FINANNO PRAVO

Korporacijsko pravo (2009)

205 287

457 575

645 747

751 780

783 808

861 925

881 891

1019 1053

Pravo vrednostnih papirjev: Juhart, Grilc (samo sploni del)

Gre za gospodarsko statusno pravo. Bistvo gospodarskih subjektov je opravljanje gospodarskih dejavnosti.To dejavnost je mogoe opravljati v dveh statusnopravnih oblikah: kot fizina ali kot pravna oseba. Pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost imenujemo GOSPODARSKE DRUBE. Fizine osebe pa se imenujejo SAMOSTOJNI PODJETNIKI.

GOSPODARSKE DRUBE delimo na:

1. Osebne drube ne poznajo kategorije osnovnega kapitala, drubeniki pa odgovarjajo za obveznosti drube (subsidiarno!).

D.N.O.

K.D.

2. Kapitalske drube imajo osnovni kapital in ni osebne odgovornosti za obveznosti drube.

D.O.O.

D.D.

K.D.D.

Vez med drubeniki in drubo ( KORPORACIJSKE PRAVICE sestavljata dve vrsti upravienj.

1. Prva vrsta so premoenjska korporacijska upravienja. Namenjena so zagotovitvi interesa drubenikov na nekemu premoenjskemu donosu/uinku. Delimo jih na:

pravico do sorazmernega dela dobika drube (skica 2)

upravienje do sorazmernega preostanka premoenja po morebitni likvidaciji drube

prednostno pravico do nakupa deleev ali hibridov novih emisij (skica 3)

2. Druga pa so upravljalska korporacijska upravienja:

pravica udeleiti se skupine

glasovalna pravica

pravica do izpodbijanja sklepov

pravica nadzora nad poslovanjem gospodarske drube

VLAGANJE V DRUBO

Alikvotni dele v osnovnem kapitalu

Skupek korporacijskih pravic

Vrednostni papir v katerega je poslovni dele inkorporiran

D.D.

DELNICA

DELNICA

DELNICA

D.O.O.

OSNOVNI VLOEK

POSLOVNI DELE

/

D.N.O.

/

KAPITALSKI DELE

/

BILANCA STANJA

AKTIVI pravimo tudi premoenje. Ta namre obsega celoto vseh premoenjskih pravic drube (stvarne, obligacijske terjatve in societetene udelebe, PIL industrijske lastnine in avtorske materialne, korporacijske). Premoenje drube je odvisno od njene dejavnosti. Pri tem pa je pomembno kolikna je vrednost teh pravic ( celotna vrednost aktive.

PASIVI pravimo tudi kapital. Je v bistvu abstrakcija (zrcalna slika) aktive. Kapital nam v alikvotnih (procentualnih) deleih kae koliko je prilo od koga. ( Pove koliko si drubeniki lahko izplaajo in koliko ne.

P je vedno enaka kot A Iz bilance je razvidno vse, razen dobika in izgube.

1. Aktiva

ZGD jim pravi tudi sredstva, pravniki pa jo oznaijo kot premoenjske pravice drube. Aktiva je torej bazen vseh pravic drube.

Ekonomsko poslovna terminologija

Pravna terminologija

Dolgorone premoenjske pravice

Koncesije, patenti, licence, blagovne znamke

Opredmetena osnovna sredstva (stvari)

LP

Dolgorone finanne nalobe

Korporacijski delei v drugih D + obligacijske terjatve (samo posojila) do drugih S z daljo ronostjo

Dolgorone poslovne terjatve

Oblig. pr. iz naslova PP poslovanja D

Zaloge

LP

Kratkorone finanne nalobe

Korporacijski delei v drugih D + oblig. terjatve (posojila) do drugih S s krajo ronostjo

Denar

LP na denarnih zneskih

Nevplaani vpoklicani kapital

Korporacijska terjatev do drubenikov

Patent je PIL, podobna je stvari pravici, samo da je njen predmet varstva netelesna stvar. Blagovna znamka je tudi PIL.

Licenca je obligacijska pravica, ki daje monost (na obligacijski podlagi) izkoriati PIL.

Korporacijska terjatev delno vplaan vloek (moneja od oblig. pr.). e ima drubenik nasprotno terjatev, teh dveh terjatev ne bo mogoe pobotati!

2. Pasiva obveznosti do virov sredstev

Ne gre za obveznost v pravnem smislu, temve obveznost do ekonomskih "lastnikov" v bilanno-pravnem pomenu. Je abstrakcija aktive, ki nima oprejemljivih pravic ampak kae na pravno pripadnost posameznega delea premoenja v alikvotnih deleih. Pasiva je torej zrcalna slika aktive. So pravna pravila preko katerih nadzorujemo aktivno stran, da vidimo od kod je procentualno gledano kaj prilo v premoenje in kam, zopet procentualno gledano, ta dele odhaja.

Dolniki kapital je vezan kapital, ki si ga delniarji ne smejo izplaati kot dobiek. OK nam daje neko dodatno jamstvo, natanneje premoenje, ki mu pripada pri izplaevanju. Rezerve so deloma vezane (vezane in nevezane rezerve). Samo nevezane rezerve se lahko izplaajo kot zasluek

1) OSNOVNI KAPITAL

Imajo ga samo kapitalske drube. OK je samo raunska konstanta v sodnem registru. To pomeni, da navzven gledano nima vejega pomena. OK namre ni pomemben za delovanje drube navzven, pomemben pa je za drubenike navznoter ( OK je namre ute (ponder) moi glede upravljanja korporacijskih upravienj med drubeniki. OK se lahko spreminja, a samo po vnaprej doloenem formalnem postopku v sodnem registru. OK je nosilec pravne subjektivitete drube (to je zelo abstraktno). OK je torej raunska konstanta, ki kae mo drubenikov.

V bilanno-pravnem smislu ima 3 pomene:

premoenje za prietek poslov ( Ko se druba ustanovi, se mora vsaj deloma vplaati OK. Druba namre potrebuje premoenje, da lahko posluje. Drubeniki pa lahko vplaajo ve premoenja, kot je sam OK (ostalo gre v rezerve), zato je to bolj ibek pomen.

pokazatelj pripravljenosti tveganja drube ( Ko drubeniki vplaajo premoenje v drubo, je to vezano v drubo. Tega dela premoenja si ne moremo izplaati. Oni vloili samo 7.500, potem pa elijo kredit za 100.000 - izgleda da so bili priravljeni malo tvegat, zato tudi kredita ne bojo dobili. Tudi ta pomen je zelo ibek. Toliko premoenja kot je v OK je blokirano do prisilne likvidacije!

plailna zapora za izplailo premoenja drube ( S tem se dosega varstvo upnikov. e pride torej do padca premoenja, se s tem e ne ogroa upnikov.

Vplailo OK

Obveznost drubenika vplaati OK je njegova korporacijska obveznost. Deloma lahko ostane OK tudi nevplaan, v tem primeru druba do drubenika dobi korporacijsko terjatev, ki je stroja od navadne obligacijske obveznosti. Korporacijska in obligacijska obveznost nista pobotljivi.

Kaduciranje je poseben postopek, s katerim se drubeniku odvzame korporacijske pravice in se jih proda tretjemu, e ta v doloenem roku na vplaa celotnega vloka.

OK se lahko povea/zmanja, a samo po vnaprej doloenem (strogem) postopku. Pri poveanju se vplaa dodatno, pri zmanjanju pa se izplaajo delna likvidacija.

Sestava OK

Delniki enabi:

1. Nominalne delnice: OK = NZD x t. D(p) ( Nominalni zneski so lahko razlini, potrebno je pravilno ponderirat.

2. Kosovne delnice: OK = pripadajoi Z x t. D ( KD ima pripadajo znesek, ki ni razviden iz delnice. Zato se pogleda: viina OK, t. delnic. Od ND se razlikuje v tem, da je pripadajo znesek vsake delnice enak.

