / mestno območje), tip stanovanja (samostojna hiša, vrstna hiša, stanovanje v večstanovanjski stavbi), velikost stanovanja (m²), itd.

Nasveti:

• Prepričajte se, da so vprašanja jasna in natančna, tako da jih bodo razumeli vsi na enak način. Zagotovite nekaj kratkih navodil, če je potrebno.

• Če želite povečati količino in kakovost odgovorov, jasno obvestiti o namenu vprašalnika (energetska statistika in ne naprimer davčni namen). Motivirati ljudi, da podajo odgovor (na primer: obvestite izpolnjevalca, da vprašalnik omogoča merjenje napredka pri doseganju ciljev zmanjšanja CO2 lokalne oblasti, ali katero koli drugo primerno spodbudo).

• Poskrbite, da bodo preiskave anonimne (zlasti v stanovanjskem sektorju) in pojasnite, da bodo podatki ostali zaupni.

• Ne okrevajte, če ne odgovorijo v času, da bi povečali stopnjo odgovorov in ne kličite neposredno največje porabnike energije, da bi bili prepričljivi, da odgovorijo.

• Poskrbite, da je vzorec zbranih podatkov reprezentativen za populacijo. Zavedati se morate, da je odzivnost na splošno nizka in tisti, ki se odzovejo so na splošno najbolj izobraženi, zato obstaja tveganje, da so zbrani podatki zelo pristranski, tudi če je bil vprašalnik, naslovljen na reprezentativnem vzorcu prebivalstva. Da bi se temu izognili, je priporočljivo organizirati zbiranje podatkov preko obiskov ali telefonskih intervjujev, zlasti v stanovanjskem sektorju.

• Odločite se vnaprej, kaj želite narediti z zbranimi podatki. Prepričajte se, da ste res vprašali koristna in potrebna vprašanja.

• Ne oklevajte, da bi dobili pomoč strokovnjakov (statistika), da oblikujete svoje povpraševanje.

• Priporočljivo je predhodno sporočiti svoje cilje (razvoj SEAP-a), prek lokalnih medijev, ki pojasnjujejo kontekst in pričakovane koristi za vašo lokalno skupnost.

Kaj storiti s podatki?

Na splošno podatki zbrani s pomočjo povpraševanja, vam pomagajo zgraditi podatke o energiji in CO2 emisijah, povezane z območjem lokalne skupnosti. Tukaj je nekaj primerov možnih rab:

- Zbrani podatki morajo biti razčlenjeni po sektorjih in podsektorjih, da bi se usmerila dejanja in merilo doseženo z različnimi ciljnimi skupinami rezultatov.

- Ekstrapolirati nekatera razmerja, pridobljena iz vzorca na celotno porabo energije. Na primer: če veste celotno porabo energije plina v določenem sektorju, vendar ne veste porabe kurilnega olja, bi lahko ekstrapolirali električno energijo / odstotek kurilnega olja ali mešanico olja z zemeljskim plinom vašega vzorca na celotno populacijo , če je vaš vzorec reprezentativen.

► izdelava ocene

Iz podatkov, zbranih prek vzorcev populacije (glej zgoraj), lahko ocenite celotno porabo. Na primer; iz vzorčnih podatkov bi lahko izračunali porabo energije na kvadratni meter oziroma na prebivalca v sektorju gospodinjstva za različne vrste stavb in v različnih razredih prihodkov ter ekstrapolirati na celoten sektor uporabe statističnih podatkov, povezanih z ozemljem lokalnega organa.

V idealnem primeru je treba to vrsto vaje opraviti s pomočjo statistikov in se prepričati o zbranih podatkih ter metod ekstrapolacije, ki so statistično pomembne.

101

Poleg tega je treba opraviti preglede, da se prepričate, da so splošni rezultati v skladu s podatki, ki so na voljo na bolj skupni ravni.

Opombe:

• Če podatki o porabi energije ne morejo biti razčlenjeni med posameznimi sektorji (npr. stanovanje, storitev in industrija), poročajte skupno porabo v SEAP-u in ne izpolnjujte podatke na ravni sektorja.

• Če zbrani podatki ne dopuščajo možnosti, da razlikujete občinsko porabo od drugih odjemalcev, potem obstaja nevarnost dvojnega štetja. Da bi se temu izognili, odštejte občinske odjemalce (izračunano ločeno, glej zgoraj), od celotne porabe energije za vsak sektor in poročajte za vsakega od njih v ustreznem oddelku obrazca.

4.2.2. Cestni prevoz

Cestni promet na območju lokalne skupnosti lahko razdelimo na dva dela:

a) Mestni potniški prevoz, ki zajema cestni promet na lokalnih ucestah, ki so običajno v pristojnosti lokalnih oblasti. Močno priporočamo vključitev tega sektorja v BEI.

b) Drugi cestni prevoz, ki vključuje tudi cestni promet na območju lokalne oblasti na cestah, ki niso v pristojnosti lokalnih oblasti. Primer takega cestnega prometa je prevoz po avtocesti, ki vodi čez ozemlje lokalne oblasti. Te emisije se lahko vključijo v BEI, če namerava lokalna oblast vključiti ukrepe za zmanjšanje teh emisij v SEAP-u.

Iste metode se lahko uporabijo za oceno emisij tako mestnih kot drugih metod v cestnem prometu.

Podatke o dejavnosti v sektorju cestnega prevoza, so količina porabljenega goriva na ozemlju. Običajno količina uporabljenega goriva ni enaka količini goriva, ki se prodaja (glej okvir 5). Zato ocena goriva mora temeljiti na ocenah:

• prevoženih kilometrov v območju lokalnega organa [km]

• vozni park na območju lokalne oblasti (avtomobili, avtobusi, vozniki dvokolesnih vozil, težkih in lahkih tovornih vozil)

• povprečna poraba goriva za vsak tip vozila [l goriva / km]

EMEP / EEA priročnik (2009) in smernice IPCC iz leta 2006 zagotavljajo podrobne smernice za ocenjevanje podatkov v sektorju cestnega prometa. Čeprav so v središču teh smernic nacionalne ravni, lahko informacije koristne tudi za razumevanje načela za izračun emisij na lokalni ravni.

Okvir 5. Uporaba podatkov o prodaji goriv, ocenite emisije v prometu Lokalne oblasti menijo, da je lažje zbirati podatke o prodaji lokalnega goriva kot da se oceni poraba goriva, ki temelji na ocenah prevoženih kilometrov. Študija Kennedy et al. (2009) je ugotovila, da je uporaba podatkov o prodaji goriva na primerih v mestu, za katere velja da je število potovanj vozil čez mejo majhno glede na število potovanj znotraj mesta. Rezultate z uporabo podatkov o prodaji goriv, krčenje iz širših regij in ocenjevanje emisij, temelji na številu prevoženih kilometrov za tri velika mesta: Toronto, New York in Bangkok in se ugotovlja, da so lahko razlike med metodami manj kot 5%. Vendar goriva prodana na območju lokalne oblasti ne morejo v vseh primerih pravilno odražati gorivo, ki se uporablja na območju. Količina prodanega goriva in porabljenega goriva se lahko razlikuje zaradi različnih razlogov (dovod goriva, razpoložljivost bencinskih servisov, cene. itd.). To velja zlasti za manjša mesta, v katerih je število bencinskih črpalk majhno. Poleg tega se lahko dejavniki, ki vplivajo na prodajo goriv spremenijo v času (na primer odpiranje / zapiranje bencinskih servisov) in zato spremembe v podatkih o prodaji goriva, morda ne bodo pravilno odražale spremembe v prometu (poraba goriva). Če se uporabijo podatki o prodaji goriva, se morajo lokalne oblasti zavedati, da se lahko tudi gorivo uporablja za terenski transport.

102

Prevoženi kilometri

Kilometrino vozil po voznem parku lokalnih oblasti je mogoče oceniti na podlagi podatkov o prometnih tokovih ter glede na čas cestne infrastrukture. Kot prvi korak je lokalnim oblastem za iskanje informacij priporočljivo:

• Oddeleki za transport lokalne oblasti imajo mogoče podatke o oceni tokov vozila in prevoženih kilometrih vozil, ki so jih uporabljali za namen prostorskega planiranja oz. palniranja cestne infrastrukture.

• Vladna ali lokalna uprava pogosto izvaja vzorčne raziskave, bodisi avtomatsko ali ročno. V teh raziskavah se preštejejo vozila, ki prečkajo fiksne točke ceste. Nekatere raziskave štejejo število vozil po tipu vozila, vendar podatki o gorivu (npr. dizel ali bencin) običajno niso na voljo.

• Raziskave o prometu (ankete)

• Mobilnost v zbirki mest vsebuje podatke o prometu v izbranih mestih za leto 2001. Podatki niso na voljo brezplačno, vendar jih je mogoče kupiti na

http://www.uitp.org/publications/index2.cfm?id=5#MCDBIS

V primeru lokalnega organa lastnega voznega parka in javnega prevoza se kilometrina vozil oceni z uporabo informacij. Vendar pa je treba paziti na to, da BEI / MEI upošteva samo število prevoženih kilometrov vozil na območju lokalne oblasti.

V primeru pogodbenih storitev za javni prevoz ali druge storitve, bi morali biti podatki na voljo pri operaterju.

Lokalni skupnosti se bo zdelo, da je težko zbrati podatke o prevoženih kilometrih, vendar pa je zbiranje podatkov zelo pomembno, saj brez takšnih informacij dejanskega vpliva ukrepov ni mogoče oceniti.

Porazdelitev voznega parka

Distribucija voznega parka kaže delež vsakega tipa vozil. Vozni park potrebno razdeliti na vsaj med:

• osebne avtomobile in taksije

• težka in lahka tovorna vozila

• avtobusi in druga vozila, ki se uporabljajo za storitve javnega prevoza

• dvokolesniki

Porazdelitev voznega parka se lahko oceni na podlagi ene od naslednjih virov:

• štetje prometa kot je omenjeno zgoraj

• vozila, registrirana v občini

• državna statistika

• statistični podatki Eurostat-a na nacionalni ali regionalni ravni

Uporaba katerega koli od zgoraj navedenih virov podatkov, bi morali spremljati z upoštevanjem dejstva ali to predstavlja ustrezno oceno porazdelitve kilometrov vozil na območju lokalne skupnosti. Po potrebi se lahko podatki prilagodijo. Na primer: delež prevoženih kilometrov vozil v mestu s strani težkih tovornih vozil sme biti nižja od deleža prevoženih kilometrov težkih tovornih vozil, registriranih na nacionalni ravni.

Nekatere od obstoječih orodij za lokalni popis emisij lahko vključimo v izplačilo voznega parka privzetega, za različne regije. To se uporabi, če se oceni za ustrezno.

Povprečna poraba goriva na kilometer

Povprečna poraba goriva za vsako kategorijo vozila je odvisna od vrste vozila v tej kategoriji, njihove starosti in tudi od številnih drugih dejavnikov, ki so na voznem ciklu. Lokalnim oblastem je priporočljivo oceniti povprečno porabo goriva vozil, ki vozijo po cestnem omrežju ter temeljijo na anketah, informacijah iz inšpekcijskih službah ali informacijah o vozilih, ki so registrirana v občini in regiji. Avto klubi ter nacionalne prometne zveze so tudi lahko vir koristnih informacij.

103

Uporaba nacionalne povprečne porabe goriva na ravni za vsako kategorijo vozil, lahko povzroči pristranske ocene, zlasti v urbanih območjih. To se lahko zgodi zlasti v državah z gosto mrežo avtocestnih omrežij za povezavo med mestom in kjer je veliko število podeželskih potovanj, saj podatki o porabi goriva ne bi bili reprezentativni za urbana območja.

Še posebej, če lokalni organ ukrepa pri zmanjšanju povprečne porabe goriva vozil, na primer: s spodbujanjem uporabe električnih ali hibridnih vozil, je priporočljivo načrtovanje, da se ne uporabljajo nacionalne ali evropske številke povprečne porabe goriva, ampak da je bolj podrobna ocena (kakor je opisano zgoraj), vključno z hibridnimi in električnimi avtomobili vendar ločeno, ker se zmanjša poraba goriva zaradi ukrepov, ki niso vidni, če primerjamo BEI in MEI.

Izračun podatkov aktivnosti

Podatki o aktivnosti za vsako vrsto goriva in vozila se izračuna po naslednji enačbi:

Uporabljeno gorivo v cestnem prevozu [kWh] = kilometrina [km] x povprečna poraba [l / km] x faktor pretvorbe [kWh / l]

Najbolj tipični faktorji pretvorbe so predstavljeni v tabeli 8. Celoten seznam pretvorbenih faktorjev (neto kalorične vrednosti) je predstavljen v Prilogi I. Primer je uporaba enačbe vpisan v Okvir 6.

Tabela 8.

Pretvorbeni faktorji za najbolj tipična transportna goriva (EMEP / EEA 2009; IPCC, 2006)

Gorivo Faktor pretvorbe (kWh / l) Bencin 9.2 Dizel 10.0

104

Delež biogoriv

Če lokalni organ načrtuje, da bo spodbujal uporabo biogoriv, izdelanih na trajnostni način v SEAP-u, je pomembno, da se oceni delež biogoriv, ki se uporablja na območju lokalne oblasti. To je mogoče storiti na primer: z izdelavo anket z najpomembnejšimi distributerji goriva na območju lokalne oblasti in okolice.

V primeru uporabe biogoriv v občinskem voznem parku (po povprečni uporabi na ozemlju) lokalne oblasti je verjetno, da imajo dostop do količine porabljenega biogoriva še posebej, če so uporabljene posebne črpalke za komunalne vozne parke.

Če lokalna oblast ne namerava spodbujati uporabo biogoriv v SEAP-u, se lahko uporabi nacionalni povprečni delež biogoriv. Te informacije je mogoče najti na podlagi poročil držav članic o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu. Poročila so na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/energy/renewables/biofuels/ms_reports_dir_2003_30_en.htm

4.2.3. Železniški prevoz

Železniški prevoz na območju lokalne skupnosti lahko razdelimo na dva dela:

a) Mestni železniški prevoz, na primer tramvaj, metro in lokalni vlaki. Močno priporočamo vključitev

tega sektorja v BEI. b) Drugi železniški prevoz, ki zajema dolge razdalje, medregijski in regionalni železniški prevoz, ki

seka območje lokalne skupnosti ne služi samo ozemlju lokalne oblasti, temveč večjemu območju. Drugi železniški prevoz je med drugim tudi tovorni promet. Te emisije se lahko vključijo v BEI, če je lokalna oblast vključevala ukrepe za zmanjševanje teh emisij v SEAP-u.

Iste metode lahko uporabimo za oceno emisij železniškega prevoza tako mestnih in drugih prevozov.

Obstajata dve vrsti podatkov aktivnosti za železniški prevoz: Poraba električne energije in poraba goriva pri dizelskih lokomotivah. Uporaba dizelske lokomotive v mestnem železniškem prometu je manj pogosta za lokalne storitve.

Okvir 6. Primer izračuna podatkov aktivnosti za cestni prevoz. Osebni

avtomobili Lahka gospodarska vozila

Težka tovorna vozila

Avtobusi Dvokolesniki Skupaj

Kilometrina (milijon km) iz zbranih podatkov aktivnosti Skupaj 2100 Porazdelitev prevoznih sredstev iz zbranih podatkov aktivnosti (v % prevoženih kilometrov) Skupno št. km

80% 10% 2% 4% 4% 100%

-Bencin 50% 3% 4% 57% -Dizel 30% 7% 2% 4% 43% Povprečna poraba goriva ob zbiranju podatkov aktivnosti (l / km) Bencin 0.096 0.130 0.040 Dizel 0.069 0.098 0.298 0.292 Izračunana kilometrina (milijon km)

Bencin 1050 63 84 1197 Dizel 630 147 42 84 903 Izračunana poraba (v milijonih l goriva)

Bencin 100.8 8.19 0 0 3.36 Dizel 43.47 14.406 12.516 24.528 0 Izračunana poraba (GWh)

Bencin 927 75 0 0 31 1034 Dizel 435 144 125 245 0 949

105

Število ponudnikov železniškega prometa na območju lokalne skupnosti je običajno nizka. Lokalni oblasti je priporočljivo, da se posvetuje glede letnega podatka o rabi goriva in električne energije neposredno od ponudnikov storitev. Če ti podatki niso na voljo, lahko lokalna oblast oceni emisije, ki temeljijo na prevoženih kilometrih ter na povprečni porabi električne energije in goriv.

4.3. Lokalna proizvodnja električne energije (če je primerna)

Identifikacija lokalnih obratov za proizvodnjo električne energije, ki so vključeni v BEI so pojasnjeni v odseku 3.4.2.

Za večje obrate (kot SPTE), je potrebno podatke pridobiti preko neposrednega stika z upravljavcem obrata. Za manjše enote (domače PV instalacije), so lahko podatki, bodisi pridobljeni z vprašalniki ali so pridobljeni iz statističnih podatkov povezanih s količino naprav, prisotnih na območju lokalne skupnosti: število dovoljenj, če te naprave zahtevajo dovoljenja, število odobrenih subvencij ali regionalnih / nacionalnih statističnih podatkov z zadostno razčlenitvijo.

