VTARJEVE NOVICEČasopis osrednjih Slovenskih goric LETO IV | 30. MAREC 2012 | ŠTEVILKA 3 (26) | CENA: 1,70 €

Poštnina plačana pri pošti 2000 Maribor

IZ VSEBINE:m V osrednjih Slovenskih goricah je premalo

zdravstvenih programov 2

m Lenart: gradijo še dva večstanovanjska objektain trgovski center 3

m Benedikt: toplotna črpalka namesto kotla na kurilno olje 4

m Cerkvenjak: s komasacijo bodo pridobili vsi 4

m V Sv. Juriju v Slov. gor. se pripravljajo na občinski praznik 5

m Sv. Ana: kljub težkim časom željo ostati mladim prijazna občina 5

m Akcija Očistimo Slovenijo 2012 v šestih občinah 6

m Aktualni intervju: poslanec in gospodarstvenik Ivan Vogrin 7

m Sv. Trojica: dejavna civilna zaščita 8

m Dogodki in dogajanja v občinah osrednjih Slovenskih goric 8-9

m Z naravo: Zadruga Dobrina, Goetheanum 2012, trta in vino 10-11

m Dediščina, med ljudmi, obiski, jubileji, skrb za sočloveka, spomini, zapisi 12-16

m Kultura: iz dejavnosti JSKD, društev; razstave, koncerti 16-17

m Šport, za razvedrilo 18-19

m LAS Ovtar Slovenskih goric 20

Foto: E. P.

Čistilna akcija na cesti Sv. Ana-Benedikt v Zg. Bačkovi

m Sveta Ana m Sveta Trojica m Sveti Jurij v Slov. gor.

m Benedikt m Cerkvenjak m Lenart

Finančna kriza je v bistvu posledica mo-ralne krize. To so med drugim poudarilina posvetu na temo »Etika in družbene

vrednote v politiki«, ki ga je v sodelovanju zGibanjem za družbeno prenovo Sinteza orga-niziral Državni svet. Osnovni etični postulat,da lahko človek stori drugemu samo tisto, karželi, da bi drugi storili njemu, je pri nas mar-sikdaj postavljen na glavo: marsikdo drugimstori vse, kar mu je v korist, pri tem pa mu jemalo mar za etiko in moralo.

Na posvetovanju, ki sta ga vodila književnikin politik Tone Peršak ter član gibanja SintezaMatija Kovačič, je sodelovalo okoli 50 udele-žencev, med katerimi je bilo največ znanstve-nikov, kulturnikov in politikov. Kot jeuvodoma dejal predsednik Državnega svetaBlaž Kavčič, so posvet organizirali z željo, dabi spodbudili javno razpravo o problemih vnaši družbi, ki so posledica nezadostnega spo-štovanja etičnih načel v politiki in gospodar-stvu ter razkroja sistema družbenih vrednost.Zaradi pomanjkanja etičnih načel v politikimnogi udrihajo po politiki nasploh, kar ni namestu, saj brez politike ne bi bilo mogoče ure-jati javnih zadev. Dejansko ni problem v poli-tiki, temveč sta v krizi parlamentarni sistem invečstrankarska politika, posledica pa je vlada-vina kapitala. Medtem ko vlade pozivajo ljudik varčevanju, je v davčnih oazah 13 tisoč mili-jard dolarjev, za oboroževanje v razvitem svetupa dajo 16 tisoč milijard dolarjev. Premoženjaza dostojno življenje ljudi na tem planetu jepotemtakem dovolj, problem pa je neetičnostprevladujočih elit v svetu in pri nas. Zato krizani posledica napak v sistemu, temveč logičnaposledica neoliberalnega kapitalističnega si-stema samega.

Filozof Tine Hribar je spregovoril o etičnempomenu ustavne prisege. Čeprav je v ustavi iz-recno navedena le prisega predsednika države,jo pred nastopom funkcije izrekajo tudi drugifunkcionarji, vključno s predsednikom vladein ministri. Zapriseženi funkcionarji so po pri-segi dolžni slediti trem normam: spoštovatimorajo ustavni red in zakone; ravnati morajopo svoji vesti, ne pa, na primer, po kakih zu-nanjih navodilih; z vsemi močmi morajo de-lovati za blaginjo Slovenije in ne za svojolastno blaginjo ali za blaginjo svojih sorodni-kov in znancev. Ker je prisega pravno normi-rana, bi morali po Hribarjevih besedah vsi, kiso jo kršili, za to odgovarjati na sodišču. »Je bilv dveh desetletjih slovenske države zaradi pre-loma prisege sploh kdo poklican pred so-dišče?« se je vprašal Hribar.

Zgodovinar Janko Prunk je orisal zgodo-vinski razvoj moralnih vrednot, na katerih jeslonela slovenska politika, medtem ko je Peter

Kovačič Peršin govoril o moralnih vrednotahkot temelju stabilne družbe. Po njegovih bese-dah je sedanja finančna in gospodarska krizasamo posledica krize etičnih vrednot in rav-nanja ljudi. Dokler se človeštvo ne bo zediniloob vprašanju univerzalnega etosa, ki naj bi za-gotovil osnovne etične standarde, krize sod-obne civilizacije ne bo mogoče prebroditi.

Kot je dejal Kovačič Peršin, je nosilec etičnezavesti posameznik – od njegove moralne držeje odvisna humanost družbenega življenja. Eti-čno zavest človek oblikuje v odnosu z drugim.Moralno ravnanje se izraža ravno v odnosu dodrugih. Za oblikovanje moralne zavesti je bi-stvena vzgoja otrok. V procesu vzgoje se v od-nosu med starši ali vzgojitelji in otrokomvzpostavijo etične norme na osnovi prebuje-nega altruizma do drugega človeka.

Sociologinja Spomenka Hribar je poudarila,da je prva in najvišja vrednota, po kateri najravna nacionalna politika, preživetje nacio-nalne skupnosti v svobodi in blaginji. Svobodapomeni svobodo posameznika v vseh dimen-zijah tega pojma, od osebne do družbene svo-bode. Blaginja kot družbena vrednota, nakateri temelji nacionalna politika, pa pomenitako materialno blaginjo kot kulturo – obemorata biti splošni, se pravi dosegljivi za vsein vsakogar.

Hribarjeva je opozorila tudi na krizo vred-not: na odsotnost zavesti, da smo del narave,da sta življenje in smrt sveta in da je treba spo-štovati dostojanstvo ljudi, ki so danes marsi-kdaj žrtve slabih socialnih razmer inmaltretiranja, za kar nihče ne odgovarja. Po-sebej pa je bila Hribarjeva kritična do politikedelitve duhov, pri čemer po njeni presoji pred-njači desnica. Opozorila je tudi na krizo sve-tovnega kapitalizma, ob tem pa poudarila, date krize ne more rešiti revolucija, ker so se vserevolucije doslej izrodile. Bolj verjetno je, dabo človeštvo streznil šele kakšen ekološki pre-tres, do katerega bo prišlo, ko ne bo več časaza popravo napak. Sedaj je za to še čas.

Nekdanji poslanec Andrej Magajna pa jemenil, da je pri nas v moralnem pogledu boljkot desnica problematična tranzicijska levica,ki je po njegovem mnenju sestavljena iz samihklientelističnih in koruptivnih omrežij. »Hvalaza takšno levico. Postaviti je treba novo le-vico,« je dejal Magajna.

O stanju poslovne etike v Sloveniji sta spre-govorila ekonomista Matjaž Mulej in VojkoPotočan. Po njunih besedah je pri nas dogo-

vorjena in uzakonjena poslovna morala zelovisoka, žal pa jo v praksi le malokdo upošteva.Po besedah Potočana je najhuje, da ne vemo,katere vrednote so ta čas v poslovni morali vSloveniji realno v veljavi, prav tako pa nevemo, kam gremo in za kakšne vrednote si pri-zadevamo. Tako, denimo, hočemo biti mednajbolj razvitimi v Evropski uniji, vendarnismo pripravljeni temu primerno ravnati.Prav tako hočemo biti enakopraven član Nata,vendar nismo pripravljeni prevzemati vseh ob-veznosti. Skratka, manjka nam družbeni do-govor, v kateri smeri in na kakšnih vrednotahnaj se razvija Slovenija.

Živahna razprava na posvetu je pokazala, daje posvetovanje doseglo svoj namen, saj jespodbudilo javno razpravo o vrednotah in eti-čnih načelih, na katerih naj temelji razvoj Slo-venije.

Tomaž Kšela

Zaradi finančne in gospodarske krize, kise pri nas še kar poglablja, je Zavodu zazdravstveno zavarovanje Slovenije

(ZZZS)začelo primanjkovati sredstev za fi-nanciranje zdravstvenih storitev iz obveznegazdravstvenega zavarovanja, kar v zdravstvenih

zavodih in bolnišnicah po vsej Sloveniji ter vobeh univerzitetnih kliničnih centrih v Mari-boru in Ljubljani že močno občutijo. O pro-blematiki financiranja zdravstvene oskrbe vosrednjih Slovenskih goricah so zato predkratkim na svojem rednem posvetu spregovo-rili tudi župani občin Lenart, Sveti Jurij v Slo-venskih goricah, Sveta Ana, Benedikt,Cerkvenjak in Sveta Trojica.

»Po vsestranski izmenjavi mnenj smo se do-govorili, da bomo skupaj z Zdravstvenimdomom Lenart pripravili celovito strategijorazvoja mreže osnovne zdravstvene dejavno-sti na območju upravne enote Lenart. K njenipripravi bomo pritegnili zasebne ambulante inpredstavnike vseh občinskih uprav, natančnepodatke pa bomo pridobili iz ZZZS,« pravižupan občine Sveta Trojica Darko Fras, ki bo sstrani občin delo pri pripravi te strategije ko-ordiniral skupaj z vodstvom zdravstvenegadoma.

»Problematika financiranja osnovnegazdravstvenega varstva na območju osrednjihSlovenskih goric je že nekaj časa pereča, sodupa sta izbili dno dve zadevi,« pojasnjuje Fras.»Na osnovi interventnih ukrepov je zdrav-stvena zavarovalnica zmanjšala financiranjeobstoječih programov v osnovni zdravstvenidejavnosti, kar je močno poslabšalo finančnipoložaj Zdravstvenega doma Lenart, pa tudizasebnih zdravstvenih ambulant. ZZZS posa-meznih programov preprosto ne plačuje več vceloti, temveč nekoliko manj. Drugi problempa je, da je ZZZS nehala financirati tudi nujnooziroma urgentno medicinsko pomoč v Le-nartu. Tu nimam v mislih dežurne službe, kideluje vsak dan od 19. zvečer do 7. ure zjutraj,temveč posebno urgentno ekipo (zdravnik, re-ševalec in tehnik), ki so na razpolago vsak danod 7. do 19. ure za prevoz najtežjih bolnikovali poškodovancev, ki potrebujejo nujnozdravniško pomoč, iz osrednjih Slovenskihgoric v Univerzitetni klinični center Maribor.Poslej naj bi ljudi, ki potrebujejo nujno medi-cinsko pomoč, v Maribor vozili reševalci izMaribora. Seveda pa bi v tem primeru naši ob-čani prišli do nujne medicinske pomoči precejpozneje kot doslej.«

Ko je zdravstvena zavarovalnica prenehalafinancirati »urgenco« v Lenartu, so se županiobčin v osrednjih Slovenskih goricah, ki soustanoviteljice Zdravstvenega doma Lenart,dogovorili, naj zavod »urgenco« začasno ob-drži do konca marca, dokler se ne posvetujejoz ministrom za zdravje. »Čeprav je že drugapolovica marca, doslej nismo dobili še niti ter-mina, kdaj naj bi nas minister za zdravje spre-jel,« pravi Fras.

»Tej zgodbi o pomanjkanju finančnih sred-stev za delovanje osnovne zdravstvene mreže vobčinah v osrednjih Slovenskih goricah je pikona i dodala občina Cerkvenjak s tem, ko jebrez soglasja zdravstvenega doma podelilakoncesijo za ambulanto splošne medicine v

Cerkvenjaku zasebnizdravnici. Ta programje pred leti zdravstvenidoma zares prevzel odobčine Cerkvenjak,vendar pa bi sedaj znjegovo vrnitvijo vCerkvenjak zdravstvenidom izgubil 120.000evrov letno. Zaraditakšnega izpada pri-hodkov bi moral preki-niti najmanj pogodbo zdvema zdravnikoma, kiv Lenartu delata polo-vičen delovni čas. Takobi za občane vseh dru-gih občin na območjuupravne enote Lenartostalo še manj ambu-lant in manj zdravni-kov. Zato je zdravstveni

dom takšni rešitvi nasprotoval, midva z lenar-ški županom pa sva ga pri tem podprla,« po-jasnjuje Fras.

Kot pravi Fras, ne gre za to, da bi nasproto-val boljši zdravstveni oskrbi občanov Cerkve-njaka, saj je v preteklosti kot direktor občinskeuprave sam veliko storil za ureditev ambulantev Cerkvenjaku. Po njegovih besedah je pro-blem v tem, da ima lenarški zdravstveni domže sedaj premalo programov, pa še ti niso v ce-loti financirani. »S skupnimi močmi si mo-ramo prizadevati, da bi dobili vsaj še endodatni program, ki nam glede na število pre-bivalcev v osrednjih Slovenskih goricah tudipripada (na 1900 prebivalcev en zdravnik).Trenutno ima Zdravstveni dom Lenart samopet programov, s katerimi skrbi za zdravstvenovarstvo v šestih občinah. Zato vsaka preprostone more imeti svoje ambulante. Če pa bi se zato že odločili, pa bi za več denarja dobili manjzdravstvenih storitev, saj bi bilo delovanje naveč lokacijah dražje kot v enem zdravstvenemdomu.«

Po besedah Frasa soglasja o tem, kako rešitisedanje stanje, med župani oziroma občinamiše ni. »V Cerkvenjaku si še naprej prizadevajo,da bi dobili program za svojo ambulanto, češda gre za program, ki so ga že imeli. Sam pamenim, da moramo najprej dokazati ZZZS inministru za zdravje, da potrebujemo na našemobmočju še vsaj en program. Predvsem pamoramo najprej pripraviti strategijo razvojaosnovne zdravstvene dejavnosti, ki bo uskla-jena z ZZZS, še zlasti pa z ministrstvom zazdravje. Šele ko jo bomo obravnavali in uskla-dili na kolegiju županov, se lahko začnemo po-govarjati o delitvi programov, če se bomo za toodločili,« meni Fras. »V tem duhu je potekaltudi pogovor, ki smo ga imeli župani vseh še-stih občin iz naše upravne enote z generalnimdirektorjem ZZZS Samom Fakinom. Na njemsmo ugotovili, da resnično potrebujemo stra-tegijo razvoja osnovne zdravstvene mreže nanašem območju. Ob njeni pripravi mora svojereči tudi ministrstvo za zdravje, saj na državniravni še niso dorečeni kriteriji za njen razvoj.Ker doslej ni bilo enotnih kriterijev za pode-ljevanje koncesij, je prišlo do različnih ano-malij. Tako imajo sedaj nekatere manjšeobčine zdravstvene in zobozdravstvene ambu-lante ter še fizioterapijo, druge, ki so večje, panič od tega.«

Razprave o razvoju osnovne zdravstvenemreže še niso končane, očitno pa so v polnemteku.

Tomaž Kšela

AKTUALNO IZ OBČINSLOVENIJAOVTARJEVE NOVICE

2 | ŠT. 3 | 30. MAREC 2012

Krizo je povzročila moralna kriza

Državni svetnik Darko Fras, ki je tudi župan občine Sveta Trojica, o etiki in morali v da-našnji politiki meni: »Žal je standard morale in etike v naši politiki oziroma med politiki na bi-stveno nižji ravni, kot bi moral biti. Morala je skoraj vedno odraz stanja v družbi. Res je, da je tostanje v veliki meri posledica krize tradicionalnih vrednot v naši družbi nasploh. Kapitalu jeuspelo vsiliti logiko zasledovanja dobička in uspeha za vsako ceno v prav vse pore družbenega ži-vljenja. Posledica tega je skrajno nesorazmerna in nepravična porazdelitev blaginje in podcenje-nost dela v korist kapitala. V zadnjem času, ko se ves razviti svet bolj ali manj uspešno sooča zgospodarsko krizo, postaja vse bolj jasno, da se je potrebno vrniti k tradicionalnim vrednotam inomejiti logiko ter interese kapitala. Za takšno preobrazbo družbe potrebujemo politike in zlastitudi gospodarstvenike, ki bodo sposobni in ki bodo znali postaviti temeljne družbene vrednotein preprostega človeka pred interese kapitala in svoje osebne interese. Takšnih profilov pa sevedane vzgoji šolski sistem, temveč le zdravo družinsko in družbeno okolje, ki s svojim vzgledom indejanji gradi in oblikuje človeka kot osebnost.«

Razvoj osnovne zdravstvene mreže

V osredjih Slovenskih goricah je premalozdravstvenih programov

Sveta Trojica

V tej zgradbi je bila pred časom trojiška ambulanta, foto: E. P.

»V zadnjih dveh letih se tudiv naši občini odraža kriza, ki jeprisotna v državi in v svetu. In-vesticije posameznikov ali pod-jetij so zelo redke. Investitorji setežko odločajo za naložbe. Vsivemo, da brez naložb v gospo-darstvo in v nova kvalitetna de-lovna mesta ni razvoja in ninapredka. Dolžnost lokalneskupnosti je, da ustvarja pogojeza razvoj gospodarstva, infra-strukture ter družbenih dejav-nosti. V obdobju zadnjih nekajlet smo v naši občini sprejeliveč podrobnih občinskih pro-storskih načrtov in s tem omo-gočili investitorjem naložbe vrazvoj gospodarstva. Z razumevanjem in s po-močjo občinskega sveta ter občinske upravesmo pomagali investitorju, da je lahko uredilvse potrebno za izvedbo investicije ob vpad-nici v naše mesto. Gre za področje ob Športnorekreacijskem centru Polena.

S to investicijo bosta naš kraj in njegovaokolica pridobila nova delovna mesta v storit-veni in trgovski dejavnosti. Sodoben dostop vmesto preko bodočega krožišča pomeni do-datno prometno varnost ter prijetno in ure-jeno okolje. Pridobili bomo tudi dodatne innamenske parkirne prostore za športno re-kreacijski center, ki ga želimo v bodoče razvi-jati. Pripravljene imamo projekte za novoveliko nogometno igrišče z umetno travo. Ve-čnamenski prostor je primeren za najrazli-

čnejše prireditve, ki se odvijajo od zgodnje po-mladi do pozne jeseni. Letos bomo ponovnoorganizirali KOS - Kmetijsko obrtni sejem spoudarkom na dopolnilnih dejavnostih nakmetijah.

Večkrat povemo, da je Lenart zaposlitveno,upravno in kulturno središče v osrednjih Slo-venskih goricah. Na to področje gravitira večkot dvajset tisoč ljudi; to je dejstvo, ki ga mo-ramo razumeti in razvoj temu primernousmerjati. Prostor v Novi industrijski coni, kije na drugi strani mesta, nam daje nove raz-vojne možnosti. Želimo, da bi dosedanji kupcizemljišč čim prej uresničili svoje poslovne na-črte in da bi nam uspelo privabili tudi nove in-vestitorje, ki bi zagotavljali kvalitetna in rednoplačana delovna mesta.«

Mesto Lenart je privabilo podjetje PC IZBIRA, d.o.o., ki bo v neposredni bližiniŠportno-rekreacijskega centra Polena pričeloz investicijo izgradnje trgovskega centra indveh vila blokov. Gre za eno izmed večjih in-vesticij v občini Lenart in njeni okolici. Dvamoderna kvalitetno grajena vila bloka bostaumeščena v prostor kot zaključek obstoječegastanovanjskega naselja, trgovski center pa bopostavljen pred vpad-nico v mestno jedro.

Poslovni del se borazprostiral na 3.000m2 neto površin. Vtrgovskem centru bodonajvečji najemniki uve-ljavljene mednarodneblagovne znamke, ki papridobivajo svoje mestotudi v Sloveniji.

Svoje izdelke bo vtrgovskem centru po-nujalo podjetje EURO-SPIN, ki je največjaitalijanska skupina napodročju diskontne prodaje z več kot 850 pro-dajnimi mesti v Italiji in Sloveniji. Poglavitnoposlanstvo Skupine Eurospin je zadovoljitevzahtev potrošnikov s ponudbo visokokako-vostnih in resnično svežih živilskih in neživil-skih izdelkov po zares ugodni ceni vse dni vletu. Cilj je zadovoljitev strank z vljudnostjo inrazpoložljivostjo ter posledično širjenje lastneoznake in znamke.

Ugodno bo mogoče nakupovati tudi v KIKTEXTIL DISKONTU, ki je največji tekstilnidiskont pri nas. V Sloveniji ima podjetje ževeč kot 35 poslovalnic. Ugodne cene so name-njene predvsem družinam, mladim mamicam,varčnim osebam in pametnim kupcem.