2) REZERVE

OK krepi plailno zaporo, e dodatno pa krepijo to plailno zaporo nekatere rezerve ( varujejo upnika, ker potisnejo to mejo e nekoliko vije.

KAPITALSKE REZERVE sluijo kapitalu, krepijo plailno zaporo

REZERVE IZ DOBIKA so dobiki, ki so rezervirani (lahko se izplaa kasneje)

Aggio (premija)

Zakonske

Aggio na hibride

Za lastne delnice

Vplaila za pridobitev dodatnih pravic iz deleev

Statutarne

Druga vplaila na podlagi statuta

Druge rezerve iz dobika

Iz zmanjanja OK (poenostavljenega ali z umikom D)

Odprava splonega prevrednotovalnega popravka kapitala

Kapitalske rezerve

KR koristijo kapitalu. Krepijo plailno zaporo OK za izplailo drube ( varstvo upnikov drube. Tvorijo t.i. vezane rezerve (so tiste ki krepijo plailno zaporo) in deloma tudi zakonski rezervni sklad. Uporaba premoenja je dopustna samo za zakonsko predpisane namene, ne pa za izplailo drubenikom (premoenje ki ustreza nevezanim rezervam).

VEZANE REZERVE (rdee) so vse kapitalske rezerve in zakonske. e zakonski rezervni sklad ni poln, lahko to uporabimo samo za kritje prenesene izgube ali kritje poslovnega leta. Uporaba vezanih rezerv:

Kr + ZR (RD 1) se smejo uporabiti za:

1. e skupni znesek teh rezerv ne dosega z zakonom ali statutom doloenega odstotka osnovnega kapitala, se lahko uporabijo samo za:

kritje iste izgube poslovnega leta, e je ni mogoe pokriti v breme prenesenega istega dobika ali drugih rezerv iz dobika;

kritje prenesene izgube, e je ni mogoe pokriti v breme istega dobika poslovnega leta ali drugih rezerv iz dobika;

2. e skupni znesek teh rezerv presega z zakonom ali statutom doloeni odstotek osnovnega kapitala, se lahko te rezerve v presenem znesku uporabijo za:

poveanje osnovnega kapitala iz sredstev drube;

kritje iste izgube poslovnega leta, e je ni mogoe pokriti v breme prenesenega istega dobika in e se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobika za izplailo dobika drubenikom, ali

kritje prenesene iste izgube, e je ni mogoe pokriti v breme istega dobika poslovnega leta in e se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobika za izplailo dobika drubenikom

ZAKONSKI REZERVNI SKLAD pa je zahteva zakona drubi, da se iz dobikov vsakoletnih poslovnih let, te rezerve napolnijo. Dokler ni vsota vseh rezerv, ki tvorijo ZRS vsaj 10% OK ali statutarno doloenem vijem znesku, je potrebno od vsakega dobika odvajati letno po 5% v zakonske rezerve. e pa dosega teh 10% OK (ali viji znesek) pa lahko s tem poveamo OK. ( rumeno

Kapitalske rezerve se polnijo samo z vplaili drubenikov, rezerve iz dobika pa se polnijo samo iz dobikov.

Aggio je razlika med emisijskim in nominalnim zneskom delnice.

Dva pomena aggia:

1) Ob ustanovitvi drube je pomen aggia, da nerabimo kasneje vplaevat v zakonske rezerve napolnimo ZRS

2) Ob pristopu tretjega pa je pomen aggia, da nam izravna kapitalska premoenjska razmerja; da tega tretjega ne postavimo ne v bolji, ne v slabi poloaj.

Zakaj je aggio pomembneji OK? OK lahko vplaamo samo deloma (drugi del nastane korp. terjatev), aggio pa je potrebno vplaati takoj in v celoti.

Izplailo premoenja iz vezanih rezerv

1. Preoblikovanje v OK (nominalno poveanje OK)

2. Efektivno zmanjanje OK

Oblikovanje rezerv

Druba ustvari isti dobiek (poslovnega leta, ko se plaajo tudi davki) in ta se uporabi za:

kritje prenesene izgube (e obstaja),

oblikovanje zakonskih rezerv (do celote ZRS) ( odvajanje v zakonske rezerve po 5%; e je ZRS pol pa to odpade,

oblikovanje RZLD, e e niso uporabljeni drugi viri (pri d.o.o. velja da jih moramo oblikovati za vnaprej, pri d.d. pa samo e jih ob sestavi bilance za doloeno poslovno leto e imamo),

oblikovanje statutarnih rezerv, e statut doloa da jih je potrebno oblikovati.

Gre za kogentno odvajanje. To je raunska operacija ob sestavi bilance.

e po teh 4 namenih e kaj dobika ostane, potem lahko do 50% ostanka zaprejo v druge rezerve iz dobika. Statut lahko pooblasti organe vodenja in nadzora, da lahko e ve kot 50% zaprejo v DR. Vsaj ostanka, po kogentnih namenih, pa mora iti na skupino Preostanku po kogentnem odvajanju in po 50% odvajanju pravimo bilanni dobiek. O njem odloa skupina s sklepom o uporabi bilannega dobika. Skupina ima 4 monosti:

1) ves BD se bo delilo za dividende (izplaa se delniarjem);

2) se odloijo za prenos v naslednje poslovno leto in tako to postane D naslednjega poslovnega leta;

3) vse za druge rezerve (tezavriranje) ( ni dividend za nikogar, zato izpodbojni razlogi;

4) statut doloa da se uporabi za tretje namene (za zaposlene, hibridni obvezniarji).

NEVEZANE REZERVE so proste rezerve: RZLD, SR in DRD. Za lastne delnice se te rezerve lahko uporabljajo samo kadar se pridobivajo lastne delnice in e ima druba na bilanni preseni dan te delnice v premoenju. In takrat mora oblikovati RZLD. Z umikom delnic druba lahko namre ustvari navidezni dobiek in si ga izplaa. e kupim lastne delnice moram toliko denarja kolikor sem dal za nakup delnic, zapreti v RZLD.

Rezerve za lastne delnice (modro)

e je druba pridobila med poslovnim letom lastne delnice, mora oblikovati rezerve v viini plaanih zneskov (a ne nominalnih).

Oblikovanje:

1) iz D ali prenesenega dobika,

2) iz statutarnih rezerv (e statut dopua),

3) iz drugih rezerv iz dobika.

Sprostitev RLD: lex causae (sprosti se tam od koder je odvzeto).

Statutarne rezerve (modro)

Niso obvezne, statut jih lahko doloa ali ne. e so doloene mora biti doloena viina (absolutni znesek ali ods. od OK) in na nain kot doloa statut.

Uporaba: samo za namene, kot doloa statut.

Druge rezerve iz dobika (zeleno)

Niso nikakor vezane. Preostanek dobika se lahko zapre v druge rezerve. Poslovodstvo drube jih lahko uporabi za kakrenkoli namen, tudi za izplailo upnikov.

Tezavriranje dobika v druge rezerve

Veinec odloa v sklepu o uporabi BD. Odvajanje vsega ostalega BD v druge rezerve iz dobika. Posledica tega je da ni dividend za nikogar. Vrednost premoenja drube, ki pripada lastnemu kapitalu, pa se s tem povea (delnica, tudi vsakega manjinca, je nekoliko ve vredna).

Izpodbijanje sklepa o uporabi BD, e se ne deli vsaj v viini 4% OK, e ni po presoji dobrega gospodarstvenika nujno glede na okoliine poslovanja drube ( izpodbojni razlog.

1.kolektivna manjinjska pravica manjinjci se lahko (temu da ni dividend) uprejo: 1/2/ OK ali 400.000 OK ( Ugodilna sodba pomeni v bistvu spremenitev sklepa

DK + OK + VR = vezani kapital ( premoenje ki ustreza VK se ne more razdeliti med drubenike kot dobiek ali celo prikrit dobiek

Nevezano premoenje pa si lahko izplaujemo relativno prosto. Najbolj proste so druge rezerve iz dobika.

