predavanja - fp

Download Predavanja - FP

Post on 26-Sep-2015

10 views

Category:

Documents

1 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Predavanja finančno pravo (EPF)

TRANSCRIPT

FINANNO PRAVO

Korporacijsko pravo (2009)

205 287

457 575

645 747

751 780

783 808

861 925

881 891

1019 1053

Pravo vrednostnih papirjev: Juhart, Grilc (samo sploni del)

Gre za gospodarsko statusno pravo. Bistvo gospodarskih subjektov je opravljanje gospodarskih dejavnosti.To dejavnost je mogoe opravljati v dveh statusnopravnih oblikah: kot fizina ali kot pravna oseba. Pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost imenujemo GOSPODARSKE DRUBE. Fizine osebe pa se imenujejo SAMOSTOJNI PODJETNIKI.

GOSPODARSKE DRUBE delimo na:

1. Osebne drube ne poznajo kategorije osnovnega kapitala, drubeniki pa odgovarjajo za obveznosti drube (subsidiarno!).

D.N.O.

K.D.

2. Kapitalske drube imajo osnovni kapital in ni osebne odgovornosti za obveznosti drube.

D.O.O.

D.D.

K.D.D.

Vez med drubeniki in drubo ( KORPORACIJSKE PRAVICE sestavljata dve vrsti upravienj.

1. Prva vrsta so premoenjska korporacijska upravienja. Namenjena so zagotovitvi interesa drubenikov na nekemu premoenjskemu donosu/uinku. Delimo jih na:

pravico do sorazmernega dela dobika drube (skica 2)

upravienje do sorazmernega preostanka premoenja po morebitni likvidaciji drube

prednostno pravico do nakupa deleev ali hibridov novih emisij (skica 3)

2. Druga pa so upravljalska korporacijska upravienja:

pravica udeleiti se skupine

glasovalna pravica

pravica do izpodbijanja sklepov

pravica nadzora nad poslovanjem gospodarske drube

VLAGANJE V DRUBO

Alikvotni dele v osnovnem kapitalu

Skupek korporacijskih pravic

Vrednostni papir v katerega je poslovni dele inkorporiran

D.D.

DELNICA

DELNICA

DELNICA

D.O.O.

OSNOVNI VLOEK

POSLOVNI DELE

/

D.N.O.

/

KAPITALSKI DELE

/

BILANCA STANJA

AKTIVI pravimo tudi premoenje. Ta namre obsega celoto vseh premoenjskih pravic drube (stvarne, obligacijske terjatve in societetene udelebe, PIL industrijske lastnine in avtorske materialne, korporacijske). Premoenje drube je odvisno od njene dejavnosti. Pri tem pa je pomembno kolikna je vrednost teh pravic ( celotna vrednost aktive.

PASIVI pravimo tudi kapital. Je v bistvu abstrakcija (zrcalna slika) aktive. Kapital nam v alikvotnih (procentualnih) deleih kae koliko je prilo od koga. ( Pove koliko si drubeniki lahko izplaajo in koliko ne.

P je vedno enaka kot A Iz bilance je razvidno vse, razen dobika in izgube.

1. Aktiva

ZGD jim pravi tudi sredstva, pravniki pa jo oznaijo kot premoenjske pravice drube. Aktiva je torej bazen vseh pravic drube.

Ekonomsko poslovna terminologija

Pravna terminologija

Dolgorone premoenjske pravice

Koncesije, patenti, licence, blagovne znamke

Opredmetena osnovna sredstva (stvari)

LP

Dolgorone finanne nalobe

Korporacijski delei v drugih D + obligacijske terjatve (samo posojila) do drugih S z daljo ronostjo

Dolgorone poslovne terjatve

Oblig. pr. iz naslova PP poslovanja D

Zaloge

LP

Kratkorone finanne nalobe

Korporacijski delei v drugih D + oblig. terjatve (posojila) do drugih S s krajo ronostjo

Denar

LP na denarnih zneskih

Nevplaani vpoklicani kapital

Korporacijska terjatev do drubenikov

Patent je PIL, podobna je stvari pravici, samo da je njen predmet varstva netelesna stvar. Blagovna znamka je tudi PIL.

Licenca je obligacijska pravica, ki daje monost (na obligacijski podlagi) izkoriati PIL.

Korporacijska terjatev delno vplaan vloek (moneja od oblig. pr.). e ima drubenik nasprotno terjatev, teh dveh terjatev ne bo mogoe pobotati!

2. Pasiva obveznosti do virov sredstev

Ne gre za obveznost v pravnem smislu, temve obveznost do ekonomskih "lastnikov" v bilanno-pravnem pomenu. Je abstrakcija aktive, ki nima oprejemljivih pravic ampak kae na pravno pripadnost posameznega delea premoenja v alikvotnih deleih. Pasiva je torej zrcalna slika aktive. So pravna pravila preko katerih nadzorujemo aktivno stran, da vidimo od kod je procentualno gledano kaj prilo v premoenje in kam, zopet procentualno gledano, ta dele odhaja.

Dolniki kapital je vezan kapital, ki si ga delniarji ne smejo izplaati kot dobiek. OK nam daje neko dodatno jamstvo, natanneje premoenje, ki mu pripada pri izplaevanju. Rezerve so deloma vezane (vezane in nevezane rezerve). Samo nevezane rezerve se lahko izplaajo kot zasluek

1) OSNOVNI KAPITAL

Imajo ga samo kapitalske drube. OK je samo raunska konstanta v sodnem registru. To pomeni, da navzven gledano nima vejega pomena. OK namre ni pomemben za delovanje drube navzven, pomemben pa je za drubenike navznoter ( OK je namre ute (ponder) moi glede upravljanja korporacijskih upravienj med drubeniki. OK se lahko spreminja, a samo po vnaprej doloenem formalnem postopku v sodnem registru. OK je nosilec pravne subjektivitete drube (to je zelo abstraktno). OK je torej raunska konstanta, ki kae mo drubenikov.