Sortiment tekstila dopolnjujejo tudi Non-Food artikli, kot so: darilni artikli, tekstil zadom, modni dodatki, igrače, pisarniški mate-rial in razne potrebščine za gospodinjstvo.

Kot novinec na našem tržišču se bo prav vtrgovskem centru v Lenartu pojavilo nemškopodjetje TEDi, ki ima že več kot 1200 poslo-valnic po celo-tni Nemčiji.Cilj podjetja jeponuditi iz-delke znanihproizvajalcevpo ugodni ceni.Paleta izdelkovje zelo razno-lika, saj zajemakozmetiko, pi-sarniško opre-mo, čistila, šol-ske potrebšči-ne, izdelke zadom, gospodinjstvo in vrt, dekorativne iz-delke, živila, izdelke za domače živali in drugo.Kljub ugodnim cenam daje podjetje velikpomen kvaliteti izdelkov, ki je pod strogo kon-trolo.

Celovito ponudbo bo zaključil gostinskilokal, kjer se bodo kupci trgovskega centralahko sprostili ob kavici ali osvežilni pijači.

Zaenkrat so prosti samo še trije manjši lo-kali velikosti od 70 m2 do 150 m2, namenjenioddaji.

Kot je razvidno iz same strukture posamez-nih najemnikov, je cilj ponuditi čim večji sor-timent izdelkov na enem mestu in to ponajugodnejših cenah. Obiskovalcem bo na

razpolago veliko število parkirnih mest, pri-merno bo urejen tudi dostop do trgovskegacentra, saj bo na glavni cesti zgrajeno novokrožišče.

Trgovski center bo s svojo pestro ponudbovelika pridobitev za mesto Lenart in okolico.Odprlo se bo veliko novih delovnih mest, lo-kalni podjetniki pa bodo imeli številne mož-nosti poslovnega sodelovanja.

Z mesecem aprilom se bo pričela tudi grad-nja dveh stanovanjskih vila blokov, v vsakembo po 15 stanovanjskih enot.

Stanovanja bodo primerna za tiste, ki zaradislužbenih obveznosti preživijo preveč časa vmestnem vrvežu in si želijo doma v bližinineokrnjene narave, a kljub vsemu nedaleč odnujno potrebne mestne infrastrukture.

Objekta bosta zgrajena na območju med

Mariborsko cesto in ŠRC Polena. Na severnistrani bosta mejila na regionalno cesto Pes-nica-Lenart-Gornja Radgona (R II-449), najužni strani na območje Športno-rekreacij-skega centra Polena, na zahodni in južni stranina staro strugo potoka Globovnica in navzhodni strani na obstoječe stanovanjsko na-selje enodružinskih stavb.

Sodobna arhitektura objektov in funkcio-nalna razporeditev prostorov v posameznihstanovanjih bo omogočala visoko kakovost ži-vljenja in zadovoljstvo bodočih stanovalcev.Etažnost objektov bo K+P+3. Stanovanja bodo

različnih velikosti, med 30 in 105 m2 neto bi-valnih površin. Vila bloka bosta imela skupnopodzemno garažo, kjer se bodo nahajali tudishrambni boksi. Vse etaže bodo povezane ssvetlimi stopnišči in z dvigalom.

Celotna zasnova objektov je izredno ener-getsko usmerjena. Gradnja bo klasična-ope-čna. Za gretje in hlajenje ter pripravo sanitarnevode bo skrbela toplotna črpalka, ki bo omo-gočala tudi izredno nizke obratovalne stroške-predviden prihranek za ogrevanje cca 70 %.Vila bloka bosta dokončana in vseljiva predvi-doma konec leta 2012.

Iz gradiva investitorja PC izbira, d. o. o.

30. MAREC 2012 | ŠT. 3 | 3

OVTARJEVE NOVICEAKTUALNO IZ OBČIN

Občina Lenart je izdelala načrt zaščite inreševanja ob množični nesreči na av-tocesti v občini Lenart in ga je uskla-

dila z Regijskim načrtom ob množični nesrečina AC na območju VŠR. Prav tako je izdelannačrt zaščite in reševanja ob nesreči zrako-plova v občini Lenart in je usklajen z Regij-

skim načrtom ob nesreči zrakoplova na ob-močju VŠR.

Načrta sta bila dana v javno razgrnitev od28. 2. do 28. 3. 2012. Z obema načrtoma selahko seznanite na občini Lenart pri MirkuKojcu.

Dva vila bloka in TC velika pridobitev za LenartŽupan Lenarta mag. Janez Kramberger o naložbi:

Načrt zaščite in reševanja v občini Lenart

Včetrtek, 29. marca 2012, je potekala 11.seja lenarškega občinskega sveta. Svet-niki so obravnavali zaključni račun

proračuna občine Lenart za leto 2011 in vdrugi obravnavipredlog odloka o Občinskempodrobnem prostorskem načrtu za del poslo-vno - industrijske cone v Lenartu, odlok ojavni gasilski službi v občini in odlok o varstvupred naravnimi in drugimi nesrečami na ob-močju občine. Občinski svet je sklepal o so-

glasju k ceni socialno varstvene storitve zauporabnika - »pomoč družini na domu« in kceni proizvodnje tople vode in distribucije to-plote na območju naselja Lenart. Svetnice insvetniki so tudi pregledali varnostni položaj naobmočju občine Lenart in obravnavali poro-čilo o delu medobčinskega inšpektorata in re-darstva v lanskem letu. Podrobneje bomo oseji poročali prihodnjič.

E. P.

11. seja lenarškega občinskega sveta

Gradijo večstanovanjska objekta in trgovski centerLenart

Kmalu bo pogled drugačen! Foto: E. P.

Vobčini Cerkvenjak intenzivno pote-kajo priprave na izvedbo komasacije vdolini Andrenškega potoka. Območje

komasacije obsega 94 hektarov kmetijskih po-vršin, ki so v zemljiški knjigi vpisane v kata-strski občini Andrenci in katastrski občiniCerkvenjak. Na območju komasacije je kar323 parcel, ki so v povprečju velike 0,3 hektara.

Občina je projekt že prijavila na ustrezenrazpis ministrstva za kmetijstvo in okolje. Čebo na razpisu s projektom uspela, se bo koma-sacija začela letos, končala pa se bo naslednjeleto.

Interes za komasacijo so po besedah županaobčine Cerkvenjak Marjana Žmavca izrazilidomala vsi lastniki kmetijskih zemljišč, saj skomasacijo ne bodo nič izgubili, temveč samopridobili. Zato je občina projekt komasacijevključila v načrte razvojnih programov vokviru občinskega proračuna.

Investicija dejansko obsega agrarno tehni-čno operacijo zaokrožitve posesti z namenomracionalizacije ekonomskega vidika kmetijskeproizvodnje. S komasacijo bodo pridobili tudizemljišča za ureditev nove mreže poti, ki boomogočala kar najkrajši pristop od kmetijskihgospodarstev do obdelovalnih površin, pri tempa se kmetijske površine za obdelavo ne bodozmanjšale.

Načrtovana investicija obsega pripravljalnadela (priprava projektne in investicijske doku-mentacije), pripravo investicijskega projekta (v

tem okviru so za deset odstotkov kmetij izra-čunali, kolikšna bo za njih po investiciji brutododana vrednost oziroma koliko bodo z inve-sticijo finančno pridobile), pripravo doku-mentacije za nadzor in njegovo izvedbo,izvedbo komasacije na 323 parcelah v skupnivelikosti 94 hektarov in oblikovanje parcel zanaknadno ureditev poti, kar bo predmet dru-gega projekta.

Vrednost celotne investicije znaša skoraj250.000 evrov. Od tega bodo geodetska delastala predvidoma nekaj več kot 212.000 evrov,splošni stroški pa bodo znašali predvidomanekaj več kot 37.000 evrov. Projekt je zasta-vljen tako, da naj bi ministrstvo za kmetijstvozanj prispevalo okoli 208.000 evrov (75 odsto-tkov teh sredstev naj bi ministrstvo pridobiloiz sredstev Evropske unije, 25 odstotkov pa izdržavnega proračuna). Občina Cerkvenjak najbi za projekt komasacije zagotovila samo sred-

stva za plačilo davka nadodano vrednost v vi-šini 41.600 evrov.

S komasacijo bodopovečali obdelovalnepovršine za 3 do 12 od-stotkov, kmetje pa bodoza njihovo obdelavoporabili bistveno manjpogonskih goriv. Zna-no je namreč, da za ob-delovanje na majhnihparcelah potrebujejokmetje več nafte in časakot za obdelovanje več-jih površin.

Kljub temu da sebodo obdelovalne po-

vršine povečale, bodo v dolini dobili 4 hektarjezemljišč za to, da bodo na novo tako speljalipoti, da bodo za lastnike čim krajše. Ker bodoparcele večje, bodo lahko kmetje na njih pri-delovali tudi bolj donosne poljščine.

Strokovnjaki so izračunali, da se bo ekono-mičnost pridelave poljščin s komasacijo zaradimanjših stroškov in večjih pridelkov tako po-večala, da bodo vsi pridelovalci skupaj na letopridobili 60.000 evrov.

Tomaž Kšela

Občina Cerkvenjak je sredi intenzivnega in-vesticijskega cikla. Dela pri izgradnji in uredi-tvi Športno rekreacijskege centra Cerkvenjakv Kadrencih se nadaljujejo. Hkrati pa je občinana javni razpis za razvoj podeželja (ukrep 322- obnova vasi) na ministrstvu za kmetijstvoprijavila dva projekta: Ureditev naselja Ka-drenci (cesta s pločnikom in javno razsvet-ljavo) in Ureditev razglednega stolpa vCerkvenjaku.

Prvi projekt je namenjen izgradnji ceste inpločnika do novega športno rekreacijskegacentra, ki bo po njegovi izgradnji veliko boljprometna. Investicija bo prispevala zlasti kvečji prometni varnost otrok in mladine terdrugih obiskovalcev centra. Drugi projekt paje namenjen ureditvi razglednega stolpa nastolpu gasilskega doma. Investicija bo prispe-vala k razvoju turizma, saj bo razgledni stolp vobčino pritegnil številne obiskovalce od blizuin daleč.

Prav tako je v občini Cerkvenjak že vsenared za izgradnjo novega vrtca. Občina je narazpisu ministrstva za šolstvo za to investicijopridobila že tudi znatna sredstva.

V poslovno-obrtni coni v Brengovi tudi žehrumijo gradbeni stroji. Podjetje Knuplež,d.o.o., ki je kupilo kar dve parceli, je začelograditi velik industrijski objekt. Samostojnipodjetnik Borut Anželj pa je svojo obratoval-nico za avtomobilski servis že zgradil in bokmalu začel s svojo dejavnostjo.

Občina je razširila tudi čistilno napravo vKadrencih, ki poskusno že obratuje. Poskusno

obratovanje bo trajalo šest mesecev.Že lani je občina Cerkvenjak obnovila tudi

zdravstveno ambulanto v kraju, pred časom paje podpisala koncesijsko pogodbo z zdravni-kom. V občini Cerkvenjak, kjer so svojo am-bulanto že imeli, so prepričani, da jimzdravstveni program, ki so ga dobili že predmnogimi leti, pripada. Ko je pred leti umrl ta-kratni zdravnik-koncesionar, so programsamo začasno odstopili Zdravstvenemu domuLenart, sedaj, ko jim je uspelo najti novegazdravnika-koncesionarja, pa program zahte-vajo nazaj.

Ker prihaja pri tem zaradi različnih tolma-čenj do zapletov, so se začele v prizadevanja zato, da bi v Cerkvenjaku ponovno začela delo-vati splošna zdravstvena ambulanta, vključe-vati tudi civilno-družbene organizacije. Svojglas za čim hitrejše odprtje zdravstvene am-bulante ter proti zavlačevanju so že dvignilipredstavniki župnijske Karitas, ki najbolj po-znajo zdravstvene in socialne razmere v ob-čini, pa tudi člani društva General MaisterCerkvenjak. Določene aktivnosti v tej smerinapovedujejo tudi nekatera druga društva inorganizacije.

V občini Cerkvenjak uspešno potekajo tudipriprave na komasacijo v dolini Andrenškegapotoka.

Vse v proračunu predvidene investicije vobčini Cerkvenjak za zdaj potekajo po predvi-deni poti. Kako bo v bodoče, pa ni odvisnosamo od občine Cerkvenjak, temveč tudi odrebalansa državnega proračuna.

Člani občinskega sveta v Benediktu soobravnavali in sprejeli oceno izvajanjaobčinskega programa varnosti, ki je bil

kot temeljni strateški dokument trajne naravesprejet leta 2008, in informacijo o pregleduvarnostne situacije na območju občine Bene-dikt v lanskem letu.

V lanskem letu so medobčinski redarji naobmočju občine Benedikt zaradi nepravilnegaparkiranja izrekli eno globo in 36 opozoril. Vletu 2010 niso izrekli nobene globe, zato pa sonekoliko več voznikov opozorili na kršitve.

Občinski redarji so lani uvedli tudi nekaterenove oblike izvajanja operativnih nalog. Takoso začeli delati v nočni izmeni, v popoldan-skem času in podobno. Ker so s svojo večjoprisotnostjo preventivno delovali, jim ni bilotreba tolikokrat represivno ukrepati. Prav takoso občinski redarji izvajali svoje naloge na šte-vilnih javnih prireditvah v občini ter skrbeli zavaren in neoviran promet.

Policisti so imeli lani v občini Benedikt večdela kot leto prej, saj so obravnavali 73 kazni-vih dejanj, leto poprej pa 53. Raziskanost kaz-nivih dejanj znaša 55 odstotkov, leto poprej pa46. Večina omenjenih kaznivih dejanj sodi vskupino splošne kriminalitete. Prevladujejokazniva dejanja zoper premoženje, ki so jihpolicisti lani obravnavali kar 43. Med temikaznivimi dejanji je bilo največ tatvin, 17 vlo-mov, 15 tatvin in 6 poškodovanj tujih stvari.

Na področju javnega reda in miru ter splo-šne varnosti ljudi in premoženja so policisti naobmočju občine Benedikt lani obravnavali 35kršitev predpisov, kar je bistveno več kot leta

2010. Zaradi prekrškov zoper javni red in mirso policisti posredovali 20-krat. Na javnemmestu so obravnavali 14 zadev, v zasebnih pro-storih pa pet.

Lani so policisti na območju občine Bene-dikt obravnavali tudi 16 prometnih nesreč ozi-roma tri manj kot leto poprej. Poleg tega soobravnavali tudi pet dogodkov, med katerimiso bili odmevnejši en samomor in dva požara.

Občinski svetniki so govorili tudi o strate-ških ciljih delovanja občinskih redarjev v ob-čini Benedikt in o operativnih ciljih. Meddrugim bodo občinski redarji v bodoče izvajalinadzor hitrosti predvsem v naselju Benedikt,zlasti v Šolski ulici, na celotnem Čolnikovemtrgu, v Lovski in Prešernovi ulici ter v naseljihŠtajngrova in Sveti Trije Kralji. Zelo konkretnecilje imajo občinski redarji tudi na področjuvarstva javnega reda in miru (zlasti pri pre-prečevanju vandalizma), na področju varno-sti občinskih javnih poti in rekreacijskihpovršin, na področju varnosti zgradb in dru-gih objektov naravne in kulturne dediščine terna področju varstva okolja.

Ocena izvajanja občinskega programa var-nosti je pokazala zadovoljivo stanje, pa tudipotrebo po okrepljenem delu občinskih re-darjev. Zato občina Benedikt podpira prizade-vanja in vizijo nadaljnje krepitve delovanjaobčinskih redarjev, ki delujejo v okviru Med-občinskega inšpektorata in redarstva Maribor.Svoje delo bodo morali tudi v bodoče usklaje-vati s Policijsko postajo Lenart in s Svetom zapreventivo in vzgojo v cestnem prometu ob-čine Benedikt.

OVTARJEVE NOVICE AKTUALNO IZ OBČIN

4 | ŠT. 3 | 30. MAREC 2012

Intenzivna investicijska aktivnost

S komasacijo bodo pridobili vsi

Cerkvenjak

Kulturni dom v Benediktu so letošnjozimo že ogrevali s toplotno črpalko, skatero so zamenjali kotel na kurilno

olje, s katerim so doslej ogrevali radiatorje vkulturnem domu. Toplotno črpalko je v kul-turni dom vgradilo podjetje Gejzir iz Ljubljanev okviru 5-letnega projekta, imenovanega»Visoko razvite toplotne črpalke z zemeljskim

virom za ogrevanje in hlajenje v mediteran-skem klimatu«, ki so ga pripravili v okviru 7.okvirnega programa EU, tema 5 (energija). Vprojektu, začetemv začetku 2009, sodeluje 24organizacij iz trinajstih držav Evropske unije.Iz Slovenije sodeluje podjetje Gejzir iz Lju-bljane, ki ga vodi direktor dr. Peter Kralj. Vsklopu projekta so zgradili že osem demon-stracijskih projektov, med njimi tudi »De-monstracijski projekt Kulturni domBenedikt«.

Cilj izgradnje toplotne črpalke v Kulturnemdomu v Benediktu je bil, da bi zmanjšali deleželektrične energije pod 20 odstotkov glede naceloten delež pridobljene toplote, pri čemermora biti vračilna doba investicije v primer-javi z investicijo v plinski kotel enake moči zasedem let krajša, življenjska doba toplotne

črpalke pa mora biti najmanj dvajset let. Vsete cilje so dosegli. Podjetje Gejzir je pokazalo,kako je mogoče uporabljati geotermalno ener-gijo. Slovenija bo to energijo prisiljena upora-bljati, saj je na osnovi evropske direktive iz leta2009 do konca leta 2020 dolžna zagotoviti vporabi končne energije najmanj 25 odstotkovenergije iz obnovljivih virov, v prometu pa naj-manj deset odstotkov. Po oceni strokovnjakovv Sloveniji tega ne bomo zmogli brez intenzi-vne izrabe geotermalne energije.

V okviru projekta v Benediktu so zamenjalidotrajane visokotemperaturne ogrevalne na-prave na ekološko lahko kurilno olje z nizko-temperaturnim sistemom toplotne črpalke, obohranitvi pred tem obnovljenega obstoječegaogrevalnega radiatorskega sistema. Za stro-kovnjake je bil velik izziv projekta v uskladitvinačina ogrevanja(radiatorsko in zračno) terhiter prehod iz ogrevanja v hlajenje, ko je predpredstavo treba dvorano ogrevati, med pred-stavo pa zaradi velikega števila gledalcev terštevilnih delujočih naprav in reflektorjev, kioddajajo toploto, hladiti.

Da bi zagotovili zadostne količine energije,so zgradili linijsko polje treh geosond (166metrov, 125 metrov in 98 metrov v medsebojnirazdalji šestih metrov).

Projekt so že predstavili tudi na posvetova-nju predstavnikov 24 partnerskih institucij iz13 držav Evropske unije v Benediktu, ki sode-lujejo v evropskem projektu Groundmed. Naposvetovanju največjih evropskih strokovnja-kov za geotermalno energijo v Benediktu je so-deloval tudi predsednik European GeothermalEnergy Councila iz Bruslja Burkhard Sanner.Udeležencem srečanja, ki jih je pozdravil tudižupan občine Benedikt Milan Gumzar, je spre-govoril o izjemnem pomenu geotermalneenergije za pokrivanje energetskih potreb zobnovljivimi viri energije.

Kako je mogoče uporabljati geotermalnoenergijo, dokazuje tudi toplotna črpalka v Kul-turnem domu v Benediktu, ki jo je Benediktudoniralo oziroma poklonilo podjetje Gejzir izLjubljane ob sofinanciranju Evropske unije.

Tomaž Kšela

Stanje na področju varnosti je zadovoljivoBenedikt

Toplotna črpalka namesto kotla na kurilno olje

V aprilu otvoritev vaškega jedra

Pred letom dni smo v našem časopisu zapi-sali, da so na občini Sv. Jurij v Slovenskih go-ricah pripravljali razpisno dokumentacijo zaobnovo vaškega jedra. V tem času izbrani iz-vajalec (Komunala Slovenske gorice) že izvajazadnja gradbena dela. Trg bo svojo uradno ot-voritev doživel v sklopu praznovanj ob občin-skem prazniku, na katerega se v zadnjemmesecu pripravljajo lokalna društva, na čelu zobčino.

Projekt »Ureditev vaškega jedra JurovskiDol«, ki je bil končan v manj kot letu dni, je bil»težak« 406.940,19 €, od tega je občina s straniEvropskega kmetijskega sklada za razvoj po-

deželja, ukrep Obnova in razvoj vasi, dobila324.726,19 € nepovratnih sredstev. Novo vaškojedro bo svoj uradni krst doživelo v petek, 27.aprila, po pohodu po občini. Pohod, ki ga or-ganizirata TD Dediščina in Zelena centrala. sebo pričel ob 9. uri, otvoritev trga pa bo v po-poldanskih urah spremljal tudi krajši kulturniprogram.

