patologija strahu ali potrebujemo tradicijo? zgodbe o ... darila, ki trajajo ... biإ¾ajo se...

Download Patologija strahu Ali potrebujemo tradicijo? Zgodbe o ... darila, ki trajajo ... Biإ¾ajo se prazniki,

Post on 30-Aug-2019

0 views

Category:

Documents

0 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • 12/2018, t. 41

    Patologija strahu

    Ali potrebujemo tradicijo?

    Zgodbe o veni ljubezni ~ 2. del

    https://www.facebook.com/akropolahttp://akropola.org
  • darila, ki trajajo ...Biajo se prazniki, ko radi obdarimo nae blinje. Pogosto nam primanjkuje idej, kaj podariti. eleli bi, da je darilo koristno, vendar tudi lepo globoko in pomenljivo ...

    V Novi Akropoli izdelujemo arheoloke replike, posnetke resninih arheolokih najdb. Simbolini motivi v ve primerih skrivajo globoko sporoilo, ki ga prilagamo k vsakemu izdelku. Ta sporoilnost pa je ravno tisto, kar obogati samo repliko in ki naredi darilo tehtneje.

    VE ...

    Lepo darilo pa je lahko tudi kvalitetno tivo. Priporoamo naih 5 knjig predvsem nai 2 novosti in 6 manjih knjiic.

    VE ...

    Prihodke od prodaje bomo porabili za kritje strokov in tisk novih knjig. Z nakupom tako pomagate delovanju Nove Akropole.

    NOVIKNJIGI!

    https://akropola.org/arheoloske-replike/https://akropola.org/arheoloske-replike/https://akropola.org/nase-knjige/
  • www.akropola.org

    AKROPOLITANEC DECEMBER 2018 | t. 41 | 3

    nova akropola | kulturno drutvo www.akropola.org

    DECEMBEr 2018 | t. 41

    NASLOV

    nova akropola | ljubljanaWolfova 8, 1000 ljubljana01/25 11 487

    nova akropola | Maribortyreva 7, 2000 Maribor02/620 32 40040 709 955

    oDpiralni as:ponEt 18h22h

    IZDAJATELJ

    nova akropola slovEnijaakropolitanec@akropola.org

    UREDNITVO

    Glavni urednik: stjepan palajsaUrednik: andrej praekprevajalka in lektorica: klavdija BlaunGrafina oblikovalka: nija androjna

    V tej teVilki:

    pSihologija: 4patologija Strahu

    FiloZoFija: 5ali potrebujemo tradicijo?

    SimboliZem: 7ZgoDbe o VeNi ljubeZNi priZori iZ empetra (2. Del)

    ZNaN iZreK: 11KDor hitro Da, DVaKrat Da

    mitologija: 12prometej, epimetej iN KAiroS

    na naslovnici: Kip Ramzesa II. v Luksorju.

    B E s E D a U r E D n i k a

    Dragi bralci!

    Pred nami je praznini as, ki je zmeraj nekaj posebnega. To je as, ki je e sam po sebi aroben, a e toliko bolj arobnega ga naredimo sami, s tem ko predva-jamo boino glasbo, okraujemo ulice in stanovanja, se povezujemo in sproeno druimo, as, ko gledamo in beremo boine zgodbe ...

    To je as, ko na svoj nain verjamemo v pravljice. Verjamemo, da se velike in lepe stvari lahko zgodijo, verjamemo, da ljubezen lahko zmaga nad kaosom, in ver-jamemo, da se nae najlepe elje lahko uresniijo.

    Vera v dobro je prepoznavanje dobrega, ki se iz naih src spua v ivljenje. Dobrota v naih srcih je kot topel plamen na domaih ognjiih sredi zimskega mraza.

    as zimskega solsticija, najdalja no, je obenem as, ko se rodi upanje. Ko je najmanj svetlobe zunaj nas, namre ostaneta upanje in vera v dobro, ki ju sedaj utimo v sebi in ki ju bomo v prihodnjem letu uzrli udejanjena zunaj sebe.