PRIMER 1:

Druba (d.o.o) ima v bilanci 100 premoenja, OK je 50 in v rezervah je e 50. Dolgov ta druba nima. Imamo dva drubenika, Aja in Bja in vsak ima 50% udelebo v OK. Vsak je v OK vplaal 25 nominalne vrednosti. Potem bi pa rada ta dva drubenika, pripustila enakovrednega tretjega Cja, da bi imel enak del kot ga imata onadva. C torej pristopa, OK pa se s tem poveuje. Koliko mora vplaati C v OK?

e vplaa 50, bo imel on toliko v OK, ostala dva pa po 25 in bo s tem postal absolutni veinec.

Vplaati mora torej 25 ( e bi se druba likvidirala, bi bilo premoenja 125. To pomeni, da bi C dobil 1/3 od 125 (cca. 40), ker so vtete tudi rezerve. To pa ne bi bilo poteno, saj bi dobil preveliko mo. Zato mora e 25 plaati v aggio.

C mora za svoj dele plaati emisijski znesek delea 50, od tega bo nominalni znesek 25, drugih 25 je pa aggio.

PRIMER 2:

A, B in C ustanovijo drubo Luna d.d. vsak vplaa 100 delnic z nominalo 1000, za vsako delnico vplaa 2000. Po ustanovitvi drube kupi direktor avtomobil za 30.000 in stroje za 80.000. Kupi material za 20.000, izdela izdelke in jih proda za 30.000. Zatem posodi 10.000 drubi Alfa d.o.o. Avto razbije, zavarovalnica mu prizna totalko, druba Alfa d.o.o. pa gre v steaj. Direktor kupi 20 lastnih delnic in jih umakne.

PRIMER 3:

A in B ustanovita drubo Alfa d.d. in vplaata vsak po 500 delnic v nominalnem znesku 5.000 EUR vsaka. Po vpisu kupita dve pisarni, vsako za 10.000 EUR, zatem nabavita material za kupnino 10.000 EUR, ki ga nato prodata v obliki izdelka in dobita znesek 15.000 EUR. Alfa d.d. ustanovi herinsko drubo Omega d.d. (100.000).

PRIMER 4:

Druba Luna d.d. ima 1 mio premoenja. Osnovni kapital je 100.000 EUR in je razdeljen na 1000 delnic z nominalnim zneskom 100 vsaka. Terjatev upnikov je za skupno 500.000 EUR.

1) Likvidacijska vrednost delnice: 500 ( pomeni koliko premoenja bi delnica dobila iz drube, e bi drubo na bilanni preseni dan drubo razpustili, likvidirali

2) Bilanna vrednost delnice: 500 ( BVD (raunovodje) je isto kot LVD (pravniki)

3) Trna vrednost delnice: gibala se bo okoli BDV/LVD (na dolgi rok in pri javnih drubah) ( doloata jo ponudba in povpraevanje

PRIDOBITEV LASTNIH DELNIC

Delnice lahko pridobimo na primarnem ali na sekundarnem trgu. Primarno pomeni, ko drubo ustanovim, sekundarni pa ko nek drubenik (prvi imetni) delnico proda in jo z RPP prenese naprej. Primarni trg pomeni, da ustanovim drubo, ko se vpiejo vloki, jaz vpiem svoj vloek v OK in istoasno dobim ven delnico drube. Primarno je tudi ko se povea OK. Sekundarni pa so na trgu, ko delnica kroi (prodaja, dedovanje). Ker pridobitev nasprotuje bistvu d.d., velja naslednje. Izvirna pridobitev lastnih delnic je absolutno prepovedana, derivativna pridobitev na sekundarnem trgu pa je relativno prepovedana. Ko je druba ustanovljena ali ko se poveuje OK je absolutno prepovedana pridobitev delnic s strani drube. Na trgu, z dedovanjem, z nakupnimi komisijami pa naeloma nesmemo pridobivat delnice, vendat je ta prepoved relativna.

ZGD pozna 8 izjem od te relativne prepovedi derivativnega pridobivanja lastnih delnic:

1) e je pridobitev nujna, da bi druba prepreila hudo, neposredno kodo ( Drugi drubi, ki ima nao delnico, grozi steaj. Ta druba nai drubi dolguje 100.000, nae delnice pa so na trgu. In direktor te drube nam ree, da nam nemore dati denarja, lahko pa naredi datio in solutum (dajatev namesto plaila) in nam da nao lastno delnico. In to je super saj lahko mi spet to delnico prodamo na trgu in tako dobimo denar (namesto denarja/zlata se torej dobi lastno delnico);

2) e naj se delnice ponudijo v odkup delavcem drube ali z njo povezane drube ( Druba lahko nagrajuje svoje delavce z delnicami. Poleg plae, ti lahko del dajo tudi v delnica. To je dobro, ker jim druba tako da minimalca in drugo v delnicah. S tem se stroki zmanjajo za polovico. Direktor samo teje delnice in jih daja med delavce. Druga varjanta pa je da jih kupi na trgu in jih deli med delavce. To pa je slabo za drubenike, zlasti za veince saj lahko ti drugi doseejo doloen prag in jih kasneje preglasujejo. Vendar nobena od teh dveh izjem ne bo dolgo trajala;

3) e delnice pridobi zato, da bi delniarjem zagotovila odpravnino po tem zakonu ( Ta druba X se pripoji glavni drubi Y, in ta stranska preneha obstajati. Korporacijske pravice te drube X prenehajo. Njenim delniarjem pa je treba zagotoviti delnice te nove drube. Ta jih lahko natempla (pride do poveanja OK) ali pa jih pridobi na trgu;

4) e je pridobitev neodplana ( darilna pogodba, dedovanje;

5) e banka, zavarovalnica in druga finanna organizacija pridobi delnice pri nakupni komisiji ( Nekdo naroi bankam/zavarovalnicam, da morajo zanj (ne zase) pridobivati (odkupovati) delnice. Kdo je ta nekdo? To je prevzemnik, tisti ki namerava drubo prevzet;

6) na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva ( Drubo nekdo postavi kot oporonega dedia za delnico. V praksi ni primera, lahko pa se zgodi. Drugi primer pa so statusna preoblikovanja;

7) na podlagi sklepa skupine o umiku delnic po dolobah o zmanjanju osnovnega kapitala ( Druba se odloi, da bo zmanjala OK. Pridobila bo 1/10 delnic in ko jih bo pridobila, bo te delnice dobesedno uniila in toliko kot ustreza tej razliki, si lahko izplaajo ven;

8) na podlagi pooblastila skupine za nakup lastnih delnic, ki velja 18 mesecev in doloa najnijo in najvijo nakupno ceno pri pridobivanju delnic, kakor tudi dele teh delnic, ki ne sme presegati 10% osnovnega kapitala. Pri tem druba ne sme pridobiti lastnih delnic izkljuno zaradi trgovanja. Pri tem enaka obravnava delniarjev. Domneva se, da so bili D enako obravnavani (221 ZGD-1), e je bila opravljena na podlagi posla, sklenjenega na organiziranem trgu. Drugano odsvajanje lastnih delnic lahko doloi le skupinski sklep.

Vendar se tudi za teh 8 izjem zahtevajo doloene predpostavke in omejitve. To pa ZGD doloa kogentno.

Skupni dele delnic, pridobljenih za namene 1-3 in 8, ne sme skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih druba e ima, presegati 10% osnovnega kapitala. Taka pridobitev lastnih delnic je dovoljena le, e druba pridobi delnice tako, da oblikuje rezerve za lastne delnice (zablokirati moramo toliko premoenja, kolikor smo za delnice plaali), ne da bi zmanjala OK ali vezane R in e je za delnice plaan celoten emisijski znesek. V primerih iz 1, 2, 3, 5 in 8 je pridobitev dopustna le, e je za delnice plaan celoten emisijski znesek (EZ je znesek, ki ga vpiemo v prvi emisiji delnic; Nesme biti korporacijske terjatve nevplaanega in vpoklicanega OK. Miljeno je da mora biti takoj in v celoti aggio vplaan, mora pa biti v celoti vplaan tudi OK).

