Predavanja - FP

Download Predavanja - FP

Post on 26-Sep-2015

5 views

Category:

Documents

1 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Predavanja finanno pravo (EPF)

TRANSCRIPT

<p>FINANNO PRAVO</p> <p>Korporacijsko pravo (2009)</p> <p>205 287</p> <p>457 575</p> <p>645 747</p> <p>751 780</p> <p>783 808</p> <p>861 925</p> <p>881 891</p> <p>1019 1053</p> <p>Pravo vrednostnih papirjev: Juhart, Grilc (samo sploni del)</p> <p>Gre za gospodarsko statusno pravo. Bistvo gospodarskih subjektov je opravljanje gospodarskih dejavnosti.To dejavnost je mogoe opravljati v dveh statusnopravnih oblikah: kot fizina ali kot pravna oseba. Pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost imenujemo GOSPODARSKE DRUBE. Fizine osebe pa se imenujejo SAMOSTOJNI PODJETNIKI.</p> <p>GOSPODARSKE DRUBE delimo na:</p> <p>1. Osebne drube ne poznajo kategorije osnovnega kapitala, drubeniki pa odgovarjajo za obveznosti drube (subsidiarno!). </p> <p> D.N.O.</p> <p> K.D.</p> <p>2. Kapitalske drube imajo osnovni kapital in ni osebne odgovornosti za obveznosti drube.</p> <p> D.O.O.</p> <p> D.D.</p> <p> K.D.D.</p> <p>Vez med drubeniki in drubo ( KORPORACIJSKE PRAVICE sestavljata dve vrsti upravienj. </p> <p>1. Prva vrsta so premoenjska korporacijska upravienja. Namenjena so zagotovitvi interesa drubenikov na nekemu premoenjskemu donosu/uinku. Delimo jih na:</p> <p> pravico do sorazmernega dela dobika drube (skica 2)</p> <p> upravienje do sorazmernega preostanka premoenja po morebitni likvidaciji drube</p> <p> prednostno pravico do nakupa deleev ali hibridov novih emisij (skica 3)</p> <p>2. Druga pa so upravljalska korporacijska upravienja:</p> <p> pravica udeleiti se skupine</p> <p> glasovalna pravica</p> <p> pravica do izpodbijanja sklepov </p> <p> pravica nadzora nad poslovanjem gospodarske drube</p> <p>VLAGANJE V DRUBO</p> <p>Alikvotni dele v osnovnem kapitalu</p> <p>Skupek korporacijskih pravic</p> <p>Vrednostni papir v katerega je poslovni dele inkorporiran</p> <p>D.D.</p> <p>DELNICA</p> <p>DELNICA</p> <p>DELNICA</p> <p>D.O.O.</p> <p>OSNOVNI VLOEK</p> <p>POSLOVNI DELE</p> <p>/</p> <p>D.N.O.</p> <p>/</p> <p>KAPITALSKI DELE</p> <p>/</p> <p>BILANCA STANJA</p> <p>AKTIVI pravimo tudi premoenje. Ta namre obsega celoto vseh premoenjskih pravic drube (stvarne, obligacijske terjatve in societetene udelebe, PIL industrijske lastnine in avtorske materialne, korporacijske). Premoenje drube je odvisno od njene dejavnosti. Pri tem pa je pomembno kolikna je vrednost teh pravic ( celotna vrednost aktive.</p> <p>PASIVI pravimo tudi kapital. Je v bistvu abstrakcija (zrcalna slika) aktive. Kapital nam v alikvotnih (procentualnih) deleih kae koliko je prilo od koga. ( Pove koliko si drubeniki lahko izplaajo in koliko ne.</p> <p>P je vedno enaka kot A Iz bilance je razvidno vse, razen dobika in izgube.</p> <p>1. Aktiva</p> <p>ZGD jim pravi tudi sredstva, pravniki pa jo oznaijo kot premoenjske pravice drube. Aktiva je torej bazen vseh pravic drube.