    Gojite svoje sanje. Hranite jih kot dragocen dragulj v vaih prsih, ne glede na ugodne ali neugodne trenutke. Nae dananje sanje, ki jih gojimo in gradimo danes, bodo jutrinja realnost ...

    andrej praek, urednik

    www.akropola.orghttp://akropola.org
  • www.akropola.org

    4 | AKROPOLITANEC DECEMBER 2018 | t. 41

    e vekrat smo dejali, vendar ni odve ponoviti: lovek je bolan od strahu in posledice te bolezni se izraajo v novih in resnejih oblikah boleine, ki smo jim pria vsak dan.

    Strah je grozljiv krempelj, ki zagrabi misli, obutke in voljo ter loveku onemogoa kakrno koli inteligentno delovanje. ivljenjska aktivnost se omeji na obrambo, na beg pred vsem, na izogibanje odgovornostim, na izogibanje definicijam, na skrivanje, da "ne bi pritegnili pozornosti"; danes se najbolj cenita sivina in medlost, to pa sta prav znailnosti strahu, ki je prav tako medel in siv.

    V teh okoliinah se pojavi poseben modus: to je modus "proti" nasprotovanje vsemu, kar vkljuuje vsaj malo osebne odlonosti. Vse je "slabo", saj so prve opaene pomanjkljivosti, medtem ko rastoi strah odvzame vsako prilonost za prizna-vanje vrlin.

    Biti proti vsemu kar je isto kot ne biti za ni je nov patoloki izraz strahu. Edino, kar velja za dobro, je lastna korist, lastno preivetje, tudi e je treba za to uniiti vse drugo, kar je neposredna posledica tega, da smo proti vsemu drugemu. Oitno je, da gre za sprevreno obliko egoizma, pri katerem se "jaz" uveljavlja tako, da zaniuje vse, kar ga obkroa. Posameznik ne poskua dvigniti samega sebe, temve poniati tisto, kar ga obkroa, da bi izstopal s svojim stasom ... Ne poskua presei zla, ki prizadeva svet, temve iz strahu vse zanika in rni, hkrati pa skriva glavo med krila nedelovanja.

    Filozof mora izkoreniniti strah in s tem vse svoje ole. Mora se nauiti razloevati med dobrim in slabim, mora zastopati svoje ideje in jih razlikovati od tistih drugih, ki tem idejam

    nasprotujejo, vendar vedno z uporabo volje in delovanjem. Ne moremo biti samo "proti", naeloma moramo imeti trdne in pristne ideale, da bi se lahko emur koli zoperstavljali. Preden zavraamo, moramo sprejeti; preden zanikamo, moramo vedeti.

    Filozof lahko vidi napake in odkrije pomanjkljivosti v razlinih vidikih ivljenja; vendar se ne zadovolji s tem, da nanje pokae ali se jih boji, temve si trdno prizadeva, da bi izboljal vse, kar je v njegovih rokah, zaeni seveda pri sebi. Filozof tudi vidi, da poleg slabega vedno obstaja dobro in pozitivno, le da je vasih zaspalo ali pokopano pod valovi strahu in inertnosti. Za vrline je treba tako kot za vsako dobro rastlino skrbeti in jih gojiti, da bi se razvijale.

    Filozof ne deluje proti ivljenju, temve za ivljenje, sprejema njegove zahrbtne tokove in si prizadeva dosei ideoloko jas-nost, ki mu omogoa bivanje na tem svetu. Tisti "proti vsemu" posamezniki bodo nazadnje postali "protiljudje" , filozof pa gleda na lovenost kot na nepogreljivo za izgradnjo naega elenega novega in boljega sveta.

    D e l i a S t e i n b e r g g u z m n

    PSIHOLOGIJA

    p a t o l o G i j a S t r a h u

    www.akropola.org
  • www.akropola.org

    AKROPOLITANEC DECEMBER 2018 | t. 41 | 5

    Beseda 'tradicija' izhaja iz latinske besede trans + dare: prenesti, dati preko. Nanaa se na prenos izkuenj, ki pred-stavljajo osnovo vsake vzpostavljene civilizacije.

    Danes pa je beseda tradicija postala sinonim za nekaj, kar je zastarelo in staromodno je samo e ostanek preteklosti, ki ga hranimo v muzeju.