V primeru iz 1 in 8 mora poslovodstvo na prvi naslednji skupini poroati o razlogih in namenu pridobitve, skupnem tevilu, najmanjem emisijskem znesku in deleu pridobljenih delnic ter o vrednosti delnic. V primeru iz 2 se delnice v enem letu po pridobitvi ponudijo v odkup delavcem drube.

Je pa tudi ena generalna korporacijska sankcija, ki se glasi: Iz lastnih delnic druba nima nobenih korporacijskih pravic, dokler so pri njen. Direktor drube tako recimo ne more s temi lastnimi delnicami glasovati na skupini v zadevah te drube. Obstaja le ena izjema in to je udeleba pri nominalnem poveanju OK (ko rezerve preoblikujemo v OK).

Zakaj ne bi naa druba X d.d. sama v svoje premoenje pridobila svojo lastno delnico? Na prvi pogled bi rekli da ni s tem ni narobe. Vendar ni ravno tako, saj s tem pridobi korporacijske pravice v sami sebi.

Kaj pa e bi druba pridobila vse lastne delnice? Potem bi prili v zaaran krog. Prili bi v situacijo, v katero fizina oseba ne more prit, pravna oseba pa ja. Druba pride v nasprotje sama s seboj. Zato je PLD izjemno problematino.

e pridobim eno delnico od 1000 to e ni problem, teava nastane ko je takih delnic ve.

Zakonodaja PLD naeloma prepoveduje oz. vsaj omejuje.

Kaj pa, e druba ne upoteva zakona? Direktor kupuje lastne delnice, pa jih primarno vpisuje in ga ne zanima kaj pravi zakon. Tako pridobiva delnice protizakonito. Sankcija za to ni tako zelo huda, kljub temu da gre za kritev zakona, ki lahko ogrozi upnike. Zakon doloa, da jih je treba imprej umakniti ali uniiti. Pravne posledice nedopustne pridobitve se delijo na dve podvrsti:

a) korporacijske posledice ( e je druba pridobila posledice v nasprotju z zakonom, jih mora odsvojiti v enem letu od pridobitve. e skupni dele delnic, ki jih je druba pridobila, sicer zakonito, presega 10% osnovnega kapitala, je potrebno preseek odsvojiti v 3 letih po pridobitvi. e pa delnice niso odsvojene v roku, jih mora druba umakniti/uniiti. Dokler ima druba lastne delnice, zakonito ali nezakonito pridobljene, nima iz njih nobenih pravic!

b) civilnopravne posledice ( Pravni posel o pridobitvi lastnih delnic, ki je v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega lena, je nien, pridobitev delnic s strani drube pa ni neveljavna (ZPP je neveljaven, RPP je veljaven abstraktnost). Druba tako postane lastnica svojih delnica, tj. sama svoj delniar. Posledice v tem sistemu so:

nobena stran nima izpolnitvenih zahtevkov (ker ZPP ni veljaven),

monost kondikcijskih zahtevkov - druba ima korporacijski zahtevek na vrnite prepovedanih plail (233. ZGD-1); delniar navadni obligacijski kondikcijski zahtevek ( Ker zahtevka nista istovrstna, pride v primeru okodovanja do monosti uveljavljanja odkodninske odgovornosti poslovodstva za kodo, ki je drubi nastala zaradi nezakonite pridobitve lastnih delnic.

IZTISNITEV IN ODPRODAJA DELEEV

1. Iztisnitev

Dokler veinec nima 90% od celote nominalnih zneskov delnic, lahko samo prijazno ponuja prevzemne ponudbe. Ko pa enkrat dosee 90% pa postane glavni delniar. Ta lahko pone kar hoe in absolutno obvladuje skupino. Zakon mu omogoa, da prisilno iztisne manjince (ki imajo manj kot 10%) iz drube, tudi proti njihovi volji. Lahko tore odvzame korporacijske pravice 10% manjini do zadnjega. Za manjinca je treba zagotoviti primerno odpravnino. To se izrauna po bilanni/likvidacijski vrednosti delnice. ( to velja za d.d.

Pri d.o.o. pa squiz and sell outa ne poznamo. Drubenika, tudi manjinca je mogoe izkljuiti le s tobo za izkljuitev zaradi kritev (treba je dokazati da je povzroal kodo). To je treba jasno izkazat, ne samo zatrjevat!

2. Odprodaja

S tem dajemo monost manjincem, da zahtevajo, da veinec od njih kupi delnice. Kakor ima veinec monost zahtevati iztisnitev, pa lahko manjinci zahtevajo svojo izkljuitev (svojo odprodajo) po primerni ceni. To primerno odpravnino mu morajo ponuditi v enem mesecu od vloitve zahtevka.

POSEBNI IN IZREDNI REVIZOR TER ACTIO PRO SOCIO

e pride do nepravilnega pretoka ali e obstaja sum na nepravilno vrednotenje postavk bilance s strani poslovodstva, imajo drugi v drubi pravico zahtevati izredno revizijo. Takni vrsti revizije se ree revizija zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov in vodenja posameznih poslov. Imamo torej dve podvrsti te revizije. Prva se nanaa na samo ustanavljanje drube. Ko se druba ustanavlja, drubenik da vloek v drubo, druba pa mu v zameno da korporacijske pravice. Najprej je pomembno da druba dobi toliko premoenja, kolikor je vpisanega kapitala. Vloki pa niso vedno denar, lahko so tudi realni (stvarni). In v takem primeru je zelo pomembno da je pravilno vrednoteno. Druga podvrsta pa je prireditev vodenja posameznih poslov drube. Tukaj pa gre za to, da je pri vseh poslih dana monost preveriti ali so bili posli fer in korektni. In to se pone preko izredne revizije. e poslovodni organ izrabi poloaj je prvi, ki lahko ukrepa veinec. Naslednji pa lahko ukrepa manjinec in na koncu e upnik ( kaskadna logika.

Zahtevamo torej lahko izredno revizijo zaradi preveritev osrednjih postopkov vodenja poslov drube ali podcenitve postavk v letnem poroilu. Pri tem se lahko zahteva vrnitev prepovedanih plail, pa tudi odkodninsko odgovornost lanov organov vodenja in nadzora, e so tej v kodo drube in opustili skrbnost dobrega gospodarstvenika.

Manjinske pravice

ZGD-1 ureja tri manjinske pravice. Te so:

pravica zahtevati od sodia imenovanje posebnega revizorja,

pravica zahtevati imenovanje izrednega revizorja,

pravica do uveljavljanja odkodninskeih zahtevkov drube actio pro socio.

Skupina lahko z navadno veino glasov (veinec) imenuje posebnega revizorja zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov drube, vkljuno s posli poveanja ali zmanjanja OK, v zadnjih petih letih. e skupina zavrne predlog za imenovanje posebnega revizorja, potem zakon pravi da ima sodie pooblastilo da ga imenuje na predlog delniarjev, katerih skupni delei znaajo najmanj 1/10 OK ali katerih nominalni znesek ali pripadajol znesek OK znaa najmanj 400 tiso evrov, e obstaja vzrok za domnevo, da je prilo pri vodenju postopkov ali poslov do nepotenosti ali hujih kritev zakona ali statuta.

Veinec je prvi ki lahko zahteva preveritev poslov, e pa on tega ne zahteva lahko to stori manjinec ampak on tega ne more storiti s skupino, temve mora zahtevati pooblastilo od sodia.

e je skupina imenovala posebnega revizorja, pa manjinec sumi, da ta revizor ni utemeljen, v takem primeru lahko spet zahteva da se imenuje drug posebni revizor s strani sodia.