Operaterji na trgu lahko imajo tudi podatke o akterjih, ki zagotavljajo proizvodnjo elektrike v omrežje ter lahko tako pripomerejo k identifikaciji.

Vse obrate, ki jih je potrebno vključiti v BEI / MEI je treba navesti v preglednici C SEAP-a (glej Prilogo II), z ustrezno navedbo količine lokalno proizvedene električne energije, surovine in ustreznih emisij CO2. Prepričajte se, da se vsa energija uporablja kot surovina za elektrarne/obrate ter so omenjene količine izključene iz porabe goriva v tabeli A, da bi se izognili dvojnemu štetju.

4.4. Lokalno ogrevanje / hlajenje

Identifikacija lokalnega ogrevanja / hlajenja proizvodnih obratov, ki je vključena v BEI je pojasnjena v odseku 3.5.

Podatke je potrebno pridobiti preko neposrednega stika (ali vprašalnika) z upravljavcem obrata, saj bodo večinoma velike enote naštete. Vse obrate, ki jih je potrebno vključiti v BEI / MEI je treba navesti v tabeli D (glej Prilogo II) SEAP-a, z ustrezno navedbo količine proizvedene toplote / hladu, energetskih surovin ter ustreznih emisij CO2. Prepričajte se, da je vsa energija uporabljena kot produkt za obrate - izključena iz porabe goriva v tabeli A.

Opomba: V primeru mikro kogeneracije

Mikro enote za kogeneracijo so lahko premajhne, preštevilne in razpršene za pridobitev individualnih podatkov o njih. V takem primeru je energija teh enot navedena v tabeli kot končna poraba energije in s tem toplote ter električne energije in jih ni potrebno navesti v tabelah C in D. Poleg tega električna energija ne sme upoštevati porabo električne energije v tabeli A.

Ravno nasprotno, če so na voljo podatki (na primer prek podpornih shem, podatkov iz dobaviteljev prodaje), ter mikro enote za kogeneracijo je mogoče poročati v preglednicah C in D, z vložkom energije in podatkov proizvodnje toplote / elektrike.

4.5. Drugi sektorji

V primeru drugih sektorjev, katerih emisije niso povezane z zgorevanjem goriv, je lokalnim oblastem priporočljivo uporabiti metode, ki so jih razvile specializirane organizacije. Lokalna oblast lahko razmisli o uporabi metod ICLEI ali IPCC.

V ICLEI je Mednarodna lokalna samouprava emisije toplogrednih plinov analizirala protokol (IEAP) ki je na voljo na spletni strani:

www.iclei.org/ghgprotocol

Smernic IPCC iz leta 2006 so na voljo na

http://www.ipcc-nggip.iges.or.jp/public/2006gl/index.html

106

5. POROČANJE IN DOKUMENTIRANJE

5.1. Poročanje o BEI / MEI

Podpisniki Konvencije so se zavezali k oddaji SEAP-a, vključno z BEI v enem letu po podpisu Konvencije županov.

Poleg tega so se podpisnice zavezale, da predložijo poročilo o izvajanju najmanj vsako drugo leto po predložitvi SEAP-a za namene vrednotenja, spremljanja in preverjanja. Popis emisij, spremljanje (MEI) je priporočljiv del takšnega poročila o izvajanju.

Lokalne oblasti se spodbuja, da pripravijo evidenco emisij na letni osnovi. Prednosti so:

• bolj natančno spremljanje in boljše razumevanje različnih dejavnikov, ki vplivajo na emisije CO2

• letni prispevek k oblikovanju politike, ki omogoča hitrejši odziv

• posebno strokovno znanje in izkušnje potrebne za ohranitev in utrditev popisov

Vendar, če lokalni organ meni, da so ti popisi preveliki glede na človeške ali finančne vire, se lahko odloči za izvedbo popisov na večje intervale. Podpisnice so se zavezale, da predložijo poročilo o izvajanju najmanj vsako drugo leto. Zato je treba MEI vključiti vsaj v vsakem drugem poročilu o izvajanju. To pomeni, da moramo MEI izvesti in navesti vsaj vsako četrto leto.

Evidence emisij bodo izvedene s pomočjo tabel A in D v SEAP-u. SEAP vsebuje tudi navodila o tem, kako naj bodo podatki izpolnjeni v BEI.

Poleg izpolnjevanja Tabele A in D v SEAP-u, je lokalna oblast zavezana k izdelavi poročila o evidenci za vsakega podpisnika. Priporočljivo je, da so vključene naslednje informacije v poročilu popisa:

•••• informacije o geografskih mejah lokalnih oblasti

•••• izbira pristopnega faktorja emisij (standardne emisije ali LCA)

•••• enota poročanja emisij (CO2 ali ekvivalent CO2)

•••• izbira glede vključevanja prostovoljnih sektorjev in virov

•••• identifikacija lokalnih obratov za proizvodnjo električne energije

•••• identifikacija lokalnih obratov za proizvodnju toplote / hladu

•••• informacije o metodah zbiranja podatkov

•••• emisijski faktorji, ki se uporabljajo in njihovi viri

•••• predpostavke

•••• reference, ki se uporabljajo

•••• informacije o vseh spremembah v zvezi s pristopom / metodologijo / podatkovnim virom itd. od prejšnjega popisa

•••• Morebitne pripombe, ki bi pomagale k razumevanju in tolmačenju popisa emisij. Na primer; koristno bi bilo zagotavljanje izkoriščanja na katere dejavnike vplivajo emisije CO2, vsaj za zadnji popisi, kot so gospodarske razmere ali demografskih dejavniki

•••• ime in kontaktne informacije za ljudi, ki so posredovale podatke za popis

Dokumentiranje popisa in izvedba arhiva datotek je v inteeresu lokalnih oblasti, na primer; preglednice se uporabljajo za pripravo BEI. To bo olajšalo zbiranje podatkov za MEI v naslednjih letih.

5.2. Cilji na prebivalca

Lokalna oblast se lahko odloči, da določi skupni cilj zmanjšanja emisij CO2, bodisi kot "absolutno zmanjšanje" ali "zmanjšanje na prebivalca". Lokalnim oblastem se priporoča, da poroča o izbiri v poročilu popisa.

107

Kljub izbiri, so emisije v BEI najprej izračunane kot absolutne emisije. V primeru, da je izbrano "zmanjšanje na prebivalca", so emisije izhodiščnega leta, deljena s številom prebivalcev v istem letu in te "emisije na prebivalca v izhodiščnem letu", se uporabljajo kot osnova za izračun. V primeru, da je izbran pristop "na prebivalca", je lokalnim oblastem priporočeno, da poročajo o rezultatih BEI / MEI kot absolutnih emisij ter na prebivalca. V SEAP-u se emisije poročajo kot absolutne emisije brez popravka za prebivalstvo.

5.3. Korekcija temperature

Lokalne skupnosti se lahko odločijo za uporabo korekcije temperature za emisije pri ogrevanju prostorov pri poročanju o emisijah in spremljanju napredka v smeri cilja. Korekcijo temperature, emisije se lahko izračunajo z naslednjo enačbo:

HDD

HDD * LHC LHC_TC AVG=

LHC_TC = korekcija temperaturne toplotne porabe v letu x [MWhheat] LHC = dejanska poraba toplote v letu x [MWhheat] HDDAVG = stopnja ogrevalnih dnevov v povprečnem letu (opredeljeno v določenem časovnem obdobju [K · d] HDD = stopinjski ogrevalni dnevi v letu x [K · d]

Stopnja grevalnega dneva (HDD) označujejo potrebo po ogrevanju v določenem letu. HDD izhaja iz dnevnih opazovanj temperature določene glede na osnovni temperature - zunanje temperature nad katero stavbe ne potrebujejo ogrevanje. Za vsak dan, v katerem je temperatura pod osnovno temperaturo, HDD je razlika osnovne temperature in dejanske temperature. Glej okvir 7 za primer.

V nekaterih državah članicah, meteorološke službe zagotavljajo podatke HDD za različne dele države. HDDAVG pomeni dolgoročno povprečje dni ogrevanja, ki je lahko na razpolago tudi iz meteorološkega urada. Če dolgoletno povprečje ni na voljo, lahko lokalna skupnost vodi nepopolne emisije BEI in popravi emisije v MEI z uporabo HDD za izhodiščno leto, namesto povprečja.

Podoben pristop se lahko uporablja za odpravljanje emisij iz hladilnih naprav, ki temeljijo na hlajenju.

Okvir 7. Izračun stopinjskih dni ogrevanja (HDD).

Ogrevanje stavb na območju lokalne oblasti se običajno začne, ko je zunanja temperatura nižja od 15 stopinj Celzija. Lokalna oblast zbira podatke za vsak dan v letu v spodnji tabeli in kot seštevek rezultatov lokalna oblast dobi letni HDD.

Dan temperatura Razlika do osnovne temperaturi (pri manjši od osnovne temperature)

HDD_dan

Dan 1 12 3 3 Dan 2 9 6 6 Dan 3 5 10 10 Dan 4 -2 17 17

... ... ... ...

... ... ... ... Dan 365 17 0 0

HDD (skupaj v letu) 700

108

6. UPORABA OBSTOJEČIH INSTRUMENTOV IN BOLJ NAPREDNIH METODOLOGIJ

Obstaja več orodij za pripravo lokalnih emisijskih evidenc. Orodja, ki jih ponujajo, na primer: mreže lokalnih oblasti so podnebna zavezništva in ICLEI. Poročilo "Obstoječe metodologije in orodja za razvoj ter izvajanje SEAP-a", dajejo pregled najpogosteje uporabljenih metodologij ter njihove primernosti za pripravo BEI.

Kot je pojasnjeno v poročilu, nobena od obstoječih orodij se popolnoma ne ujemajo v priporočilih, določenih v BEI / MEI. Največje razlike se pojavljajo pri izbiri področja ter sektorjev, zlasti v zvezi z vključevanjem lokalne proizvodnje energije. V primeru prevoza, je veliko orodij v skladu s specifikacijami BEI / MEI.

Lokalne oblasti lahko izberejo metode ali orodja, ki se jim zdijo primerne za pripravo BEI / MEI. Vendar pa je priporočljivo lokalnim oblastem, da se prepričajo o rezultatih popisa v skladu s specifikacijami, določenimi kot smernice za BEI / MEI in v SEAP-u.

Lokalnim oblastem je priporočljivo, da uporabljajo bolj napredne metode, kot so opisane v teh smernicah in če je metoda v skladu s sedanjimi zahtevami za BEI / MEI.

7. PONOVNI IZRAČUNI

Na splošno velja, da ko je BEI končan, ni treba kasneje spreminjati številk. Z uporabo podobnih metod tudi v MEI, lahko lokalna skupnost prepozna, da so rezultati skladni, torej razlika med MEI in BEI pravilno odraža spremembe emisij med izhodiščnim letom in letom spremljanjanja. Vendar pa obstaja nekaj primerov, ko je potreben ponoven izračun BEI, da se zagotovi skladnost med ocenami emisij BEI in MEI. Taki primeri so:

• preselitev industrije

• nove informacije o emisijskih faktorjih

• metodološke spremembe

• spremembe mej območja lokalnega organa

Zmanjšanje emisij zaradi selitve industrije je izrecno izvzeta iz Konvencije županov. V teh smernicah industrijska preselitev pomeni popolno in trajno zaprtje industrijskega obrata, katerih emisije pomenijo več kot 1% od izhodiščnih emisij. Primeri ponovnih izračunov zaradi selitev industrije so predstavljeni v okvirju 8.

Ponovni izračun zaradi novih informacij o emisijskih dejavnikih ali metodoloških spremembah je treba izvesti le v primeru, ko nove informacije odražajo stanje v izhodiščnem letu, natančneje od podatkov, uporabljenih pri sestavljanju BEI (glej okvir 9). Če je prišlo do resničnih sprememb pri dejavnikih emisij med izhodiščnim letom in letom spremljanja - na primer zaradi uporabe različnih vrst goriv – pri tem bodo različni faktorji emisij imeli pravilen odraz spremenjenih okoliščin in novi izračuni niso potrebni15.

15

Obsežna navodila za ponovni izračun so podana v poglavju "Time serije doslednosti" IPCC (2006), na voljo na http://www.ipcc-nggip.iges.or.jp/public/2006gl/pdf/1_Volume1/V1_5_Ch5_Timeseries.pdf

109

Okvir 9. Ponovni izračun zaradi novih informacij o emisijskem faktorju

Lokalne oblasti so uporabile standardni emisijski faktor iz tabele 5 za oceno emisij izhodiščnega leta naprimer za izgorevanje premoga v toplarni. Emisijski faktor je 0,341 t CO2/MWh. V letu spremljanja, lokalne oblasti morajo vprašati ponudnika premoga, da se ugotovijo informacije o vsebnosti ogljika in s tem faktorje emisij ter vrste predvidenega premoga. Ponudnik obvesti lokalno oblast, da je faktor emisije naveden 0,335 t CO2/MWh in da je enakega tipa premoga, ki je v mestu že več let. Če bi lokalni organ začel uporabljati nov emisijski faktor šele v MEI, bi pridobili korist, saj bi bile emisije ocenjene nižje kot v BEI tudi če bi uporabili enako količino goriva. Zato lokalna oblast mora preračunati BEI z istim emisijskim faktorjem kot bo uporabljen v MEI.

Okvir 8. Ponovni izračun zaradi industrijske preselitve

Lokalne oblasti se odločijo, da vključijo emisije iz industrijskih obratov, ki niso vključene v EU ETS so pa v BEI, saj SEAP vključuje ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti v obratih. Vendar pa so ene od obratov (elektrarn), katerih emisije so bile 45 kt CO2 v izhodiščem leto (1,4% od izhodiščnih emisij), zaprli pred letom spremljanja. Vključevanje tega vira emisije v BEI ter izključitev iz MEI bi pomenilo, da bi lokalna skupnost pridobila korist zaradi preselitve industrije. Zato mora lokalna oblast preračunati osnovne emisije letno, tako da so emisije elektrarne izključene. BEI na lokalni oblasti, kot je navedeno v SEAP-u je bil naslednji: Kategorije CO2 emisije (kt) stanovanjske stavbe 2000 … … Industrija (razen industrije v okviru sistema trgovanja z emisijami EU) 70 Vmesna vsota zgradbe, objektov in industrije 2735 … Vmesna vsota prometa 500 Skupaj 3235 V ponovnem izračuno BEI popisa, so emisije elektrarne odstranjene in popis je naslednji: Kategorije CO2 emisije (kt) Stanovanjske stavbe 2000 … … Industrija (razen industrije v okviru sistema trgovanja z emisijami EU) 25 Vmesna vsota zgradbe, objektov in industrije 2690 …

Vmesna vsota prometa 500 Skupaj 3190

110

DODATNI VIRI

Eurelectric, 2005. Statistics and prospects for the European electricity sector (1980-1990, 2000-2020). EURPROG mreža strokovnjakov. EEA 2009. EMEP / EEA air pollutant emission inventory guidebook - 2009. EEA, Copenhagen. Na voljo na http://www.eea.europa.eu/publications/emep-eea-emission-inventory-guidebook-2009 ICLEI 2009. International Local Government GHG Emissions Analysis Protocol. Na voljo na http://www.iclei.org/ghgprotocol IPCC, 1995. Contribution of Working Group I to the Second Assesment of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Houghton, JT, Meira Filho, LG, Callender, BA, Harris, N., Kattenberg, A. in K Maskell (EDS). Cambridge University Press, Velika Britanija. pp 572 IPCC iz leta 2006. 2006 Guidelines for National Greenhouse Gas Inventories, Prepared by the National Greenhouse Gas Inventories Programme.. Eggleston HS, Buendia L., Miwa K., Ngara T. in Tanabe K. (ur.). Objavljeno: IGES, Japonska. Na voljo na http://www.ipcc-nggip.iges.or.jp/public/2006gl/index.html IPCC, 2007. Contribution of Working Group I to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Solomon, S., D. Qin, M. Manning, Z. Chen, M. Marquis, KB Averyt, M. Tignor in H.L. Miller (ur.). Cambridge University Press, Cambridge, Združeno kraljestvo, in New York, NY, ZDA, 996 pp SRS 2009. Reference Life Cycle Database (ELCD). LCA data sets of key energy carriers, materials, waste and transport services of European scope.. Na voljo na http://lca.jrc.ec.europa.eu/lcainfohub/datasetArea.vm JRC et al., 2009. International Reference Life Cycle Data System (ILCD). Guidance documents for consistent and quality-assured LCA data and methods for robust LCA-based decision support in business and government -. V razvoju. Glej http://lct.jrc.ec.europa.eu/eplca/deliverables Kennedy, C., Steinberger, J., Gasson, B., Hansen, Y., Hillman, T., Havranek, M., Pataki, D., Phdungsilp, A., Ramaswami, A., Villalba Mendez, G. 2009. Methodology for inventorying greenhouse gas emissions from global cities. Energy Policy (2009 doi: 10.1016/j.enpol.2009.08.050. Vasilis, M., Fthenakis, V., Kim, H. in Alsema, E. 2008. Emissions from Photovoltaic Life Cycles. Environmental Science & Technology ,, 2008, št. 42, št 6, pg. 2168-2174 WRI / WBCSD, 2004. Greenhouse Gas Protocol: The Greenhouse Gas Protocol: A Corporate Accounting and Reporting Standard (Revised Edition). World Resources Institute and World Business Council for Sustainable Development.