</p> <p>Ekonomsko poslovna terminologija</p> <p>Pravna terminologija</p> <p>Dolgorone premoenjske pravice</p> <p>Koncesije, patenti, licence, blagovne znamke</p> <p>Opredmetena osnovna sredstva (stvari)</p> <p>LP</p> <p>Dolgorone finanne nalobe</p> <p>Korporacijski delei v drugih D + obligacijske terjatve (samo posojila) do drugih S z daljo ronostjo</p> <p>Dolgorone poslovne terjatve</p> <p>Oblig. pr. iz naslova PP poslovanja D</p> <p>Zaloge </p> <p>LP</p> <p>Kratkorone finanne nalobe</p> <p>Korporacijski delei v drugih D + oblig. terjatve (posojila) do drugih S s krajo ronostjo</p> <p>Denar</p> <p>LP na denarnih zneskih</p> <p>Nevplaani vpoklicani kapital</p> <p>Korporacijska terjatev do drubenikov</p> <p> Patent je PIL, podobna je stvari pravici, samo da je njen predmet varstva netelesna stvar. Blagovna znamka je tudi PIL.</p> <p> Licenca je obligacijska pravica, ki daje monost (na obligacijski podlagi) izkoriati PIL.</p> <p> Korporacijska terjatev delno vplaan vloek (moneja od oblig. pr.). e ima drubenik nasprotno terjatev, teh dveh terjatev ne bo mogoe pobotati!</p> <p>2. Pasiva obveznosti do virov sredstev</p> <p>Ne gre za obveznost v pravnem smislu, temve obveznost do ekonomskih "lastnikov" v bilanno-pravnem pomenu. Je abstrakcija aktive, ki nima oprejemljivih pravic ampak kae na pravno pripadnost posameznega delea premoenja v alikvotnih deleih. Pasiva je torej zrcalna slika aktive. So pravna pravila preko katerih nadzorujemo aktivno stran, da vidimo od kod je procentualno gledano kaj prilo v premoenje in kam, zopet procentualno gledano, ta dele odhaja.</p> <p>Dolniki kapital je vezan kapital, ki si ga delniarji ne smejo izplaati kot dobiek. OK nam daje neko dodatno jamstvo, natanneje premoenje, ki mu pripada pri izplaevanju. Rezerve so deloma vezane (vezane in nevezane rezerve). Samo nevezane rezerve se lahko izplaajo kot zasluek</p> <p>1) OSNOVNI KAPITAL </p> <p>Imajo ga samo kapitalske drube. OK je samo raunska konstanta v sodnem registru. To pomeni, da navzven gledano nima vejega pomena. OK namre ni pomemben za delovanje drube navzven, pomemben pa je za drubenike navznoter ( OK je namre ute (ponder) moi glede upravljanja korporacijskih upravienj med drubeniki. OK se lahko spreminja, a samo po vnaprej doloenem formalnem postopku v sodnem registru. OK je nosilec pravne subjektivitete drube (to je zelo abstraktno). OK je torej raunska konstanta, ki kae mo drubenikov.</p> <p>V bilanno-pravnem smislu ima 3 pomene:</p> <p> premoenje za prietek poslov ( Ko se druba ustanovi, se mora vsaj deloma vplaati OK. Druba namre potrebuje premoenje, da lahko posluje. Drubeniki pa lahko vplaajo ve premoenja, kot je sam OK (ostalo gre v rezerve), zato je to bolj ibek pomen.</p> <p> pokazatelj pripravljenosti tveganja drube ( Ko drubeniki vplaajo premoenje v drubo, je to vezano v drubo. Tega dela premoenja si ne moremo izplaati. Oni vloili samo 7.500, potem pa elijo kredit za 100.000 - izgleda da so bili priravljeni malo tvegat, zato tudi kredita ne bojo dobili. Tudi ta pomen je zelo ibek. Toliko premoenja kot je v OK je blokirano do prisilne likvidacije!</p> <p> plailna zapora za izplailo premoenja drube ( S tem se dosega varstvo upnikov. e pride torej do padca premoenja, se s tem e ne ogroa upnikov.