Posebni revizor:

pregled poslovnih knjig in dokumentacije,

pregled premoenjskih predmetov (zlasti blagajne drube, vrednostne papirje ter preostalo premoenje drube),

lahko zahteva vsa dokazila in pojasnila, ki so potrebna,

lahko pregleda celotno konsolidacijo.

Na koncu o svojih ugotovitvah pripravi pisno poroilo. Tega polje poslovodstvu in tudi sodiu, e ga je le-to imenovalo. Poslovodstvo mora to poroilo predloiti nadzornemu svetu in na koncu e uvrstiti na naslednji dnevni red skupine. Skupina je tista, ki potem o tem poroilu razpravlja.

Pri posebni reviziji gre za preveritev in kontrolo ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov drube, pri izredni reviziji pa za vnovino preveritev zgolj letnega poroila in raunovodskih izkazov. Pravica manjinskih delniarjev, da od sodia zahtevajo imenovanje izrednega revizorja, ni vezana, tako kot pri posebni reviziji, na poprejnjo zahtevo, da ga imenuje skupina in na negativno odloitev skupine delnike drube, ampak na obstoj drugih dveh skupin razlogov:

prva se nanaa na domnevo, da so v raunovodskih izkazih doloene postavke bistveno podcenjene,

druga pa se nanaa na priloge k tem izkazom, ki so neustrezne in njihovih pomanjkljivosti tudi poslovodstvo z dodatnimi pojasnili na skupini ni odpravilo.

Izredni revizor mora o izidu izdelati pisno poroilo, kateremu lahko sledita dve vrsti postopkov. Lahko se nadaljuje sodni spor, katerega revizijske ugotovitve so tone, ali v primeru, ko tega spora ni oz. je konan, uporaba rezultatov zakljunih ugotovitev izrednega revizijskega poroila pri izdelavi prvega naslednjega letnega poroila.

Actio pro socio

Poslovodstvo drube mora v 6 mesecih od dneva skupine vloiti tobo za povrnitev kode, ki so jo drubi povzroili ustanovitelji oz. uprava (organi vodenja) z vodenjem posameznih poslov, e je ta nastala kot posledica kritve dolnosti lanov organov vodenja in nadzora, e tako sklene skupina z navadno veino glasov.

1) Veinec lahko zahteva povrnitve kode redek primer, saj ponavadi veinec in direktor delujeta skupaj

2) e pa veinec ne eli vloiti tobe zoper direktorja ima to monost potem manjina in tej tobi pravimo actio pro socio. e predlog za vloitev tobe na skuini ni bil sprejet ali e poslovodstvo ne ravna v skladu s tem, lahko tobo v svojem imenu in za raun drube vloi manjina, katerih skupni delei znaajo najmanj 1/10 OK ali 400 tiso evrov.

Toba na vrnitev prepovedanih plail

Tukaj ne gre za to, da je koda povzroena s posli ampak za to, da je druba nekomu plaala nekaj kar ne bi smela (prikrita vrnitev vlokov). In e do tega pride, morajo delniarji vrniti drubi plaila, ki so jih dobili v nasprotju z zakonom. e so plaila prejeli kot dividende, pa le e niso v dobri veri (e niso vedeli ali bi morali vedeti da niso upravieni). In tudi to najprej lahko zahteva nazaj veinec (skoraj nikoli, saj navadno on naroi upravi da se to izplaa). Zato je to kaskadno manjinska pravica (1/10 OK ali 400 tiso) oz. na koncu lahko zahtevajo povrnitev tudi upniki, ampak samo e imajo pravni interes (samo kadar jih druba ne more poplaati).

Sploni zastaralni rok za te zahtevke je 5 let.

Odkodninska odgovornost lanov organov vodenja in nadzora

lan organa vodenja ali nadzora nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro drube, s skrbnostjo vestnega in potenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost. To je standard, ki ga postavlja zakon. In e ne uspe dokazat da je res poteno izpolnjeval svoje naloge, potem mora povrniti kodo. Kaj ga oprosti? Oprosti ga samo, e njegovo dejanje temelji na zakonitem sklepu skupine. Nadzorni svet in podobni organi pa ga ne morejo oprostiti odkodninske odgovornosti. Kdaj se druba lahko zahtevkom odree, kdaj jih lahko pobota? ele 3 leta po nastanku zahtevka, e s tem soglaa skupina in temu pisno ne nasprotuje manjina, ki ima vsaj 1/10 OK. in ta odkodninski zahtevek lahko kaskadno uveljavljajo tudi upniki drube, e jih druba ne more poplaati.

Odgovornost tretjih oseb

Odgovornost oseb, ki so s svojim vplivom na drubo pripravile lane organov vodenja in nadzora, da so nekaj storili v kodo drube/njenih drubenikov itd. Tudi njih je mono toiti na povrnitev nastale kode in poleg lanov organov vodenja in nadzora solidarno odgovarjajo tudi tisti, ki je pridobil korist s taknim kodljivim dejanjem ampak samo z omejitvijo, da je dejanje namenoma. In na koncu lahko kaskadno uveljavljajo odkodninsko odgovornost tudi upniki.

SPREMEMBE STATUTA IN OSNOVNEGA KAPITALA

Statut je temeljni konstitutivni akt drube. Sprejmejo ga ustanovitelji pred ustanovitvijo drube. Ko podpiejo statut nastane med njimi druba, societeta civilnega prava in potem ele s plailom vlokov in vpisom v sodni register nastane korporacijska pravna oseba.

Statut je mono v asu trajanja drube spreminjati. Glede OK imamo dve monosti: lahko ga poveamo ali zmanjamo. To je raunska konstanta, v sodnem registru, e ga elimo poveati moramo preoblikovati rezerve (aktiva ostane ista) ali pa vplaati nove vloke (poveamo aktivo). Enako velja pri zmanjanju: ena monost je da OK preoblikujemo nazaj v rezerve, druga monost pa je da ga zmanjamo in s tem celo bilanco zmanjamo in si izplaamo ven premoenje. Prva opcija je realno poveanje/zmanjanje, drugo pa je nominalno poveanje/zmanjanje.

Zakaj sploh zakon uvaja spremembe statuta? Zato, ker ima OK naravo doloenosti v statutu. V statutu je doloeno kaken je OK in avtomatino s tem ko spreminjamo OK moramo spremeniti tudi statut.

Statut se spreminja z odloanjem na skupini, s sklepom ki zahteva strojo veino od navadne, tj. najmanj pri odloanju na skupini zastopanega kapitala (od tistih ki pridejo na skupino mora glasovati za spremembo, da je statutarna sprememba sprejeta ( relativna veina). Statut lahko doloi tudi drugano veino, vejo ali manjo, vendar ne manj kot obiajno veino, tj. veino vseh prisotnih. Sprememba statuta uinkuje od dneva vpisa v sodni register.

e je ve razredov delnic in e gre sprememba proti razredu delnic, se zahteva e veina razreda delnic ( razred delnic tvorijo delnice z enako pravico, to so delnice ki imajo drugano pravico kot obiajne delnice (npr. zlata delnica).

Kaj pa e elimo s statutom delniarjem naloiti dodatne obveznosti? Tak sklep je dopusten, e se strinjajo popolnoma vsi drubeniki (soglasje vseh!).

Realno/efektivno poveanje pomeni, da poveamo kapital za X in za toliko novega premoenja morajo obstojei ali novi drubeniki vplaati v drubo. OK se povea, cela bilanca se dvigne, rezerve ostanejo iste. Nasprotje temu je realno zmanjanje. Zmanjamo torej kapital za X in toliko premoenja kolikor ustreza temu izplaamo ven na podlagi upravienja delne likvidacije.

Pri nominalnem/raunsko pa samo rezerve preoblikujemo v OK (poveanje) oz. OK preoblikujemo v rezerve (zmanjanje).