111

PRILOGA I: FAKTORJI PRETVORBE TER IPCC FAKTOR EMISIJ

Tabela A. Osnovni faktorji pretvorbe

V TJ Mtoe GWh MWh

Od Pomnožimo z:

TJ 1 2.388 x 10-5 0.2778 277.8

Mtoe 4.1868 x 104 1 11630 11630000

GWh 3.6 8.6 x 10-5 1 1000

MWh 0.0036 8.6 x 10-8 0.001 1

Pretvornik enot je na voljo na spletni strani mednarodne agencije za energijo (IEA): http://www.iea.org/stats/unit.asp

112

Tabela B. Energijske vrednosti (na količina) različnih goriv (IPCC, 2006)

Vrsta goriva Neto kalorična vrednost

[TJ/Gg] Neto kalorična vrednost

[MWh/t] Surova nafta 42.3 11.8 Orimulzija 27.5 7.6 Tekoči zemeljski plin 44.2 12.3 Motorni bencin 44.3 12.3 Letalski bencin 44.3 12.3 Reaktivni bencin 44.3 12.3 Reaktivni kerozin 44.1 12.3 Drugi kerozin 43.8 12.2 Kerogen 38.1 10.6 Plinsko olje / dizelsko 43.0 11.9 Mazut 40.4 11.2 Utekočinjeni naftni plin 47.3 13.1 Etan 46.4 12.9 Nafta 44.5 12.4 Bitumen 40.2 11.2 Maziva 40.2 11.2 Naftni koks 32.5 9.0 Rafinerijski polizdelki 43.0 11.9 Plin iz rafinerije 2 49.5 13.8 Parafinski voski 40.2 11.2 Beli špirit in SBP 40.2 11.2 Drugi naftni derivati 40.2 11.2 Antraciti 26.7 7.4 Premog za koksanje 28.2 7.8 Drugi bituminozni premog 25.8 7.2 Vmesno-bituminozni premog 18.9 5.3 Lignit 11.9 3.3 Oljni skrilavci in katranski pesek 8.9 2.5 Briketi iz rjavega premoga 20.7 5.8 Briketi 20.7 5.8 Koks za koksarne iz rjavega premoga 28.2 7.8 Plinski koks 28.2 7.8 Katran premog 28.0 7.8 Plin iz plinarn 38.7 10.8 Koksarniški plin 38.7 10.8 Plavžni plin 2.47 0.7 Plin v martinovki 7.06 2.0 Zemeljski plin 48.0 13.3 Komunalni odpadki (brez biomase) 10 2.8 Odpadno olje 40.2 11.2 Šota 9.76 2.7

113

Tabela C. Faktorji emisije CO2 za goriva (IPCC, 2006)

Vrsta goriva Faktor emisije CO2

[kg / TJ] Faktor emisije CO2

[t / MWh] Surova nafta 73300 0.264 Orimulzija 77000 0.277 Tekoči zemeljski plin 64200 0.231 Motorni bencin 69300 0.249 Letalski bencin 70000 0.252 Reaktivni bencin 70000 0.252 Reaktivni kerozin 71500 0.257 Drugi kerozin 71900 0.259 Oljni skrilavci 73300 0.264 Plinsko olje / dizelsko 74100 0.267 Mazut 77400 0.279 Utekočinjeni naftni plin 63100 0.227 Etan 61600 0.222 Nafta 73300 0.264 Bitumen 80700 0.291 Maziva 73300 0.264 Naftni koks 97500 0.351 Rafinerijski polizdelki 73300 0.264 Plin iz rafinerije 2 57600 0.207 Parafinski voski 73300 0.264 Beli špirit in SBP 73300 0.264 Drugi naftni derivati 73300 0.264 Antraciti 98300 0.354 Premog za koksanje 94600 0.341 Drugi bituminozni premog 94600 0.341 Sub-bituminozni premog 96100 0.346 Lignit 101000 0.364 Oljni skrilavci in katranski pesek 107000 0.385 Briketi iz rjavega premoga 97500 0.351 Briketi 97500 0.351 Koks za koksarne iz rjavega premoga 107000 0.385 Plinski koks 107000 0.385 Katran premog 80700 0.291 Plin iz plinarn 44400 0.160 Koksarniški plin 44400 0.160 Plavžni plin 260000 0.936 Plin v martinovki 182000 0.655 Zemeljski plin 56100 0.202 Občinski odpadki (brez biomase) 91700 0.330 Komunalni odpadki 143000 0.515 Odpadno olje 73330 0.264 Šota 106000 0.382

114

PRILOGA II: SEAP PREGLEDNICE ZA OSNOVNE EVIDENCE EMISIJ

115

116

117

DEL III – TEHNIČNI UKREPI NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI IN OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE

118

UVOD

To poglavje je namenjeno zbirki ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv z uporabo obnovljivih virov energije. Vsi ukrepi, zbrani v tem poglavju so bili testirani in uspešno izvedeni v večih mestih v Evropi.

Ker bo bralec verjetno opazil, da vsak ukrep ni bil opisan poglobljeno, temveč je podana zbirka referenc in povezav do bolj specifičnih dokumentov in zanesljivih virov, ki so navedeni v vsakem poglavju.

Predlagani ukrepi se nanašajo na sektorje stavbe, javne storitve in industrija, kar predstavlja približno 65% končne porabe energije v Evropski uniji.16. Ukrepi v prometnem sektorju, katerega končni delež porabe energije je okoli 31%, so opisani v prvem delu teh smernic.

Nekaterim mestom, s širokim strokovnim znanjem na področju upravljanja z energijo, bodo verjetno ti ukrepi že očitni. Tudi v tem primeru so nekateri predlagani ukrepi, ki so predvideni v tem priročniku lahko upoštevani kot smernice do cilja presega ciljev Konvencije županov.

16

Energija in promet EU v številkah 2009. Evropska komisija - DG TREN

119

1. ZGRADBE17

V Evropski Uniji predstavlja povpraševanje po energiji v stavbah 40% celotne končne porabe energije. Visok delež porabe energije kot tudi velik potencial za ukrepe varčevanja z energijo pomeni, da bi morala biti prednostna naloga občine za dosego tega cilja.

Potrošnja energije v gospodinjstvo v EU-27 (2005) - Vir: Odyssée baza

Povpraševanje energije v stavbah je povezano z velikim številom parametrov povezanih z konstruktivnim oblikovanjem ter rabo objektov. Možne točke za zmanjšanje porabe energije so:

− Geometrija stavbe

− Izolacija in funkcionalna zasnova stavbe

− Oprema kot so vrste grelnikov, klimatskih naprav in razsvetljave

− Vzorci uporabe

− Orientacija stavbe

Direktiva o energetski učinkovitosti stavb - EPBD - (2002/91/ES) je ključni ureditveni instrument, ki je namenjen za povečanje energetske učinkovitosti v gradbenem sektorju. Ta direktiva je pred kratkim doživela nekaj sprememb po nedavni prenovitvi (EPBD). Več informacij o glavnih točka novele je mogoče najti v Prilogi I.

1.1. POSEBNI POUDAREK POVEZAN Z RAZLIČNIMI VRSTAMI STAVB

1.1.1. Nove stavbe

Pri novogradnjah traja praviloma 30-50 let, predno se izvede morebitna sanacija. Odločitve v fazi projektiranja bodo imele odločilen vpliv na energetsko učinkovitost stavbe na dolgi rok. To je razlog, zakaj je potrebno paziti pri novogradnji na najvišji standard za energetsko učinkovitost, ki je ključnega pomena, da se zmanjša poraba energije na dolgi rok. Zato je nujno, da se energetske dimenzije čim prej vključijo v fazo načrtovanja in oblikovanja novih stavb. Zmanjšanje porabe energije v novih stavbah se lahko optimizira z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). "Pametne zgradbe" se nanašajo na bolj učinkovite stavbe, katerih načrtovanje, gradnja in delovanje vključuje poznavanje IKT kot sistemi za upravljanje zgradb (BMS), ki so za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in razsvetljavo sistemov glede na potrebe stanovalcev ali programska oprema, ki izklopi vse računalnike in monitorje. BMS se lahko uporablja za zbiranje podatkov, ki omogočajo identifikacijo in dodatne možnosti za izboljšanje učinkovitosti.

17

Celoten povzetek zakonodaje EU lahko najdete na http://europa.eu/legislation_summaries/energy/index_en.htm

120

Upoštevajti je potrebno, da čeprav je bila energetska učinkovitost vključena že na začetku, je lahko dejanska energijska učinkovitost v stavbah oslabljena, če gradbeniki odstopajo od načrtov ali če ne uporabljamo BMS v skladu z načrti in specifikacijami. Ob predpostavki, da je stavba zgrajena s v skladu z veljavnimi standardi, lahko nastopijo tudi kasnej odstopanja (zagotavljanje, da sistemi v stavbi delujejo kot je določeno). Konstantna sprememba rabe in slabo vzdrževanje lahko bistveno zmanjšajo učinkovitost kakršnega koli BMS. Treba je zagotoviti boljše usposabljanje za gradbene izvajalce ter informacije za uporabnike s preprostimi napravami kot so pametni števci ali vmesniki, ki vplivajo na spremembo vedenja. Sistem ESCO za izboljšanje energetske učinkovitosti, se lahko uporablja za vse vrste objektov tega podpoglavja. Ta sistem je razložena v delu I (Kako razviti akcijski načrt za trajnostno energijo), v poglavje o financiranju.

1.1.2. Obstoječe stavbe pri večji sanaciji/prenovi

Ko je obstoječa stavba predmet velike prenove/sanacije, je idealna priložnost za izboljšanje svoje energetske učinkovitosti. V splošnem velja, da se letno sanira med 1,5% in 3% stavb.To pomeni,da v kolikor so energetske prenove izvedene v skladu s standardi glede energetske učinkovitosti, se v nekaj letih energetska učinkovitost celotnih stavb ustrezno izboljša.

Ta osnovni podatek je bil naveden v energetski učinkovitosti stavb in bi države članice morale vzpostaviti minimalne standarde za stavbe, za katere so predvidene večje prenove. Če gre za novogradnje, lahko lokalne oblasti preložijo pomembno podlago za izboljšanje energetske učinkovitosti obnovljenih stavb.

Pri odločanju za velike investicije ali sanacije je priporočljivo, da se izvede energetski pregled in se ugotovijo najboljše možnosti, kar omogoča zmanjšanje porabe energije in pripravo investicijskega načrta. Naložbe se lahko omejijo na gradbene elemente (zamenjava neučinkovitega kotla) ali pa se nanašajo na celotno prenovo stavbe (vključen ovoj stavbe, okna ...). Pomembno je, da se naložbe načrtujejo na pravilen način (npr. kot prvo zmanjšanje porabe toplote, šele nato ovoj stavbe ter prednost učinkovitega ogrevalnega sistema, sicer dimenzioniranje ogrevalnega sistema ne bo ustrezna, kar lahko povzroči nepotrebne stroške naložbe, ter zmanjšanje učinkovitosti in večjo porabo energije).

1.1.3. Javne zgradbe

Javne zgradbe upravlja ali nadzoruje lokalni, regionalni, državni ali evropski javni organ.

Javne stavbe lokalne oblasti same upravljajo ter so tiste, nad katerim ima lokalna oblast največji nadzor. Zato se pričakuje, da bo lokalna oblast sprejela smiselne in za ostele sektorje vzorne ukrepe na svojih lastnih stavbah.

Pri načrtovanju novogradenj oziroma obnov, naj lokalne oblasti določijo najvišje možne energetske standarde ter zagotovijo, da se energetska prenova vključi v projekt. Zahteve glede energetske učinkovitosti in merila, bi morala biti obvezne pri vseh razpisih, povezanih z novogradnjo in prenovo (glej točko javnega naročanja v delu I).

Obstajajo različne možnosti, ki se lahko kombinirajo:

• Glede splošnih norm energetske učinkovitosti obstoječih na nacionalni / regionalni ravni18 ter uvajanje strogih minimalnih zahteve splošne energetske učinkovitosti (tj. izraženo v kWh/m2/leto, pasivne gradnje, nične energije...). Vse to dopušča odprte možnosti za gradnjo, da si sami izberemo kako bomo dosegli cilje (pod pogojem, da vemo kako to storiti). Po pravilih bi morali arhitekti in gradbeni projektanti biti seznanjeni s temi pravili, ki se uporabljajo na celotnem državnem / regionalnem ozemlju;

• Uvajati določeno količino proizvodnje iz obnovljivih virov energije;

18 V okviru Direktive o energetski učinkovitosti stavb (2002/91/ES), so vse države članice dolžne vzpostaviti metodo za izračun / merjenje energetske učinkovitosti stavb in določiti minimalne standarde.

121

• Zahtevajte energetsko študijo, ki bo pomagala zmanjšati porabo energije v stavbi z analizo vseh večjih ukrepov za zmanjšanje porabe energije kot tudi njihove stroške in koristi (zmanjšanje stroškov za energijo, večje udobje, ...) .

• Vključite predvideno porabo energije v stavbi kot merilo za dodelitev na razpisu. V tem primeru bi se morala poraba energije izračunati in navesti v skladu z jasnimi in natančno opredeljenimi standardi. Pregleden sistem točk bi se lahko vključil v razpis: (primer: 0 kWh / m² = 10 točk; 100 kWh / m² in nad = 0 točk).

• Vključite stroške porabe energije v naslednjih 20 do 30 letih kot kriterij stroškov v ponudbi (ne upoštevajte samih stroškov gradnje stavbe). V tem primeru se mora izračunati predvideni prihodnji strošek energije, določiti količino porabe energije ter le to izračunati v skladu z jasno opredeljenimi standardi.

1.1.4. Zgodovinske stavbe19

Postopek prenove stavb, ki imajo zgodovinsko (ali kulturno, spomeniško ...) vrednost, je zapleten. Nekatera od njih so lahko zaščitene z zakonom in so možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti precej omejene. Vsaka občina mora vzpostaviti ustrezno ravnotežje med zaščito njegove stavbne dediščine in splošno izboljšavo energetsko učinkovitega stavb na svojem območju. Idealna rešitev ne obstaja, ampak je mešanica fleksibilnosti in ustvarjalnosti, kar pomaga najti ustrezen kompromis.

1.2. IZBOLJŠANJE OVOJA

Ogrevanje in hlajenje sta odgovorni za skoraj 70%20 celotne končne porabe energije v evropskih stavbah. Zato bodo ključni ukrepi, namenjeni za zmanjšanje izgub ter bodo imeli pomemben vpliv na zmanjšanje emisij CO2. Energijske izgube zaradi ovoja stavb je mogoče zmanjšati z izvajanjem naslednjih ukrepov:

Oblika stavbe in orientacija

Oblika stavbe in usmerjenost imata pomembno vlogo iz vidika ogrevanja, hlajenja in razsvetljave. Ustrezna usmeritev zmanjša uporabo konvencionalnih klimatskih naprav ali ogrevanja.

Ker lahko z geometrijo stavbe dosežemo kar 15% zmanjšanja porabe energije in ker je pomembno razmerje med širino, dolžino in višino kot tudi kombinacija z usmeritvijo in deležom zastekljenih površin, je potrebno podrobno preučiti, če so novogradnje v razvoju.