</p> <p>Vplailo OK</p> <p>Obveznost drubenika vplaati OK je njegova korporacijska obveznost. Deloma lahko ostane OK tudi nevplaan, v tem primeru druba do drubenika dobi korporacijsko terjatev, ki je stroja od navadne obligacijske obveznosti. Korporacijska in obligacijska obveznost nista pobotljivi.</p> <p>Kaduciranje je poseben postopek, s katerim se drubeniku odvzame korporacijske pravice in se jih proda tretjemu, e ta v doloenem roku na vplaa celotnega vloka.</p> <p>OK se lahko povea/zmanja, a samo po vnaprej doloenem (strogem) postopku. Pri poveanju se vplaa dodatno, pri zmanjanju pa se izplaajo delna likvidacija.</p> <p>Sestava OK</p> <p>Delniki enabi:</p> <p>1. Nominalne delnice: OK = NZD x t. D(p) ( Nominalni zneski so lahko razlini, potrebno je pravilno ponderirat.</p> <p>2. Kosovne delnice: OK = pripadajoi Z x t. D ( KD ima pripadajo znesek, ki ni razviden iz delnice. Zato se pogleda: viina OK, t. delnic. Od ND se razlikuje v tem, da je pripadajo znesek vsake delnice enak.</p> <p>2) REZERVE</p> <p>OK krepi plailno zaporo, e dodatno pa krepijo to plailno zaporo nekatere rezerve ( varujejo upnika, ker potisnejo to mejo e nekoliko vije. </p> <p>KAPITALSKE REZERVE sluijo kapitalu, krepijo plailno zaporo</p> <p>REZERVE IZ DOBIKA so dobiki, ki so rezervirani (lahko se izplaa kasneje)</p> <p>Aggio (premija)</p> <p>Zakonske</p> <p>Aggio na hibride</p> <p>Za lastne delnice</p> <p>Vplaila za pridobitev dodatnih pravic iz deleev</p> <p>Statutarne</p> <p>Druga vplaila na podlagi statuta</p> <p>Druge rezerve iz dobika</p> <p>Iz zmanjanja OK (poenostavljenega ali z umikom D)</p> <p>Odprava splonega prevrednotovalnega popravka kapitala</p> <p>Kapitalske rezerve</p> <p>KR koristijo kapitalu. Krepijo plailno zaporo OK za izplailo drube ( varstvo upnikov drube. Tvorijo t.i. vezane rezerve (so tiste ki krepijo plailno zaporo) in deloma tudi zakonski rezervni sklad. Uporaba premoenja je dopustna samo za zakonsko predpisane namene, ne pa za izplailo drubenikom (premoenje ki ustreza nevezanim rezervam).</p> <p>VEZANE REZERVE (rdee) so vse kapitalske rezerve in zakonske. e zakonski rezervni sklad ni poln, lahko to uporabimo samo za kritje prenesene izgube ali kritje poslovnega leta. Uporaba vezanih rezerv:</p> <p>Kr + ZR (RD 1) se smejo uporabiti za:</p> <p>1. e skupni znesek teh rezerv ne dosega z zakonom ali statutom doloenega odstotka osnovnega kapitala, se lahko uporabijo samo za:</p> <p> kritje iste izgube poslovnega leta, e je ni mogoe pokriti v breme prenesenega istega dobika ali drugih rezerv iz dobika;</p> <p> kritje prenesene izgube, e je ni mogoe pokriti v breme istega dobika poslovnega leta ali drugih rezerv iz dobika;</p> <p>2. e skupni znesek teh rezerv presega z zakonom ali statutom doloeni odstotek osnovnega kapitala, se lahko te rezerve v presenem znesku uporabijo za:</p> <p> poveanje osnovnega kapitala iz sredstev drube;</p> <p> kritje iste izgube poslovnega leta, e je ni mogoe pokriti v breme prenesenega istega dobika in e se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobika za izplailo dobika drubenikom, ali</p> <p> kritje prenesene iste izgube, e je ni mogoe pokriti v breme istega dobika poslovnega leta in e se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobika za izplailo dobika drubenikom</p> <p>ZAKONSKI REZERVNI SKLAD pa je zahteva