1. Poveanje OK

Pri poveanju je zadeva naslednja. Imamo torej realno poveanj in nominalno poveanje. Realnih poveanj je pri d.d. kar 3 vrste, nominalno pa je samo eno. Realna so tista, kjer se vplaujejo novi vloki v premoenje. Nominalno pa je preoblikovanje rezerv v OK.

1) REDNO POVEANJE ALI POVEANJE Z VLOKI

Za to poveanje je treba sprejeti sklep s veino (relativno) ali drugano veino, ki jo doloa statut. Bistveno je to, da se cela bilanca drube povzdigne. Za toliko kolikor je ta razlika poveanja je potrebno na aktivno stran vloiti nove vloke (vplaati nove zneske). Izvede se lahko samo z izdajo novih delnic, ne pa s poveanjem nominalnega zneska ali pripadajoega obstojeim. e je ve razredov je potrebno soglasje vseh razredov, tukaj celo glasujejo prednostne delnice brez glasovalne pravice. In pogoje je, da morajo biti vsi dotedanji vloki e vplaani (druba nesme imeti korporacijske terjatve zaradi vploklicanega pa nevplaanega OK).

Vlagamo lahko dve vrsti vlokov: denarne ali stvarne. Denarni so najbolji, saj so ovrednotljivi. Stvarni vloki pa so avti, nepreminine, patentiran izum, terjatev do koga drugega itd. In so precej problematini. Pri stvarnem vloku je treba v sklepu o poveanju e za vnaprej doloiti predmet vloka, osebo vlagatelja in nominalni znesek delnic, ki se zagotovijo za stvarni vloek, pa e revizor mora pregledati stvarni vloek. Drugae sodie ne sme vpisati poveanja OK v sodni register! Redno poveanje OK z vloki se bo izvedlo preko denarnih vlokov, saj v velikih drubah tega fizino, organizacijsko ni mono izvest. V takem primeru se izvede pogojno poveanje.

Poveanje je potrebno torej registrirati. Skupina najprej sprejme sklep o poveanju in potem je potrebno to registrirat, ta sklep vpisat v sodni register. In potem se izdajajo, templjajo nove delnice in te delnice se vpisujejo. In na koncu, ko vsi vplaajo vloke se izvede druga registracija in se v register vpie samo poveanje. Imamo torej dve registraciji:

s prvo registriramo to, da je skupina sprejela sklep in da se lahko prinejo tiskati nove delnice ( deklaratorna registracija,

z drugo pa potem dejanjsko vpiemo poveanje OK (OK je takrat dejansko povean) ( konstitutivna registracija.

V povezavi s tem poveanjem poznamo vrednostno pravico. To je pravica, ki omogoa ohranjanje sorazmernega lastnikega ali drubenikega delea, interesa v drubi. Ni je treba izkoristiti, saj je neke vrste predkupna pravica. Lahko pa jo, da ne bi izgubili svoj dotedanji proporcionalni dele v procentu moi korporacijskih pravic (monost dokupovanja delnic). Za njeno uveljavitev je 14 dnevni rok, lahko pa se tudi izkljui. Doloena je veina na skupini, statut pa lahko doloa tudi vijo (ne pa nijo) veino. Tukaj se sreamo tudi s pojmom underwriter. To je tisti, ki samo prevzame delnice z namenom, da jih proda ampak ne za sebe temve za nekoga drugega (banka, zavarovalnica). Prevzem delnic s strani underwriterja se ne teje za izkljuitev vrednostne pravice.

2) POGOJNO POVEANJE

Imamo drubo, ki je nekomu obljubila delnice. Izdala je recimo hibride, zamenljive obveznice. Druba izda delniko nakupno opcijo (nazajkupna ali odkupna pravica), da lahko obvezniar kupi po vnaprej doloeni ceni delnice. Druba izda 100.000 zamenljivih obveznic in na kuponu pie, da po enem letu lahko zahtevamo glavnico + obresti ali pa delnice. Racionalni potronik se bo odloil za tisto kar bo v tistem trenutku ve vredno. Bistvo je v tem, da to razpri med veliko malih vlagateljev. Poanta je v tem, da nima kredita v banki ampak se to razpri na stotine manjhnih posojilodajalcev, kjer je druba kot dolnik glavni velik dolnik (ne pa oni velik upnik, ki drubo lahko spravi v steaj). In do esa lahko pride? Ko bodo tej imetniki prihajali s tem da vpiejo nove delnice, bojo v zameno za delnice dajali svoje terjatve do drube. Prvi problem: terjatev do drube, ki jo vloim v drubo je stvarni vloek. Upnik ima terjatev do drube, potem jo odstopi na drubo in na koncu preneha confusione. Drugi problem pa je, da nevemo vnaprej koliko delnic bo treba natisniti. Vemo pa, da je treba pri stvarnih vlokih vnaprej doloit predmet, osebo, nominalni znesek. Pogojno poveanje OK pride v potev v naslednjih primerih:

uresniitev prednostnega ali zamenjalnega upravienja delniarjev,

priprave na zdruitev ali zagotovitev odpravnin,

uresniitev pravic delavcev in zagotovitev opcijskih upravienj.

Ko se bodo oni javljali, bo druba sproti tiskala delnice in jih natempljala toliko kolikor se jih bo javilo v nekem doloenem asu. Zakon pravi (izjema): terjatve delavcev in izroitev zamenljivih obveznic/opcij, se ne tejejo za stvarne vloke.Izdaja novih delnic je dopustna ele, ko so popolnoma vplaani emisijski zneski.

OK je povean konstitutivno z izdajo delnic! Tukaj se ne teje, da je OK povean z 2. registracijo, kot pri rednem, ampak takrat ko so delnice izdane (z vsako posebej). To je edini primer ko je delnica konstitutivni VP.

3) ODOBRENI KAPITAL

To je podobno rednemu poveanju, s tem da skupina ne sklepa tik pred poveanjem ampak pooblasti upravo. Skupina ne sklepa sedaj, za poveanje prihodnji teden ampak sklepa sedaj, za neko asovno okno npr. 5 let. veina prisotnih glasov pravi: Strinjamo se z rednim poveanjem OK, ampak ga ne bomo poveevali prihodnji teden, niti ne prihodnji mesec. Nao upravo pooblaamo za 5 let. Kadarkoli bo uprava smatrala da je potrebno poveati OK, lahko to storijo ne da bi skupina sklepala o tem.

Nove delnice se izdajo na podlagi pooblastila skupine brez njenega sklepa, ker je sklep bil sprejet e bistveno prej. Za dve zadevi potrebuje uprava izrecno pooblastilo skupine:

za izkljuitev vrednostne pravice,

za izdajo prednostnih delnic brez glasovalne pravice.

4) POVEANJE OK IZ SREDSTEV DRUBE

Gre za nominalno poveanje, kjer ne gre za efektivno poveanje bilance pa pa samo za preoblikovanje rezerv v OK, tj. na pasivi. To je edini primer nominalnega poveanja, ki ga poznamo. Kategorijo lastnega kapitala lahko preoblikujemo v OK. Preoblikujemo lahko:

kapitalske rezerve (vezane), ki se lahko preoblikujejo e je pol ZRS, drugae jih smemo uporabljati samo za pokrivanje izgube tega leta ali prenesene izgube;

statutarne rezerve (proste), e statut doloa, da jih je dovoljeno uporabiti za ta namen;

druge rezerve iz dobika (te so najbolj proste in jih lahko uporabimo za karkoli, tudi za poveanje OK);

preneseni dobiek.

Glavni pogoj je, da nesme biti izgube ali prenesene izgube v zadnji bilanci, ki je temelj temu preoblikovanju. im je v zadnji bilanci izguba, je to avtomatina zakonska blokada za preoblikovanje.

To uinkuje z eno samo registracijo, saj ni vplail in posledino se tudi ne izdajajo nove delnice. Tu novih delnic sploh ne templamo.