Zasteklitev

Primerna izbira zasteklitve stavbe je bistvenega pomena, saj so dobitki in izgube energije 4-5 krat višji od ostalih površin. Pri zbiri ustrezne zasteklitve moramo upoštevati tudi pri dnevne svetlobe za zaščito pred vdorom sončnega sevanja. Tipična vrednost toplotne prehodnosti 4,7 W / (m2 • K) za posamezna zastekljena okna se lahko zmanjša na 2,7 W / (m2 • K) (zmanjšanje za več kot 40% porabe energije na m² zastekljenih površin zaradi prenosa toplote), če bomo zamenjali zastekljena okna z dvojslojnimi. Lastnosti prehodnosti je mogoče izboljšati z uporabo plina argon, s katerim se napolni prostor med dvema zasteklitvami s katerim lahko dosežemo prehodnost do 1,1 W / (m2 • K) ter do 0,7 W / (m2 • K) s trojno zasteklitvijo. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi g-vrednost, da se izbere najbolj ustrezna zasteklitev oziroma sistem oken. Zamenjavi oken se lahko izognemo z uporabo nizkoprepustnega (nizkega) filma, ki se lahko ročno namesti na okna. Ta rešitev je cenejša od zamenjave zasteklitve, vseeno pa dosežemo nižjo energijsko učinkovitost in krajšo življenjsko dobo. Okvirji

Toplotna prehodnost okvira vpliva na skupno toplotno prehodnost celotnega okna, sorazmerno z velikostjo okvirja do zastekljene površine okna. Ker je ta stopnja običajno 15-35% površine celotnega

19

Dodatne informacije v dokumentu "Energy in zgodovinske stavbe: Priporočila za izboljšanje energetske učinkovitosti", ki ga je pripravil švicarski urad za energijo in je na voljo na Energy available on http://www.bfe.admin.ch/energie/00588/00589/00644/index.html?lang=fr&msg-id=28129 20

Odyssee baza www.odyssee-indicators.org

122

okna, zato niso zanemarljive morebitne izguba za ta del. Pri novih vrstah izoliranih okvirjev, so bile toplotne izgube zmanjšane s pomočjo integriranih delov konstrukcije, ki omejujejo hladne mostove.

Zaradi visoke toplotne prehodnosti kovinskih materialov in plastičnih okvirjev, so lesenih okvirjev so vedno boljše izbire zaradi toplotnih lastnosti, vseeno pa z izboljšanjem izolativnih materialov pri kovinskih in plastičnih oknih, zadnja leta kažejo stroškovno ugoden kompromis.

Toplotna prehodnost sten

Toplotna prehodnost sten se lahko zmanjša z uporabo ustreznih izolacij. To se običajno doseže z dodajanjem dodatne plasti izolacijskega materiala. Pogosto uporabljene vrste izolacije v gradbeništvu so: steklena vlakna, poliuretanska pena, polistiren, celulozna izolacija in kameno volno.

Material Toplotna prevodnost (W / m • K)

steklena vlakna 0,05

poliuretanska pena 0,024

pena iz polistirola 0,033

celulozna izolacija 0,04

kamena volna 0,04

Parna zapora se pogosto uporablja skupaj z izolacijo, saj lahko toplotni gradient, ki ga proizvaja izolacija pride do kondenzacije, ki lahko poškoduje izolacijo in / ali povzroči nastajanje plesni.

Senčila

Senčila se lahko uporabljajo za zmanjšanje hladilnih obremenitev in vdora sončnega sevanja. Različne vrste senčil so predstavljene v nadaljevanju.

• Premične naprave imajo prednost, da jih je mogoče nadzorovati ročno ali s pomočjo avtomatizacije, njihovo delovanje se prilagaja položaju sonca in drugih okoljskih parametrov.

• Notranje žaluzije so zelo pogosti zaščitniki oken. So zelo enostavne za uporabo, vendar je njihov glavni učinek uravnavanje ravni osvetlitve. Na splošno so učinkovite pri zmanjševanju toplote v poletnem času.

• Zunanja senčila nudijo prednosti ustavljanja sončne svetlobe, preden prodre v prostor. Iz tega razloga je učinkovita strategija obvladovanja sončne svetlobe.

• Previsi so razmeroma razširjeni v vročih podnebjih. Njihova glavna prednost je, da če so pravilno nameščeni imajo neposredno sevanje, ko je sonce v zimskem času nizko, medtem ko jih v poleti blokira. Glavna omejitev njihove uporabe je, da so primerni le če so obrnjeni proti jugu oken.

• Sončni fotonapetostni moduli ponujajo idealno rešitev, da se prepreči vdor sončnega sevanja, medtem ko proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije.

Izogibajte se nekontroliranemu zračenju

Z nekontroliranim zračenjem lahko zmanjšamo do 20% možnosti varčevanja z energijo. Okna in vrata so ponavadi šibke točke, ki morajo biti dobro zasnovana. Zato je preizkus zrakotesnosti priporočljiv, da se prepreči nenadzorovan pretok zraka skozi stavbe. Potrebni so dobro nadzorovani prezračevalni sistemi, da se zagotovi ustrezen notranji zrak.

1.3. DRUGI UKREPI V STAVBAH

Tukaj je nekaj preprostih ukrepov, ki lahko zmanjšajo porabo energije:

• Navade: ustrezne navade uporabnikov lahko ustvari znatne prihranke. Organizirale bi se lahko delavnice za informiranje in svetovanje. V takih primerih je pomembno, da se daje dober zgled po hierarhiji upravljanja stavbe. Delitev prihrankov je lahko dober način za spodbujanje ukrepov.

123

Primer:

V oktobru leta 1994 je bilo odločeno, da so šole v Hamburgu porabile preveč energije. S ciljem, da bi prihranili 50% energije (projekt »Fifty-fifty«, se je začel projekt v številnih šolah.

Ključni element projekta FIFTY-FIFTY je sistem finančnih spodbud,21 ki omogoča šolam, da delijo prihranek pri stroških za energijo in vodo, ki so jih same dosegle. Petdeset odstotkov prihranjenega denarja pri varčevanju z energijo se vrne v šolo in se tako lahko ponovno investira v nove naprave z varčevanjem v energijo, opremo za obšolske dejavnosti. Na primer; Šola Blankenese je kupila sončne kolektorje z denarjem, ki je ostal pri varčevanju z energijo.

• Upravljanje zgradbe: Velike prihranke je mogoče doseči z zelo preprostimi ukrepi, povezanimi s pravilnim upravljanjem tehničnih naprav: ogrevanje je izklopljeno ob konce tedna in praznikih, prepričajte se, da je razsvetljava po delovnem dnevu izklopljena, pravtako ogrevanje / hlajenje. Za enostavne objekte, lahko to naredi hišnik ali vzdrževalec za take naloge. Pri kompleksnih objektih so potrebne pomoči s strani specializiranega podjetja. Zato bo morda potrebno obnoviti ali ustanoviti novo pogodbo pri pristojnem organu za vzdrževanje objekta z ustreznimi zahtevami glede energetske učinkovitosti. Zavedajte se, da lahko tako pripravljena pogodba zelo vpliva na motivacijo takšnega podjetja, da se učinkovito najdejo načini za zmanjšanje porabe energije.

• Spremljanje: sistemi dnevnega / tedenskega / mesečnega spremljanja porabe energije v glavnih stavbah / objektih, ki omogočajo prepoznavanje nepravilnosti in ob takojšnji ugotovitvah hitro ukrepati. Obstajajo posebna orodja in opreme za ta namen.

• Prilagoditev in ureditev tehničnih naprav na uporabo in zahtevo lastnika (opremo za njegovo pravilno delovanje, izboljšati kakovost zraka, povečati življenjsko dobo opreme, izboljšati postopke vzdrževanja, ...), se imenuje Retro-zagon. Majhne naložbe povezane z nadzorom in regulacijo tehničnih naprav, lahko ustvarijo velike prihranke: odkrivanje prisotnosti ali časovnik za razsvetljavo ter prezračevanje, termostatski ventili za radiatorje, preprost, vendar učinkovit sistem regulacije za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje, itd ...

• Vzdrževanje: dobro vzdrževanje sistemov HVAC lahko tudi zmanjšajo porabo energije z minimalnimi stroški.

• Lokacije z bolj hladnim podnebjem, so še posebej primerne za vključitev pasivne solarne strategije, ki bodo zmanjšali obremenitve ogrevanja. V nasprotju s tem so objekti, ki se nahajajo v toplejših podnebjih in zahtevajo aktivno zaščito pred sončnim segrevanjem, da bi zmanjšali hlad. Posebni obnašanje vetra je treba preučiti tako, da se naravno prezračevanja vključi v konstrukcijo stavbe.

• Gradbene toplotne dobitke, svetila in električne opreme, ki so neposredno povezani z lokacijo, ter vrsto in intenzivnostjo je treba razširiti med ostale. Zato so v zgodnjem načrtovanju projekta toplotni dobitki pričakovani in bi se bilo potrebno opredeliti na različne prostore, ki jih uporabljamo. V nekaterih primerih, na primer v skladiščih in drugih območjih z relativno majhnim številom stanovalcev ter omejeno električno opremo, bodo ti toplotni dobitki manjši. V drugih primerih, kot so pisarniške stavbe ali restavracije je lahko prisotnost intenzivna in trajna glede notranjih toplotnih dobitkov morajo biti odločilni dejavniki pri načrtovanju HVAC (ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija). Ti sistemi bodo imeli pomembno vlogo v zimskem času za dimenzioniranje toplotnih naprav ter poleti za klimatsko napravo. Okrevanje toplote v tovrstnih stavbah je zelo priporočljivo, saj je to energetsko učinkovit ukrep.

• Pri ocenjevanju potreb stavb, je osvetlitev različnih prostorov potrebno obravnavati ločeno tako kvantiteto kot kvaliteto. Odvisno od vrste dela, pogostosti uporabe in fizikalnih pogojev takega prostora, bodo razsvetljave zahtevale različne modele. Zelo učinkovite električne razsvetljave uporabljajo naravno svetlobo ali integrirane senzorje gibanja in drugih oblik nadzora. Pogosto uporabljajo orodja za načrtovanje ter nizko porabo sistemov razsvetljave. Kazalniki uspešnosti za energetsko učinkovite žarnice so zato navedeni v tem dokumentu.

21

Dodatne informacije o vedenjskih spremembah so izpostavljene v poglavju 7. Ta shema se uporablja pri projektu Euronet 50-50 (ki jih podpira Intelligent Energy Europe) v razvoju od maja 2009 do maja 2012. http://www.euronet50-50.eu/index.php/

124

• Prav tako je potrebno upoštevati vidik obratovalnih ur. Najbolj energetsko intenzivne vrste stavb so tiste v stalni uporabi, kot so bolnice. V teh stavbah se lahko ravnotežje ogrevanja in odvzemanja toplote (hlajenja) dramatično spremenijo od poslovne stavbe s rednimi delovnimi urami. Intenzivna raba stavb se povečuje tudi po potrebi dobro kontroliranih sistemih z visokim izkoristkom osvetlitve. Urna uporaba lahko tudi poveča stroškovno učinkovitost strategij. V nasprotju s tem je treba stavbe, predvidene za operacije v skrajšanih urah zasnovati z jasno omejeno uporabo.

Večina teh ukrepov, skupaj s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov se pogosto izvajajo v nizkoenergijskih stavbah (Primeri: Gradnja WWF v Zeist ali nizozemsko ministrstvo za finance v Haagu). Potencial varčevanja z energijo za to vrsto objekta je v območju 60-70%.

125

2. RAZSVETLJAVA22

2.1. DOMAČA IN PROFESIONALNA STAVBNA RAZSVETLJAVA

Stroškovno najbolj učinkovita in energetska rešitev porabe je zamenjava svetilk z novo namestitvijo bolj varčnih žarnic. Ohraniti je potrebno inštalacijo ter zamenjati le žarnice, ki bodo varčnejše in bolj sprejemljive. V slednjem morajo projektanti upoštevati vrsto uporabe. Kot stranski učinek varčevanja z energijo, bi se moral upoštevati zmanjšanje toplote, ki jo oddajajo žarnice.

Neposredna zamenjava

prvotna svetila svetlobni izkoristek priporočena svetila svetlobni izkoristek

Kompaktna fluorescenčna sijalka (CFL) 30-65 lm/W

LED 35-80 lm/W žarnice 11-19 lm/W

Žareče halogenske žarnice 15-30 lm/W

Primer: izračun količine električne energije, ki nadomešča 60W žarnico, katerih svetlobni tok je 900 Lumnov s strani CFL, LED ali žareče halogenske žarnice. Tehnične lastnosti naj bi bile povprečne vrednosti tipičnih vrednostih, zbranih v zgornji tabeli. Porazdelitev diagrama svetilnosti vsake svetilke naj bi bil primeren v vseh primerih uporabe preučevanja.

žarnice Žareče halogenske žarnice CFL LED

svetlobni izkoristek 15 22,5 47,5 57,5

Svetlobni tok (lm) 900 900 900 900

Moč (W) = Poraba energije na uro (kWh) 60 40 18,9 15,6

Prihranek energije (%) - -33,3% -68,5% -74%

Namestitev nove razsvetljave

Zahtevana CRI priporočena svetila svetlobni izkoristek

26 mm-premer (T8) fluorescenčne svetilke 77-100 lm/W

Kompaktna fluorescenčna sijalka (CFL) 45-87 lm/W

Zelo nizka napetost halogenske žarnice 12-22 lm/W

Zelo pomembno 90-100 na primer: Umetnostne galerije, precizni dela

LED 35-80 lm/W

26 mm-premer (T8) fluorescenčne svetilke 77-100 lm/W

Kompaktna fluorescenčna sijalka (CFL) 45-87 lm/W

Oprema, ki temelji na indukcijski svetilki 71 lm/W

Metal halogenske žarnice 65-120 lm/W

pomembno 80-89 na primer: pisarne, šole ...

"Bela natrijka" visokotlačne natrijeve svetilke

57-76 lm/W

sekundarni 60-79 26 mm-premer (T8) fluorescenčne svetilke 77-100 lm/W

22

Spletna stran projekta GreenLight vsebuje podrobne informacije http://www.eu-greenlight.org/index.htm. Dodatne informacije o svetilni tehnologiji in politikah v državah OECD je mogoče najti v dokumentu "Lights dela z porazi: »Light Labour´s lost: Policies for Energy-Efficiency Lightning". Prenesti je mogoče s povezave www.iea.org/textbase/nppdf/free/2006/light2006.pdf

126

Metal halogenske žarnice 65-120 lm/W na primer: delavnice ...

Standardna visokotlačna natrijeva svetilka 65-150 lm/W

CFL (kompaktne fluorescenčne sijalke) so pritegnile veliko zanimanje za gospodinjstva, ker jih je mogoče zlahka prilagoditi obstoječim napravam. Zaradi vsebnosti živega srebra, zahtevajo te vrste žarnic dobro načrtovano recikliranje (celo pri večjem številu).

Za nadzor razsvetljave se uporabljajo naprave, ki urejajo delovanje sistema razsvetljave v stiku z zunanjim kontaktom (ročni kontakt, ura, raven svetlobe). Energetsko učinkoviti nadzorni sistemi vključujejo:

• Lokalna ročna stikala • Kapaciteta nadzora • Časovni nadzor • Dnevno svetlobo23

Ustrezne kontrole razsvetljave lahko prinesejo velike učinkovite pri prihranku energije, ki se uporabljajo za osvetljevanje. Poraba energije za razsvetljavo v pisarnah, lahko običajno zmanjšamo za 30% do 50%. Vračilna doba24 se lahko pogosto doseže v 2-3 letih.

2.2. JAVNA RAZSVETLJAVA

2.2.1. LED SEMAFORJI25

Zamenjava halogenske žarnice s trajnimi LED žarnicami za semaforje so bolj donosne in občutno zmanjšajo porabo energije. Kompaktni LED paketi so na voljo na trgu, tako da je zamenjava potratnih prometnih semaforjev enostavna z LED svetili. Glavne prednosti teh prometnih svetil so:

a. Svetloba je svetlejša, zaradi česar je bolj vidna v slabših vremenskih razmerah. b. Življenjska doba LED svetil je 100.000 ur, kar je 10-krat več kot žarnice z žarilno nitko, ki bodo

zmanjšale stroške vzdrževanja. c. Zmanjšanje porabe energije je višja od 50% naprej v primerjavi z žarnico z žarilno nitko.

2.2.2. Javna razsvetljava26

Energetska učinkovitost pri javni razsvetljavi predstavlja potencial visoke energetske učinkovitosti z zamenjavo starih svetilk z učinkovitejšimi, (visokotlačne/nizkotlačne žarnice ali LED svetila). Tukaj je nekaj vrednosti energetske učinkovitosti.

Neposredna zamenjava

Prvotna svetila svetlobni izkoristek priporočena svetilka svetlobni izkoristek

Standardna visokotlačna natrijeva svetilka 65-150 lm/W

Metalhalogenidne sijalke 62-120 lm/W Visoke svetilke živega srebra 32-60 lm/W

LED 65-100 lm/W

23

Dodatne informacije najdete v knjigi "Daylight in Buildings" Mednarodne agencije za energijo Projektne 21. Na voljo na http://www.iea-shc.org/task21/source_book.html Določitev varčevanja z energijo, odzivnih sistemov za nadzor razsvetljave s primerom iz Istanbula. S. Onaygil. Stavba in okolje 38 (2003), 973-977. 24

Poleg povrnitvene dobe se mora upoštevati tudi obrestna mera (ISD) 25

LED – Light Emitting Diode) 26

Dodatne informacije na voljo na www.eu-greenlight.org in www.e-streetlight.com (evropski projekt, ki ga podpira Intelligent Energy Europe)

127

Namestitev nove razsvetljave

Zahtevana CRI priporočena svetilka svetlobni izkoristek

Nizka vsebnost natrijeve svetilke

100-200 lm/W

Manj kot 60 Standardna visokotlačna

natrijeva svetilka 65-150 lm/W

Več kot 60 LED 65-100 lm/W

Menjava žarnic je najbolj učinkovit način zmanjšanja porabe energije. Vendar pa nekatere izboljšave kot je uporaba bolj učinkovitih naprav ali ustreznih tehnik, so tudi primerne, da se prepreči presežek porabe električne energije.