V bilanno-pravnem smislu ima 3 pomene:

premoenje za prietek poslov ( Ko se druba ustanovi, se mora vsaj deloma vplaati OK. Druba namre potrebuje premoenje, da lahko posluje. Drubeniki pa lahko vplaajo ve premoenja, kot je sam OK (ostalo gre v rezerve), zato je to bolj ibek pomen.

pokazatelj pripravljenosti tveganja drube ( Ko drubeniki vplaajo premoenje v drubo, je to vezano v drubo. Tega dela premoenja si ne moremo izplaati. Oni vloili samo 7.500, potem pa elijo kredit za 100.000 - izgleda da so bili priravljeni malo tvegat, zato tudi kredita ne bojo dobili. Tudi ta pomen je zelo ibek. Toliko premoenja kot je v OK je blokirano do prisilne likvidacije!

plailna zapora za izplailo premoenja drube ( S tem se dosega varstvo upnikov. e pride torej do padca premoenja, se s tem e ne ogroa upnikov.

Vplailo OK

Obveznost drubenika vplaati OK je njegova korporacijska obveznost. Deloma lahko ostane OK tudi nevplaan, v tem primeru druba do drubenika dobi korporacijsko terjatev, ki je stroja od navadne obligacijske obveznosti. Korporacijska in obligacijska obveznost nista pobotljivi.

Kaduciranje je poseben postopek, s katerim se drubeniku odvzame korporacijske pravice in se jih proda tretjemu, e ta v doloenem roku na vplaa celotnega vloka.

OK se lahko povea/zmanja, a samo po vnaprej doloenem (strogem) postopku. Pri poveanju se vplaa dodatno, pri zmanjanju pa se izplaajo delna likvidacija.

Sestava OK

Delniki enabi:

1. Nominalne delnice: OK = NZD x t. D(p) ( Nominalni zneski so lahko razlini, potrebno je pravilno ponderirat.

2. Kosovne delnice: OK = pripadajoi Z x t. D ( KD ima pripadajo znesek, ki ni razviden iz delnice. Zato se pogleda: viina OK, t. delnic. Od ND se razlikuje v tem, da je pripadajo znesek vsake delnice enak.

2) REZERVE

OK krepi plailno zaporo, e dodatno pa krepijo to plailno zaporo nekatere rezerve ( varujejo upnika, ker potisnejo to mejo e nekoliko vije.

KAPITALSKE REZERVE sluijo kapitalu, krepijo plailno zaporo

REZERVE IZ DOBIKA so dobiki, ki so rezervirani (lahko se izplaa kasneje)

Aggio (premija)

Zakonske

Aggio na hibride

Za lastne delnice

Vplaila za pridobitev dodatnih pravic iz deleev

Statutarne

Druga vplaila na podlagi statuta

Druge rezerve iz dobika

Iz zmanjanja OK (poenostavljenega ali z umikom D)

Odprava splonega prevrednotovalnega popravka kapitala

Kapitalske rezerve

KR koristijo kapitalu. Krepijo plailno zaporo OK za izplailo drube ( varstvo upnikov drube. Tvorijo t.i. vezane rezerve (so tiste ki krepijo plailno zaporo) in deloma tudi zakonski rezervni sklad. Uporaba premoenja je dopustna samo za zakonsko predpisane namene, ne pa za izplailo drubenikom (premoenje ki ustreza nevezanim rezervam).

VEZANE REZERVE (rdee) so vse kapitalske rezerve in zakonske. e zakonski rezervni sklad ni poln, lahko to uporabimo samo za kritje prenesene izgube ali kritje poslovnega leta. Uporaba vezanih rezerv:

Kr + ZR (RD 1) se smejo uporabiti za:

1. e skupni znesek teh rezerv ne dosega z zakonom ali statutom doloenega odstotka osnovnega kapitala, se lahko uporabijo samo za:

kritje iste izgube poslovnega leta, e je ni mogoe pokriti v breme prenesenega istega dobika ali drugih rezerv iz dobika;

kritje prenesene izgube, e je ni mogoe pokriti v breme istega dobika poslovnega leta ali drugih rezerv iz dobika;

2. e skupni znesek teh rezerv presega z zakonom ali statutom doloeni odstotek osnovnega kapitala, se lahko te rezerve v presenem znesku uporabijo za:

poveanje osnovnega kapitala iz sredstev drube;

kritje iste izgube poslovnega leta, e je ni mogoe pokriti v breme prenesenega istega dobika in e se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobika za izplailo dobika drubenikom, ali

kritje prenesene iste izgube, e je ni mogoe pokriti v breme istega dobika poslovnega leta in e se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobika za izplailo dobika drubenikom

ZAKONSKI REZERVNI SKLAD pa je zahteva zakona drubi, da se iz dobikov vsakoletnih poslovnih let, te rezerve napolnijo. Dokler ni vsota vseh rezerv, ki tvorijo ZRS vsaj 10% OK ali statutarno doloenem vijem znesku, je potrebno od vsakega dobika odvajati letno po 5% v zakonske rezerve. e pa dosega teh 10% OK (ali viji znesek) pa lahko s tem poveamo OK. ( rumeno

Kapitalske rezerve se polnijo samo z vplaili drubenikov, rezerve iz dobika pa se polnijo samo iz dobikov.

Aggio je razlika med emisijskim in nominalnim zneskom delnice.

Dva pomena aggia:

1) Ob ustanovitvi drube je pomen