zakona drubi, da se iz dobikov vsakoletnih poslovnih let, te rezerve napolnijo. Dokler ni vsota vseh rezerv, ki tvorijo ZRS vsaj 10% OK ali statutarno doloenem vijem znesku, je potrebno od vsakega dobika odvajati letno po 5% v zakonske rezerve. e pa dosega teh 10% OK (ali viji znesek) pa lahko s tem poveamo OK. ( rumeno</p> <p>Kapitalske rezerve se polnijo samo z vplaili drubenikov, rezerve iz dobika pa se polnijo samo iz dobikov. </p> <p>Aggio je razlika med emisijskim in nominalnim zneskom delnice. </p> <p>Dva pomena aggia:</p> <p>1) Ob ustanovitvi drube je pomen aggia, da nerabimo kasneje vplaevat v zakonske rezerve napolnimo ZRS</p> <p>2) Ob pristopu tretjega pa je pomen aggia, da nam izravna kapitalska premoenjska razmerja; da tega tretjega ne postavimo ne v bolji, ne v slabi poloaj.</p> <p>Zakaj je aggio pomembneji OK? OK lahko vplaamo samo deloma (drugi del nastane korp. terjatev), aggio pa je potrebno vplaati takoj in v celoti.</p> <p>Izplailo premoenja iz vezanih rezerv</p> <p>1. Preoblikovanje v OK (nominalno poveanje OK)</p> <p>2. Efektivno zmanjanje OK</p> <p>Oblikovanje rezerv</p> <p>Druba ustvari isti dobiek (poslovnega leta, ko se plaajo tudi davki) in ta se uporabi za:</p> <p> kritje prenesene izgube (e obstaja),</p> <p> oblikovanje zakonskih rezerv (do celote ZRS) ( odvajanje v zakonske rezerve po 5%; e je ZRS pol pa to odpade,</p> <p> oblikovanje RZLD, e e niso uporabljeni drugi viri (pri d.o.o. velja da jih moramo oblikovati za vnaprej, pri d.d. pa samo e jih ob sestavi bilance za doloeno poslovno leto e imamo),</p> <p> oblikovanje statutarnih rezerv, e statut doloa da jih je potrebno oblikovati.</p> <p>Gre za kogentno odvajanje. To je raunska operacija ob sestavi bilance.</p> <p>e po teh 4 namenih e kaj dobika ostane, potem lahko do 50% ostanka zaprejo v druge rezerve iz dobika. Statut lahko pooblasti organe vodenja in nadzora, da lahko e ve kot 50% zaprejo v DR. Vsaj ostanka, po kogentnih namenih, pa mora iti na skupino Preostanku po kogentnem odvajanju in po 50% odvajanju pravimo bilanni dobiek. O njem odloa skupina s sklepom o uporabi bilannega dobika. Skupina ima 4 monosti:</p> <p>1) ves BD se bo delilo za dividende (izplaa se delniarjem);</p> <p>2) se odloijo za prenos v naslednje poslovno leto in tako to postane D naslednjega poslovnega leta;</p> <p>3) vse za druge rezerve (tezavriranje) ( ni dividend za nikogar, zato izpodbojni razlogi;</p> <p>4) statut doloa da se uporabi za tretje namene (za zaposlene, hibridni obvezniarji).</p> <p>NEVEZANE REZERVE so proste rezerve: RZLD, SR in DRD. Za lastne delnice se te rezerve lahko uporabljajo samo kadar se pridobivajo lastne delnice in e ima druba na bilanni preseni dan te delnice v premoenju. In takrat mora oblikovati RZLD. Z umikom delnic druba lahko namre ustvari navidezni dobiek in si ga izplaa. e kupim lastne delnice moram toliko denarja kolikor sem dal za nakup delnic, zapreti v RZLD.</p> <p>Rezerve za lastne delnice (modro)</p> <p>e je druba pridobila med poslovnim letom lastne delnice, mora oblikovati rezerve v viini plaanih zneskov (a ne nominalnih).</p> <p>Oblikovanje:</p> <p>1) iz D ali prenesenega dobika,</p> <p>2) iz statutarnih rezerv (e statut dopua),</p> <p>3) iz drugih rezerv iz dobika.