Pri izbiri najprimernejše tehnologije svetlobne učinkovitosti kakor tudi drugih parametrov kot so CRI, trajanje, predpis ali življenjski cikel, je treba vključiti v nastavitve načrtovanih parametrov. Na primer; ko je za javno razsvetljavo projekta potrebna visoka CRI, je priporočljiva uporaba LED tehnologije. Ta tehnologija je primerna rešitev, da dosežemo dobro ravnovesje. Če CRI nima bistvenega pomena za posamezne naprave, lahko vključimo druge tehnologije, ki so bolj primerne.

Sijalke ARC, kot so fluorescenčne in HID (High Intensity Discharge), zahtevajo dodatno napravo, ki zagotavlja ustrezno napetost in regulacijo električnega toka za svoje delovanje. Predstikalne naprave tudi nadomeščajo napetostne razlike od električnega napajanja. Ker elektronske predstikalne naprave ne uporabljajo elemente kot so tuljave in s tem elektromagnetna polja, je lahko delovanje bolj učinkovito od magnetnih naprav. Te naprave omogočajo boljšo moč in svetlobno intenzivnost svetilk. Zmanjšanje porabe energije z uporabo elektronskih naprav zmanjša oceno na približno 7%27. Poleg tega LED tehnologija ne le zmanjšuje porabo energije, ampak omogoča tudi natančno ureditev svetilnosti glede na potrebe.

Elektronska foto-stikala lahko zmanjšajo tudi porabo električne energije v javni razsvetljavi z zmanjšanjem časa nočnih ur (vklop kasneje in izklop prej).

Sistem obvladovanja telekomunikacij osvetlitve se odziva na zunanje parametre kot so gostota prometa, raven dnevne svetlobe, cestne konstrukcije, nesreče ali vremenske razmere. Tudi če sistem obvladovanja telekomunikacij ne zmanjša porabe energije v razsvetljavi sam po sebi preostane zmanjševanje prometnih zastojev ali odkrivanje nepravilnosti. Telekomunikacijski sistemi se lahko uporabljajo za spremljanje in poročanje o neuspešni uporabi svetil v mestu. Stroške vzdrževanja je mogoče zmanjšati z upoštevanjem življenjske dobe svetilk. Podatke, ki jih zbere telekomunikacijski sistem, sledi času osvetlitve vsake svetilke ter zamenjava, vzpostavitev nepristranskih proizvodov in merila za izbor dobavitelja, kateri potrdi račune za energijo.

27

Projekt E-street www.e-streetlight.com. Podprta z Intelligent Energy Europe

128

3. OGREVANJE28 / HLAJENJE29 IN PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE

To poglavje določa nekatere energetsko učinkovite ukrepe za proizvodnjo toplote, hlajenja in električne energije. Dodatne informacije so na voljo v programu GreenBuilding na spletni strani www.eu-greenbuilding.org Upoštevajte, da so pomembna predvidena obnovitvena dela, da je načrt ukrepov v pravilnem zaporedju, npr. najprej zmanjšamo ogrevanje / hlajenje / potrebe električne energije s pomočjo toplotne izolacije, senčil, dnevne svetlobe, učinkovite razsvetljave, itd. in šele potem razmislite o najbolj učinkovitem načinu za proizvodnjo preostale toplote / hlajenja / elektrike s pomočjo pravilno dimenzioniranih naprav.

3.1. INŠTALACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE30

Solarna tehnologija prinaša bistveno zmanjšanje emisij CO2 in povsem nadomesti fosilna goriva. Sončni kolektorji se uporabljajo za izkoriščanje sončne energije, ki se uporablja za ogrevanje sanitarne vode, ogrevanje prostorov, industrijskih procesov, toplote in sončnega hlajenja. Količina energije, ki jo proizvaja solarna naprava, se razlikuje glede na lokacijo. Ta možnost se lahko upošteva v večini evropskih držav zaradi povečanja fosilnih goriv in zmanjšanja sončnih sprejemnikov.

Zmogljivost sončne energije predstavlja odstotek sončnega sevanja, ki se pretvori v uporabno toploto. Izračuna se lahko, če je znana povprečna vhodna in izhodna temperatura (Taverage), ter temperatura okolice (Tenvironment) in sončno obsevanje (I). Koeficienti a0 in a1 so odvisni od zasnove in se jih določi v laboratorijih. I je sončno obsevanje v danem trenutku.

( )I

TTaa

tenvironmenaverage −−= 10η

Na določeni temperaturi okolice, kjer bo povprečna vhodno / izhodna temperatura manjša bo višja celotna učinkovitost delovanja. To je v primeru nizkotemperaturnih zahtev objekta (bazeni). V teh primerih je proizvodnja energije na kvadratni meter (kWh/m2) tako velika, da se investicija bistveno zmanjša. Upoštevati je potrebno, da je za dano porabo energije, energijski izkoristek na kvadratni meter (kWh/m2) manjši, če se poveča skupna površina kolektorja. Ker je v tem primeru večji strošek za celotno napravo, bo treba oceniti stroškovno najbolj učinkovito velikost.

Ob upoštevanju pozitivnega učinka na dobičkonosnost solarnega deleža in učinek ekonomije obsega v velikih obratih se te naprave lahko izvajajo z uporabo sistema ESCO v bazenih31, daljinskem ogrevanju in hlajenju, pralnicah, avtopralnicah in industriji32.

JRC je ustvaril zbirko podatkov, ki vsebuje podatke o sončnem sevanju po vsej Evropi. Te podatke lahko uporabljamo za vrednotenje površine potrebne za uporabo, na primer, f-diagram ali neposredni model simulacije. Baza podatkov je osredotočena na izračun fotovoltaične naprave, podatki povezani s sončnim sevanjem se lahko uporabljajo tudi za solarne instalacije. http://re.jrc.ec.europa.eu/pvgis/apps3/pvest.php#.

28

Tehnične informacije o kotlu in napravi so na voljo na spletni strani Ecoboiler. http://www.ecoboiler.org/ Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije - DG TREN. Tehnične in ekonomske podatke o izvajanju sončne toplotne energije v bazenih je mogoče najti v www.solpool.info ki ga podpira Intelligent Energy Europe. 29

Dodatne informacije o obnovljivih virih za ogrevanje in hlajenje na spletni strani, www.rhc-platform.org 30

Dodatne informacije o solarnih strategij na evropski Thermal Technology Platform www.esttp.org 31

Dodatne informacije o Solar Thermal energetskih storitev je na voljo na www.stescos.org - Projekt, ki ga podpira Intelligent Energy Europe 32

Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe sončne toplotne energije v industrijskih procesih - Hans Schnitzer, Christoph Brunner, Gernot Gwehenberger - list čiste proizvodnje 15 (2007) 1271-1286 Dodatne informacije o biomasi so na voljo na www.biohousing.eu - Projekt, ki ga podpira Intelligent Energy Europe. Ponudba projekta s primerjavo stroškov biomase in drugih fosilnih goriv. Poleg kataloga izdelkov za uporabo biomase, je na voljo. Glej tudi www.aebiom.org V nekaterih primerih lahko emisije CO2 nadomesti emisij TGP (toplogredni plini), ki je bolj splošen izraz in se ne nanašajo le na CO2, ampak tudi na druge pline z učinkom tople grede.

129

3.2. KOTLI NA BIOMASO33

Trajnostno pridelana biomasa, se šteje kot obnovljivi vir energije. Lesna biomasa ima nevtralen CO2, seveda pa obdelava do končnega goriva kot so obrezovanje, spravilo (traktorji, gnojila, proizvodnja pesticidov) lahko porabijo pomembno količino goriv, kar ima za posledice znatne izpuste CO2 in tudi NO2. Zato je nujno, da se sprejmejo ustrezni ukrepi in se prepriča, da je biomasa, ki se uporablja kot vir energije pridobljena na trajnostni način (Direktiva 2009/28/ES člen 17, trajnostnih meril za biogoriva in tekoča biogoriva).

Kot je pojasnjeno v delu II tega priročnika, se šteje biomasa kot obnovljivi in ogljično nevtralni vir energije, če se uporablja standardni pristop za obračunavanje emisij CO2.

Če je izbran pristop LCA34 za popis emisij CO2, mora emisijski faktor za biomaso biti večji od nič (razlike med obema metodologijama v primeru biomase je lahko zelo pomemben). V skladu z merili, določenimi v Direktivi 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije, se biogoriva obravnavajo kot obnovljiva, če izpolnjujejo določena trajnostna merila, ki so določena v odstavkih 2. do 6. člena, 17. direktive.

Biomasni kotli35 so na voljo na trgu od 2 kW dalje. Med obnovo lahko kotle na fosilna goriva nadomestimo z kotlom na biomaso. Radiatorji in ostali grelni elementi so tisti, ki se uporabljajo pri tej namestitvi. Prostor za shranjevanje biomase mora biti predviden za kopičenje pelet ali sekancev. Učinkovitost zgorevanja in kakovost biomase so ključnega pomena, da se preprečijo emisije delcev v atmosfero. V biomasnih kotlih mora biti prilagojena vrsta biomase, ki se uporablja.

3.3. KONDENZACIJSKI KOTLI

Prednost kondenzacijskih kotlov je, da so sposobni za pridobivanje večje energije s pomočjo zgorevanja plinov s kondenzacijo vodne pare, proizvedene med izgorevanjem. Izkoristek goriva kondenzacijskega kotla je lahko 12% višji kot pri konvencionalnem kotlu. Kondenzacija vodne pare se pojavi, ko se temperatura v dimnem plinu zmanjša pod rosišče Da bi se to zgodilo, mora biti temperatura vode v izmenjevalniku dimnih plinov pod 60°C. Proces kondenzacije je odvisen od vračanja temeperature vode, zato mora biti oblikovalec pozoren na ta parameter, da se zagotovi, da je dovolj nizek ko prispe do izmenjevalca. V primeru, ko ta pogoj ni izpolnjen, kondenzacijski kotli izgubijo svojo prednost pred drugimi vrstami kotlov.

Konvencionalni kotli se nadomestijo z kondenzacijskimi, preostali deli naprave za porazdelitv toplote (radiatorji,…) pa ne vključujejo velikih sprememb. Glede na ceno kondenzacijskega kotla, se ti bistveno ne razlikujejo od konvencionalnih kotlov.

3.4. TOPLOTNE ČRPALKE IN GEOTERMALNE TOPLOTNE ČRPALKE36

Uporaba toplotnih črpalk za ogrevanje in hlajenje je dobro poznana. Ta način proizvodnje toplote in hladu je še posebej učinkovit.

Toplotne črpalke so sestavljene iz dveh toplotnih izmenjevalcev. Pozimi toploto na prostem absorbirajo v topel zrak iz okolice. Toplota se prenese v notranji izmenjevalec za ogrevanje stavbe. V poletnih mesecih je vloga vsakega dela zamenjana.

Ker zunanja enota prenese toploto poleti in jo absorbira v zimskem času, na delovanje toplotne črpalke močno vpliva na zunanja temperatura. Zmogljivost toplotne črpalke se zmanjša, če je temperatura večja (poleti) / manjša (pozimi).

Izvedba toplotne črpalke je odvisna tako od notranjih in zunanjih temperatur in je primerna, da se zmanjša razlika med njimi, kolikor je mogoče povečati učinkovitost. Zato se v zimski sezoni zgodi povečanje temperature na hladni strani toplotne črpalke (zunaj) in izboljša učinkovitost cikla.

33

Dodatne informacije o biomasi so na voljo na www.biohousing.eu.com - Projekt, ki ga podpira Intelligent Energy Europe. Ponudba spletne strani projekta, s primerjavo stroškov biomase in drugih fosilnih goriv. Poleg katalog izdelkov za uporabo biomase, je na voljo. Glej tudi www.aebiom.org 34

LCA – Life Cycle Analysis 35

Dodatne informacije o gorivih iz biomase, skladiščenje in vzdrževanje je na voljo v programu GreenBuilding in spletni strani www.eu-greenbuilding.org 36

Dodatne informacije najdete na projektu www.egec.org / www.groundreach.eu z Intelligent Energy Europe / Ogrevanje in hlajenje s toplotno črpalko, Urad naravnih virov Kanade o energetski učinkovitosti www.oee.nrcan-rncan.gc.ca / www .groundmed.eu Sedmi okvirni in šesti okvirni raziskovalni program / www.groundhit.eu

130

Možna rešitev za povečanje zmogljivosti, je priporočljivo uporabiti podtalnico kot vir toplote pozimi in hlajenje poleti. To je mogoče zaradi dejstva, da na določeni globini, temperatura tal ni spremenljiva in je prb. eneka skozi vso leto. Na splošno COP ali EER37 vrednosti se lahko izboljša za 50%. Faktor SPF38 se lahko izboljša za 25% glede na klimatski krog. To vodi do zaključka, da je lahko poraba električne energije v tem primeru 25%39 nižje od običajne toplotne črpalke zrak-voda. Ta omejitev je še višja pri toplotni črpalki zrak-zrak, pri kateri nasplošno ni podatka.

Zemeljske toplotne črpalke (GHE), ki jemlje tolpoto iz okoliških tal je odvisen od lokalnih pogojev kot so podnebne in hidrogeološke razmere, toplotne lastnosti tal, temperatura tal, GHE funkcije, globina, premer in razmik vrtine, razmik, material in premer cevi, tip tekočine, temperatura, hitrost znotraj cevi, toplotne prevodnosti polnil in končnih pogojev delovanja kot so hladilne in ogrevalne obremenitve ter strategije za nadzor sistema s toplotno črpalko.

Geotermalni energetski sistemi se lahko uporabljajo s sistemom prisilnega zraka in hidravličnega ogrevanja. Sistemi so lahko tudi oblikovani in nameščeni za zagotavljanje "pasivniga" ogrevanje in / ali hlajenja. Pasivni ogrevalni in / ali hladilni sistemi zagotavljajo hlajenje s črpanjem hladno / tople vode ali antifriza preko sistema brez uporabe toplotne črpalke za pomoč procesu.

Primer

* Primerjajmo primarno energijo, shranjeno z običajnim kotlom, kondenzacijskim, toplotno črpalko in geotermalno toploto črpalke za proizvodnjo 1 kWh končne energije.

Tehnologija Končna energija

kWh

Razmerje učinkovitosti

COP40 Primarni

energijski faktor

Primarna energija (kWh)

Shranjena primarna

energija (%)

Konvencionalni kotel (zemeljski

plin) 1 92% - 1 1.08 -

Kondenzacijski kotel

(zemeljski plin) 1 108% - 1 0.92 -14.,8%

Toplotna črpalka (elektrika) 1 - 3 0.25 - 0.5 1.32 - 0.66

+22% to -38.8%

Geotermalna toplotna črpalka

(elektrika) 1 - 5 0.25 - 0.5 0.8 - 0.4

-25.9% to -62,9%

3.5. SPTE – SOPROIZVODNJA TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE 41

Obrat za kogeneracijo, znan tudi kot sočasna proizvodnja toplote in električne energije42 (SPTE), je inštalacija, ki hkrati proizvaja toplotno energijo in električno in / ali mehansko energijo v eni napravi.

SPTE naprave so običajno zelo blizu potrošniku električne energije in se izogibajo izgubam omrežja, med prenosom in distribucijo do končnih uporabnikov. Ti obrati so del sistema, v kateri je več manjših elektrarn za proizvodnjo energije, ki se porabi v bližini.

Soproizvodnje toplote, se lahko uporablja tudi za proizvodnjo hladu s pomočjo absorpcijskih hladilnih naprav. Druge vrste toplotno / hladilnih naprav so na voljo na tržišču, čeprav je njihova prisotnost na trgu bolj omejena, kot so absorpcijske hladilne naprave. Obrati, ki hkrati proizvajajo

37

COP (Koeficient učinkovitosti) and EER (Energetska učinkovitost) za kazalnike uspešnosti toplotnih črpalk. 38

Razloženo v 3.8 39

Dodatne informacije o načelih za izračun za obnovljive vire toplote so na voljo na spletni strani projekta ThEERA www.therra.info – projekt podpira inteligentna energija Evropa – Informacije o izobraževanju na Geotraniet spletni strani projekta www.geotrainet.eu in IGEIA projekt www.saunier-associes.com ki ga podpira inteligentna energija Evrope 41

Evropski program Greenbuilding http://re.jrc.ec.europa.eu/energyefficiency/index.htm / www.cogen-challenge.org 42

DIREKTIVA 2004/8/ EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11 Februara 2004 o spodbujanju proizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi direktive 92/42/EEC

131

električno energijo, toploto in hlad, so znani pod imenom trigeneracijske naprave43. Trigeneracijske naprave ponujajo veliko olajšanje za elektroenergetska omrežja v vročih poletnih mesecih. Hlajenje se prenese od elektrike do plinskih omrežij. To poveča stabilnost elektroenergetskih omrežij, zlasti v južno-evropskih državah44.