    Kljub temu je tradicija iva in vsestranska sila, ki ni le pomembna, ampak je naravnost nujna za razvoj in obstanek loveke civilizacije.

    Zakaj je tradicija pomembna?

    Poglejmo si nekaj primerov.

    Starevstvo na primer ni nobena novost. Tisoe generacij starev na tem planetu je e vzgojilo otroke, danes pa mora vsak star odkrivati toplo vodo.

    Mnenja o vzgoji se spreminjajo od posameznika do posa-meznika, in vsakih nekaj let je v modi nova knjiga ali metoda, ki naj bi poznala pravo formulo za vzgojo zdravega, uspenega in zadovoljnega otroka. A za vsemi temi besedami se skriva dejstvo, da navsezadnje nihe nima zanesljivega uvida.

    Tako vsak star pri vzgoji uporablja zdravo pamet in najpogosteje upoteva mnenje, ki ga privzame, ali pa samo pone to, kar ponejo vsi ostali.

    Novi slog starevstva je metoda poskusov in napak.

    toda kaj se je zgodili z izkunjami tisoih generacij starev?

    Skozi zgodovino so se drube rojevale in umirale, civilizacije so vzhajale in zahajale. A kljub temu se danes vsak politik trudi iz ni zgraditi drubo z novimi reformami in revoluci-jami, ki bodo trajale ni dlje kot do trenutka, ko bo priel nov politik z novimi reformami.

    FILOZOFIJA

    g i l a D S o m m e r

    a l i p o t r E B U j E M o t r a D i C i j o ?

    www.akropola.org
  • www.akropola.org

    6 | AKROPOLITANEC DECEMBER 2018 | t. 41

    FILOZOFIJA

    Nov slog vodenja vkljuuje napredek in spremembo, medtem ko so drube preteklosti pogosto prikazane kot konservativne, primitivne, avtokratske in nevedne.

    Toda to so civilizacije, ki so nam zapustile piramide in Stonehenge, Platonovo dravo in rimski zakonik, in celo besede, ki jih uporabljamo.

    Kje so izkunje tisoih vodij, politikov in modrecev, ki so nao loveko civilizacijo vodili vse od zore lovetva?

    Vsak umetnik danes uti potrebo po tem, da bi na novo izumil zakone in pomen umetnosti. Originalnost in inovativnost sta postala nov umetnii slog. In kaj lahko zato pokaemo?

    Pobarvane pisoarje, zvite kose kovine, nerazumljene mehanine zvoke.

    Na drugi strani pa ljudje e vedno obudujejo Michelangelovega Davida, kipe faraonov v Luksorju in grki Partenon, eprav je od njihovega nastanka minilo e ve sto ali ve tiso let.

    Kje bodo Duchampova strania in Pollockove tako imenovane umetnine ez nekaj sto let?

    Kje so potem izkunje tisoih umetnikov in genijev, ki so iz roda v rod prenaali arhetip lepote?

    Kadar nekdo potuje iz enega kraja v drugega, mu pri tem lahko zelo pomaga zemljevid, ki so ga izrisali tisti, ki so pred njim e prehodili enako pot.

    To ne pomeni, da so ljudje preteklosti e vse vedeli, in da se moramo oklepati starih form ne glede na njihovo uporabnost ali pomembnost. Po drugi strani pa ne smemo niti zavrei vsega, kar nam ponuja preteklost, le zato da bi stvari izpeljali na na nain. Tisti, ki imajo v sebi avanturistini duh, bodo vedno nali e nezartane poti, ki akajo na odkritje.

    V ivljenju je kljuno ravnoteje. Niti inovativnost niti kon-servativnost za vsako ceno nista koristni. Z inteligentnim razloevanjem lahko iz preteklosti rpamo vse, kar je modrega in uporabnega, ter to vkljuimo v nao sedanjost in prihod-nost. Kar je modro, je namre vedno modro.

    Tradicija je zgrajena iz opek izkuenj, ki so kot plasti piramide loveke civilizacije; pametno je, da jo uporabimo kot osnovo za nove plasti, ki jih mora naa generacija e ustvariti.

    e tega ne bomo storili, bomo ne le omalovaevali tr