</p> <p>Sprostitev RLD: lex causae (sprosti se tam od koder je odvzeto).</p> <p>Statutarne rezerve (modro)</p> <p>Niso obvezne, statut jih lahko doloa ali ne. e so doloene mora biti doloena viina (absolutni znesek ali ods. od OK) in na nain kot doloa statut. </p> <p>Uporaba: samo za namene, kot doloa statut.</p> <p>Druge rezerve iz dobika (zeleno)</p> <p>Niso nikakor vezane. Preostanek dobika se lahko zapre v druge rezerve. Poslovodstvo drube jih lahko uporabi za kakrenkoli namen, tudi za izplailo upnikov. </p> <p>Tezavriranje dobika v druge rezerve </p> <p>Veinec odloa v sklepu o uporabi BD. Odvajanje vsega ostalega BD v druge rezerve iz dobika. Posledica tega je da ni dividend za nikogar. Vrednost premoenja drube, ki pripada lastnemu kapitalu, pa se s tem povea (delnica, tudi vsakega manjinca, je nekoliko ve vredna). </p> <p>Izpodbijanje sklepa o uporabi BD, e se ne deli vsaj v viini 4% OK, e ni po presoji dobrega gospodarstvenika nujno glede na okoliine poslovanja drube ( izpodbojni razlog.</p> <p>1.kolektivna manjinjska pravica manjinjci se lahko (temu da ni dividend) uprejo: 1/2/ OK ali 400.000 OK ( Ugodilna sodba pomeni v bistvu spremenitev sklepa</p> <p>DK + OK + VR = vezani kapital ( premoenje ki ustreza VK se ne more razdeliti med drubenike kot dobiek ali celo prikrit dobiek</p> <p>Nevezano premoenje pa si lahko izplaujemo relativno prosto. Najbolj proste so druge rezerve iz dobika.</p> <p>PRIMER 1:</p> <p>Druba (d.o.o) ima v bilanci 100 premoenja, OK je 50 in v rezervah je e 50. Dolgov ta druba nima. Imamo dva drubenika, Aja in Bja in vsak ima 50% udelebo v OK. Vsak je v OK vplaal 25 nominalne vrednosti. Potem bi pa rada ta dva drubenika, pripustila enakovrednega tretjega Cja, da bi imel enak del kot ga imata onadva. C torej pristopa, OK pa se s tem poveuje. Koliko mora vplaati C v OK? </p> <p> e vplaa 50, bo imel on toliko v OK, ostala dva pa po 25 in bo s tem postal absolutni veinec. </p> <p> Vplaati mora torej 25 ( e bi se druba likvidirala, bi bilo premoenja 125. To pomeni, da bi C dobil 1/3 od 125 (cca. 40), ker so vtete tudi rezerve. To pa ne bi bilo poteno, saj bi dobil preveliko mo. Zato mora e 25 plaati v aggio.</p> <p>C mora za svoj dele plaati emisijski znesek delea 50, od tega bo nominalni znesek 25, drugih 25 je pa aggio.</p> <p>PRIMER 2:</p> <p>A, B in C ustanovijo drubo Luna d.d. vsak vplaa 100 delnic z nominalo 1000, za vsako delnico vplaa 2000. Po ustanovitvi drube kupi direktor avtomobil za 30.000 in stroje za 80.000. Kupi material za 20.000, izdela izdelke in jih proda za 30.000. Zatem posodi 10.000 drubi Alfa d.o.o. Avto razbije, zavarovalnica mu prizna totalko, druba Alfa d.o.o. pa gre v steaj. Direktor kupi 20 lastnih delnic in jih umakne.</p> <p>PRIMER 3:</p> <p>A in B ustanovita drubo Alfa d.d. in vplaata vsak po 500 delnic v nominalnem znesku 5.000 EUR vsaka. Po vpisu kupita dve pisarni, vsako za 10.000 EUR, zatem nabavita material za kupnino 10.000 EUR, ki ga nato prodata v obliki izdelka in dobita znesek 15.000 EUR. Alfa d.d. ustanovi herinsko drubo Omega d.d. (100.000).</p> <p>PRIMER 4:</p> <p>Druba Luna d.d. ima 1 mio premoenj...</p>