SPTE vodi k zmanjšanju porabe goriva za približno 10 - 25% v primerjavi z običajnimi proizvodi električne energije in toplote. Pri zmanjšanju onesnaženosti zraka sledi enak delež.

tehnologija razpon moči Električna učinkovitost

globalna učinkovitost

Plinska turbina z rekuperacijo toplote 500 kWe - >100 MWe 32 – 45% 65 – 90%

batni motor 20 kWe -15 MWe 32 – 45% 65 – 90%

Mikro plinske turbine 30 - 250 kWe 25 – 32% 75 – 85%

Stirling motorji 1 - 100 kWe 12 – 20% 60 – 80%

gorivne celice 1 kWe - 1 MWe 30 – 65% 80 – 90%

Vir: COGEN45 Challenge Project - podpira Intelligent Energy Europe

SPTE lahko temelji na principu batnega motorja, gorivnih celic ali na parni ali plinski turbini. Električna in toplotna energija, ki se proizvede pri tem procesu jo takoj porabijo uporabniki omrežja in se lahko uporabljajo v industrijskih procesih, ogrevalnih prostorih ali v hladilnih napravah za proizvodnjo hladne vode.

Majhen obseg vgradne toplotne in električne energije igra pomembno vlogo pri izboljšanju energetske učinkovitosti v stavbah, kot so hoteli, bazeni, bolnišnice in večstanovanjski objekti. Kompaktni sistemi so tudi zelo enostavni za namestitev. Sistemi lahko temeljijo na motorjih ali mikro plinskih turbinah.

43

www.eu-summerheat.net projekt podpira inteligentna energija Evrope– www.polygeneration.org in www.polysmart.org financirana z 6. okvirja Progama Evropske Unije 44

Projektni Camelia - Concerted Action Multigeneration Energy systems with Locally Integrated Applications www.cnam.fr/hebergement/camelia/ 45

Projekt www.cogen-challenge.org podprt z Inteligentno Energijo Evrope

132

Dimenzioniranje naprave za mikro-kogeneracijo je odvisno od toplotne obremenitve. Kombinirani električni in toplotni izkoristek se giblje med 80 % in precej nad 90 %. Podobno je opredeljena električna učinkovitost, kjer so investicijski stroških na kWel odvisni od električne moči sistema. Pomembno zmanjšanje stroškov kapitala, zaradi učinkov obsega, je mogoče opaziti predvsem v sistemih, kjer se doseže razpon46 do 10 kWe. Emisije CO2 mikro-kogeneracijskih sistemov so v območju 300-400 g/kWhe.

3.6. HLADILNI ABSORPCIJSKI CIKEL

Glavne prednosti absorpcijskih hladilnikov, ki jih uporabljajo naravna hladilna sredstva, zmanjšajo učinkovitosti pri delni obremenitvi, skoraj zanemarljivo porabo električne energije, imajo nizko raven hrupa in vibracij ter zelo malo gibljivih delov.

Slika 3: Hladilna absorpcija cikla

V absorpcijskih hladilnikih je hladilno sredstvo, ki ni stisnjeno mehansko kot v običajnih hladilnikih. V zaprtem krogu je hladilna tekočina, ki se spremeni v paro, zaradi odstranitve iz kroga ohladitve toplote, ki proizvaja ohlajeno vodo, se absorbira z usmeritvijo vpojnih raztopin. Nastalo razredčeno raztopino črpamo v generator na višjem tlaku, kjer je hladilo pričelo s virom toplote. Para hladiva, ki teče v kondenzator in raztopine se ločijo. V kondenzatorju se hladivo kondenzira v paro na površini hladilnega spirala. Nato hladilno tekočino skozi odprtino v uparjalniku, pri čemer rekoncentrirano raztopino vrnemo na absorber za dokončanje cikla. Električna energija je potrebna samo za črpanje razredčene raztopine in krmilnih naprav.

Za preprost učinek absorpcijske hladilne naprave bi potrebovali vsaj 80 °C toplote za vir energije in energetsko korito pod 30-35 °C. Zato se lahko uporabi energija, ki jo dobimo iz sončnih kolektorjev ali odpadne toplote. Da bi ohranili nizko porabo električne energije, mora odvod energije biti hladilni stolp, izmenjevalnik, ... za dvojni učinek absorpcijske hladilne naprave, ki jo je treba preskrbeti z 160 °C virom energije, lahko povežemo s soproizvodnim sistemom (trigeneracije), ki bo lahko ponudila to raven temperature. V obeh primerih je poraba električne energije skoraj zanemarljiva.

Naprave z absorpcijo cikla, ki so na voljo 5-10 kW ter do nekaj 100 kW, se lahko uporabijo tudi za proizvodnjo hlajenja za industrijo47, stavbni in terciarni sektor. Iz tega razloga lahko enostavni učinek absorpcije cikla namestimo v gospodinjstvih. V tem primeru se lahko toplota pridobi iz obnovljivih virov energije kot so sončna energija in biomasa. Toplotne izgube kondenzacijskega tokokroga, je treba predvideti že v fazi projektiranja (to je pomemben vidik). Obstaja nekaj tipičnih možnosti za oddajanje toplote: ogrevanje sanitarne vode, ogrevanje bazena ter izmenjevalnik toplote (GHE).

3.7. PROIZVODNJA FOTOVOLTAIČNE ELEKTRIČNE ENERGIJE (PV)

Fotonapetostni moduli omogočajo pretvorbo sončnega sevanja v električno energijo s pomočjo sončnih celic. Električno energijo je potrebno pretvoriti iz enosmernega toka v izmenični tok s pomočjo elektronskega pretvornika. Kot primarna energija je sončno sevanje, zato ta tehnologija ne proizvaja izpuste CO2 v ozračje.

Glede na mednarodne študije agencij za energijo je življenjska doba48 PV sončnih panelov ocenjena na približno 30 let. V času delovanja modulov lahko potencial za ublažitev emisij CO2 v Evropi doseže v izjemnih primerih npr. Grčija 30,7 tCO2/kWp na strehi objektov in 18,6 tCO2/kWp na

46

Mikro soproizvodnja: za decentralizirane energetske sisteme. Martin Pehnt, Martin cames, Corinna Fischer, Barbara Praetorius, Lambert Schneider, Katja Schumacher, Jan-Peter Voss - Ed. Springer www.eu-summerheat.net jih podpira Intelligent Energy Europe - www.polygeneration.org in www.polysmart.org se financira iz 6. okvirnega programa Evropske unije 47

Potencial sončne energije v industrijskih procesihwww.aiguasol.com/poship.htm 48

"V primerjavi ocen izbranih okoljskih kazalnikov fotovoltaične električne energije v države OECD" poročila Mednarodne agencije za energijo PVPS opravilo 10. www.iea-pvps-task10.org

133

fasadah. Če se osredotočimo na obdobje življenjskega cikla, se energetski donos49 (ERF) giblje od 8,0 do 15,5 na strehi nameščenih PV sistemov in 5,5-9,2 za PV nameščenih na fasadah.

Proizvodnja solarnih modulov se je izboljšala v zadnjih nekaj letih. Informacije o PV sistemih stavb lahko najdete v dokumentu »New design opportunity for arhitects« na spletni strani… www.eupvplatform.org.

3.8. KAZALNIKI SISTEMOV ZA OGREVANJE, PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJO50

Cilj te točke je poudariti potrebo, da se izberejo HVAC sistemi, ne le glede na njihovo trenutno delovanje, ampak tudi na letno povprečje.

HVAC sistemi so tisti pripomočki, ki so namenjeni za proizvodnjo ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije. Uspešnost razmerja lahko v osnovi razdelimo v 2 skupini. Razmerje energijske učinkovitosti (EER) meri količino električne energije z A / C enotami za zagotavljanje željene ravni hlajenja v "standardnih" pogojih. Višja kot je vrednost indeksa, bolj energetsko učinkovita je enota. Če upoštevamo celotno obdobje ohlajevanja - razmerje imenujemo faktor sezonske učinkovitosti (SPF).

electric

cooling

P

PEER =

electric

cooling

E

ESPF =

Pcooling: moč hlajenja (kW)

Pelectric: električna moč (kW)

Ecooling: hladilna energija v ciklu (kWh)

Eelectric: poraba električne energije v ciklu (kWh)

Enak izračun se lahko opravi za kurilno sezono in / ali celo na leto. EER se določi pod določenimi pogoji v okolju, ki ga določi proizvajalec A / C enote. EER pa je odvisen od obremenitve in okoljskih pogojev delovanja. To pomeni, da bodo nekatere enote imele različne podlage, odvisno od lokacije in zahteve po delu stavbe. Zaradi pogostega vklapljanja / izkljapljanja in izgube, bo SPF nujno nižja od EER. Ta kazalnik je mogoče izboljšati z zagotavljanjem dolgoročnega delovanja in zmanjšanja vklop / izklop naprave.

3.9. IZKORIŠČANJE TOPLOTE SISTEMOV HVAC

Naprava za izkoriščanje odpadne toplote (HRV – Heat Recovery Ventilator) je sestavljena iz dveh ločenih sistemov. Ena na podlagi izpušnega zraka v prostor, druga segreje zrak in ga porazdeli po stanovanju.

V središču sistema HRV je toplotni izmenjevalec. Tako izpušni plini kot zunanji tok zraka skozi modul in toplote iz odpadnega zraka se uporablja za predgretje zračnega toka na prostem. Samo toplota se prenese, zato zračni tokovi ostanejo fizično ločeni. Značilno je, da je HRV sposobna pridobiti od 70 do 80 odstotkov toplote iz odpadnega zraka in jo prenese do vstopnega zraka. To drastično zmanjšuje energijo, potrebno za ogrevanje zraka za udobno temperaturo.

3.10. SISTEM ZA UPRAVLJANJE ENERGIJE V STAVBAH (BEMS – Building Energy Management System)

BEMS se običajno uporablja za nadzor nad sistemi, kot so ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija (HVAC). Uporablja programsko opremo za nadzor ter lahko spremlja in poroča o uspešnosti obratovanja. Izvajanje BEM je neposredno povezano s količino porabljene energije v stavbah in udobjem stanovalcev v stavbi. BEMS je običajno sestavljeni iz:

49

Faktor energije (ERF): Razmerja med skupnim vložkom energije v življenjskem ciklu sistema in letno proizvodnjo energije med delovanjem sistema. 50

Nizkoenergetsko hlajenje in toplotno ugodje (ThermCo) projekt - www.thermco.org . Pregled in revizija za objekte dokumenta klimatizacijo http://ieea.erba.hu/ieea/fileshow.jsp?att_id=3638&place=pa&url=http://AUDITACTrainingPackP_V.pdf&prid=1439 v AUDITAC projekta. Oba projekta podpira Intelligent Energy Europe.

134

• krmilnikov, senzorjev (temperatura, vlažnost, osvetljenost, prisotnost ...) in izvšilni členi (ventili, stikala ...) za različne vrste parametrov;

• HVAC centralni sistem z lokalnim regulatorjem za vsako območje ali prostor v stavbi (coniranje) in centralno podprto z računalniškim krmiljenjem;

• Centralni nadzor programske opreme za upravljanje za območja ali prostore;

• Spremljanje prek naprav za merjenje porabe energije.

Po znanstvenih izkušnjaj51, lahko varčevanje z energijo dosežemo po namestitvi BEMS in s tem vsaj 10% celotne porabe energije.

51 Inteligentni sistem za upravljanje stavb z energijo po pravilu sklopov. H. Dukas. Stavba in okolje 42 (2007) 3562-3569

135

4. DALJINSKO OGREVANJE52 IN HLAJENJE53 (DHC – DISTRICT HEATING AND/OR COOLING)

Daljinsko ogrevanje in / ali hlajenje je centraliziran obrat za zagotavljanje toplotne energije za zunanje uporabnike. Energija se lahko zagotovi na podlagi fosilnih goriv ali kotla na biomaso, sončne kolektorje, toplotne črpalke, hladilnih sistemov (kompresijske hladilne naprave,…) ter kombinirano proizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE). Kombinacija omenjenih tehnologij je možna in je lahko tudi priporočljiva, odvisno od tehnologije, goriva in drugih tehničnih dejavnikov.

Učinkovita raba energije temelji na prednostih DHC glede visokega SPF (sezonskega faktorja učinkovitosti) zaradi intenzivnega delovanja, uvedbo visoke učinkovite opreme, ustrezne izolacije distribucije omrežja ter učinkovitega delovanja in vzdrževanja. Kot primer lahko sezonsko učinkovitost (opredeljena kot skupni znesek dobavljene toplote preko celotne porabe primarne energije), izboljšamo s 0.615 posameznih toplotnih črpalk na 0.849 toplotnih črpalk daljinskega ogrevanja. Absorpcijsko hlajenje na sezonsko učinkovitost je mogoče izboljšati z 0,54 za posamezni absorpcijski hladilnik in kotel na 0.608 za isto vrsto vgradnje v omrežje daljinskega ogrevanja54. Ker vsaka naprava deluje pod drugačnimi pogoji, bodo podrobni tehnični ukrepi ocenili odstotek izgub pri distribuciji v omrežju in splošno učinkovitost. Poleg tega se uporabljajo okolju prijazni viri energije kot je biomasa ali sončna energije, katera ne izpušča emisije CO2.55

DHC ima odprto možnost k boljšemu koriščanju obstoječih proizvodnih zmogljivosti (uporaba odvečne toplote, ne le iz industrije, temveč tudi iz sončnih toplotnih naprav, ki se uporabljajo v zimskem času za ogrevanje), kar zmanjšuje potrebo po novih termoenergetskih napravah.

Iz investicijskega vidika je specifična proizvodna zmogljivost (€ / kW), ki jo je treba vložiti, bistveno zmanjšana pri sistemu hlajenja v velikem obsegu v primerjavi s posameznimi sistemi (gospodinjstvo). Ocene iz območij, kjer je bilo uvedeno daljinsko hlajenje kažejo do 40% zmanjšanje skupne inštalirane moči hlajenja.

Sistemi za daljinsko ogrevanje ponujajo sinergije med energetsko učinkovitostjo, obnovljivimi viri energiji in blaženjem CO2 izpustov, saj lahko služijo kot vozlišče za odvečno toploto, ki bi se sicer izgubila na primer: iz proizvodnje električne energije (SPTE) ali industrijskih procesov.

Daljinsko hlajenje lahko uporabimo kot alternativno konvencionalno hlajenje električne energije z kompresijsko hladilno napravo. Viri so lahko: naravno hlajenje v globokem morju, jezerih, rekah ali vodonosnikih, pretvorba odvečne toplote iz industrije, SPTE, sežiganje odpadkov s absorpcijskimi hladilniki ali preostala hlajenja iz procesa ponovnega uplinjanja utekočinjenega zemeljskega plina. Krožni hladilni sistemi lahko močno prispevajo k preprečevanju konic električne energije poleti.

52

SOLARGE projektno podatkovna baza vsebuje dobre primere velikega solarnega daljinskega ogrevanja. Večina od njih se nahaja na Danskem in Švedskem. http://www.solarge.org/index.php?id=2 53

ECOHEATCOOL projekt www.euroheat.org. Z Intelligent Energy Europe / www.dbdh.dk 54

Ti podatki, ki odražajo resnično delovanje 20 omrežij daljinskega ogrevanja na Japonskem, so bili pridobljeni iz članka: Verification of energy efficiency of district heating and cooling system by simulation considering design and operation parameters - Y. Shimoda et al. / Gradbena in okolje 43 (2008) 569-577 55

Nekaj podatkov o emisijah CO2 iz daljinskega ogrevanja so na voljo na spletni strani projekta EUROHEAT.

136

5. PISARNIŠKA OPREMA 56

Prihranek energije v pisarni je mogoče doseči z izbiro energetsko učinkovite opreme.

Samo ocenjevanje sistemov in potreb lahko odloči, kateri ukrepi so uporabni in dobičkonosni. To lahko izvede usposobljeni energetski strokovnjak. Ugotovitve in presoje morajo vključevati nasvete za nabavo opreme z nakupom ali zakupom.

Opredelitev ukrepov za energetsko učinkovitost na področju informacijske tehnologije v zgodnji fazi načrtovanja lahko privede do bistvenega zmanjšanja bremen iz klimatskih naprav in neprekinjenega napajanja ter tako optimizira učinkovitost za investicije ter stroške obratovanja. Poleg tega so pomembni ukrepi pri obojestranskem tiskanja in varčevanju s papirji za varčevanje z energijo za proizvodnjo papirja, kakor tudi za zmanjšanje stroškov poslovanja.

Naslednje tabele prikazujejo potencialno pomembne ukrepe za varčevanje z energijo, ki bi lahko bili uporabni. V vsaki tabeli so predstavljeni ukrepi, začetni in tisti, ki imajo velik potencialni vpliv in so najlažje izvedljivi.