Letos 20. blagoslov konj Praznika občine Sv. Jurij v Slov. gor. si se-

veda ne moremo pred-stavljati brez tradi-cionalne Jurjeve nede-lje, posvečene farnemuzavetniku sv. Juriju, kigoduje 23. aprila. V ne-deljo bosta po tradicio-nalni budnici ter 1. in 2.maši že 20. povorka inblagoslov konj. Lanskepovorke in blagoslovakonj se je udeležilo sko-rajda 100 konjenikov.Že dva dni prej, v petek,20. aprila, ob 19. uri bov Kulturnem domu Ju-rovski Dol osrednjaproslava ob 6. občin-

skem prazniku. Podeljena bodo priznanja ob-čine, ki podeljuje Jurijev zlatnik kot najvišjeobčinsko priznanje, Jurijev srebrnik in prizna-nje občine Sv. Jurij v Slov. goricah.

Jurjevi dnevi 2012

Poleg že omenjenih prireditev v sklopu Jur-jevih dnevov 2012 bodo za raznolik in bogatprogram poskrbela lokalna društva. Letošnjeprireditve ob občinskem prazniku bodo trajalekar mesec dni. Krvodajalska akcija bo 13.aprila od 7.30 ure zjutraj naprej na OŠ. Sklepniprireditvi pa bosta 12. maja, ko bodo v Jurov-skem Dolu ponovno gostili srečanje folklornih

skupin, isti dan pa bo ponovno potekalo med-generacijsko športno srečanje v okviru pro-jekta Šport špas. Obiskovalci se bodo lahkoudeleževali družabnih, kulturnih, športnihprireditev, razstav, delavnic in drugih srečanj.Ker pa Jurjevi dnevi sovpadejo s prvomajskimiprazniki, ne bo šlo brez postavitev mlaja, zakar bodo poskrbeli v Klubu Gasterajčan in vPGD Sv. Jurij.

30. MAREC 2012 | ŠT. 3 | 5

OVTARJEVE NOVICEAKTUALNO IZ OBČIN

Vobčini Sv. Ana so veseli dejstva, da le-tošnja zima ni pustila posebne škodena cestah v občini in so se lahko hitro

lotili čiščenja cest ter nadaljevali z vzdrževa-njem cest, ki so si jih v letošnjem planu zadali.Tako lahko hitreje in nemoteno nadaljujejo zdelom na ostali cestni infrastrukturi.

Za naselje Lokavec so izdali poziv izvajal-cem za obnovo trga ter oddali vloge za ukrepe322 in 323 iz programa razvoja podeželja. Pravtako so v občini pripravili dva projekta iz na-slova razvoja regij, a zaskrbljeno zrejo v pri-hodnost, saj nekateri javni pozivi in projekti šeniso in morda celo ne bodo razpisani, saj so

proračunska sredstva s strani države zelo ome-jena. Tako so razpisani projekti ekonomske,okoljske in socialne infrastrukture, a je zaradiizjemnega števila projektov težko oceniti, ko-liko bodo uspešni na morebitnih razpisih. Naobčini bi zelo radi obnovili osnovno šolo v Lo-kavcu, saj je glede na zahtevne standarde šekako potrebna obnove; želijo si zamenjavestrehe in zamenjavo stavbnega pohištva, v ko-likor bi to zmogli oziroma uspeli na razpisih.

Pripravljajo pa občinski prostorski načrt zagradnjo individualnih stanovanjskih hiš za na-selje Lokavec, ki naj bi ga občinski svetniki do-bili na vpogled v prihodnjih mesecih in o njem

tudi razpravljali in gasprejeli. Približno 30komunalno opremlje-nih parcel želijo ponu-diti po ugodnih cenah,saj se zavedajo, da fi-nančne konstrukcije zamlade družine v tehtežkih časih niso naj-boljše. Mlade družinepa so v vsaki občini za-želene, saj posledičnopomenijo razvoj intrdno prihodnost.

Suzana R. Breznik,foto: E. P.

VJurovskem Dolu so 17. marca posejalinajstarejše žito - einkorn, kateregaseme je Marija Šauperl poiskala pri

znanem ekološkem kmetu iz Cerovca pri Se-miču Antonu Plutu. Zaradipotrebe po samooskrbi inpridelavi zdrave domačehrane bo ta dogodek z ve-liko simbolike nekoč imelše velik pomen.

Trije entuziasti z razli-čnih koncev Slovenije so obtej priložnosti podpisalipismo o nameri o sodelova-nju treh točk: Etno-kultur-nega društva Vrbovec-Kočevje, Ekološke kmetijeŽupnca iz Cerovca inTIKIC Zelena centrala -Hiša kruha in sonca iz Ju-rovskega Dola. Svoj pečat je

dala tudi občina Sveti Jurij kot četrti člen, saj ježupan Peter Škrlec podpisal pismo o namerikot skrbnik njive.

Marija Šauperl

Kljub težkim časom želijo ostati mladim prijazna občina

Setev pražita v Jurovskem Dolu

Sveta Ana

Jurovčani v pripravah na občinski praznikSveti Jurij v Slovenskih goricah

KDO KAJ KDAJ KJEKrajevna organizacija RKSv. Jurij Krvodajalska akcija 13 .4. 2012

ob 7.30 uriOŠ Jožeta Huda-lesa Jurovski Dol

Kulturno društvo IvanCankar Jurovski Dol Koncert Jurovskega okteta 15. 4. 2012

ob 15. uri Kulturni domJurovski Dol

TD Dediščina in TIKICZelena centrala Pletenje vencev iz zelenja (»žingerla«). 15.-17. 4.

2012Zg. Partinje, Jurovski Dol

Društvo kmečkih gospo-dinj Sv. Jurij

Delavnica peke pletenic v sodelovanju z Društvomkmečkih žena iz Brežic

16. 4. 2012ob 10. uri

Varda 21, Jurovski Dol

TD Dediščina in TIKICZelena centrala Izrezovanje piščali iz vrbovih vej 18. 4. 2012 Jurovski Dol

TD Dediščina in TIKICZelena centrala Razstava, okraševanje, privezi za konje, slavolok 19. 4. 2012 Jurovski Dol

Društvo kmečkih gospo-dinj Sv. Jurij Izdelava pletenih košar z Alojzem Mlakarjem 19. 4. 2012

ob 18. uriVarda 21, Jurovski Dol

Društvo kmečkih gospo-dinj Sv. Jurij

Celodnevna delavnica v sodelovanju z društvi iz Jakob-skega Dola, Sv. Trojice v Sl. goricah in sosednje Avstrije

20. 4. 2012ob 9. uri

OŠ Jožeta Huda-lesa Jurovski Dol

Društvo kmečkih gospo-dinj Sv. Jurij

Okrogla miza s predsednico Zveze kmetic SlovenijeIreno Ule.

20. 4. 2012ob 16. uri

OŠ Jožeta Huda-lesa Jurovski Dol

Občina Sv. Jurij v Sl.. go-ricah in KD Ivan Cankar Osrednja proslava ob 6. občinskem prazniku 20. 4. 2012

ob 19. uriKulturni domJurovski Dol

ŠD Sv. Jurij Nogometni turnir U8-U10 21. 4. 2012ob 9. uri

Športni park Jurovski Dol

TD Dediščina in TIKICZelena centrala Srečanje Jurijev z obhodom po vasi 21. 4. 2012

ob 18. uri Jurovski Dol

TD Dediščina in TIKICZelena centrala

Jurjeva nedelja - budnica, 1. in 2. maša (ob 7. in 10.uri), povorka in blagoslov konj (20. obletnica) 22. 4. 2012 Jurovski Dol

ŠD Sv. Jurij Nogometna tekma cicibani (U10): NK Jurovski Dol : NK Pesnica 22. 4. 2012 Športni park

Jurovski DolKO RK Sv. Jurij, Društ.upokoj. Sv. Jurij in župan Obisk starejših občanov 24. 4. 2012 Na območju

občine

PGD Sv. Jurij Tradicionalno srečanje lovcev LD Sv. Jurij in gasilcevPGD Sv. Jurij

26. 4. 2012ob 16. uri

Trg v JurovskemDolu

TD Dediščina in TIKICZelena centrala Tradicionalni pohod »Spoznavajmo svoj kraj« 27. 4. 2012

ob 9. uriTrg v JurovskemDolu

Občina Sv. Jurij v Slov.goricah Otvoritev trga v Jurovskem Dolu 27. 4. 2012

ob 15. uriTrg v JurovskemDolu

ŠD Sv. Jurij Nogometna tekma cicibani (U8): NK Jurovski Dol : NK Lenart

28. 4. 2012ob 9. uri

Športni park Jurovski Dol

ŠD Sv. Jurij Nogometna tekma kadeti: NK Jurovski Dol : NK Lenart 28. 4. 2012ob 11. uri

Športni park Jurovski Dol

Krajevna organizacija RKSv. Jurij Merjenje holesterola, sladkorja in trigliceridov v krvi 29. 4. 2012

ob 8. uriV prostorih občine

ŠD Sv. Jurij Nogometna tekma starejši dečki (U14): NK Jurovski Dol : NK Marles hiše

29. 4. 2012ob 13. uri

Športni park Jurovski Dol

Klub Gasterajčan Postavitev majskega drevesa 29. 4. 2012ob 17. uri Pri Bar Rokavec

ŠD Sv. Jurij Nogometna tekma člani: NK Jurovski Dol : NK Pobrežje Gradis

29. 4. 2012ob 17. uri

Športni park Jurovski Dol

PGD Sv. Jurij Postavitev majskega drevesa 30. 4. 2012ob 17. uri

Jurovski Dol, prigasilskem domu

ŠD Sv. Jurij Tradicionalno športno srečanje med zaselki 1. 5. 2012ob 9. uri

Športno igriščepri osnovni šoli

JVIZ in VVZ OŠ JožetaHudalesa Jurovski Dol Šport špas 12. 5. 2012

ob 9. uriŠportni park Jurovski Dol

KD Ivan Cankar Jurjevo srečanje folklornih skupin 12. 5. 2012ob 19. uri Kulturni dom

JURJEVI DNEVI 2012

Že v prejšnji številki Ovtarjevih novicsmo poročali, da je vseh pet ponudni-kov, ki so pravočasno oddali popolne

vloge za ureditev oz. dokončanje kanalizacije vJurovskem Dolu, presegalo sredstva, ki jih jeobčina imela za ta projekt. Po pogajanjihse jeizkazalo, da je od ponudnikov, ki so še kazalizanimanje za izvajanje projekta, najnižjo ceno,to je cca 456.000 €, ponudila Komunala Slo-venske gorice. Župan Peter Škrlec upa, da bo vnajkrajšem možnem času prišlo do podpisapogodbe in do začetka del. Izvajalec bo na-mreč moral pohiteti, saj je projekt, ki ga delno

sofinancira Evropski sklad za regionalni raz-voj, potrebno zaključiti do 15. 9. 2012. Ker paomenjeni znesek še vedno presega znesek, kije ga je občina prvotno namenila temu pro-jektu, so svetniki na zadnji seji občinskegasveta z rebalansom občinskega proračuna le-tega prerazporedili tako, da bo obnova in iz-gradnja kanalizacije v Jurovskem Dolu v celotiizpeljana.

Seja jurovskega občinskega sveta je bila25. marca. O njej bomo podrobneje poročaliprihodnjič!

Dejan Kramberger

Izvajalec projekta bo, kot kaže, Komunala

Benedikt: 9 zbirnih mest,175 udeležencev, 35 m3

zbranih odpadkov. Vspremstvu staršev ali starihstaršev se je akcije udeležiloprecej otrok. Ob koncu sočlani Lovske družine Bene-dikt za vse pripravili okrep-čilo pri lovskem domu.Pozdravil jih je tudi županMilan Gumzar.

Sabina Šijanec, foto: Igor Barton

Cerkvenjak: 8 zbirališč,210 prostovoljcev je zbralo50 m3 odpadkov. Nosilciakcije so bili: DKŽD,OORK in Druš. GeneralMaister; župnija sv. An-tona, ŠZ in DMNR PeščeniVrh; KD, OZB za vrednoteNOB; MK in AK Sršen; TDin PGD; ŠD, KMN in NK;društvo vinogradnikov,ŠKSG ter ŠTD Smolinci-Župetinci in SGF. E. P., foto: M. Kocbek

Lenart: 550 prostovoljcevse je zbralo na 23 zbirnihmestih in očistilo okolico inizvajalo manjša vzdrže-valna dela na cestni infra-strukturi. Očiščena so bilatudi 4 divja odlagališča.Zbrali so okoli 10 ton ko-munalnih odpadkov. Vlogovodij čistilne akcije so prev-zeli člani svetov KS Lenartin Voličina ter člani društevter organizacij.

Mirko Kojc

Sv. Ana: v občini SvetaAna se je čistilne akcijeudeležilo cca 150 ljudi. Po-birali so odpadke ob regio-nalih in lokalnih cestah.Novih divjih odlagališč nibilo odkritih. Ocenjujemo,da je bilo pobranih cca 10ton raznih odpadkov.

Viktor Kapl

Sv. Trojica: nad 400 obča-nov je čistilo drobne od-padke in opravilo raznavzdrževalna dela. Zbrali sonad 10 ton odpadkov. Sode-lovala so društva in OŠ. Tu-ristično društvo bo ob Tro-jiškem jezeru čistilo v sobo-to, 21. aprila. Čistili so tudidrugo samostansko klet.Jože Žel, foto: Peter Leopold

Sv. Jurij v Slov. g.: na 8zbirališčih se je zbralo 95prostovoljcev, ki so čistilidivja odlagališča in raztre-sene smeti. Iz narave so od-stranili tri tone odpadkov.Dan prej je 162 otrok izVrtca in OŠ očistilo spreha-jalne poti in okolico šole.Člani LD Sv. Jurij so pokoncu akcije pripravili ma-lico in druženje pri lovskemdomu.

Simona Črnčec

OBČINA CERKVENJAK

OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU

Občina Cerkvenjak obvešča, da je bil dne 2. 3.2012 objavljen naslednji razpis:

Javni razpis za dodelitev pomoči za programe razvoja podeželjav Občini Cerkvenjak v letu 2012.

Celotno besedilo javnega razpisa z razpisno dokumentacijo je možno dobiti osebno v spre-jemni pisarni ali na spletni strani Občine Cerkvenjak (www.cerkvenjak.si).

Župan Občine CerkvenjakMarjan Žmavc, l.r.

OBVESTILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka

občinskega podrobnega prostorskega načrtaza stanovanjsko naselje Lokavec

Javno se razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta

za stanovanjsko naselje Lokavec, ki ga je izdelala ZEU - družba za načrtovanje in inženiring d.o.o., Murska Sobota, Staneta Rozmana 5, 9000 M. Sobota.

Dopolnjeni osnutek bo javno razgrnjen v prostorih Občine Sveta Ana, Sv. Ana 17 v Slov. goricah, 2233 Sveta Ana v Slov. goricah, v delovnem času občinske uprave.

Začetek javne razgrnitve bo 24. 3. 2012 in bo trajala 30 dni.Javna obravnava dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega

načrta za stanovanjsko naselje Lokavec bo v sredo, dne 11. 4. 2012, ob 16. uri v prostorih jedilnice podružnične osnovne šole Lokavec.

V času javne razgrnitve lahko dajo na dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta stanovanjsko naselje Lokovec pripombe, mnenja in predloge vse

zainteresirane fizične in pravne osebe. Pripombe posredujejo pisno na naslov Občine SvetaAna, v času javne obravnave pa jih lahko podajo tudi ustno na zapisnik.

Župan Občine Sveta AnaSilvo Slaček, dipl. ekon, ing. gr.

Obvestilo o objavljenemJAVNEM RAZPISU

za podelitev priznanj Občine Sv. Jurij v Slov. goricah

Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja Občine Sv. Jurijv Slov. goricah je 6. 3. 2012 objavila Javni razpis za podelitev priznanj Ob-

čine Sv. Jurij v Slov. goricah, ki se bodo podelila na občinski proslavi ob 6. občinskem praz-niku Občine Sv. Jurij Slov. goricah.

V skladu z Odlokom o priznanjih Občine Sv. Jurij v Slov. goricah (MUV, št. 4/11) so z objavljenim javnim razpisom razpisana naslednja priznanja: - priznanje Občine Sv. Jurij v Slov. goricah, - Jurijev srebrnik in - Jurijev zlatnik.

Besedilo javnega razpisa in ostala razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani ob-čine: www.obcinajurij.si, rubrika »Javni razpis« in na sedežu Občine Sv. Jurij v Slov. goricah

v času uradnih ur.Razpisani rok za oddajo predlogov, je najkasneje do torka, 3. 4. 2012, do 14 ure.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanjaGregor Nudl, predsednik

OVTARJEVE NOVICE AKTUALNO IZ OBČIN

6 | ŠT. 3 | 30. MAREC 2012

Očistimo Slovenijo 2012Da se je osveščenost ljudi izboljšala,

pove podatek, da v občini v času pri-prav na vseslovensko čistilno akcijo

niso evidentirali divjih odlagališč in tudi eko-loški otoki bolj ustrezajo svojemu imenu kotpred dobrim letom. K temu je precej pripo-moglo dejstvo, da so v gospodinjstvih začeli

redno ločevati odpadke na papir, plastiko inostale mešane odpadke. Ob tem pisanju veljaposebej opozoriti, da je posebej spomladi ševedno velika težava odvoz rabljenih avtomo-bilskih ali traktorskih pnevmatik, ki jih ljudjeodlagajo ob cestah, kjer so predvidena zbira-lišča kosovnih odpadkov. Velja dodati, da ob-

čani lahko sami kadarkolimed delovnim časom pripe-ljejo pnevmatike in drugoplastiko (folijo od bal, plasti-čne vreče NPK gnojil in raz-nih krmil za živali – teganikakor NE sežigajte doma,ker je kaznivo in povrh tegazelo škodljivo za ozračje) napodjetje, ki je pristojno zaodvoz odpadkov, in sicerbrezplačno.

Poskrbimo za življenja vre-dno okolje naših zanamcev!

Suzana R. Breznik,foto: E. P.

Občina Sv. Ana brez divjih odlagališč

Petindvajseti mednarodni sejem grad-beništva MEGRA je na sejmišču Po-murskega sejma v Gornji Radgoni

odprt od srede, 28. marca, do nedelje, 1. aprila2012. Prvič ga spremljata nova mednarodnasejma energije in trajnostne gradnje ENGRAin mednarodni sejem komunale, urejanjaokolja in ekologije KOGRA.

Sejmi MEGRA, ENGRA in KOGRA so na-menjeni povezovanju ponudnikov s tistimi, kigradijo, obnavljajo in posodabljajo za trg, zaznane naročnike ali zase. Predstavljeni so iz-delki in storitve za gradnjo, sanacije in poso-dobitve stavb, gradbena kemija, elementi,materiali, oprema, mehanizacija, stroji,orodja, opažni sistemi, kritine, geodetski in

gradbeni merilni instrumenti, stavbno pohi-štvo, energijsko varčne hiše, obrtniški izdelkiin storitve. Komunalno področje ponuja či-stilne naprave, komunalno opremo teropremo in izdelke za urejanje okolice. Po-dročje energetike predstavlja varčevanje zenergijo s toplotnimi črpalkami, z opremo zaizrabo biomase, sončne, geotermalne in ener-gije vetra, opremo za ogrevanje in hlajenje,kamine ter materiale za gradnjo energetskovarčnih hiš.

310 razstavljavcev iz 14 držav razstavlja na14.000 metrih razstavnih površin, od tega je8.000 m2 v notranjih razstavnih prostorih.

J. Metljak

Zadnji vikend v maju se bo že drugič od-vijal kmetijsko-obrtniški sejem na Hip-odromu Polena v Lenartu. Lanskoletna

izvedba sejma in odzivi na njegovo organiza-cijo so nas navdali z entuziazmom in močjo zanaprej. Vsi razstavljalci in drugi udeleženci nalanskem sejmu so nam dajali pozitivne ocene,zato ni bilo težko ponovno zagnati kolesja or-ganizacije za letošnji sejem.

Smo že v polnem tempu priprav in javnostže lahko v grobih obrisih obvestimo, kaj vse sebo dogajalo na tokratnem drugem sejmu v Le-nartu. Osnovna tematika ostaja ista - dopol-nilne dejavnosti na kmetiji. Temu smo v temletu namenili še več pozornosti. Vsem, ki se sto dejavnostjo ukvarjajo, pa so pripravili po-sebne ugodnosti. Vsi udeleženci bodo lahkorazstavljali in prodajali na pokritih stojnicah(prijavnica na spletni strani).