2. Zmanjanje OK

1) REDNO ZMANJANJE (pravimo mu tudi delna likvidacija)

Redno zmanjanje OK je podobno rednemu poveanju OK z vloki. ali vija veina, soglasje razredov drube. Tudi tukaj sta dve registraciji, s tem da je tukaj prva konstitutivna, druga pa deklarativna. Takoj ko registriram zmanjanje se teje da je zmanjano, potem pa izvedemo uinek. To je logino zaradi varstva upnikov.

2) POENOSTAVLJENO ZMANJANJE (nominalno)

Je raunska operacija na pasivni strani, na aktivi se ne zgodi ni. Ni se ne zmanja premoenja, nobenemu se ni ne izplaa ven, samo rezerve se poveajo in s tem se OK zmanja. Uporabi se lahko samo za kritje prenesene izgube ali za prenos v 5. kategorijo kapitalskih rezerv.

3) ZMANJANJE Z UMIKOM DELNIC (lahko je reden ali nominalen)

Potrebno je uravnovesit deliniko enabo!

a) Prisilni umik druba lahko pobere delnice od svojih delniarjev (enostransko upravienje da z enostransko izjavo volje pridobi vse delnice nazajkupna pravica)

b) Umik s pridobitvijo delnic ( Naeloma, e so delnice pridobljene obiajno (odplano), v takem primeru je naeloma umik realen (za kolikor se zmanja OK, za toliko premoenja si lahko drubeniki, po naelu spotpvanja varstva upnikov, izplaajo to kot dobiek).

e so delnice dane drubi na razpolago neodplano ali v breme bilannega dobika/statutarnih rezerv/drugih rezerv iz dobika, pa se ne uporabijo pravila po rednem zmanjanju umika kapitala. Vendar je potrebno to razliko uvrstiti v 5. kategorijo kapitalskih rezerv. ( zato da ne bi druba ustvarjala fiktivnih dobikov.

e zmanjujem OK ga lahko zmanjam realno in si toliko izplaam iz aktive, lahko ga pa tudi nominalno in to prenesem v 5. kategorijo kapitalskih rezerv (iz zmanjanja OK nominalno in umik).

Dokler gre za preoblikovanje ene vrste premoenja v drugo se na pasivi ni ne spreminja. e pa ustvarjamo dobiek ali izgubo je to treba na pasivi pravilno opredelit. Pri ustvarjaju dobika, se to kae v rezervah iz dobika. Pri izgubi moramo najprej zmanjevati rezerve, e tega nimamo pa se to bilancira kot odbito postavko (to se uporablja tudi pri rezervah za lastne delnice).

NINOST IN IZPODBOJNOST

Skupina je kolektivni vrhovni organ, ki sprejema sklepe. Skupinski sklepi so PP korporacijskega prava ( izjava skupine, kot kolektivnega organa, glede urejanja drubenih zadev.

Do novele ZGD-F sta bili ninost in izpodbojnost zelo obskurno narejeni, saj nista sledili obligacijskemu pravu. Od takrat dalje pa so korporacijske neveljavnosti urejene tako, da sledijo obligacijsko pravo. Razlikuje se v rokih, konvalidaciji in v tem da je ninostnih razlogov numerus clausus.

1. Ninost

390.l. ZGD-1

1. Trije ki so drugje

1) Sklep, v nasprotju z dolobami o pog. poveanju OK (343)

2) Sklep, ki bi nasprotoval kogentni dolobi, da so upravienci iz pov. OK iz sredstev D delniarji (363)

3) Sklep o poveanju OK iz sredstev D, e sklep v 3 mesecih od pov. ni vpisan v register (388)

2. Dva formalna razloga

1) Kritev pravil do sklica skupine in nepravilne objave sklica ( konvalidacija

2) Kritev notarske oblinosti skupinskega zapisnika

3. Trije materialni razlogi

1) Nasprotje z bistvom d.d., kritev kogentnih dolob za zaito upnikov in nasprorje z javnim interesom

2) Nasprotje z moralo in javnim redom

3) Soasno zmanjanje in poveanje OK (kombinirano zmanjanje in poveanje) ( ni bilo v 6 mesecih po sprejetju sklepa vpisano v sodni register

Roki za ninost

Notarski zapis do vpisa sklepa v register, drugi razlogi pa konvalidirajo do preteka 3 let od vpisa v sodni register

Ninostna toba = ugotovitvena toba

Izpodbojna toba = oblikovalna toba

Ninost lahko uveljavlja, kdor ima pravni interes ( tudi upniki iz 390/3 alineje.

Sodie pazi na ninost tudi po uradni dolnosti.

2. Izpodbojnost

Doloena je kot kombinacija splonega in posebnega izpolnitvenega razloga.

Sploni izpodbojni razlog ima dva podrazloga:

1. e je vsebina sklepa v nasprotju z zakonom ali statutom,

2. e so bile pri sprejemu skleapa krene dolobe zakona ali statuta in te kritve vplivajo na veljavnost sklepa.

Teorija relevance ( kritve morajo vplivati na veljavnost sklepa!

Posebni izpodbojni razlog ( Delniar pri uresnievanju glasovalne pravice zase ali za koga drugega poskual pridobiti posebne ugodnosti na kodo drube ali delniarjev, e za to niso dobili nadomestila.

Aktivna legitimacija:

1. vsak delniar,

2. poslovodstvo,

3. vsak lan organa V in N, ki bi z njegovim izvrevanjme storil KD ali protipravno dejanje.

Kdor ni priel na skuino ali ni napovedal izpodbijanja ne more izpodbijati sklepa!

POSEBNI PRIMERI NINOSTI IN IZPODBOJNOSTI

Ninost:

1. ninost volitev v organe d.d.

2. ninost letnega poroila

Izpodbojnost:

1. sklepa o uporabi BD

2. sklepa o poveanju OK

3. sklepa o sprejetju LP

PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Gre za medij prenosa, za nekaj s emer se prenaa pravica. V modernejem asu so pisne listine v veini nadomestili nematerializirani vrednosti papirji.

V VP so vsebovane le pravice CP (stvarne, korporacijske ali obligacijske).

212.l. OZ ( Pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil njenemu zakonitemu imetniku na njej zapisano obveznost.

*Danes denar ni VP, ker ni obveznosti izdajatelja. Vasih pa so lahko denar menjali za zlato in je takrat veljal za VP.

Inkorporacija pravice v papir

Tri faze:

1. e s samim nastankom papirja

1) v prenosu

2) samo v uveljavljanju

Popolni papirji so tisti, ki nastanejo s papirjem, se prenaajo in uveljavljajo s papirjem. Pri nepopolnih pa nekaj manjka.

Inkorporacija je posebna zveza med papirjem in na njem zapisano pravico. Pravna teorija govori tukaj o dveh vrstah pravice:

1. pravica do papirja je pravica na samem VP, njo ima tisti ki je zakoniti imetnik VP

2. pravica iz papirja pa je tista pravica, ki je inkorporirana v papirju.

Tri funkcije:

1. dokazna ( morebitno uveljavljanje v procesu

2. prometna ( nadomestitev cesije; imata jo samo prinosniki in ordrski papirji

3. legitimacijska ( D, ko pride k njemu U, se lahko zanese na to da je ta U zakoniti lastnik VP.

Stalie prevladujoe pravne teorije je, da lahko govorimo o nominatnih VP (doloa zakon) in o inominatnih VP (lahko jih izda kdorkoli) ( numerus claususa ni (krog ni zaprt).

Vrste VP

VRSTE VP GLEDE NA NARAVO INKORPORIRANE PRAVICE

1) Obligacijski (tovorni listi, skladinice) ( teh je najve

2) Korporacijski (delnice, zaasnice) ( imajo v sebi korporacijske pravice

3) Stvarnopravni ( nae pravo pozna samo en stvarnopravni VP, tj. zemljiki dolg

VRSTE VP GLEDE NA PRENOSNIKO KLAVZULO ( najpomembneja delitev

Glede na prenosniko klavzulo, se papirji delijo na to kako se prenaajo:

1) Prinosniki ali imetniki ( To pomeni, da se glasijo na prinosnika, na tistega ki papir prinese k D.