1. korak: Izbira energetsko učinkovitega proizvoda – primeri

Opis ukrepa prihranek

Z zamenjavo konvencionalnih monitorjev z ravnim zaslonom (LCD) za varčevanje z energijo Približno 50%

Centralizirane večfunkcijske naprave, ki nadomeščajo ločene funkcijske naprave za varčevanje z energijo, vendar le, če se uporabljajo večfunkcijsko Do 50%

Centralni tiskalnik (in večfunkcijske naprave), ki nadomeščajo osebne tiskalnike, varčevanje z energijo, če je dimenzioniran za uporabo Do 50%

2. korak: Izbira energetsko učinkovitih naprav v opredeljeni skupini proizvodov – primeri

Opis ukrepa prihranek

Pravilno dimenzioniranje naprav je najpomembnejši dejavnik za energetsko učinkovitost ni količinsko

Uporaba meril ENERGY STAR kot minimalno merilo za razpis bo preprečila nakup neučinkovitih naprav

0-30% v primerjavi s

stanjem tehnike

Prepričajte se, da je upravljanje z energijo del specifikacij v razpisu in da je vključena vgradnja novih aparatov Do 30 %

3. korak: Preverite upravljanje moči in uporabljene ukrepe – Primeri

Opis ukrepa Prihranek

Upravljanje z energijo je treba začeti pri vseh napravah Do 30%

Zasloni ne varčujejo z energijo, zato je treba vključiti da so v pripravljenosti Do 30%

Z uporabo stikal se lahko izognete porabi energije v stanju izključenosti za niz pisarniške opreme, za ponoči in ob odsotnosti

Do 20%

Za izklop monitorjev in tiskalnikov med odmori in zmanjšanje porabe energije v stanju pripravljenosti Do 15%

56

Evropski program GreenBuilding http://re.jrc.ec.europa.eu/energyefficiency/index.htm, http://www.eu-energystar.org/ in Efficient Electrical End-Use Equipment International Energy Agency Programme www.IEA-4e.org Informacije o naročilih na voljo na http://www.pro-ee.eu/

137

Oznaka ENERGY STAR je oznaka za energetsko učinkovito pisarniško opreme in zajema široko paleto izdelkov od preprostih optičnih čitalnikov do zahtevnih prenosnih računalnikov. Zahteve in specifikacije izdelka lahko najdete na www.eu-energystar.org. Na voljo je primerjava izdelkov in omogoča uporabniku, da izbere energetsko najbolj učinkovito opremo. Na primer; razvidno je, da so velike razlike pri izbiri monitorja (porabe energije) in se razlikuje od 12W do 50W. V tem primeru je poraba energije v načinu "on" zmanjšana za ~ 75%.

138

6. BIOPLIN57

Bioplin je naravni stranski produkt razgradnje organskih odpadkov na urejenih odlagališčih ali iz odplak in odpadnih voda. Tvori se med razgradnjo organskih delov odpadkov.

Plin vsebuje metan (CH4), ki je zelo gorljiv plin. Zato je bioplin dragocen vir energije, ki se lahko uporablja v plinski turbini ali batnem motorju kot dopolnilno ali primarno gorivo za povečanje proizvodnje električne energije kot kakovostni plin plinovoda in gorivo za vozila ali celo kot dobava toplote za rastlinjake in različnih industrijskih procesov. Najbolj običajni načini za pridobivanje bioplina, so na odlagališčih ali iz odplak in odpadnih voda.

Poleg tega je tudi metan toplogredni plin, katerega segrevanje je 21-krat večje od ogljikovega dioksida (CO2). Zato je predelava bioplina tudi utemeljena možnost, da prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov58.

6.1. PREDELAVA DEPONIJSKEGA PLINA59

Odlaganje odpadkov na odlagališčih60 lahko ustvari okoljske probleme kot so onesnaževanje voda, neprijetne vonjave, eksplozije in sežige, zadušitve, poškodbe vegetacije in emisije toplogrednih plinov.

Deponijski plin61 nastaja pri aerobnih in anaerobnih pogojih. Aerobne razmere se pojavijo takoj po odstranjevanju odpadkov zaradi ujetja atmosferskega zraka. Začetna aerobna faza je kratka, ker je plin pretežno sestavljen iz ogljikovega dioksida. Ker se kisik hitro izprazni, se dolgoročna degradacija nadaljuje v anaerobnih pogojih, tako se izdela plin z veliko energijske vrednosti, ki je običajno 55% metana in 45% ogljikovega dioksida s sledovi več hlapnih organskih spojin (VOC). Večina CH4 in CO2, ki nastanejo 20 let po zaključku odlagališča.

Odlagališča obsegajo pomemben vir antropogenih emisij CH4 in so ocenjeni na 8 % antropogenih emisij CH4 svetu. Direktiva 1999/31/ES določa, v Prilogo I, da se deponijski plini zbirajo na vseh odlagališčih, biološko razgradljive odpadke in deponijski plin, je treba obdelati in uporabiti. Če ni mogoče izrabiti plina, zbranega za proizvodnjo energije, ga je treba sežgati" .

6.2. BIOPLIN IZ ČISTILNIH NAPRAV IN PREOSTALIH VODA

Druga možnost za proizvodnjo bioplina je z namestitvijo biodigisterja v kanalizacijo odpadne vode objekta. Preostale vode se vodijo na čistilno napravo, kjer se organska snov odstrani iz odpadne vode. Ekološka snov razpada v biodigesterju, v kateri je bioplin, ki nastaja z anaerobno fazo. Okoli 40% do 60% organskih snovi se predela v bioplin z vsebnostjo metana približno 50% do 70%. Biodigester se lahko napaja tudi s rastlinskih ali živalskih odpadkov. Zato je mogoče, da se lahko uporabljajo v živilski industriji kot tudi v velikih komunalnih čistilnih napravah.

57

Nekateri primeri projektov z bioplinom lahko najdete na spletni strani http://ec.europa.eu/energy/renewables/bioenergy/bioenergy_anaerobic_en.htm 58

Glej poglavji 2 in 3 dela II tega vodnika. 59

Študija energetskega potenciala bioplina, proizvedenega v mestnem odlagališču odpadkov v južni Španiji. Montserrat Zamorano, Jorge Ignacio Pérez Pérez, Ignacio Aguilar utira, Ángel Ramos Ridao. Obnovljivi in trajnostni energetski pregled 11 (2007) 909-922 / / vpliv odlaganja in kompostiranje o emisijah toplogrednih plinov - pregled. X.F. Lou, J. Nair. Bioresource Tehnologija 100 (2009) 3792-3798 / / Mednarodna agencija za energijo Bioenergija - Naloga 37. Energija iz bioplina in deponijskega plina.www.iea-biogas.net 60

Informacije, ki ne smejo biti pomembne za države, kjer so odlagališča niso več dovoljena. 61

Dodatne informacije v dokumentu z naslovom"Feasibility study sustainable emission reduction at the existing landfills Kragge and Wieringermeer in the Netherlands Generic report: Processes in the waste body and overview enhancing technical measures« na voljo na spletni strani http://www.duurzaamstorten.nl/webfiles/DuurzaamStortenNL/files/R00001_Final_generic_report.pdf

139

7. DODATNI UKREPI ZA SPODBUJANJE POVPRAŠEVANJA62

Nakup zelene električne energije63 (kot je opisano v delu I, poglavje 8.4, točka 3), ki ga uporabljajo javne stavbe, gospodinjstva in podjetja, je velika spodbuda za podjetja, da vlagajo v diverzifikacijo elektrarn za proizvodnjo čiste energije. Obstaja nekaj izkušenj občin z nakupom zelene elektrike iz elektrarn v lasti občinskih podjetij.

Direktivi 1992/75/EGS in 2002/31/ES obvezujeta domače proizvajalce naprav, da označijo svoje proizvode, ki ponujajo kupcem možnost poznavanja energetske učinkovitosti teh naprav. Naprave, vključene v teh predpisih, so: hladilniki, zamrzovalnik, pralni stroji, sušilniki perila, pomivalni stroji, pečice, grelniki vode, naprave za shranjevanje tople vode, svetlobni viri, klimatske naprave. Zelo je priporočljivo, da se izberejo A + ali A + + energijski razred.

Kombinacija vedenjskih sprememb in izvajanja preprostih energetsko učinkovitih ukrepov (to ne vključuje obnovo) v domovih lahko zmanjša porabo energije za do 15% v naslednjem letu po ukrepih. 64.

Vir: Odyssée zbirka - www.odyssee-indicators.org

Dvig ravni ozaveščenosti državljanov je učinkovit način za zmanjšanje porabe energije na delu in doma. Znanstvena študija je dokazala, da lahko pozitivno vedenje doma bistveno zmanjša porabo energije65. Ta študija je narejena z on-line interaktivno kvantitivno analizo »porabe energije informacijskega sistem«, ki je bil nameščen v devetih stanovanjskih hišah. Glavne ugotovitve so:

− Vgradnja sistema je privedla do 9 % zmanjšanja porabe električne energije;

− Primerjavo dnevnih obremenitvenih krivulj in trajanje obremenitvene krivulje za vsako napravo, pred in po njej. Pokazalo so se različne energetsko varčne oblike vedenja članov gospodinjstva, kot so zmanjšanje ˝stand-by˝ moči aparatov in boljši nadzor nad delovanjem naprave;

62

Upravljanje Informacij je na voljo na Mednarodni strani Demand www.ieadsm.org V Desetih najpomembnejših spletnih straneh smo pripravili izbor najboljših aparatov iz energetskega vidika www.topten.info (projekt, ki ga podpira Intelligent Energy Europe) 63

Dodatne informacije iz zelene električne energije najdete v dokumentu »Green electricity – making a difference ", ki ga je izvedla družba PriceWaterhouseCoopers http://www.pwc.ch/de/dyn_output.html?content.cdid=14918&content.vcname=publikations_seite&collectionpageid=619&backLink=http%3A%2F%2Fwww.pwc.ch%2Fde%2Funsere_dienstleistungen%2Fwirtschaftsberatung%2Fpublikationen.html 64

Dodatne informacije najdete na www.econhome.net projekta, ki jih podpira Intelligent Energy Europe 65

Učinkovitost informacijskega sistema energijske porabe za prihranek energije v stanovanjskih hišah, ki temeljijo na opazovanih podatkih - Tsuyoshi Ueno *, Fuminori Sano, Osamu Saeki, Kiichiro Tsuji - Uporabna energija 83 (2006) 166-183

140

− Sistem se ni nanašal samo na gospodinjske aparate, ki so imele prikazovalnik, ampak na celotno vedenje uporabnikov pri vseh gospodinjskih aparatih.

Nekaj študijsko usmerjenih projektov66 namenjenih poučevanju dobre prakse, so bili razviti ali so zdaj v fazi razvoja. Ti predlagani projekti tudi pozitivno vplivajo na energijske vzorce v učne načrte, da bi študentje prevzeli energetsko učinkovito vedenje. Te pobude se osredotočajo ne samo na študente, ampak tudi na starše. Dejstvo je, da je ideja, da bi energetsko učinkovitost prenesli na dom iz posamezne šole.

Primer: varčevanje in zmanjšanje porabe energije z motivacijo in informacijami v tekmovanju državljanov. Pomembni zazanamki so razvidni v IEE projektu:

http://www.energyneighbourhoods.eu/gb/

Oskrba z vodo67 je tudi področje, pri katerem lahko občina aktivno zmanjša fosilna goriva na osnovi porabljene energije z izvajanjem dveh skupin ukrepov:

• ki so usmerjeni k zmanjšanju porabe energije pri oskrbo z vodo. Tipični ukrepi so odkrivanje puščanja, nadzor črpalk s frekvenčnim pretvornikom ali zmanjšanje porabe vode.

• Zaradi pomanjkanja vode so nekatere evropske regije dolžne uporabljati energijo za razsoljevanje morske vode. Ker ta postopek zahteva veliko energije, rabo obnovljivih energetskih tehnologij, kateri pomembno napredujejo in so v zadnjih letih zanimiva alternativa .

66

Dodatne informacije o energetski učinkovitosti v šolah, ki je na voljo na www.pees-project.eu. Projekt podpira Intelligent Energy Europe. Znanstvene raziskave o energetski učinkovitosti v šoli, je bila izvedena v Grčiji. Rezultate lahko najdete v članku: Učinkovito izobraževanje za energetsko učinkovitost - Nikolaos Zografakis, Angeliki N. Menegaki, Konstantinos P.Tsagarakis. Objavljeno v energetski politiki 36 (2008) 3226-3232. 67

Dodatne informacije o okolju na spletni strani http://ec.europa.eu/environment/water/quantity/scarcity_en.htm#studies

141

8. ENERGETSKI PREGLEDI68 IN MERITVE

Namen energetskih pregledov je opraviti analizo energetskih tokov v zgradbah ali procesov, ki omogočajo razumevanje, kako učinkovita je raba energije. Poleg tega bi morali predlagati korektivne ukrepe na tistih območjih s slabo energetsko učinkovitostjo. Značilnosti objekta ali opreme, ki jih je treba indentificirati ter tudi podatki o porabo energije in podatki o zmogljivostih, so zbrani s pomočjo raziskav in meritev ter izračunane rabe energije, ki jo zagotavljajo javne službe in upravljalcem izvedejo simulacije z validirano programsko opremo. Ker so meritve in zajemanje podatkov pomembno vprašanje v energetsko učinkovitih projektih, je to potrebno načrtovati vnaprej. Več informacij o meritvah energije je mogoče najti na spletni strani IPMVP www.evo-world.org. V primeru ko se ti podatki zbirajo in analizirajo pravilno, je možno predlagati korektivne ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe. Rezultati energetskega pregleda morajo biti:

• Identifikacija in količina varčevalnega potenciala;

• Poročilo z nasveti / ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe;

• Ocena stroška naložbe za izboljšanje učinkovitosti v energetsko učinkovitost;

• Akcijski načrt za izvajanje ukrepov.

Energetski pregled je prvi korak pred sprejetjem končne odločitve, na katerem se bo sprejela vrsta ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti. Glede ukrepov lahko energetski pregled razkrije šibke točke pri porabi energije.

Vidik energetske učinkovitosti, ki prikazuje porabo energije in napredek za ljudi, ima učinek osveščanja, ki lahko privede do dodatnega varčevanja, zaradi spremembe v vedenju uporabnikov. .

Med postopkom odločanja so v shemah financiranja (tako imenovano programsko ogljikovo kreditiranje – poglavje »Finančnih shem«) uporabljene metode za merjenje prihrankov ali proizvedene energije, ki igra pomembno vlogo. V bistvu je to lahko zahteva od banke ali sklada za dostop do financiranja. Poleg tega bi moral projekt, ki temelji na sistemu ESCO pogodbe, jasno določiti, kako se meri energija (ogrevanje, električna energija ali oboje), ter plačilne roke in sankcioniranja, ki temeljijo na teh meritvah. Poleg tega spremljanje porabe / prihranka energije omogoča vlagateljem in strokovnjakom,, da preverijo točnost napovedi pri izvajanju korektivnih ukrepov v primeru neizpolnjevanja pričakovanih odstopanj.

68

Dodatne informacije in smernice so na voljo na spletni strani GreenBuilding http://re.jrc.ec.europa.eu/energyefficiency/greenbuilding/pdf%20greenbuilding/GBP%20Audit%20Guidelines%20final.pdf

142

9. POSEBNI UKREPI ZA INDUSTRIJO

9.1. Električni motorji69 in pogoni z regulacijo vrtljajev (VSD – VARIABLE SPEED DRIVES)

Pogonski sistemi predstavljajo približno 65% porabljene električne energije za industrijo v EU. Velik del energije se porabi z elektromotorji v mestih. Poleg tega se uporabljajo v zgradbah za črpanje vode do končnih uporabnikov, pri čiščenju in distribuciji vode ali ogrevalnih in hladilnih napravah. To poglavje je naslovljeno na vse sektorje dejavnosti, v katerih so prisotni električni motorji.

Nalepka od glavnega evropskega proizvajalca, je na voljo za vse elektromotorje. Ta oznaka predlaga 3 ravni učinkovitosti: EFF1, EFF2 in EFF3. Priporočljivo je, da se uporabi najbolj učinkovite motorje, ki so označeni z EFF1. Razlika pri učinkovitosti dveh motorjev z oznako EFF1 in EFF3 z enako električno močjo je med 2% in 7%.

Če ima motor bistveno višje ocene kot pri obremenitvenem pogonu, motor deluje pri delni obremenitvi. Če se to zgodi, se učinkovitost motorja zmanjša. Motorji so pogosto nabavljeni tako, da so veliko premalo obremenjeni in preveliki za določeno delovno mesto. Kot splošno pravilo velja; motorji, ki so premajhni in preobremenjeni imajo nižjo pričakovano življenjsko dobo z večjo verjetnostjo nepričakovanega izpada, kar povzroči izgubo proizvodnje. Po drugi strani pa pri motorjih, ki so preveliki in imajo majhno obremenitev, trpi učinkovitost ter se zmanjša faktor moči motorja.