Vse skupaj se začne v petek ob 9. uri.Uradna otvoritev bo ob 12. uri. Ob 17. uri bov soorganizaciji Radia Slovenske gorice prire-ditev Po domače malo drugače. V soboto jekoledar zelo napolnjen. Strokovna tema so-botnega dneva bodo fotovoltaika, lesna bio-masa in gospodarjenje z gozdovi. Nosilec teme

je KGZ Maribor. V nedeljo pa bo strokovnatema - perspektive razvoja kmetij. Nosilec teteme je KGZ Ptuj.

Obsejemske dejavnosti v soboto: tekmova-nje v kuhanju "kisle župe" za "zlato kuhlo"sejma.

Nastopi ljudskih godcev in pevcev po vsemsejmu. V nedeljo bo uradna razglasitev oce-njevanja vin širšega slovenskogoriškega ob-

močja in izbor šampiona sejma. Zravenrazličnih razstavljalcev (ki se pridno prija-vljajo) bo ponovno razstava malih živali indrobnice ter tekmovanje v striženju ovac. Obi-skali nas bodo tudi "oldtimerji", ki so medljudmi zelo dobrodošli. V tej fazi organizaciješe seveda "pilimo" detajle, vse z namenom, dabi sejem bil čimbolj zanimiv za obiskovalce.

Nepotrebno je ponovno poudariti, da jesejem brez vstopnine. Naša želja je tudi vna-prej, da pokažemo, do kam se je klasična kme-tija že preoblikovala in ji skozi strokovne temeponudimo še dodatne možnosti, v obrti pa, kjeso nove možnosti ponujanja obstoječih izdel-kov in razvoj novih.

Franc Lovrenčič

Slovenskogoriške občine imajo kot v prejš-njem mandatu tudi tokrat dva poslanca v držav-nem zboru - mag. Ivana Vogrina in FrancijaBreznika. Med najbolj izpostavljenimi se poja-vlja ime mag. Ivana Vogrina. Razlog so novice,da je podjetje Ivana Vogrina v dolgovih in da seštevilne stranke pritožujejo, da kljub plačiluoken in drugih storitev le-teh še niso dobile. Za-radi precejšnje moči medijev s(m)o pogostoprepuščeni na milost in naklonjenost novinarjevter morebitne politične direktive naših velece-njenih »očetov« države. V Ovtarjevih novicahsmo se zato odločili opraviti intervju z mag. Iva-nom Vogrinom, ki nam je razjasnil ozadje insvojo plat zgodbe glede težav v njegovem pod-jetju, pritiskov iz raznih strani v času sestavlja-nja vlade, hkrati pa je Vogrin predstavil svojegledanje na trenutno stanje v slovenskem go-spodarstvu in dal nekaj predlogov za izhod izteh težav.

»Žal so v vsaki krizi vedno žrtve. Na eni stranismo žrtve lastniki podjetij, katerim so dolžnadruga podjetja ali posamezniki, posledično paso na drugi strani, žal, žrtve tudi naši upniki.«

Gospod Vogrin, hitro po izvolitvi v DZ so v jav-nost prišle informacije o težavah v vašem podje-tju. Vaše stranke so se namreč pritožile, da kljubplačilu avansa niso dobili naročenih in plačanihoken. Kakšen je položaj v podjetju?

»Podjetje Interles je po skoraj 20 letih uspeš-nega delovanja resnično zašlo v finančne težave.Razlog za to tiči v tem, da nas je gospodarskakriza zajela ravno v trenutku, ko smo končalinove investicije v proizvodnjo v vrednosti nad 2mio €. Dodatno težavo za likvidnost pa so pov-zročala tudi neplačila naših dolžnikov. Zani-mivo je, da nas v času, ko je naše podjetje dobroposlovalo, nihče ni posebej izpostavljal, kljubtemu da smo nekajkrat dobili s strani gradbe-nega inštituta nagrado za najboljša okna in naj-boljše izvajanje montaže. Še leta 2009 smo biliuvrščenih na lestvico 100 najboljših zaposloval-cev v Sloveniji. Žalosti me, da skušajo sedaj, koso težave nastale, številni ljudje, namesto da biobjektivno pogledali na celotno zadevo in mo-rebiti pristopili k reševanju problemov, prika-zati, da je podjetje ves ta čas slabo delovalo. Čebi bila stvar dejansko takšna, kot nas sedaj sku-šajo nekateri predstaviti javnosti, zanesljivo nebi obstajali 20 let. Ob vseh obtožbah in govori-cah, ki letijo na naše podjetje, z razočaranjemugotavljam, da pa nihče ne omenja tega, da smoše leta 2009, ko se je kriza že pričela, imeli ševedno 100 zaposlenih, ki jih nismo želeli odpu-stiti. Na drugi strani so številna podjetja kljubprejemanju državne pomoči odpuščala delavceter na ta način z davkoplačevalskim denarjemizigrala tako državo kot delavce.

Prav tako poudarjam, da je ustanovitev, raz-voj in vodenje podjetja samo po sebi tveganje.To ni tako kot služba v državni upravi, kjer je ri-ziko poslovanja za posameznika precej manjši. Stem seveda ne mislim, da delo v javnem sektorjuni pomembno, vendar za razliko od dela v pod-jetju oz. neposredno v gospodarstvu ni poslov-nega tveganja. Žal pa so v vsaki krizi vednožrtve. Na eni strani smo žrtve lastniki podjetij,katerim so dolžna druga podjetja ali posamez-niki, posledično pa so na drugi strani, žal, žrtvetudi naši upniki.«

Glede višine vašega dolga in o ultimatu predsed-nika DL Gregorja Viranta, da morate težave rešitido konca marca, je več špekulacij. Kako potekareševanje težav ob dejstvu, da tudi drugi vašemupodjetju dolgujejo precejšnje vsote?

»Konkretno o samih številkah ne bi želel go-voriti, vendar pa vam zagotavljam, da smo odzačetka mandata rešili že približno 70 % odprtihzadev. Seveda stvari ne moremo spremeniti čeznoč, saj se vrtimo v začaranem krogu, vendar sekljub navedbam v določenih medijih trudimoporavnati tudi ostale obveznosti do naših kup-cev. Resnično mi je žal prav za vsakega kupca,ki smo mu dolžni, zavedam se, da so številnitežko privarčevali denar za nakup oken, in vem,da njih naše težave ne zanimajo, vendar ne mo-remo narediti čudeža, predvsem ob dejstvu, daso nam dolžniki dolžni več kot pol milijonaevrov. V kolikor bi denar naših dolžnikov do-bili, do nastalih težav sploh ne bi prišlo in bi

naše podjetje še naprej dobro delovalo. Kljubnastali situaciji smo v tem času mi poplačali pre-cej več upnikov kot na drugi strani dolžniki donas. Na vse načine si prizadevamo poplačatinaše upnike, vendar je sanacija v precejšnji meriodvisna od tega, koliko bomo uspešni pri izter-javi denarja od naših dolžnikov. Verjemite, da jetudi moja želja v najkrajšem možnem času re-šiti nastalo situacijo.«

Vaše ime je bilo precej na udaru tudi ob sesta-vljanju vlade. Mediji so vas kar »določili« kotenega izmed najbolj aktualnih kandiatov, ki bodal odločilni glas Zoranu Jankoviču. Kakšni sodejansko bili ti pritiski na vas?

»Pritiski name osebno so bili kar precejšnji,tako z leve kot z desne strani. To je bilo tudi pri-čakovano, saj sta obe opciji imeli brez DLGVpremalo glasov za sestavo vlade. Prav zaradi tegaje bilo veliko špekulacij, kdo bo prestopil inzakaj bo prestopil. Konkretno so največ špeku-lirali z mojim imenom tudi zaradi težav v pod-jetju, ker se je »predvidevalo«, da me je mogočepodkupiti. Odločil sem se tako, kot sem mislil,da je pravilno, in tudi v bodoče bom tako ravnal.Moja poštenost nikoli ni bila in ne bo na pro-daj. Zavezan sem edino svoji vesti in volivcem,ki so me izvolili. Zagotavljam vam, da nisemeden »kimavčkov«, ki v parlamentu slepo sledijo»šefovim« ukazom.«

Gospodarsko stanje v Sloveniji je sila težko, poli-tikom pa so, se zdi, pomembnejša vprašanja,»kdo bo koga?« Kakšen je vaš pogled na trenutnostanje v državi in parlamentu?

»Vsaj še 5-10 let bomo plačevali za napake, kismo jih delali 20 let. Naša največja napaka pa jebila, da smo v preteklosti imeli za povsem nor-malno, da lahko trošimo več, kot imamo. Oce-njujem, da imamo zelo neustrezno zakonodajo,ki obremenjuje predvsem prebivalstvo. Za pri-mer bi izpostavil Zakon o varnosti v cestnemprometu, kjer imamo 3-10 krat večje kazni kotnam primerljive države, žal pa na drugi stranivarnost v prometu zaradi tega ni nič večja. Enaizmed nalog te vlade je, da bo obenem omogo-čala red in ljudem normalno življenje, tudi čebodo storili kakšen prekršek. Prav tako je nujnopotrebno spremeniti Zakon o spremembi na-membnosti zemljišč, ki je bil sprejet lansko po-letje. Slednji namreč zavira vsakršno zasebno inindustrijsko gradnjo, kar še dodatno peha v pre-pad naš gradbeni sektor in naše že tako šibkogospodarstvo. Predvsem pa ta zakon zavira raz-voj podeželja, tudi naših Slovenskih goric.«

V čem vidite možnosti za izhod Slovenije iz krize?

»Prva stvar, ki sem si jo zadal, je, da sistemskouredimo zakonodajo in, kot sem že povedal, za-konodajo, ki bo omogočala red, zakonitost innormalno življenje ljudi. Druga pomembnastvar: zmanjšati je potrebno davčne obremenitveprebivalstva in gospodarstva. Naš cilj mora biti,da smo davčno med najmanj obremenjenimidržavami v Evropi. S tem bodo naša podjetjapostala konkurenčna evropskim, povečal se boizvoz in posledično, kar je najpomembneje, po-večalo se bo število delovnih mest, za katerabodo delavci dobili tudi dostojna plačila. Nada-lje je potrebno zmanjšati strukturna nesoraz-merja med posameznimi družbenimipodsistemi, kot so gospodarstvo, šolstvo, zdrav-stvo, sociala … Prav tako pa je nujno ustvaritienostavne predpise in zakonski okvir, ki bo za-nimiv za tuje investitorje.«

V kolikšni meri lahko do teh rešitev pripomoretevi osebno?

»S pripravo zakonov in odlokov, ki jih poda-jam v zakonodajni postopek, in s tem, da nisemin ne bom pasivni opazovalec, ki sedi v parla-mentu in čaka na plačo, temveč z aktivnim so-delovanjem v parlamentu in podajanjemkonstruktivnih zakonodajnih predlogov.«

Ste že bili v kontaktu z župani slovenskogoriškihobčin?

»V kontaktu sem bil že z vsemi župani, z ne-katerimi pa smo že konkretno pripravili pred-loge za rešitev težav, s katerimi se spopadajoobčine in prebivalci Slovenskih goric.«

D. K.

30. MAREC 2012 | ŠT. 3 | 7

OVTARJEVE NOVICEGOSPODARSTVO AKTUALNI INTERVJU

KOS Lenart 2012 od 25. do 27. maja

V sejmu MEGRA prvič ENGRA in KOGRA

Poslanec in gospodarstvenik Vogrin na udaru

Obrtno-podjetniška zbornica že nekajlet opozarja, da je rak rana našega go-spodarstva siva ekonomija, saj tistim

obrtnikom in podjetnikom, ki poslujejo popredpisih, nelojalno konkurirajo posamezniki,ki zakonov in predpisov ne upoštevajo.

Sedaj je Statistični urad Republike Slovenijepripravil analizo sive ekonomije v Sloveniji vletu 2007. Rezultati so pokazali, da je v temletu siva ekonomija dosegla po neto pristopu8,3 odstotka bruto domačega proizvoda, pobruto pristopu pa 12,2 odstotka bruto doma-čega proizvoda. Obseg sive ekonomije je torejza polovico manjši od ocen, ki so doslej krožilev slovenski javnosti.

Nadvse zanimiva pa je ugotovitev, da je mo-goče več kot 90 % sive ekonomije pripisati re-gistriranim obrtnikom in podjetnikom, ne pašušmarjem, kot so nekateri ugibali doslej. Naj-

več sive ekonomije je mogoče zaznati primalih delodajalcih, ki imajo do tri zaposlene vproizvodnih in storitvenih dejavnostih, ki sonamenjene končni potrošnji. Siva ekonomijav Sloveniji torej ni paralelna dejavnost regi-striranim dejavnostim, ampak njen sestavnidel. Statistični izračuni so pokazali, da so leta2007 mali samostojni podjetniki v povprečjuregistrirali le 55 % svojih neto prihodkov, 45% pa so jih »pokasirali« na črno.

Tisti mali podjetniki in obrtniki, ki seukvarjajo s sivo ekonomijo, na eni strani napi-hujejo svoje stroške, po drugi strani pa prikri-vajo svoje prihodke. Morda bo lahko sedaj, koje pojav sive ekonomije nekoliko bolj osvetljenin raziskan, boj proti njej bolj uspešen kot doslej.

Tomaž Kšela

Siva ekonomija presega 12 odstotkov BDP

Z lanskega sejma

Študentski klub Slovenskih goric se je pono-vno zabaval na snegu.

25. 2. 2012 smo se udeležili dogodka Vsi naŠkis, ki ga že tradicionalno organizirata ZvezaŠKIS in Klub koroških študentov. Dogodek jepotekal na smučišču na Kopah. Potekala so ra-zlična tekmovanja in aktivnosti na snegu. Našklub se lahko pohvali z drugim mestom nasnežnem paintball turnirju. Po aktivnostih nasnegu je potekala zabava z odličnimi glasbe-nimi gosti pozno v noč.

2. 3. 2012 smo se odpravili na tridnevnosmučanje v Kranjsko Goro. Temperaturne raz-mere so bile za smuko precej neugodne, vendarsmo se kljub temu v treh dneh nasmučali. Topelsonček pa nam je tudi ugajal, saj smo se obsmučišču družili in zabavali ob skodelici čaja.Zvečer smo se družili v sobi, kjer smo igralinamizni tenis, namizne igre in skupaj zapeli obzvokih harmonike. Vikend je hitro minil, ven-

dar smo veseli, da smo ga izkoristili za oddih vKranjski Gori. Zaradi uspešnosti našega tradi-cionalnega vikenda na smučarskih stezah bomole-tega zagotovo ponovno organizirali prihod-njo smučarsko sezono. Upam, da se nam pri-druži tudi kak nov član.

V marcu skrbimo za izobraževalni program.V petek, 9. 3. 2012, smo pričeli s tečajem nem-škega jezika, ki poteka v prostorih CSG-ja v Le-nartu. Prijavilo se je kar nekaj naših članov inveseli smo, da je veliko tistih, ki so željni osva-janja vedno novih znanj. Tečaj bo potekal vsakpetek, predvidoma 10 tednov. Če bo tečaj uspe-šno izpeljan in seveda, če bodo naši člani izra-zili želje po nadaljnjem tečaju, se bomoangažirali za organizacijo tudi tega.

Vse dodatne informacije lahko najdete nanašem facebook profilu ali na naši spletnistrani: www.sksg.org.

Nina Fekonja

Prvega marca praznujemo dan civilne za-ščite. V ta namen je Štab civilne zaščiteza Vzhodnoštajersko regijo v sodelova-

nju z Upravo RS za zaščito in reševanje, Izpo-stavo Maribor, in občino Starše pripravilosrednjo regijsko prireditev s podelitvijo pri-znanj in nagrad. V torek, 6. marca 2012, je biloob 17. uri v Športni dvorani OŠ Starše pode-ljenih 13 bronastih, 6 srebrnih, 5 zlatih znakovCZ in dve plaketi CZ. Zlati znaki in plakete sobili podeljeni na državni prireditvi na Brdu priKranju.

Najbolj zaslužni s področja civilne zaščite vletu 2011 so prejeli priznanja iz rok poveljnicecivilne zaščite za vzhodno Štajersko Ivane Gri-lanc. Med prejemniki bronastega znaka CZ jebil tudi Jože Fras, poveljnik gasilske enoteSveta Trojica (v sredini). Slavnostne podelitvesta se udeležila tudi župan občine Sveta Tro-

jica Darko Fras (levo) in poveljnik Občinskegaštaba CZ Sveta Trojica Peter Leopold (desno).

Tradicija civilne zaščite v Sloveniji je dolga.Njeni začetki sodijo že v začetke prostovolj-nega gasilstva ter različnih reševalnih služb, odgorske in jamarske do potapljaške, med spon-tane zametke civilno-družbene samoorganizi-ranosti, namenjene dejavnemu izkazovanjusolidarnosti in pomoči soljudem, ki se znaj-dejo v nesreči.Vedno znova razveseljuje pre-danost in požrtvovalnost vseh tistih, ki so v testrukture tako ali drugače nepoklicno ali po-

klicno vključeni in vselej pripra-vljeni, da se odzovejo, ko je njihovapomoč potrebna. Za državo in vsedržavljane je nadvse pomembno, daje civilna zaščita ves čas v pripra-vljenosti, da se po potrebi aktivirain posreduje ter da je za vse možneprimere ustrezno opremljena inusposobljena.

Spomnimo se, da imamo v SvetiTrojici eno od najstarejših prosto-voljnih gasilskih društev, PGDSveta Trojica, saj praznuje že 137-letnico delovanja. V teh letih je biloopravljenega veliko prostovoljnegadela pri reševanju premoženja inljudi. Tudi v letu 2011 so bili gasilci

vključeni v gašenje požarov, pri čemer vednotvegajo svoje življenje, ko rešujejo premoženjenaših občanov. Zato si prostovoljni gasilci res-nično zaslužijo priznanje civilne zaščite kotmajhno pozornost za opravljeno humano delo.

Peter Leopold

Na 80. rednem letnem občnem zboru sose v soboto, 18. februarja, sestali gasilciPGD Cerkvenjak. Ob številnih gostih

na čelu z Marjanom Žmavcem, županom občine Cerkvenjak, Andrejem Kocbekom,podžupanom, mag. Mirkom Žmavcem, rav-nateljem OŠ Cerkvenjak–Vitomarci, Gregor-jem Nudlom, predsednikom GZ Lenart inpredstavniki sosednih gasilskih društev z le-narškega, radgonskega, ptujskega območja inMaribora, predstavniki društev v kraju, so seobčnega zbora cerkvenjaških gasilcev udeležilitudi prijateljski društvi PGD Nova Gorica inPGD Maribor – Pobrežje.

Iz poročila Petra Šafariča, predsednika, inKarla Goloba, poveljnika PGD Cerkvenjak,povzemamo, da so tudi lani bili organizatorjiže tradicionalnega gasilskega tekmovanja zapokal Slovenskih goric. Pozornost so posvečalipožarni preventivi in usposabljanju članstva.Kot že desetletja so ob 1. maju, delavskem

prazniku, postavili mlaj. Gasilska garaža je do-bila nova vrata. Na klic sirene se je bilo trebaodzvati v dveh primerih.

V programu dela za letos so izpostavili pri-prave na praznovanje 80-letnice obstoja in de-lovanja društva, ki ga bodo proslavili v soboto,9. junija, in predali namenu novo gasilsko vo-zilo GVC 16/25. Sredstva zanj bodo gasilci vznesku 180.000 evrov dobili iz proračuna ob-čine Cerkvenjak, ki bo ta sredstva gasilcem za-gotovila v petih letih. Nekaj denarja pa so zanovo gasilsko vozilo prispevali občani v nabi-ralni akciji. Slovesnost bodo združili še s praz-novanjem Dneva gasilca Gasilske zvezeLenart. V soboto, 16. junija, pa bodo cerkve-njaški gasilci organizatorji že 20. tekmovanjaza pokal Slovenskih goric.

Med njihove pomembnejše naloge sodi tudidoslednejše delo z mladimi in oživitev delaženske in moške gasilske desetine.

F. B., povzeto po Zrnju iz Cerkvenjaka

Včasu zimskih počitnic smo člani Dru-štva prijateljev mladine Slovenskihgoric v prostorih društva v Lenartu iz-

vedli dve ustvarjalni delavnici za otroke inmladino.

V ponedeljek, 19. 2.,je potekala delavnicaizdelovanja obraznihpustnih mask, kjer so siudeleženci izdelalisvojo masko iz papirjain jo poslikali z bar-vami. Bilo je zanimivo,ustvarjalno in pustnonagajivo.

V četrtek, 22. 2., pa jepotekala delavnica iz-delovanj pomladnihvoščilnic. Udeleženci sosi izdelali voščilnice zasvoje mame, babice inostale pripadnice nežnejšega spola, ki jih

imajo radi in so jim jih podarili za 8. marec.Ustvarili so jih z mešano tehniko voščenke intempera barve, vanje pa so zapisali lepe misli.