2) Ordrski ali po naredbi

3) Imenski ali rekta

Glede na to, za kakne papirje gre se postavljajo naslednja vpraanja:

1. Katera pravica sledi katero pri posameznih vrstah VP?

2. Kdaj ima dolnik ugovore iz temeljnega posla?

3. Kdaj je mogoe VP vikulirati (omejiti prenos)?

JAVNI IN ZASEBNI VP

Gre za lastnost izdajatelja VP.

POSAMINI IN SERIJSKI VP

Posamini so tisti, ki imajo samo neko individualno loeno, posamino pravico (menica, tovorni list, eki) in jo izda individualni izdajatelj. Vedno jih je dovoljeno izdajati v pisni obliki.

Serijske pa so papirji kapitalskega trga (delnice, obveznice), gre za veliko tevilo enako glaseih se izvodov iz istega pravnega temelja. Za njih je znailno to, da je treba upotevati posebne dolobe kapitalskega trga (ZTFI). Gre za kogentni zakon, ki predpisuje kogentna pravila glede izdaje itd. Za serijske VP je znailen tudi pojav dematerializacije (prepovedano jih je izdajati kot materializirane VP).

NOMINATNI IN INOMINATNI VP

Nominatni so tisti, ki imajo ime (poimenuje jih zakon). Inominatni pa nimajo imena in vsebujejo vse sestavine VP po splonih predpisih.

GLAVNI IN STRANSKI

Glavni del delnice je bil vasih pla, stranska dela pa sta bila kupon (za pridobivanje divident) in talon (za pridobitev novih kuponov).

Stranski sluijo nekim ponavljajoim se izpolnitvam, glavni pa sam vrednostni papir. Ne poznajo pa te delitve vsi VP!

ABSTRAKTNI IN KAVZALNI

Gre za to ali temeljno razmerje vpliva na pravico imetnika iz VP. e je papir kavzalen, potem lahko uveljavljamo ugovore iz temeljnega posla. e pa je abstrakten, ne moremo uveljavljati ugovore zoper prinosnika. Nekateri papirji so e po naravi abstraktni/kavzalni, v dvomu pa se teje VP za kavzalnega!

Menica in ek sta tipina primera abstraktnih papirjev ( velja le tisto kar je gor zapisano

Delnica pa je kavzalni papir ( d.d., izdajateljica delnice, lahko uveljavlja to kar je bila dogovorjena s prvim delniarjem v prvem poslu

KONSTITUTIVNI IN DEKLARATORNI

Konstitutivni so tisti pri katerih pravica nastane istoasno z nastankom papirja (menica). Pri deklaratornih pa pravica nastane neodvino od posla in se jo ele kasneje inkorporira (delnica).

Teorije o nastanku VP

1. kreacijska teorija pomeni, da nastane pravica e z nastnakom papirja

2. emisijska teorija pomeni, da nastane pravica ele ko je VP dan v promet

3. pogodbena teorija pomeni, da nastane pravica ele ko je VP dan v promet + s pristankom drugega

Pri nas je naeloma uzakonjena emisijska teorija, vendar je korigirana s kreacijsko. Pri t.i. dobroverni pridobitvi (a non domino) pa se teje, da je e s samo kreacijo VP nastala pravica.

Razpolaganje z VP

Razmerje kazvalnosti med zavezovalnim in razpolagalnim poslom (40.l. SPZ):

1. zavezovalni posel,

2. razpolagalni posel,

3. pridobitni nain.

Brez VP bi se pravica prenesla s cesijo.

RPP so odvisni od prenosnike klavzule.

IMETNIKI ALI PRINOSNIKI VP ( izrazito stvarnopravni

ZPP (kavza) + RPP (brezoblini) + pridobitni nain (tradicija ali njeni surogati)

ORDRSKI ALI VP PO ODREDBI

RPP (indosament zapis na samem papirju) + razpolagalna sposobnost izhaja iz nepretrgane vrste indosamentov + pridobitni nain (tradicija)

Problematika zemljikega dolga

Zemljiko pismo je ordrski VP. VP se z vinkuliranjem spremeni v imenski VP, kar vzpostavi ugovore iz temeljnega posla, tudi fiduciarni ugovor in pactum de non cedendo.

IMENSKI ALI REKTA VP ( najmanj prometni

Pri teh VP pravica do papirja sledi pravico iz papirja (obratno kot pri imetnikih in ordrskih).

ZPP (kavza) + RPP (oblina cesija - samem papirju) + razpolagalna sposobnost izhaja iz nepretrgane vrste poslov

Ugovori iz temeljnega posla ostanejo zoper vsakega pridobitelja VP!

Kdaj lahko B zoper Dja uveljavlja ugovore iz temeljnega posla?

Pri imetniki in ordrski:

1. iz izdaje samega VP (avtentinost),

2. iz vsebine samega papirja (roki in pogoji),

3. proti zakonitemu imetniku papirja (npr. pobot, a le zoper Dja)

Pri imenskih VP: vsi ugovori iz cesije, tudi ugovori iz temeljnega posla.

Amortizacija VP

Gre za razveljavitev papirja, ki je uzgubljen ali huje pokodovan. Najprej se ga razveljavi s sklepom in nato se ga nadomesti (naloi obveznosti zavezancu).

Izkazni papirji in izkazni znaki

VP imajo vkorporirano pravico IP in IZ pa ne!

Izkazni papirji: vozovnice, vstopnice, boni ( imajo legitimacijski uinek (izdajatelj lahko zaupa in se zanese, da je tisti ki mu je papir prinese, tudi lastnik papirja), ne pa tudi prenosni

Izkazni znaki: garderobni znaki ( ni legitimacijskega uinka, samo laje dokazovanje v pravnem prometu

Delnice

Delnica je glavni korporacijski papir, v katerem so premoenjska in lanska korporacijska upravienja. Je deklaratoren VP in jih delimo na navadne ali prednostne.

Potrdilo o izdanih delnicah je samo izkazni znak in ne VP!

Neko smo poznali materializirane delnice, danes so dovoljene samo nematerializirane delnice, ki so vpisane v Centralnem registru pri centralni KDD.

ZPP + RPP (nalog za preknjibo v CR) + pridobitni nain (sama preknjiba)

Navadne delnice imajo 7 korporacijskih upravienj, prednostne pa lahko poleg obiajnih pravic dajejo tudi kakne prednostne:

1. prednost pri izplailu vnaprej doloenih zneskov ali odstotkov od nominalne vrednosti delnic,

2. prednost pri izplailu ob likvidaciji

Prednostne delnice delimo na kumulativne (zbirne) in participativne (udelebene).

1. Delnice z enako pravico tvorijo en razred. e imamo ve razredov, v takem primeru moramo dati soglasje za poveanje/zmanjanje OK (3/4) za vsak razred posebej na skupini.

2. Brez glasovalne pravice se lahko izdajo le prednostne delnice, vendar druba ne sme imeti ve kot polovice tovrstnih delnic v sestavi osnovnega kapitala.

3. Prepovedano pa je izdajati delnice, ki bi ob enakem deleu v osnovnem kapiralu dajale razlino tevilo glasov.

Obveznice

Obveznica je glavni obligacijski VP. Ureja jo 26.l. ZVPja. e se izdaja kot efekt, je potrebno spotovati doloila ZTFI.

Hibridni papirji

V VP se neposredno meajo pravice obligacijskega prava s pravicami korporacijskega prava. Urejeni so v 371.l. ZGD-1:

1) obveznice: zamenljive ali z delniko nakupno opcijo ali dividende,

2) uitnice.

Za izdajo hibridnih papirjev se zahteva 3/4 soglasje skupine, medtem ko obiajne obveznice lahko izda uprava sama!

Menice