Prilagoditev hitrosti motorja z uporabo motorja z regulacijo vrtljajev (VSD) lahko vodi do boljšega obvladovanja procesov ter znatnega prihranka energije. Vendar pa lahko VSD ima nekaj pomanjkljivosti kot so možnost elektromagnetnih motenj (EMI), tokovne komponente se vnesejo v delovanje in morebiti zmanjšujejo učinkovitosti in življenjske dobe starih motorjev. Potencialni prihranki energije pri dodatku VSD, so bili ocenjeni do največ 35% letno pri elektromotorjih,, črpalkah in ventilatorjih ter 15% pri zračnih kompresorjih, hladilnih kompresorjih in tekočih trakih.

9.2. Upravljanje z energijo s standardom EN 16001

Evropski standard za sisteme za upravljanje z energijo - EN 16001 - je orodje za vse vrste podjetij za pregled lastnih energetskih lastnosti in izboljšajo njihovo energetsko učinkovitost na sistematičen in trajnosten način. Ta standard je združljiv in dopolnjuje druge standarde kot je ISO 14001. To naj bi se uporabljalo za vse vrste in vse velikosti organizacij ter industrije, vključno s sektorjem prometa in zgradbe.

Norma ne določa posebnih meril energetske učinkovitosti. Njen cilj je pomagati podjetjem, da organizirajo svoj postopek za izboljšanje energetske učinkovitosti. Ta standard sledi pristopu PDCA.

9.3. Najboljše razpoložljive referenčne tehnike dokumentov (BREF)70 v industriji

Najboljša razpoložljiva tehnologija (BAT) referenčnega dokumenta (BREF) je namenjena izmenjavi informacij o najboljših razpoložljivih tehnologijah za spremljanje in razvoj v skladu s členom 17 (2)71 IPPC Direktive 2008/1/ES. Ti dokumenti podajo informacije o posebnem industrijskem / kmetijskem sektorju v EU, tehničnih postopkih, ki se uporabljajo v tem sektorju ter sledenju emisijam.

69

Motor Challenge Programm Evropske komisije http://re.jrc.ec.europa.eu/energyefficiency/motorchallenge/index.htm in the Electric Motor System Task of the Internation al Energy Agency http://www.motorsystems.org/ 70

Energetska učinkovitost BREF je na voljo na ftp://ftp.jrc.es/pub/eippcb/doc/ENE_Adopted_02-2009.pdf 71

"Komisija organizira izmenjavo informacij med državami članicami in zadevnimi panogami o najboljših razpoložljivih

tehnologijah ter z njimi povezanim spremljanjem stanja ter njihovem razvoju industrije."

143

PRILOGA I. Ključni elementi EPBD preoblikovanja

• Meja praga za izločitev je 1000 m2 za prenovo obstoječih stavb: minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti so potrebne za vse obstoječe stavbe, večje prenove (25% gradbene površine ali vrednosti)

• Minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti so potrebne za tehnične stavbne sisteme (velika prezračevanja, klima naprave, ogrevanje, razsvetljava, hlajenje, topla voda), za novo zgrajena in obnovljene stavbe.

• Minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti je potrebno tudi določiti za obnovo stavbnih elementov (streha, stena, itd), če je to tehnično, funkcionalno in ekonomsko izvedljivo

• Okvir benchmarking metodologije za izračun stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve bo razvila Komisija do 30. junija 2011

• Stroškovno optimalna raven pomeni pomanjšanje stroškov življenjskega cikla (vključno s stroški naložb, vzdrževanja in operativnih stroškov, stroškov energije, zaslužkov od proizvedene energije)

• Metodologija, primerjalna analiza pomaga državam članicam pri določanju svojih zahtev

• V primeru >15 % razlike med stroškovno optimalnimi in dejansko nacionalnimi standardi, bodo države članice morale upravičiti ukrepe, vrzeli ali načrte za njegovo zmanjšanje

• Boljša vidljivost in kakovost informacij energetskega certificiranja: obvezna uporaba indikatorja energetske učinkovitosti v oglasih; priporočila o tem, kako optimalno izboljšati energetsko učinkovitost z minimalnimi stroški, lahko pa vključuje tudi navedbo o tem, kje dobiti informacije o možnostih financiranja

• Potrdila se izdajo za vse nove stavbe / stavbne enote in obstoječe stavbe / stavbne enote v najemu / prodaji

• Javni sektor, ki zaseda pisarniški prostor > 500m ² bodo morali prikazati potrdilo (znižana na > 250m ² po 5 letih)

• Komisija razvija prostovoljni skupni evropski sistem certificiranja za nestanovanjske stavbe do leta 2011

• Države članice vzpostavijo redne preglede dostopnih delov ogrevalnega sistema (> 20kW) in izmeničnega sistema (> 12kW)

• Poročila o pregledih se izdaja po vsakem pregledu (vsebuje priporočila za izboljšanje učinkovitosti) in se izročijo lastniku ali najemniku

• Potrdila iz inšpekcijskih pregledov, ki se izvajajo neodvisno in usposobljeno in / ali pooblaščeno s strokovnjaki

• Države članice ustanovijo neodvisen nadzorni sistem z naključnim preverjanjem potrdil in poročil o inšpekcijskih pregledih

• Države članice določijo kazni/sankcije za kršitve

• Obveznost alternativnih sistemov za nove stavbe (kot so OVE, daljinsko ogrevanje in hlajenje, TE ....)

• Vse nove zgradbe v EU, bodo od decembra 2020 (2018 za javne stavbe) morale biti »skoraj nič« energijske stavbe

• skoraj nič oziroma zelo majhno količino potrebne energije bi v zelo velikem deležu pokrili z energijo iz obnovljivih virov

• Države članice sprejmejo ukrepe kot so cilji, ki bi spodbudili preoblikovanje in obnavljanje stavb, v »skoraj nič« energijskih stavbah

• EPBD prenova poudarja ključno vlogo financiranja energetske učinkovitosti

• Države članice morajo pripraviti sezname nacionalnih (finančnih) ukrepov do 30. junija 2011

144

• Države članice upoštevajo stroškovno optimalne ravni energetske izvedbe in sklepov o financiranju

145

PRILOGA II: Stroški in emisije nekaterih tehnologij

Tabele 2-2: Tehnologije za pridobivanje električne energije- scenarij visokih cen goriv (a) Stroški proizvodnje električne energije

Emisije TGP v življenskem ciklu goriva

Najsodobnejše 2007

Načrt 2020

Načrt 2030

Neposredne emisije

Posredne emisije

Življenski cikel

emisij Vir energije Tehnologija

€2005/MWh €2005/MWh

€2005/MWh

Neto izkoris

tek 2007 kg

CO2(eq)/MWh

kg CO2(eq)/MWh

kg CO2(eq)/MWh

Občutljivost

na ceno goriva

Odprti sistem s plinsko turnino 80÷90(b)

145÷155(b)

160÷165(b) 38% 530 110 640

zelo visoka

Kombinirani sistem s plinsko turbine 60÷70

105÷115

115÷125 58% 350 70 420

zelo visoka

Zemeljski plin

CCS n/a 130÷14

0 140÷15

0 49%(c) 60 85 145 zelo

visoka Dieselski motor z notranjim izgorevanjem

125÷145(b) 200÷220(b)

230÷250(b)

45% 595 95 690 zelo visoka

Kurilno olje Kombinirani sistem z diselsko turbine 115÷125(b)

175÷185(b)

200÷205(b) 53% 505 80 585

zelo visoka

Izgorevanje premoga v prahu 40÷55 80÷95 85÷100 47% 725 95 820 visoka

CCS n/a 100÷12

5 100÷12

0 35% (c) 145 125 270 srednja Krožno vrtinčasto izgorevanje plasti 50÷60 95÷110 90÷105 40% 850 110 960 visoka Kombinirani postopek z uplinjanjem 50÷60 85÷95 85÷95 45% 755 100 855 visoka

Premog

CCS n/a 95÷110 90÷105 35% (c) 145 125 270 srednja Jederska energija

Jederska cepitev 55÷90 55÷90 55÷85 35% 0 15 15 nizka

Trdna biomasa 80÷195 90÷215 95÷220 24%÷2

9% 6 15÷36 21÷42 srednja Biomasa

Bioplin 55÷215 50÷200 50÷190 31%÷3

4% 5 1÷240 6÷245 srednja

Na morju 75÷110 55÷90 50÷85 °- 0 11 11 Veterna energija

Na kopnem 85÷140 65÷115 50÷95 °- 0 14 14 nična

Velike hidroelektrarne 35÷145 30÷140 30÷130 °- 0 6 6 Hidro

energija Male hidroelektrarne 60÷185 55÷160 50÷145 °- 0 6 6

nična

Fotovoltaika 520÷880 270÷46

0 170÷30

0 °- 0 45 45 nična Sončna energija Zbrana sončna

energija 170÷250(d) 130÷18

0(d) 120÷16

0(d) °- 120 (d) 15 135 (d) nizka (a) Ob predpostavki cene goriv kot pri DG TREN "Scenarij visokih cen goriv" (sodček nafte 54,5$2005 v 2007, in 100$2005 v 2020 in 119$2005 v 2030) (b) Izračunano ob predpostavki pri osnovni obremenitvi obratovanja (c) Evidentirana učinkovitost naprave za zajemanje ogljika, nanašajo se na prvo od vrst demonstracijskih naprav, ki začnejo delovati v letu 2015 (d) Ob predpostavki uporabe zemeljskega plina za rezervno proizvodnjo toplote

146

Tabela 2-4: Vir energije za ogrevanje - scenari v primeru visokih cen goriv (a) Stroški proizvodnje

toplote (vključno z davki)

Emisije TGP v življenskem ciklu goriva Maloprodajna cena goriva (vključno z

davki) Tekoči stroški

Skupni stroški

Neposredne emisije

Posredne emisije

Življenski cikel

emisij

Vir energije

Tržni delež EU-27 po

viru energije (stanovanjski

sektor)(b)

€2005/toe €2005/toe €2005/toe kg

CO2(eq)/MWh kg

CO2(eq)/MWh kg

CO2(eq)/MWh

Zemeljski plin 45,4% 1010 1125÷1400 1425÷1750 2,5 0,7 3,2

Kurilno olje 20,0% 1030 1200÷1600 1775÷2525 3,5 0,6 4,1 Fosilna goriva

Premog 3,1% 590 975÷1025 1775÷2100 5,4 0,7 6,1

Sekanci 410 725÷925 1575÷2675 0,0 0,3 0,3

Peleti 610 925÷1350 1700÷4175 0,0 0,7 0,7

Sončna °- 275÷300 1350÷9125 0,0 0,3 0,3

Biomasa, sončna in

drugo

Geotermalna

11,60%

°- 650÷1100 1150÷3775 0,0 0,2÷5,9 0,2÷5,10

Električna energija 12,30% 1875 1925÷1975 2025÷2900 0,0 0,7÷15,2 0,7÷15,3 (a) Ob predpostavki visokih cen goriv v DG TREN "Scenarij visokih cen goriv" (sodček nafte 54,5$2005 v 2007 (b) Daljinsko ogrevanje ima na trgu dodaten delež 7,6 %

Vir: Delovni dokument služb Komisije. EU ENERGY - akcijskega načrt za zaščito dobave energije Viri energije, stroške izdelave in učinkovitosti tehnologij za distribucijo, ogrevanje in prevoz. Evropska komisija. http://setis.ec.europa.eu/

Tabela 2-5: Viri energije za cestni promet - scenarij zmernih in visokih cen goriv

Stroški goriva v EU

Viri energije za cestni promet Scenarij zmernih cen goriv (a)

€2005/toe

Scenarij visokih cen goriv (b) €2005/toe

Življenski cikelj emisij TPG (c) t CO2(eq)/toe

Benzin in disel 470 675 3,6÷3,7

Zemeljski plin(d) 500 630 3,0

Domača biogoriva(a) 725÷910 805÷935 1,9÷2,4

Bioetanol 700 (f) 790 (f) 0,4

Druga generacija biogoriv(e) 1095÷1245 1100÷1300 0,3÷0,9 (a) Vrednosti so podane za leto 2015 ob predpostavki cene nafte 57,9$2005/sodček 'Evropska energija in promet: trendi do leta 2030 - posodobitev 2007' (b) Vrednosti so podane za leto 2015 ob predpostavki cene nafte 83,3$2005/sodček pri DG TREN 'scenarij visokih cen goriv' © Podatki se nanašajo na revizijo, dokler je ustrezen sporazum o metodologiji za izračunavanje posrednih sprememb rabe zemljišč (d) Zahteva za posebno prilagojeno vozilo, ki se ne obračunava v navedenih vrednosti (e) Razpon med najcenejšo žitarco - etanolom in biodizel (f) Vrednosti temeljijo na predpostavki konkurenčne tržne cene biogoriv uvožene v EU

147

Evropska komisija EUR 24360 EN - Skupno raziskovalno središče - Inštitut za energetiko Naslov: Vodnik "Kako razviti akcijski načrt (SEAP) za trajnostno energijo" Avtor (ji): Paolo BERTOLDI, Damian Bornás Cayuela, Suvi Monni, Ronald Piers de Raveschoot Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije 2010 -148 pp - 21 x 29,7 cm EUR – Scientific and Technical Research series - ISSN 1018-5593 ISBN 978-92-79-15782-0 DOI 10.2790/20638 Povzetek

Namen tega vodnika je pomagati podpisnikom Konvencije županov k dosegu zaveze, ki so jo sprejeli s podpisom konvencije ter pripraviti najpozneje leto dni po njihovem uradnem podpisu osnovno evidenco emisij (BEI) in Akcijski načrt za trajnostno energijo (SEAP)

BEI je predpogoj za izdelavo SEAP-a, saj bo zagotovil znanje o naravi subjektov, ki izpuščajo CO2 na območju občine, in bo tako pomagal izbrati ustrezne ukrepe. Popisi izvedeni v poznejših letih bodo omogočili oceno ali so ukrepi zagotovili zadostno zmanjšanje emisij CO2 oziroma so potrebni še dodatni ukrepi za dosego cilja.

Sedanji Priročnik vsebuje podrobna »korak-po-korak« priporočila za celoten proces priprave lokalne energetske in podnebne strategije, od začetne politične zaveze do izvajanja. In je razdeljen na 3 dele:

• Prvi del se nanaša na opis celotnega procesa SEAP-a in zajema strateška vprašanja;

• Drugi del daje smernice o tem, kako pripraviti osnovno evidenco emisij;

• Tretji del je posvečen opisu tehničnih ukrepov, ki se lahko izvajajo na lokalni ravni, ki ga izvajajo lokalne oblasti v različnih sektorjih dejavnosti;

Priročnik zagotavlja prožen, vendar skladen niz načel in priporočil. Prožnost bo omogočila lokalnim oblastem, da razvijejo SEAP na način, ki ustreza svojemu okolju in omogoča tistim, ki se že ukvarjajo z energijo in podnebnimi ukrepi, da pridejo v stik z župani, medtem ko še naprej sledijo pristopu, ki ga bodo uporabljali z majhnimi prilagoditvami kot je le mogoče.

Ta dokument je namenjen za začetno pomoč mestom / regijam / občinam, da začnejo postopek in jih vodijo skozi pripravo. Prav tako se morajo zagotoviti izkušnje lokalnih oblasti z odgovori na posebna vprašanja, s katerimi se soočajo v okviru konvencije županov in če je mogoče, z nekaj svežimi in novimi zamisli o tem kako nadaljevati.

148

Kako do publikacij EU Publikacije Urada so na voljo na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu), kjer jih lahko naročite pri izbrani prodajni enoti po vaši izbiri. Urad za publikacije je svetovna mreža prodajnih mest. Kontaktne podatke lahko pridobite po faksu (352) 29 29-42758.

149

Naloge JRC je zagotoviti uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnično podporo pri zasnovi, razvoju, izvajanju in spremljanju politik EU. Kot služba Evropske komisije deluje Skupno raziskovalno središče kot referenčno središče za znanost in tehnologijo v Uniji. Deluje v bližiniprocesov oblikovanja politike, služi skupnim interesom držav članic, obenem pa je neodvisna od posebnih interesov, bodisi zasebnih ali nacionalnih.

LD

-NA

-24360-EN

-C

Izvirna verzija priročnika je bila izdana s strani Pisarne Konvencije županov in sicer v angleščini, z naslovom "HOW TO DEVELOP A SUSTAINABLE ENERGY ACTION PLAN (SEAP)" pod okriljem Inštituta za energetiko, Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije. Popolno odgovornost za slovenski prevod nosi Lokalna energetska agencija za Pomurje (LEA Pomurje). Prevod tega priročnika je financiran v okviru projekta SEAP Plus, ki je podprt s strani Evropske Komisije in sicer IEE programa.