Na delavnicah smo se veliko pogovarjali in

spoznavali skozi socialne igre. Tako smo vadiliustvarjalno in igrivo komunikacijo, saj so seotroci na sproščen način učili vzpostavljanjaprvih stikov.

Nika Arnuš in Andreja Štancer

Vsredo, 7. marca 2012, ob 18. uri je vKulturnem domu Sveta Trojica pote-kala proslava, ki je bila namenjena

ženam in mamam, ki v tem mesecu praznu-jejo kar dva praznika.Organizator proslave jebilo Kulturno društvosv. Frančišek Sv. Tro-jica. Tokrat je v celotiposkrbela za organiza-cijo in kulturni pro-gram Anita Kralj. Vbogatem kulturnemprogramu so se pred-stavili otroci iz Vrtca inOsnovne šole SvetaTrojica, otroška fol-klora, otroški zborčekter vabljeni glasbenigostje, kot so ZalaKoler, Monika Žuranter ansambel Klapo-vühi, ki so dodobra popestrili program. Nekajbesed je mamam in ženam namenil tudi župan

občine Sveta Trojica v Slovenskih goricahDarko Fras, ki jim je ob dnevu žena in priha-jajočem materinskem dnevu tudi čestital. Nakoncu prireditve pa so mame, dekleta in žene

prejele tudi rožico.Barbara Cvetko

OVTARJEVE NOVICE DOGODKI IN DOGAJANJA

8 | ŠT. 3 | 30. MAREC 2012

Dan civilne zaščite

PGD Cerkvenjak kupuje novo gasilsko vozilo

Vsoboto, 25. februarja 2012, so se nadružinski turistični kmetiji JanezaŠkrleca v Zg. Partinju zbrali članice in

člani Prostovoljnega gasilskega društva Sv.

Jurij v Slovenskih goricah in ob tem opravili78. redni letni občni zbor. Vabilu so se odzvaližupan Peter Škrlec, predstavniki PGD-GZ Le-

nart in predstavniki sosednjih PGD. V poročilu predsednika PGD Sv. Jurij v Slov.

goricah Gregorja Nudla, ki je hkrati tudi pred-sednik Gasilske zveze Lenart, je bilo zaslediti,

da so z opravljanjem dela v društvuzelo zadovoljni. Pri tem velja ome-niti, da v PGD Sv. Jurij intenzivnoskrbijo za podmladek, saj že vrstolet tesno sodelujejo z OŠ Jožeta Hu-dalesa JurovskiDol, s kateroučence spodbu-jajo in takousmerjajo v ga-silske vrste podnazivom »mladigasilec«. Ti senamerno tudiusposabljajo zarazna gasilskat e k m o v a n j a .Eno takšnih je

bilo lani prav v občini Sv.Jurij v Slov. goricah.

Rudi Tetičkovič

Z občnega zbora jurovskih gasilcev

Ob dnevu žena v Sveti Trojici

ŠKSG in aktivnosti v februarju in marcu

Zimske ustvarjalne delavnice DPMSG

Izdelki iz kvašenega testaOb dnevu žena in materinskem dnevu je v troji-škem centru sv. Martina (v samostanski kleti)Društvo kmečkih žena in deklet Sv. Trojica 10. in11. marca pripravilo razstavo izdelkov iz kvaše-nega testa.

VDomu sv. Lenartasmo v soboto, 25.februarja, prazno-

vali četrto obletnico blago-slovitve doma. V domskikapeli je bila slovesna za-hvalna sveta maša. Somaše-vanje, ki so se mu pridružilidomski in dekanijski du-hovniki, je vodil predsed-nik nadškofijske KaritasMaribor Branko Maček.Obletnica je priložnost, dase uzremo nazaj po preho-jeni poti in upremo pogledv prihodnost. Mašnik Branko Maček je v ho-miliji izpostavil sposobnost posameznika, dase poslovi od starega – starega načina življe-nja, svojega doma in se odpre novemu – no-vemu načinu življenja, novi skupnosti, novimodnosom. Bivanje v novi domski skupnosti jepriložnost za novo drugačno kakovost življe-nja, h graditvi katere je povabljen prav vsakposameznik v skupnosti.

Sveto mašo je s petjem obogatil pevski zborstanovalcev. Stanovalcem je spregovoril tudidirektor doma Zlatko Gričnik. Slovesnosti sose udeležili tudi svojci in zaposleni. Pozdravein dobre želje sta stanovalcem in osebju po-slala tudi lenarški župan in podžupan.

Po sv. maši sta sledila še pogostitev in dru-ženje v dnevnem centru.

Polona Šporin

VRadencih jesredi marcapotekal za-

ključek 16. pomur-ske salamiade, ki joje ob podpori part-nerjev pripraviloTuristično društvoRadenci. Ocenjeva-nja in nato še po-sebne prireditve zrazglasitvijo rezul-tatov se je polegtekmovalcev in nji-hovih svojcev ude-ležilo več sto drugihobiskovalcev.

Sodelovalo je 46 izdelovalcevdomačih salam s skupno 53vzorci. Tekmovanja se je udele-žilo 13 novih salamarjev, mednjimi so bili tudi tekmovalci izGorice v Italiji, Nedelišća priČakovcu na Hrvaškem ter BadRadkersburga v Avstriji. Iz-delke je ocenjevala strokovnakomisija in po zastavljenih kri-terijih sta največ pokazala vnukin dedek: Jan Halec Kralj inMarjan Kralj iz Ihove pri Bene-

diktu Slovenskih goric, kista enostavno pometala skonkurenco. Tretji je bilJanez Pušnik s Prevalj, če-trti Jože Hamler iz Gor-njih Ivanjcev in peti JožefSever iz Pečarovcev. Vsehpet omenjenih se bo ude-ležilo slovenskega finalasalamiad, ki bo 19. maja vSevnici.

O. B.

Člani Govedorejskega društva Slovenskegorice Lenart so se pred kratkim zbralina rednem občnem zboru v Voličini.

Pozdravilo jih je mnogo gostov, od predstav-nikov občin, Kmetijske zadruge Lenart, Kme-tijsko gozdarskega zavoda Ptuj, Veterinarskebolnice Lenart, Ljubljanskih mlekarn do pred-stavnikov sosednjih govedorejskih društev.Poročilo o opravljenem delu in program delaza leto 2012 je podal predsednik Alberto Koc-bek, ki prizadevno vodi eno večjih društevkmetovalcev na tem ob-močju. Rejci so se seznaniliz zelo perečo in nadvse po-membno nalogo, ki jih čakav bodoče, to je sodelovanjepri odkupu lastniškega de-leža Ljubljanskih mlekarn.Zavedajo se namreč, da bozelo pomembno, da naj-večja slovenska mlekarna, vkatero oddaja mleko velikavečina kmetov Slovenskihgoric, ostane v slovenskilasti, še več: v lasti zadrug inkmetov.

Najboljši rejci – pridelo-valci mleka v letu 2011,so prejeli priznanja, ki jihvsako leto podeljuje društvo in Kmetijsko goz-darski zavod Ptuj, ki opravlja pomembno se-lekcijsko delo, pogoj za napredek v živinoreji.Tudi v slovenskem merilu lenarški rejci dose-

gajo vidne rezultate. Rejec Milan Krajnc izStraž pri Voličini je v letu 2011 dosegel izje-men rezultat pri prireji mleka, saj se je z visokopovprečno mlečnostjo črede, 7.722 kg mlekapo kravi, uvrstil na 2. mesto med rejci lisastepasme v Sloveniji.

Priznanja so prejeli še: Vladimir Kegl iz Žic,zlato priznanje za doseženo povprečno mle-čnost 9.512 kg pri črno-beli pasmi; AlbertoKocbek iz Zg. Voličine, zlato priznanje za do-seženo povprečno mlečnost 8.282 kg med rejci

mešanih čred; Viktor Škof iz Lormanja, zlatopriznanje za doseženo povprečno življenjskoprirejo v čredi 30.826 kg mleka; Konrad Div-jak iz Zg. Žerjavcev, srebrno priznanje za do-seženo povprečno mlečnost 8.375 kg pričrno-beli pasmi; Karl Grabušnik iz Lormanja,srebrno priznanje za doseženo povprečnomlečnost 6.483 kg pri lisasti pasmi; Ervin Žökšiz Zg. Žerjavcev, srebrno priznanje za dose-ženo povprečno mlečnost 7.859 kg med rejcimešanih čred; Jožef Bračko iz Močne, bronasto

priznanje za doseženopovprečno mlečnost6.429 kg pri lisasti

pasmi; Jožef Kraner iz Zg. Partinja, bronastopriznanje za doseženo povprečno mlečnost7.754 kg pri črno-beli pasmi; Franc Živko izZg. Voličine, bronasto priznanje za doseženopovprečno mlečnost 7.623 kg med rejci meša-nih čred, srebrno priznanje za doseženo pov-prečno življenjsko prirejo v čredi 30.083 kgmleka; Mirko Sirkiz Radehove, bronasto pri-znanje za doseženo povprečno življenjsko pri-rejo v čredi 28.748 kg mleka.

F. O.

30. MAREC 2012 | ŠT. 3 | 9

OVTARJEVE NOVICEDOGODKI IN DOGAJANJA

Občni zbor slovenskogoriških govedorejcev

4. obletnica blagoslovitve Doma sv. Lenarta Vnuk in dedek pometla s konkurenco!

„Kralj“ 16. pomurske salamiade se piše Kralj

MONTAŽA GUM NA TERENU

od 12” do 42“ (BKT, Cultor, Firestone...)

Cultor, Firestone...)

Predsednik Alberto Kocbek, vodja selekcijskeslužbe KGZ Ptuj Danijel Skaza in nagrajeni rejecMilan Krajnc

Najboljši rejci kravmolznic na območju go-vedorejskega društvaSlov. gorice, od leve: Da-nilo Divjak, Jožef Kra-ner, Miroslav Sirk,Milena Grabušnik, Vik-tor Škof, Danijel Skaza,Alberto Kocbek, VladoKegl, Ervin Žökš inMilan Krajnc

OVTAR - varuh vinogradov,

varuh Slovenskih goricBeseda “ovtar” (tudi outar ali otar) v

vzhodnoslovenskih narečjih pomeni "čuvarvinogradov z zrelim grozdjem".

CENIK oglasnega prostora1/16 strani 40 x 124 mm 80,00 €1/8 strani 84 x 124 mm 100,00 €1/4 strani 124 x 173 mm 180,00 €1/2 strani 253 x 173 mm 280,00 €

Cela stran 253 x 350 mm 480,00 €K navedenim cenam se prišteva 20% DDV

Vzačetku leta 2011 je projektna skupinaUrbanih brazd, ki deluje kot program-ski sklop Evropske prestolnice kulture

2012, pričela organizirati kmetovalce v Jurov-skem Dolu ter vzpostavljati prve celostne po-skuse samoorganiziranosti pridelovalcev napodeželju, konkretno na območju Slovenskihgoric. Različni strokovnjaki so leto dni vodiliizobraževanja o trajnostnem načinu kmetova-nja s preusmeritvijo kmetij v ekološko pride-lavo, o pomenu prehranske suverenosti državeter v urbanih okoljih ozaveščali o pomenuzdrave prehrane z živo, sezonsko in visoko ka-kovostno hrano.

Kmetje iz območja Slovenskih goric so se zodločitvijo, da stopijo korak naprej in začnejokmetovati v skladu s standardi ekološke pri-delave, povezali ter ustanovili Zadrugo Do-brina, Zadrugo za razvoj trajnostne lokalnepreskrbe, z.o.o., s katero so skupaj stopili na lo-kalni trg. Zadruga Dobrina na eni strani od-kupuje izdelke od lokalnih kmetovalcev in jihdistribuira v vrtce, šole in vse javne zavode naširšem območju Maribora. Otroci so takooskrbovani z lokalno pridelano, sezonsko inživo hrano, kmetje pa s skupno ponudbo lažjenastopajo na trgu. Poleg oskrbe javnih institu-cij s sezonsko hrano bo Zadruga Dobrina vdrugi polovici aprila organizirala tudi prodajotedenskih zabojčkov z zelenjavo in sadjem terdrugimi izdelki s podeželja.

Postopoma bodo v Mariboru odprli še trgo-vino (Gorkega ulica 34), katere prostore je vnajem odstopila Mestna občina Maribor inkjer bo v sklopu projektov Urbanih brazd zra-stel Center alternativne in avtonomne pro-dukcije. Trgovina bo z lokalnimi produktilahko oskrbovala vse meščane.

Že zdaj zadruga izvaja kulinarično ponudbotradicionalnih kmečkih dobrot iz Slovenskihgoric. Naše lokalne dobrote, ki so jih vaščaniskozi stoletja pripravljali za praznike, porokein slavja, med katerimi ima posebno mesto gi-

banica, domača orehova potica, domači kruhiz krušne peči in »tukla« – vino iz jabolk, sonenadomestljive kulturne dragocenosti, ki nasopominjajo o kulturi vonja, okusa in barv.

Temeljni namen zadruge ni ustvarjanje do-bička, temveč razvoj malih tradicionalnihkmetij, pravične in odgovorne trgovine s ka-kovostnimi izdelki. To pomeni, da zagota-vljamo prodajo pridelkov in proizvodovmajhnih pridelovalcev in proizvajalcev na te-melju etičnih, preglednih in enakopravnih po-slovnih razmerij. Namen zadruge je tudipovezovanje podeželja z urbanimi središči,promocija in razvoj ekološkega kmetovanja,načel trajnostne lokalne preskrbe s hrano tersocialno-podjetniških dejavnosti na področjupridelave in predelave hrane. Hkrati pa tudiohranjanje kulturne, tehnične in naravne de-diščine na podeželju.

Številni kmetje so v preteklosti postali in-dustrijski živinorejci, še več jih je kmetije po-vsem opustilo. Mi pa želimo prebuditi staresadovnjake in na novo posaditi polja z zele-njavo, pri čemer sodelujemo tudi z DruštvomVaruhi semen. S ponovnim vzpodbujanjemsezonske pridelave izboljšujemo hrani kako-vost, pridelovalce pa organiziramo, kajti samotako lahko prodajamo na domačem trgu, kjerso doslej dominirala import – export podjetjas poceni hrano z največjih tržnic Evrope. Meš-čanom s ponudbo sezonske žive hrane, ki po-rabi od njive do krožnika le pol dneva ali dan,nudimo kakovostno zadovoljevanje prehran-skih potreb in jih ozaveščamo o zdravem ži-vljenju ter pomenu dobrin iz lokalnega,domačega okolja.

Verjamemo, da bo to prvi primer dobreprakse v Sloveniji, ki bo uspel dokazati, da jemoč v konkretnem pristopu k delu, povezova-nju in sodelovanju in ne zgolj v razpravljanju ooskrbi, krizi in pomanjkanju.

Suzana Črnčec, predsednica Zadruge Dobrina, z.o.o.

Vprvi polovici februarja je v Goethea-numu v švicarskem Dornachu priBaslu potekala svetovna konferenca

biodinamičnih kmetovalcev ter z biodinamikopovezanih strokovnjakov.

Biodinamično gibanje se naglo širi v vsehdelih sveta, zato je naslov letošnje konference»Naprej k izvorom« povsem ustrezal namenu.Kaj je bistveno? Ali je to možnost pridelavezdrave hrane? Ali nas žene moč socialno-poli-tične angažiranosti, poštena praprodukcija kotpodlaga za zdravo gospodarstvo? Pomembnavprašanja, vendar pa tema konference nositudi sistematično plat. Ključen je namen izde-lave čim bolj skrčenega, vendar popolnega se-znama biodinamičnih načel, ki bodo hkratipodlaga Demeter kontrolnim smernicam.

Goetheanum je sedež svetovno znane Vi-soke šole za duhovne znanosti, ki jo sestavlja11 sekcij, med drugimi Sekcija za waldorfskopedagogiko, Sekcija za medicino, Matemati-čno-astronomska sekcija, Sekcija za kmetij-stvo. Goetheanum je po svoji organiziranostiuniverza, sekcije pa predstavljajo fakultete.Vpliv Goetheanuma je izredno velik in seodraža po številnih iniciativah in gibanjih, ki

vplivajo na podobo mnogih področij. V kme-tijstvu je tak primer širitev ekološkega kmeto-vanja. Njegov začetnik, švicarski agrarnipolitik dr. Hans Miller, ga je zasnoval na delubiodinamičnih načel, ki so omogočala, da ješvicarsko kmetijstvo (p)ostalo neodvisno oddokupa surovin.

Enako velja za druga področja. Metode wal-dorfske pedagogike se vse bolj uveljavljajo vklasičnem šolstvu. Na področju medicine sta vsvetovnem vrhu Klinika ItaWegman ter Lukasklinika. V arhitekturi in gradbeništvu predsta-vlja preobrat t. i. organska arhitektura, imeno-vana tudi naravna gradnja, ki jo je RudolfSteiner uporabil pri načrtovanju Goethea-numa. V zadnjem času pa ima vse več privr-žencev koncept spreminjanja družbenihstruktur s pomočjo krepitve individualne terskupinske pozornosti in zavedanja, imenovan»Vodenje iz prihodnosti« ali krajše »TeorijaU«.

Teorija U je delo dr. Clausa Otta Schar-merja, rojenega na biodinamični kmetiji priHamburgu. Scharmer je študiral ekonomijo indoktoriral na prvi nemški zasebni univerziWitten-Hardecke. Je predavatelj na Messachu-sets Institute of Technology. Aktualnost in ši-roko uporabnost teorije potrjujejo številnivladni in nevladni projekti ter korporacije,med njimi: Daimler, Google, Hewlett-Packart,Nissan, Shell Oil, Fujitsu, frankfurtska zdrav-stvena skupnost, številni projekti ekološke pri-delave hrane po svetu idr. Scharmer je zatem,ko je Teorijo U predstavil udeležencem Sve-tovnega gospodarskega foruma v Davosu,teden dni predaval in moderiral proces U zudeleženci Kmetijske konference. S tem jestorjen korak k tako imenovanim »kozmopo-litičnim dimenzijam biodinamičnega kmeto-vanja.« Pod tem naslovom razumemo triletnodelovno obdobje, ki sledi zavesti o esencial-nem oziroma bistvenem.

O pomenu Kmetijske konference zgovorno

Vobčini Benediktso letos opraviliže 7. rez Čolni-

kove trte, ki je potomkanajstarejše trte na svetu.Na slovesnosti ob tejpriložnosti, na kateri seje zbralo veliko ljudi, jezbrane nagovoril županMilan Gumzar. Na le-tošnji slovesnosti je so-delovala tudi slovenskavinska kraljica MartinaBaškovič, ki je na slo-vesnosti zbrane tudinagovorila in med ude-

leženke slovesnosti razdelila šopke spomla-danskega teloha, ki jih je sama nabrala. Ob-činski viničar Zlatko Borak pa je slovenskivinski kraljici poklonil priložnostno darilo, kijo bo spominjalo na obisk v občini Benedikt.

Na slovesnosti je zapel tudi Moški pevskizbor Slovenskogoriški glasovi, nato pa soGumzar, Borak in Erjavec obrezali Čolnikovotrto. Kako srečno roko so imeli pri tem opra-vilu, pa bo pokazala jesen.

Tekst in foto: T. K.

Potomko najstarejše trte na svetu v Cerkvenjaku so obrezali v nedeljo,

25. marca. Njen gospodar, župan občine Cerkvenjak

Marjan Žmavc (desno), je cepič Johanezovetrte podaril tudi poslancu Francu Brezniku.

Rez je opravil občinski viničar Ivan Janez Pučko.

Tekst in foto: T. K.

priča udeležba preko 400 udeležencev iz 30držav. Med njimi: ZDA, Kitajska, Indija, Ru-sija, Japonska, Nemčija, Francija, V. Britanija,Egipt, Brazilija, Nova Zelandija, Švedska, Fin-ska, Italija, Avstrija. Tako kot je na lanski kon-ferenci osrednji nagovor pripadal VandaniShiva, svetovno znani naravovarstvenici inhkrati pobudnici protesta zoper patentiranježivih organizmov, ki so jih pričele izvajati mul-tinacionalke na čelu z Monsantom, je bil tudiletošnji osrednji govornik predstavnik organi-zacije »The Right Livelihood Award«, boljznane kot Alternativna Nobelova nagrada,Helmy Abouleish, vodja Sekema iz Egipta.

V Sekemu so uspeli z biodinamično metodov puščavskem pesku ustvariti zeleno oazo, kimeri več sto hektarjev. Poleg številnih kmetij-

skih pridelkov, ki jih pridelujejo po strogihstandardih Demeter International, so v Se-kemu nastali tudi predelovalni obrati, wal-dorfski vrtci, šole in Univerza Heliopolis.Helmy Abouleish se je v svojem nagovoru do-taknil tudi zadnjega obdobja revolucionarnihpremikov na Bližnjem vzhodu. Med drugimije bil po padcu Mubarakovega režima tudi sampriprt ter po 100 dnevih ob pomoči številnihposameznikov, gibanj in organizacij izpuščenna prostost. Njegovi nastopi, bodisi predZdruženimi narodi in organizacijo FAO bo-disi v Beli hiši, v Davosu ali drugod, so po-spremljeni z vsesplošnim odobravanjem. Tudisam sem bil, v skoraj četrturnem pogovoru z njim, priča izjemni širini v prihod-nost zazrtega človeka.

Slovensko biodinamično gibanje, ki štejepreko 2000 članov, sodi v družbo 22 držav pol-nopravnih članic Mednarodne biodinamičnezveze IBDA (International Biodynamic Asso-ciation). To je za Slovenijo veliko priznanje.Pomemben napredek, ki terminsko sovpada sKmetijsko konferenco, pa je prav gotovo tudizaključek izobraževanja prve skupine sloven-skih biodinamičnih svetovalcev, mentorjev,kontrolorjev in certifikacijskega odbora, ki seje pričelo leta 2010.

Biodinamiki smo tako v koraku s časom. Zadomače kmetijstvo, ki zagotavlja le še tretjinopotrebne hrane, so naša prizadevanja velikapriložnost. Toda za konkretnejše premike bopotrebno veliko uma, srca in volje tudi tistih,ki si najbolj prizadevajo krojiti slovensko kme-tijsko pridelavo.

Drago Purgaj, član skupščine IBDA

OVTARJEVE NOVICE Z NARAVO

10 | ŠT. 3 | 30. MAREC 2012

Zadruga Dobrina

Zadruga za razvoj trajnostne lokalne preskrbe

Dnevi kmetijstva Goetheanum 2012

Goetheanum

Članice Biodinamičnega društva Podravje

Čolnikovo trto so obrezali Milan Gumzar, JanezErjavec in Zlatko Borak.

7. rez Čolnikove trte s slovensko vinsko kraljico

Rez Johanezove trte

Po tistem, kar je strokovna komisija ugo-tovila v Lovskem domu Benedik, solahko domači vinogradniki več kot za-

dovoljni. V društvu so le nekoliko razočaraninad nekoliko nižjim številom vzorcev, saj jeizmed več kot 60 članov pred komisijo pri-spelo 31 vzorcev desetih sortnih in enega me-šanega vina.

Strokovna komisija, ki jo je vodil uglednivinski strokovnjak mag. Tone Vodovnik, jenajvišjo oceno (18,47) prisodilo tramincuMarjana Kralja iz Ihove, povprečna ocena paje bila 18,02. Veseli pa tudi dejstvo, da je bilsamo en vzorec izločen, kar pomeni, da vinarjidelajo vedno boljše. Podeljenih je bilo velikozlatih in srebrnih medalj ter priznanj, vse to pa

bodo vinogradniki tudi uradno prejeli na po-sebnem vinogradniškem pikniku, ki bo poletipri Čolnikovi trti.

»Mnogi kletarji in vinogradniki so tudi lan-sko leto izkoristili bogato 'ponudbo' narave inpridelali zares odlična vina. Z doseženo kako-vostjo pa ne smemo biti povsem zadovoljni,saj bi pri nekaterih vinih lahko bilo tudi boljše.

Ponekod smo namreč sre-čali pomanjkljivosti, kot soneharmoničnost in grenk-obnost ter rahle sledi posle-dic vinskih napak in panestrokovno žveplanje,« jepovedal predsednik ocenje-vale komisije mag. AntonVodovnik.

Rezultati: mešana vina –zvrst: 1. Franc Perko (Obrat)18,13; šipon: 1. Zlatko Borak(Benedikt) 17,73; chardon-nay: 1. Silvo Prosič (Bene-dikt) in Janez Pšajd (Štajn-grova) oba 18,20; laški ri-

zling: 1. Janez Čeplak (Benedikt) 18,30; renskirizling: 1. Franc Hari (Spodnja Ščavnica) 18,20;rumeni muškat: 1. Ludvik Šijanec (Sveti TrijeKralji) 18,20; traminec: 1. Marjan Kralj (Ihova)18,47; sauvignon: 1. Marjan Kralj 18,30; modripinot: Janez Kaučič (Trstenik) 17,40; beli pinot:1. Zlatko Borak 18,27.

Besedilo in foto: O. B.

Društvo vinogradnikov Lenart, ki galahko uvrščamo med tista društva, kidajejo velik prispevek promociji in

razvoju turizma v občini Lenart, letos praznuje20-letnico. Ob že sicer bogatem programu pri-reditev društva ob jubileju pripravljajo pose-bno prireditev na ŠRC Polena. 18. maj bo takov znamenju 20-letnice društva in praznika slo-venskogoriškega vina, ki bo predstavljeno v salonu vina. Za zabavo bodo poskrbeli po-pularni Modrijani. Med najpomembnejšimiprojekti v organizaciji Društva vinogradnikovLenart je posebej omeniti poletno postavitevklopotca, ki bo ponovno krasil center Lenartaob rotovški kleti, septembrsko trgatev na Za-

vrhu in martinovanje. Ob tem načrtujejo ševrsto manjših prireditev in sodelovanje na pri-reditvah v organizaciji občine. Že 19. aprila va-bijo člane društva kot tudi druge ljubiteljevinske kapljice na 20. ocenjevanje vin, ki boletos v Centru Slovenskih goric, v Lenartu od16. ure dalje. Vsi, ki pa bi želeli sodelovati (va-bljeni so tudi nečlani), morajo prinesti vzorcevin dan prej, 18. aprila med 17. in 20. uro, pravtako v prostore Centra Slovenskih goric. Zaveč informacij vam je na voljo predsednik društva Radovan Šuman (041 645 420) ali pa vprašanje posredujete na e-naslov: trgatev.zavrh@gmail.com.

D. K.

Kot otrok sem prinašala s cvetličnihtravnikov šopke rož svoji mami. Sča-soma sem spoznala, da cvetlice niso

zgolj lepe in dišeče, ampak poživljajoče inzdravilne. Znova in znova sem odkrivalaskrivnosti narave, zaklade, ki nam jih ponu-jajo domače okolje, bližnji gozd in travnik. Vmesecu marcu sta ena teh zakladov dišeča vijolica in čemaž.

Dišeča vijolica, Viola odorata L., družina:vijoličnice

Dišeča vijolica je trajnica, v zemlji ima de-belo kratko koreniko, iz katere poganjajodolge pritlike. Listi so pecljati in srčasti, iz nji-hove sredine poganjajo tanki, visoki peclji, nakaterih so vijolični cvetovi. Cveti od marca domaja. Raste ob živih mejah in po travnikih,kjer sestavlja lepe dišeče blazinice. Cvetovi soprimerni kot okras jedem in za kandiranje.Spomladi nabiramo celo cvetočo rastlino, listin cvet hitro posušimo v senci na prepihu. Po-ganjke lahko uživamo surove kot solato alikuhane kot zelenjavo. Podzemne dele rastlinekopljemo jeseni oktobra in novembra, jih oči-stimo ter prav tako sušimo v senci na prepihuali v sušilniku. Ljudsko zdravilstvo jo pripo-roča za lajšanje težav pri težkem dihanju,astmi, pljučnici, pri navadnem in oslovskemkašlju ter pri zasluzenju dihal. Zdravilne snovidelujejo razkužilno, redčijo gosto sluz in olaj-šajo izkašljevanje. Tudi Kneipp je zelo cenilzdravilne moči te spomla-danske cvetice.

Čemaž, Alliumursinum,družina: lilijevke

Čemaž, močno počesnu dišeča trajnica, jeeden divje rastočih pred-stavnikov lukov. V zemljiima podolgovato, z beloprozorno kožico ovito če-bulo. Iz čebulice poganjatadva ploščata in suličastapritlična lista, ki spomi-njata na liste šmarnice.Med listoma poganja do25 cm visoko steblo, navrhu katerega so beli cvetovi združeni v ko-bulj. Čemaž raste v senci listnatih gozdov, kjerso vlažna in globoka humozna tla. Cveti maja.Liste nabiramo spomladi pred cvetenjem, če-bulice pa izkopavamo jeseni. Čemaža ne su-šimo, ker s sušenjem izgubi zdravilno

delovanje. Čemaž je zelo cenjen v ljudskemzdravilstvu, saj velja za uspešno sredstvo protiarteriosklerozi, znižuje krvni tlak, spodbujadelovanje jeter, spodbuja tek pri oslabelostiorganizma, ureja prebavo in lajša težave prinapihovanju. Sveže čemaževe liste drobnozrežemo ter dodajamo spomladanskim sola-tam, za pripravo različnih namazov ali kot za-čimba za juhe. Iz svežih listov si lahkopripravimo tudi sok, katerega pijemo trikratdnevno po eno polno žlico. Čebulice čemažažvečimo za uravnavanje črevesne flore, takose preprečuje, da bi se v prebavnem traktupreveč razmnožile razne nevarne klice. Če-bulice so tudi odlično sredstvo proti glistamin podančicam. Ljudje, ki imajo občutljiv že-lodec, čemaža ne prenesejo zaradi ostrega inpekočega okusa. Čemaževe sveže liste lahkotudi hranimo v zamrzovalniku ter jih kasnejedodajamo nekaterim jedem. Sesekljane sveželiste konzerviramo v olju s soljo, prav takolahko vložimo tudi čebulice v olju.

Kot pri vseh rastlinah moramo biti pri na-biranju čemaža zelo previdni. Če nismo pre-pričani, kakšna je rastlina, ki jo želimonabrati, je bolje, da je sami ne nabiramo, rast-lino je namreč treba poznati v celoti, od ko-renine, stebla, lista, cveta do semena.

V marcu prav tako ne prezrimo listnihpopkov breze, pljučnika (nabiramo cvetočozel), bele omele (nabiramo liste), trobentice(list, cvet), lapuha (list, cvet) in jetrnika (cvet,cvetoča zel).

Vir: Dober nasvet za vsak dan: Hermann-JosefWeidinger, Velika knjiga o zdravilnih rastlinah:Mannfried Ahlow

Irena Lenič, Ekološka kmetija Lenič

Društvo vinogradnikov Sv. Ana se jeletos zbralo na ocenjevanju vina letnik2011. Zbrali so 50 vzorcev vina, ki so

strokovni komisiji v sestavi: predsednik AntonVodovnik ter člani Terezija Meško, MilivojTrstenjak, Franc Škrobar in Andrej Reberni-šek povzročali nemalo dela, saj so bili zelodobre kakovosti in razlike v ocenah niso bileposebej velike. Ocenjevanje je budno sprem-ljal tudi Franci Ornik, vodja Kmetijsko sveto-valne službe Lenart, ki je ob vsem še poskrbelza tehnično podporo ocenjevanja.

Predsednik društva Mirko Šenveter je obocenjevanju povedal: »Društvo vinogradnikovšteje približno 50 članov, toliko je tudi pribli-žno hektarjev vinogradov, ki jih obdelujejo.Lanska letina je bila dobra zato, ker je bila lepain suha jesen ter bolezni na grozdju zaradi vre-menskih neprilik ni bilo. Člani radi dajo oce-niti vina na lokalna ocenjevanja, boljši papošljejo svoje vzorce še na ocenjevanja na Ptuj,v Radgono, … tudi kam drugam ter dosegajolepe ocene.« Na vprašanje, kako Slovenci ce-nimo vino, hitro odgovori: »Glede na specifikopredelave ga cenimo premalo, vedno iščemorazmerje med kakovostjo in ceno in se ne ozi-ramo toliko na prejeta priznanja in odlike vi-nogradnika, ki je to vino skrbno pridelal.«

Izpostaviti gre vina z najvišjimi ocenami.Najbolje ocenjena zvrst je bila last Friderika Si-moniča z oceno 18,03 točke. Med laškimi ri-zlingi je slavil Alojz Celec z oceno 18,27. Zodlično ranino se lahko pohvali Robert Haf-ner, saj je dosegla oceno 18,37. Najboljša char-donnaya sta pridelala Branko Zadravec inMirko Šenveter, in sicer oba z oceno 18,37. S

sladkobnostjo kernerja se lahko pohvalitaKarla in Jože Majcenovič, saj je bilo vino oce-njeno z 18,27 točke, za renski rizling pa sta do-segla odličnih 18,50 točk. Za odličnegapridelovalca sauvignona, ki je bil ocenjen z18,33 točkami, velja Mirko Šenveter. BrankoZadravec se lahko pohvali z odličnim vinommuškat otonel, ki je bil ocenjen z 18,27 to-čkami. Dišečega traminca z 18,50 točkami jepridelal Marjan Polič. Isti vinogradnik je bil z18,37 točke nagrajen za rumeni muškat. Zvinom zweigelt se lahko pohvali Robert Haf-ner in z oceno 18,17 točke. S tramincem poznetrgatve, ki je bil ocenjen s kar 18,73 točke, pa selahko pohvali Milan Eder.

Suzana R. Breznik

Društvo vinogradnikov Sveta Trojica je vponedeljek, 5. 3. 2012, opravilo prvousposabljanje svojih članov za rez sad-

nega drevja. Praktični in teoretični del smo iz-vedli na kmetiji Eve in Janka Horvat v Zg.Verjanah. Usposabljanje smo izvedli s po-močjo Kmetijsko sveto-valne službe Lenart, prikazrezi je opravil agronomMarko Kramer.

Pri sami rezi smo ugoto-vili, da vinogradniki znamoobrezovati trto, manj pasmo vešči pri obrezovanjusadnega drevja. Prikazanaje bila rez jablan, hrušk,breskev, marelic, sliv in če-šenj. Glavno obrezovanjeopravimo v drugi polovicifebruarja in začetku marca,koščičarje pa praviloma včasu mirovanja. Z rezjouravnavamo rodnost inrast, kar je pomembno, dadrevesa ne izčrpamo ali ne vzpodbujamo pre-velike rasti. Na drevesu so takoj vidne napakepri rezi, saj vidimo množične pokončne po-ganjke in slabo rodnost. Udeleženci usposa-bljanja so z velikim zanimanjem spremljali

prikaz rezi. Posamezniki so se ojunačili in podbudnim očesom strokovnjaka tudi sami po-skušali pravilno obrezati drevo.

Po opravljenem delu nas je gospodinja Evapogostila z dobro malico, pecivom in gibani-cami, gospodar Janko in sin Sebastjan pa sta

poskrbela, da nismo bili žejni. Zadovoljni ude-leženci smo ugotovili, da smo bogatejši zanova znanja, prihodnje leto pa bi usposabljanjeradi nadgradili.

Peter Leopold

30. MAREC 2012 | ŠT. 3 | 11

OVTARJEVE NOVICEZ NARAVO

Odlične ocene vin za leto 2011

10. ocenjevanje vin benediških vinogradnikov

20. ocenjevanje vin lenarških vinogradnikov

Rez sadnega drevja

Pripravimo si domačo lekarno

Člani Kluba starodobnik Slovenske go-rice in njihovi prijatelji resno razmi-šljajo o postavitvi, organizaciji in

delovanju muzeja tehniške dediščine.

V soboto, 17. 3. 2012, so bili na strokovniekskurziji v Avstriji. V Hartbergu so si ogle-dali zasebni muzej vozil (Oldtimer MuseumKröpfl) z 230 zgodovinskimi vozili od leta1886 do 1970. Največ je razstavljenih lepoohranjenih osebnih vozil, pozornosti vrednapa je velika zbirka motornih koles Puch. Leposo predstavljeni štajerski tehnični strokov-njaki, kajti Gradec je s svojo Tehniško uni-verzo že od časov našega rojaka JohannaPucha naprej eden izmed evropskih centrovnajsodobnejše avtomobilske industrije.

Zelo zanimiva je tudi razstava o dirkah naprelazu Semmering od 1899 do 1933. Na prvidirki je dosegel najhitrejši avto povprečno hi-trost 23,6 km/h (Daimler) in tricikel 26,8

km/h (De Dion&Bouiton) inčez 30 let je Austro-Daimlerprevozil dirko z največjo pov-prečno hitrostjo vseh dirk 96,5km/h. Na prvi dirki 27. 8. 1899je sodeloval tudi baron Codelliiz Ljubljane, ki pa je imel obža-lovanja vredno okvaro na ko-lesu avtomobila.

Med vrnitvijo pa je člankluba Feliks Berič pokazal instrokovno razložil predelavoodpadne plastike v podjetjuEcoplast v Wildonu, kjer je za-poslen kot namestnik vodjeproizvodnje. Tovarna je tretjanajvečja v Avstriji in v 24 urahreciklira 150 ton odpadne pla-

stike v uporabne surovine. Vse udeležence jevečkrat opozoril, kako pomembno je pravilnoločevanje in sortiranje odpadkov tudi zaradičim manjše porabe energije pri predelavi.

Ekskurzijo so zaključili pri Sv. Trojici, kjerso imeli v Gostilni Vogrin krajši sestanek opripravah na Mednarodno srečanje starodob-nikov in stare kmetijske tehnike na hip-odromu Polena pri Lenartu v Slovenskihgoricah, ki ga pripravlja Klub starodobnik Slo-venske gorice ob 10-letnici delovanja v soboto,16. 6. 2012. Seznanili so se tudi s pozitivnim

mnenjem o projektu tero objavi kataloga Teh-niška dediščina na sple-tni strani FIVA. Posestanku pa so si šeogledali razstavo v ob-novljeni kleti v samo-stanu pri Sv. Trojici.Udeleženci so končalistrokovno srečanjepolni lepih vtisov inspominov na prijetnodruženje.

Janez Ferlinc

Občina Sv. Trojica v sodelovanju z žup-nijskim cerkvenim svetom Sv. Trojicev Razstavno protokolarnem centru sv.

Martina (v samostanski kleti) pripravlja raz-stavo pirhov in drugih iz-delkov na temo »Velikanoč«.

Razstava bo odprta od 7.4. do 9. 4. 2012 od 7.30 do18. ure in 15. 4. 2012 od 9.do 17. ure.

Razstavo bodo pripraviliobčani Sv. Trojice po nase-ljih, hkrati pa se bodo nase-lja v času razstave tudipredstavila oz. bodo gosti-telj v samostanski kleti.

Razstavljeni bodo izdelkiz velikonočno tematiko, kot

so: pirhi, ki so lahko iz različnih materialov,butare oz. presmeci, ročno pletene košare terdrugi izdelki in umetniška dela z velikonočnotematiko (ročni izdelki, slike, rezbarije, skulp-

ture, stari predmeti z velikono-čnim motivom …).

Glede na čudoviti ambientrazstavnega prostora v samo-stanski kleti bodo vsi razsta-vljeni izdelki še posebejzažareli. Hkrati je za cerkev Sv.Trojice značilno, da jo za praz-nik, kot je velika noč, obišče ve-liko romarjev in popotnikov, kisi bodo hkrati lahko ogledalitudi razstavo.

Jože Žel

Vokalno-instrumentalna skupina Transje bila ustanovljena v Lenartu, člani sobili natančneje iz Zavrha, Črmljenšaka,

Voličine in Partinja ter glasbeno podkovani.Peter Poštrak je leta 1978 začel igrati v skupiniKavalirji skupaj z bivšim lenarškim županom,sedanjim poslancem Ivanom Vogrinom, vmespa je igral v skupini Niansa. Skupino Trans staleta 1982 ustanovila Milan Domajnko (bas ki-tara, tuba) in MladenČuček (ritem kitara), kate-rima sta se pridružila PeterPoštrak (bobni) in CvetoŠteinbauer (klaviature,vokal). Že naslednje leto jeMladena Čučka zamenjalMarjan Šprah (ritem kitara,harmonika), to je bila origi-nalna zasedba. Fantje so biliveliki veseljaki, posebejPero, saj je predvsem onanimiral publiko. Transi sotakrat nastopali na priredit-vah s popularnimi glasbe-niki, kot so Ivo Mojzer,

Edvin Fliser, Rudi Šantl in Alfi Nipič, z njimipa je nastopal tudi Božo Čobec iz Rdečih deč-kov.

V 80-ih so bili najpopularnejša skupina napodročju Slovenskih goric in Prlekije. V tistihčasih so napisali tudi nekaj svojih pesmi, ki sojih šele leta 1990 in 1991 posneli v studiu Pi-ramida in v studiu Radia Maribor. Posneli soslovensko verzijo legendarne italijanske pesmi

Vnedeljo, 18. marca, ob 15. uri je v kul-turnem domu v Jurovskem Dolu pote-kal dobrodelni koncert Dan otroških

sanj. Dobrodelnost so v srcu začutili: Vrtec OŠJ. Hudalesa, Ansambel OŠ, učenci GašperWaldhutter, Gašper Mohorko in Lucija Kau-ran, ki so v igri vlog Mati, solzice! počastili danžena in materinski dan, pevka Anita Kralj,pevka Mili, glasbenika Dušan Waldhutter inAleks Fras, ansambel Jolly bend, ljudske pevkeGartrože iz Jurovskega Dola, plesna šolaSamba, twirling klub iz Lenarta, pevca Maja inTadej Merčnik, člana Kla-povühov, ansambel Trijemušketirji in pevec ŽanSerčič. Prireditev, ki jo jepovezovala Darinka Čobec,je organiziral upravniodbor šolskega sklada OŠ J.Hudalesa J. Dol. Projekt jevodila Milena Kokol, profe-sorica zgodovine in geogra-fije, aktivno so ji pomagaliAlenka Dominik, profeso-rica razrednega pouka, rav-natelj Stanislav Senekovič,Maksimiljan Krautič inNada Ornik, ki je na prire-ditvi v imenu staršev spre-govorila o namenu in ciljihdobrodelnega koncerta.

Izkupiček koncerta je namenjen za družinev stiski in za nakup šolskih potrebščin za na-slednje šolsko leto. Upravni odbor šolskegasklada se iskreno zahvaljuje za donatorstvopodjetnikom in vsem obiskovalcem, ki so na-polnili kulturni dom v Jurovskem Dolu.

Donatorji prireditve so bili: Copy center Le-nart, Aleksandra Žugman Jurovski Dol, Fri-zerski salon Tanja Lavrenčič Jurovski Dol, LipaLenart, Vrtnarstvo Biserka Kramberger Plo-

deršnica, Avtoprevozništvo Jožef Divjak Ju-rovski Dol, Trgovina Azur Lenart, CvetličarnaAlmaja Lenart, Makroteam Lenart, občina Sv.Jurij, Gostilna Špindler – Konrad, Mateja, Ra-čunovodstvo Kocka Lenart, Krovstvo, strelo-vodi, tesarska dela Branko Sraka Benedikt,Trgovina Mercator, Pošta Slovenije, Nataša Lo-renčič - bar pri Ančki, Jelka Breznik, trgovinaBala Maribor, Radio Slovenske gorice, kamerain fotografija: Maksimiljan Krautič in SilvoLešnik ter Društvo kmečkih gospodinj Sv.Jurij.

Posebna zahvala sodelavcem OŠ J. HudalesaJurovski Dol, zlasti vrtcu OŠ J. Hudalesa, ki soza vse obiskovalce pripravili spominke, učite-ljici Ani Šuster ter učenki Nini Terbuc za pri-pravo scene, Daniju Sajtlu za računalniškoobdelavo promocijskega materiala, Silvi Kaci-jan in Antoniji Širec za prodajo vstopnic, hiš-niku Jožetu Jagru za tehnične priprave terdruštvu kmečkih gospodinj za pogostitev na-stopajočih.

Milena Kokol, foto: M. Krautič

OVTARJEVE NOVICE MED LJUDMIDEDIŠČINA

12 | ŠT. 3 | 30. MAREC 2012

Obisk muzeja starodobnih vozil v Avstriji

Razstava pirhov v Sv. Trojici

Dan otroških sanj v Jurovskem Dolu

VIS Trans ponovno v »transu«

Pred muzejem vozil v Hartbergu

Moč glasbe nas združujeV petek, 30. marca, bo v športni dvorani Benedikt koncert najlepših pesmi za dušo ob

materinskem dnevu s sloganom Moč glasbe nas združuje. Nastopili bodo legendarni MatkoJelavić iz Splita, Zdravko Škender iz Šibenika, ki je že več kot 30 let na vozičku, in skupina La-tino, ki jim je največja hrvaška založba izdala kompilacijo Zlatna kolekcija. Zapeli bodo tudi slo-venski glasbeniki Ivo Mojzer, ansambel bratov Poljanšek iz Kamnika, po 28 letih takratnajpopularnejša skupina s Ptuja Komet s pevcem Miho Balažičem, 18-letni Dejan Vunjak, sinlegendarnega Brendija, Rogoški slavčki, skupina Fajnroll, Boštjan Dirnbek iz Krškega ter do-mačini Anita Kralj, Završki fantje in mešani pevski zbor Sv. Benedikt pod vodstvom AniteKralj, ki pripravljajo posebno presenečenje, tudi glasbena gosta; eden je na Pop TV ganil Slo-venijo, drugi pa je eden najboljših slovenskih vokalistov in bo zapel posebno pesem za mate-rinski dan.

Pripravljene imajo tudi številne nagrade od vikend paketov do glasbenih zgoščenk. V sklopu koncerta so se odločili pomagati 28-letnemu Simonu Vogrincu iz Maribora, ki

je na Jahorini s padalom pristal na mini in izgubil obe nogi. Zato vas pozivajo, da s seboj pri-nesite čim več plastičnih zamaškov in pomagajte Simonu. Na takšen način so lani na Miklav-ževem koncertu Anite Kralj pomagali pri nakupu invalidskega vozička Žanu Pučku izBenedikta.

Slovenskogoriški regijski odbor Društvaprijateljev radia in Radijske delavniceznancev je pripravil v začetku marca v le-

narškem gostišču »29« veliko gala praznova-nje 8.marca - mednarodnega dneva žena. To

je bila hkrati tudi javna radijska oddaja RadiaMaribor. Takšnih velikih javnih Radijskih de-lavnic znancev je bilo v zadnjih nekaj letih naširšem lenarškem področju kar nekaj – naSveti Ani, v Sveti Trojici, Benediktu in sevedav samem Lenartu. Realizatorja tokratnega

osmomarčevskega srečanja sta bila Marija inSlavko Jančič iz Voličine – dolgoletna delavni-čarja in nadvse prizadevna RDZ aktivista. Medgosti je bilo veliko domačinov, prišli pa so tudi

megaherčni prijatelji s širšega poslušalskegapodročja Radia MB – med njimi so bili tudipotniki enega od avtobusov lanskoletnega de-lavničarskega izleta v Srbijo in BiH ob 50-le-tnici vlaka bratstva in enotnosti. Za dobro

voljo sta poskrbela glasbenika Slavek Puhner sSvete Ane in Franc Kožuh iz Maribora. Avtoroddaje novinar Tone Petelinšek je večino po-govorov z gosti jedril okoli razmislekov – kakoskupaj – v zakonu živeti in preživeti 20, 30, 40in več let … Na srečanju je bilo namreč kar

nekaj delavničarskih parov,ki imajo za sabo že tako ča-stitljiv zakonski staž. Resveselo druženje se je odvi-jalo pozno v noč; o vlogi inpoložaju žensk sta zbranimspregovorila Franček Ruhi-telj - kulturnik iz Ročice priSveti Ani in ing. Ivan Ajtnik- podpredsednik Društvaprijateljev radia, med gostipa je bil tudi predsednikObčinske turistične zvezeMaribor Stanko Kozar -sicer tudi sam dolgoletnidelavničar. Posebej po-zorno pa so zbrani prisluh-nili dialektologinji, univer-zitetni profesorici, redničlanici SAZU, dr. ZinkiZorko. Večer sta s svojimistvaritvami obarvali pesniciMarija Ferk iz Zg. Ščavnicein Lojzka Zemljič iz Le-

narta. Ob koncu pa so si obljubili, da bodo stakšnimi tovariškimi druženji nadaljevali tudiv prihodnje.

Ivan Ajtnik, Foto Tone

Vnedeljo, 11. marca, je na povabilo be-nediškega župnika Marjana Rola obi-skala župnijo sv. Benedikta stoglava

skupina iz Podnanosa pri Vipavi, ki jo sesta-vljata otroški in odrasli Cerkveni pevski zbor»Stanko Premrl« inskupina igralcev.

V »krajevni kate-drali«, podružničnicerkvi sv. Trije kra-lji v Slov. goricah, jeob 10. uri svetomašo spremljal ce-lotni cerkveni pev-ski zbor. Takoj pomaši je sledila Can-tata Avgusta IpavcaKrižev pot. Pasijonje nazorno prika-zala igralska sku-pina ob spremljavi obeh zborov na koru, kijima je dirigirala zborovodkinja in scenaristkaVida Fabčič ob orgelski spremljavi Erne Kalin.Na koncu sta se okoli petsto navzočim z nekajčudovitimi pesmimi v prezbiteriju predstaviladrug za drugim oba zbora. Vsi prisotni bene-

diški farani so bili povsem prevzeti ob tako do-vršenem izvajanju programa, saj skorajdanismo mogli doumeti, da je v le osemsto član-ski župniji sv. Vida v Podnanosu tolikšen čutza tovrstno kulturno ustvarjalnost in za tako

vabljiv način širjenja krščanskih vrednot. Pa šeplačilu za stroške so se odpovedali, tako je tudinabirka pri tej maši namenjena obnovi žup-nijske cerkve.

Janez Šijanec

Šestnajstega marca 2012 je praznoval svoj90. rojstni dan Jože Zaletinger iz Sred-njega Gasteraja 15 v Jurovskem Dolu.

Rodil se je na Malni pri Jurovskem Dolu v dru-žini s tremi otroki, Jože in dve hčerki, ki staumrli že v otroštvu. Na Jožetasta bila starša zelo pozorna, šeposebej na njegovo zdravje. Pokončani osnovni šoli je pridnopomagal pri vsakodnevnihopravilih staršema in bližnjimsosedom. Kljub težkemu deluse je razvil v krepkega fanta.Druga svetovna vojna ga je že vletu 1943 vpoklicala v kruto na-cistično bojevanje. Najprej je bildodeljen na bojno črto ob fran-cosko-švicarski meji, nato papremeščen v Normandijo, kjerje bil hudo ranjen. Le po ču-dežu je ostal pri življenju. Vletu 1946 se je vrnil kot vojniinvalid.

V letu 1951 se je Jože poročil z Anico Brez-nik, h kateri se je tudi preselil. V zakonu sejima je rodil sin Milan, ki si je prav tako ustva-ril svojo družino, od katere mu delajo družbodva vnuka in vnukinja, na katere je Jože zelo

ponosen.Jože je zelo vitalen in vsestranski rokodelec.

Aktiven je tudi v KD Dediščina Jurovski Dol,saj ni prireditve, kjer Jože ne bi sodeloval in pritem še povedal kakšne anekdote o življenju in

delu tukajšnjih prebivalcev v preteklosti. Radpa se tudi udeleži izletov in druženj, ki jih or-ganizira Društvo upokojencev Sveti Jurij vSlov. goricah.

Rudi Tetičkovič

'Tornero' iz leta 1975 z naslovom 'Vračam se',ki so jo morali igrati tudi po petkrat na noč,'Socialni problem' v slovenskogoriškem na-

rečju, ki je bila predvidena za festival 'Veselajesen' ter 'Disko ples', 'Pridi k meni', 'Povej mi,prosim' in 'Kitara je igrala'. Pesmi so do sedaj

obstajale samo v arhivu Radia Maribor podprojektnim naslovom 'Trans show'. Člani sku-pine se ob tej priložnosti želijo zahvaliti Borisu

Roškerju, pri kateremu soleta 1991 nekatere pesmiposneli ter jih je danes po-iskal v arhivu Radia Mari-bor, nekdanjemu lastnikustudia Piramida, DarkuMustabajiću-Baši, ki je od-pravil napake na dotrajanihposnetkih, ter Denisu Po-štraku, ki je po 20-ih letihponovno zbral originalnozasedbo, ki se je razšla takojpo vojni leta 1991. Skupinaje sicer še delovala, vendarne v originalni zasedbi, sajje takoj po vojni MilanaDomajnka zamenjal SilvoVogrinčič (bas kitara) iz Zg.Ščavnice, leta 1993 pa jeskupino zapustil še MarjanŠprah, ki ga je zamenjalFrancko Breznik (ritem ki-tara) iz Lenarta. Leta 1994je skupina dokončno raz-

padla, saj so se člani posvetili službi in druži-nam.

D. P.

Vzačetku meseca marca je Območnozdruženje Rdečega križa Lenart podokriljem republiškega Rdečega križa

omogočilo 7-dnevno brezplačno letovanje šti-rim starejšim krajanom iz Voli-čine v mladinskem letoviščuDebeli rtič pri Ankaranu. Te-densko zdraviliško letovanje jeob polnem penzionu vključe-valo še zdravstveni program spregledom pri zdravniku, pro-gram fizioterapije, vodnovadbo, ustvarjalne in likovnedelavnice, pohode v naravo indružabne večere s plesom.

Ob prihodu domov sta jih naavtobusni postaji pričakalipredstavnica OZRK Lenart inpredsednica KORK Voličina.Povedali so, da so se imeli zelolepo, ter se nam zahvalili, dasmo jim omogočili preživeti nekaj lepih tre-nutkov na morju.

Vsako leto želimo pomagati razen otrokom,ki iz zdravstvenih vzrokov obiskujejo mladin-sko zdravilišče OZRK Maribor v Punatu, tudiostalim in starejšim iz socialno ogroženih dru-

žin, da so med letom in počitnicami deležnizdravstvene, rekreacijske in družabne oskrbev zdravilišču Debeli rtič, ki ga upravlja RKS.Mnogi med njimi morja še nikoli niso doživeli

in se z njim na ta način srečajo prvič. Skupaj znjimi smo veseli, ko se vrnejo domov srečni inzadovoljni, s spomini na skupna druženja indružabna srečanja.

Klaudija Drašak, strokovna sodelavka OZRK Lenart

30. MAREC 2012 | ŠT. 3 | 13

OVTARJEVE NOVICEMED LJUDMI

8. marec, dan žena, v gostišču »29« pri Lenartu

Letovanje starejših občanov

Obisk iz Podnanosa v benediški župniji

90 let Jožeta Zaletingerja

3. decembra 2011 so člani originalne zasedbe VIS Trans prvič po 20-ih letih ponovno stopili na oder na velikem Miklavževem koncertuAnite Kralj v polni športni dvorani v Benediktu ter poželi veliki aplavz.Foto: Aleksander Onišak

Tako so se razigrani delavničarji postavili pred Ovtarjev objektiv. V ospredju (z očali, kleči) je ing. IvanAjtnik - podpredsednik Društva prijateljev radia, za njim levo (sedi) pa je zaslužna profesorica mari-borske univerze, redna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Zinka Zorko.

Glasbenika – klarinetist Slavek Puhners Sv.Ane in harmonikar FrancKožuh iz Maribora. Desno od njega pa Marija Jančič iz Voličine –predsednica regijskega odbora Društva prijateljev radia in RDZ zaosrednje Slovenske gorice in glavna organizatorka letošnjega osmo-marčevskega praznovanja delavničarjev pri Lenartu.

Bližajoči se velikonočni prazniki so bilinekdaj priložnost, da so se gospodinjeizkazale pri pripravi domačih dobrot, ki

so jih na velikonočno soboto skupaj z otrokiodnesle k žegnu oziroma k blagoslovu veliko-nočnih jedil, možje pa so imeli skrb za veliko-nočni ogenj, ki so ga že navsezgodaj prineslidomov in z njim zakurili.

Matere so hrano lepo naložile v košare in jopokrile z novimi prtiči, ki so jih nemalokratsame izšile, skvačkale, celo sklekljale, kjer jebila to navada. To pisanje me je napotilo ktemu, da sem se ustavila na domačiji Kapl, kije v občini poznana kot etnološki muzej z za-vidljivo zbirko starega orodja in mimo katerevas pot vselej zanese, kadar obiščete Sveto Anoin se prepustite vodičem, ki vas vodijo po oko-liških znamenitostih.

Darinka Kapl je poznana po kvačkanihprtičkih raznoraznih barv, z vsemi mogočimivzorci, različnih dimenzij in seveda oblik. Pre-prosto povedano, kar težko je odtrgati oči odpisane palete svežih barv, ki v človeku vzbu-jajo optimizem in veliko volje. Darinka jo ima,zagotovo. Poklepetali sva o tej njeni ljubeznido ročnega dela in predvsem o njeni vztrajno-sti, ki se kakor nit prepleta z zelo zanimivo in(p)osebno zgodbo.

Pred nekaj leti je prišla domov iz bolnišnicepo operaciji, na katero je bila napotena zaradidiagnoze, ki je sprva ni hotela vzeti zelo resno.Na pobudo hčere se je odločila, da bi si časokrevanja krajšala z ročnim delom – predlog je

bil: kvačkanje, da bi se tako zamotila ob žalos-tnih, s strahom prežetih mislih, ki ji prve dnidoma niso hotele dati miru. »Pa sn probala,« sširokim nasmehom in vedrino na obrazudoda. »Da sn vidla, če de ratalo,« skromno od-govori v dialektu. Potem pa so bile dnevno žeaktualne različne revije z vzorci in načini kva-

čkanja. A to ročno delo nibilo prvo, že prej je svojopotrpežljivost kalila s pletil-kami v rokah in pletenjemrazličnih puloverjev in jop.Sčasoma so se roke takonavadile te »male prejice«in kvačk, da skorajda nemine dan, da ne bi nekajčasa posvetila prepletu nitiv svojih rokah. Rada »naogled postavi« svoje lepopoštirkane umetnine, ki soresda paša za oči. Vsak danročnemu delu posveti tudido štiri ure, kolikor pačzmore, saj ob vsem hodi šev službo in svoj čas kot ba-

bica namenja tudi najmlajšemu rodu.V tem je našla zadovoljstvo, veliko mero

ustvarjalnosti in dala krilom domišljiji v bar-vah. Vredno posnemanja.

Suzana R. Breznik

Zzgornjimi besedami je društvo Hospicnaslovilo naše pettedensko izobraževa-nje. Čeprav je naslov kar zgovoren ozi-

roma se da iz njega takoj razbrati pomen, si jemarsikdo med nami to pripravljalno obdobjena spremljanje konca življenja predstavljalmalce drugače.

Izobraževanje je v januarju in februarju or-ganiziral Hospic Maribor, pridružile pa so setudi bodoče prostovoljke iz Hospica, ki delujena območju Murske Sobote. V 14-članski skupini sta bili tudi domačinki Breda Čeh

Ambrož in Melisa Toš. V društvo smo se včlanili z razlogom: po-

magati. Vendar rdeča nit druženj ni bila po-magati, temveč beseda, za katere pomen semmislila, da ga dobro poznam, pa sem se zmo-tila: sočutje. Sočutje preprosto pomeni so – ču-titi, torej čutiti z nekom. Je več kot pomagati

in odpira srce bolniku in ti-stemu, ki ga spremlja. Odpretisrce pa ne pomeni samo izlivapozitivnih čustev, temveč tudijeze, bolečine, strahu, žalosti.Odpreti srce ne pomeni samosprejeti objema, temveč sprejetitudi odpor in napad, se ga nebraniti, ampak dovoliti, da terani, dovoliti trpečemu, da seizrazi, občutiti to, kar občutidrugi, pomeni razumeti in neobsojati. In nenazadnje odpretisrce ne pomeni, da se ti nekdosmili, ampak da sprejmeš nje-govo bolečino in čutiš z njim.Ljudje namreč velikokrat komupomagamo, a vseeno ne od-premo srca, ne čutimo s člove-kom. Pa ne zato, ker bi bili slabi,ampak ker se tudi sami bojimobolečine, bojimo se, kaj se bozgodilo, ko se bomo odprli, bo-jimo se biti ranljivi in, nena-

zadnje, bojimo se smrti in umiranja. Vendar,če hočemo iskreno sočustvovati, če hočemonekomu resnično pomagati, moramo odpretisrce. Le tako lahko največ naredimo za bol-nika, za trpečega, le tako lahko največ damo

kot prostovoljci Hospica. Ampak, če hočemoto dati, moramo naprej to sami čutiti, moramose vrniti k sebi oziroma k našemu pravemu bi-stvu. In ravno pot osebnostne preobrazbe jebila tista, po kateri smo skupaj hodili teh pettednov.

Naša srečanja so se začela z oblikovanjemkroga, v katerega smo se posedli in v kateremso se odprla srca, ob osebnih izpovedih izlilačustva in nenazadnje stkala nova prijateljstva.Skozi teoretične osnove in resnične zgodbe, okaterih so govorili predavatelji, smo spoznali,kako poteka delo spremljevalca, kako pristo-piti, kakšen je proces umiranja, kakšne so po-trebe bolnikov in svojcev ipd. Skozi praktičnevaje, s katerimi smo korak po korak hodili dosebe, pa smo se naučili izražati čustva in, kar jenajpomembnejše, učili smo se poslušati. Mo-rali smo si iskreno priznati, da je težko samoposlušati, ne da bi vskočili v besedo in podelilikak nasvet. Ljudje namreč želimo pomagati inmislimo, da to pomeni svetovati, vendar sevedno ne zavedamo, da pomagamo že, če

samo poslušamo. Človek v stiski največkratželi samo, da se ga sliši. Če pa želimo slišati,moramo utišati razum in odpreti srce. Mo-ramo preprosto biti in poslušati.

Marsikdo med nami je pričakoval, da bo pokončanem izobraževanju bogatejši z nasveti inznanjem, kako biti dober spremljevalec, ven-dar smo prejeli veliko več. Prejeli smo nekaj,kar bomo lahko podarili naprej. Ljudje, ki sezatečejo po pomoč k Hospicu, ne potrebujejonujno oziroma samo zdravstvene oskrbe,ampak so predvsem v čustveni stiski in potre-bujejo človeka oziroma nekoga, ki jih bo po-slušal in čutil z njimi.

Ni potrebno posebej poudarjati in mislim,da bi se vseh ostalih trinajst bodočih prosto-voljcev strinjalo, da nismo enaki, kot smo bilitakrat, ko smo se prvič posedli v krog, in da jevsak od nas odkril del sebe, ki ga bo podarildalje: v svojem osebnem življenju in predvsemkot prostovoljec Hospica.

Natalija Bračko, foto: Dominik Krese

OVTARJEVE NOVICE MED LJUDMI

14 | ŠT. 3 | 30. MAREC 2012

S spretnimi rokami in potrpežljivostjo se da

Na poti k sebi

Slavnostni sprejem med prostovoljce na rednem mesečnem VečeruHospica: vseh 14 udeležencev usposabljanja z eno od mentoric,Marijo Cehner (skrajno desno). Domačinki (obe iz Lenarta): Breda(v prvi vrsti, prva z desne) in Melisa (v drugi vrsti, četrta z desne).

Biti z družino ob umirajočem Večer hospica v torek, 3. 4. 2012, ob 17. uri na sedežu odbora v Mariboru, Partizanska c.

12/II.Ob soočanju s hudo boleznijo doživljajo bolniki najrazličnejše stiske. Bolnikovi problemi

posežejo v življenje cele družine, ki ostaja v svoji stiski pogosto osamljena. Še posebej v končnemobdobju bolnikovega življenja, ko bi vsi najbolj potrebovali pomoč.

Kako lahko pomagamo? Za pomoč se moramo usposobiti in se učiti veščine komunikacije,prepoznavanja bolnikovega doživljanja kot tudi družinskih članov. Začutiti drug drugega indovoliti vsem izražanje čustev.

Učimo se odnosa iz odnosa – ob izmenjavi lastnih izkušenj! Predavanje in pogovor bo vodilaprim. Marija Vegelj Pirc, dr. med., psihoonkologinja, predsednica Društva onkoloških bolnikovSlovenije.

Poslušalci Radia Ptuj so naziv osebnostileta 2011 po dveh zaporednih nazivih bok-sarja Dejana Zavca v letih 2010 in 2011 do-delili veterinarju Robertu Krambergerju izVeterinarske bolnice Ptuj. Prevladala je pri-

pravljenost, da nekdo prisluhne ljudem inposkrbi za njihove živali podnevi in ponoči.38-letni veterinar si je dom in družino ustva-ril pri Sv. Trojici.

Delo Univerze za tretje življenjsko ob-dobje Lenart je v polnem teku. Ob za-ključku študijskih krožkov učenja tujih

jezikov smo pripravili strokovno ekskurzijo -ogled središča Gradca v Avstriji. Ogledali smosi glavni trg z mestno hišo in vodnjakom nad-vojvode Janeza, graško katedralo, najstarejšopekarno, mavzolej cesarja Ferdinanda. Tre-nutki so bili prežeti z lepoto in občutki topline,ko so mimo nas vozili že skoraj pozabljenitramvaji.

V tem šolskem letu seje tudi računalniško iz-obraževanje starejšihmočno povečalo. Največjepovpraševanje je za za-četno učenje v sklopu štu-dijskega krožka. Dveskupini sta že zaključili iz-obraževanje, dve skupinitrenutno obiskujeta raču-nalništvo, nekaj udeležen-cev pa še potrpežljivočaka, da se bodo seznanili

z osnovami računalništva. Z delom je v polnem teku tudi že četrta sku-

pina odraslih, ki so bili vključeni v projekt Ra-čunalniško in digitalno opismenjevanje zimenom Računalnik, naš nujni pripomoček.

Ob koncu šolskega leta tako pričakujemo,da si bo pridobilo znanje iz računalništva pri-bližno 80 udeležencev, ki prihajajo iz vsehobčin Upravne enote Lenart ter nekateri tudiiz drugih občin.

Tečaji tujih jezikov

Zaradi zelo velikega za-nimanja za učenje nem-škega jezika vas ponovnovabimo k vpisu na tečajnemščine z začetkom v me-secu aprilu. Za vse dodatneinformacije in prijave smovam na voljo v informacij-ski pisarni ali na tel. št. 02720 78 88 vsak dan med 9.in 14. uro.

Izobraževalni center, Alenka Špes

Robert Kramberger osebnost leta Radia Ptuj

Aktivnosti Izobraževalnega centra

1. Padli borci in sodelavci NOV inžrtve nacističnega nasilja

V tem delu pregleda žrtev 2. svetovne vojneiz območja Upravne enote Lenart v Slovenskihgoricah navajam padle partizane, pripadnikeNOV, umrle v nemških koncentracijskih tabo-riščih, ustreljene talce, umrle v izgnanstvu insestreljene zavezniške pilote.

Primerjava podatkov kaže zanimivo slikodogajanja med 2. svetovno vojno v osrednjihSlovenskih goricah. Na nek način se skozi tepodatke kaže tudi dinamika odpora proti oku-patorju. Število padlih borcev je v primerjavi znekaterimi drugimi območji na Štajerskemmanjše, kar je posledica znanih razmer, sajodpor ni bil permanenten, pa tudi večjih obo-roženih partizanskih formacij v Slovenskih go-ricah ni bilo.

Največ borcev NOV je padlo vletih 1944 in 1945. To je tudi po-vsem razumljivo, saj se je v temčasu odporniško narodnoosvobo-dilno gibanje najbolj razmahnilo;veliko mož in fantov, ki so prihajalina dopust iz nemške vojske, je od-hajalo v partizane. Leta 1945 pa jepadlo največ borcev v prekomor-skih brigadah, ki so sodelovali prisklepnih operacijah osvobajanjaSlovenije. 1. Jože Bezjak - Prlek:

Rojen 7. 3. 1910 v Gočovi. Po po-klicu je bil kovač, NOB se je pri-družil leta 1943. Leta 1944 je bilsekretar okrajnega odbora OF Vi-tomarci. Zajet je bil 5. 12. 1944 priDomanjkovi domačiji v Sp. Voličini, kjer bimoral biti sestanek aktivistov okraja Lenart.Zaprt je bil v ptujskih zaporih in ustreljen kottalec 11. 1. 1945 v Cirkovcih. 2. Feliks Ciuha

Rojen 1902. leta, iz Lenarta v Slovenskih go-ricah. Bil je poklicni lovski čuvaj pri lenarškemsodniku dr. Milanu Gorišku, nadvse aktivenčlan lenarškega Sokola. Leta 1941 so ga izgnaliv Srbijo, kjer so ga leta 1944 v okolici Kruševcaubili četniki. 3. Ignac Čapla

Rojen 1917. leta v Lenartu v Slovenskih go-ricah. Padel je 7. maja 1945. leta na Orlah priLjubljani.4. Janez Čeh

Rojen 12. 5. 1921 v Stanetincih pri Cerkve-njaku v Slovenskih goricah v revni družini stremi otroki. Leta 1942 ga je Matija Pravdič izDrbetincev povezal z Osvobodilno fronto. Ju-nija 1942 je odšel v partizane. V bitki Sloven-skogoriške čete v Mostju so ga ujeli in zaprli vptujske zapore. Gestapo ga je strl in prisilil iz-dati veliko sodelavcev NOB. Kljub temu so gaustrelili v Mariboru 2. 10. 1942. 5. Bogdan Devide

Rojen 26. 6. 1885 na Hrvaškem, po pokliculekarnar pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.Izhajal je iz meščanske družine. Študiral je me-dicino. Po končanem šolanju si je ustvaril svojdom in odprl lekarno. Takoj po zlomu stare Ju-goslavije je dobil zvezo z Osvobodilno fronto,začel sodelovati in bil že leta 1943 član odboraOsvobodilne fronte Lenart. Nato je podpiralpartizane z zdravili in tudi z denarjem. Leta1944 je bil izdan ter odpeljan v taboriščeMauthausen, kjer je zaradi mučenja podlegelpoškodbam 20. 2. 1945. 6. Franc Druzovič

Rojen 7. 2. 1910 v Desterniku pri Ptuju. Dookupacije je živel s svojo družino na Vanetinipri Cerkvenjaku. Bil je prisilno mobiliziran vnemško vojsko. 11. septembra 1944 je pri Mo-

zirju stopil v vrste NOV in bil borec 7. kor-pusa. 14. oktobra 1944 je padel blizu Smuke,zadet od rafala mitraljeza. Grob padlega je napokopališču v Hinjah pri Žužemberku.7. Gregor Druzovič, roj. 2. 5. 1883, Selce

8. Marija Druzovič, roj. 22. 2. 1884, Selce

9. Antonija Druzovič, roj. 24. 3. 1920, SelceVsa družina je sodelovala z Jožetom Lac-

kom in kasneje s Slovenskogoriško partizan-sko četo. Zaradi izdaje so Nemci družinoDruzovič iz Selc v Slovenskih goricah aretirali13. julija 1942 in zažgali domačijo. Odpeljaliso jih na grad Borl, od tam pa v celjski Stari pi-sker, kjer so jih kot talce ustrelili 30. julija 1942.Hčerko Jožefo Druzovič, roj. 14. 3. 1925, so z

Borla odpeljali v koncentracijsko taboriščeAuschwitz, od koder se je živa vrnila 15. avgu-sta 1945. 10. Karl Elbl

Rojen 25. decembra v Cogetincih. Predvojno je stanoval v Ivanjskem Vrhu številka 3.Bil je prisilno mobiliziran v nemško vojsko,vendar je kasneje stopil v Prešernovo brigado.Padel je 27. decembra 1943 v Nemiljah na Go-renjskem.11. Lovrenc Emeršič

Rojen 13. 8. 1911, Zg. Voličina v Slovenskihgoricah. Sodeloval je z narodnoosvobodilnimgibanjem v Slovenskih goricah kot terenec. 5.januarja 1945 so ga aretirali in ustrelili kottalca 6. aprila 1945. leta v Radvanju pri Mari-boru.12. Ernest Golob - Peter

Rojen 8. 1. 1920. leta v Sveti Trojici v Slo-venskih goricah. Osnovno šolo je obiskoval vGradišču, meščansko šolo pa leta 1934 uspe-šno končal v Lenartu v Slovenskih goricah. Bilje živahne narave, pred vojno član telovadnegadruštva SOKOL in prostovoljne gasilske čete.V narodnoosvobodilno gibanje se je organizi-rano vključil leta 1943, ko sta prišla v Sloven-ske gorice Srečko Rojs - Niko in FrancZalaznik - Leon. Februarja 1944 je odšel v ile-galo. Sodeloval je na številnih sestankih okrajaSlovenskih goric. Zaradi izdaje je padel 11. av-gusta 1944 v hiši Bračkove domačije pri Jak-obskem Dolu. 13. Anton Ješovnik

Sin Antona in Marije Ješovnik, rojen leta1906 v Spodnjem Porčiču. Po poklicu srednjikmet. Izhajal je iz večje kmetije. Kot mladeničje delal pri svojih starših na kmetiji. V letu1944 je bil prisilno mobiliziran v Wermansc-haft, a je pobegnil ter iskal veze s partizani. Bilje izdan, odpeljan v taborišče Dachau. Tam jev začetku leta 1945 umrl.

Nadaljevanje seznama in besedila v naslednjih številkah

Bila je vse to, najprej pa lenarška rojaki-nja, rojena 14. septembra 1920 v znanizdravniški družini. Pri starših Elizabeti,

roj. Minařik, in dr. Ludviku je spoznavala invpijala resnično skrb za sočloveka, s šolanjemsi je pridobila pedagoške veščine, iz spoštova-nja do kulturne dediščine si je prizadevala zanjeno ohranjanje.

V štiriletni srednji strokovni šoli v Ljubljani,poimenovani Višja gospodinjska šola dr.Kreka, je zaradi bistrosti, vedoželjnosti, delav-nosti in vztrajnosti dosegala najboljše šolskeuspehe, čeprav jo je od mladostniških let pa dokonca življenja spremljalo hudo obolenjehrbtenice. Maturirala je 1941 v okupirani Lju-bljani.

Prve povojne mesece se je kot načelnicaRdečega križa za takratni okraj Lenart skupajz očetom zdravnikom trudila omiliti stisko za-prtim v zbirnem taborišču v gradu Hrastovec,predvsem otrokom, skupaj s starši nasilno od-trganim od domačih ognjišč. Njeno pisno inustno pričevanje o usodnih dogodkih, ki sotakoj po vojni prizadeli ljudi v njenem rojst-nem kraju in okolici, je v Lenarškem zborniku2000 kot vir uporabil Marjan Toš v poglavjuZgodovinske razprave.

Jeseni 1945 se je začela Maričina učiteljskapot, usmerjana z dekreti. Po letu dni medprvošolčki v lenarški osnovni šoli so jo posta-vili pred starejše ali že odrasle učence na kme-tijsko-gospodinjskem tečaju v Podlehniku, vkmetijskih šolah v Logatcu in v Rakičanu priMurski Soboti, sredi novembra 1953 pa predbodoče predmetne učiteljice gospodinjskegapouka v Višji gospodinjski šoli v Grobljah. Takraj pri Domžalah je morala zapustiti po plod-nih 14 letih, saj so tamkajšnjo višjo šolo zaprli.Prvega septembra 1967 je prestopila prag Kli-nične bolnice za otroške bolezni v Ljubljani inpostala vodja dietetične službe v njej. Medtemje ob delu študirala na Višji šoli za zdravstvenedelavce in septembra 1969 diplomirala kotvišja medicinska sestra. V več izdajah knjižicePrehrana zdravega in bolnega dojenčka medletoma 1971 in 1981 je Marica, ena od treh av-torjev, prispevala svoj delež v poglavju Prakti-čna navodila. Že v Grobljah je ob pedagoškihobveznostih 1955 sodelovala pri pisanju pri-ročnika Več zelenjave – več zdravja ter 1964pri knjižici Organizacija dela v gospodinjstvu.

Invalidnost jo je seveda omejevala pri neka-terih dejavnostih, a telesne težave je prenašalabrez tarnanja. Vsa leta je ne glede na okoli-ščine zjutraj redno opravljala fizioterapevtskevaje. Med službovanjem v različnih slovenskihkrajih se je v dopustniških tednih vračaladomov v Lenart in se takrat popolnoma po-svetila staršem.

Oktobra 1979 je po pošteno oddelani pred-pisani delovni dobi odšla v zasluženi pokoj, sedokončno vrnila pod rodno streho in skušalačimveč prispevati k življenju in dogajanju vdomačem kraju, na verskem področju, v inva-lidskem društvu in pri tečajih delavske uni-verze. Do popolnosti vešča nemškega jezika jeprevedla in uredila kroniko župnije sv. Le-narta, pisano v gotici. Zaradi dolgotrajnega inintelektualno zelo zahtevnega dela ji je obnjeni 75-letnici papež pisno podelil posebniblagoslov. Lotila se je tudi prevodov kronik ne-katerih drugih župnij in šol. V že omenjenemLenarškem zborniku 2000 je v poglavju Spo-minski zapisi obudila spomin na Lenart preddrugo svetovno vojno ter opisala začetke ure-

jenega zdravstva v kraju.Po najboljših močeh je pomagala svojim ne-

čakom, posebno tistim, ki so že kmalu izgubilistarše. Ponosna je bila na študijske, poklicnein druge dosežke potomcev svojega rodu in seveselila novih družin, ki so si jih ustvarjali.Zadnjih šest let je bivala v domu starejših ob-čanov sv. Lenarta. Prva leta je tod pomagaladrugim sostanovalcem in skrbela za urejenosthišne kapele. Potem ko je pred tremi leti ne-srečno padla, se je njeno zunanje življenjeomejilo skoraj samo na bolniško posteljo, njenduh pa je ostal živahen. Ob 90-letnici je dobilapisno priznanje in zahvalo mariborskega nad-škofa in metropolita. Marca 2011 je postala ča-stna članica društva invalidov v Lenartu.

Maričino plodno življenje se je izteklo 10.januarja 2012. Od šestih otrok v njihovi dru-žini je preživela obe sestri in vse tri brate. Po-grebno mašo in obrede slovesa sta nalenarškem pokopališču tri dni kasneje vodilanadškof dr. Kramberger ter naddekan MartinBezgovšek.

M. K.

VMariboru, na Grajski ulici 7, delujesvetovalna pisarna MPIS, kjer vambrezplačno svetujemo in nudimo

pomoč pri iskanju zaposlitve, pri iskanjumožnih delodajalcev in vzpostavljanju oseb-nih kontaktov z njimi.

Iskalcem zaposlitve nudimo informacije omožnostih vključevanja v tečaje izobraževa-nja in usposabljanja, pridobitvi nacionalnepoklicne kvalifikacije (NPK) ipd. ter pomoč,če razmišljate o nadaljevanju šolanja in iz-obraževanja.

Na vašo željo vam lahko pomagamo priurejanju zadev na Centru za socialno delo,Zavodu RS za zaposlovanje, Zavodu za po-kojninsko in invalidsko zavarovanje (na pri-mer pri postopku za oceno invalidnosti oz.pridobitve kategorije in podobno).

Brezplačno pomoč in svetovanje nudimotudi delodajalcem pri iskanju priložnosti inugodnosti zaposlovanja oseb iz ciljnih sku-pin, pri iskanju delavcev za specifično delo-vno mesto, prilagajanju delovnih procesov indelovnih mest. Informiramo o pravnih pod-lagah in možnostih zaposlitve invalidov, iz-polnjevanju zahtev kvotnega sistema,nadomestnih kvotah ter o sistemu plačevanjav Sklad za spodbujanje zaposlovanja invali-dov.

Osebno svetovanje in podporo nudimo vprostorih svetovalne pisarne, vendar se lahkodogovorimo za svetovanje in pomoč pri ure-janju vaših zadev tam, kjer nas potrebujete.

Svetovalna pisarna MPIS, Grajska ulica 7, 2000 Maribor, tel: 02/23 45 490, GSM: 031386 958, e-mail: mpis.mb@zzv-mb.si, več informacij na: www.mpis.si

30. MAREC 2012 | ŠT. 3 | 15

OVTARJEVE NOVICEMED LJUDMI

Marija Kramberger – MaricaHumanitarna, prosvetna in zdravstvena delavka

Brezplačno svetovanje in pomoč pri iskanjuzaposlitve

Dr. Marjan Toš:

Žrtve vojne 1941–1945 v osrednjih Slovenskih goricahII. ŽRTVE VOJNE 1941-1945

Živahen utrip v središču Lenarta v desetletju pred drugo sve-tovno vojno

Lutkarije prinesle čarobne lutkovne predstave V Domu kulture pri Benediktu se je prve dni marca odvijala revija otroških in odraslih lu-

tkovnih skupin iz občin Benedikt, Lenart, Sveta Ana in Sveta Trojica v Slovenskih goricah, ki ževeč let nosi ime Lutkarije. Dvorano so napolnili otroci iz OŠ Benedikt, ki so si letos lahko ogle-

dali pet lutkovnih predstav: B.T. Milharčič: V luninem kralje-stvu v izvedbi lutkovne skupineDeteljice OŠ Benedikt in v re-žiji Viktorije Kukovec – Potrčin Mihaele Ruhitel; S. Makaro-vič: Sapramiška v izvedbi lutko-vne skupine OŠ Sveta Ana inrežiji Ane Šnofl; M. Pfistra: Ma-vrična ribica v izvedbi lutkovneskupine OŠ Sveta Trojica v re-žiji Tanje Cekovski; slovenskoljudsko pravljico Zlata ptica stas senčnim gledališčem prikazalipripovedovalki Marjetka Šene-kar in Irena Čuček iz lutkovneskupine Ti in jaz (pa on) iz Le-narta in M. Velthuijsovo:Žabec je junak v priredbi Da-

nila Trstenjaka in skupine v izvedbi Lutkovnega gledališča Pika iz Lenarta.Revijo je strokovno spremljal Slavko Rakuša Slavinec, dolgoletni lutkarski mojster, tehnolog,

scenograf in igralec v Lutkovnem gledališču Maribor.Izvedbo prireditve so finančno podprli: občine Benedikt, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica in

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Lenart.Revijo so izvedli JSKD Lenart, KD Benedikt in OŠ Benedikt v sodelovanju z občino Benedikt.

Zbrane je nagovoril podžupan občine Janez Zorko, dobrodošlico pa je vsem nastopajočim zaže-lela Breda Rakuša Slavinec, vodja JSKD Lenart, in se zahvalila vsem soorganizatorjem za dobrosodelovanje pri izvedbi prireditve. Prireditev je povezoval domačin Tjaž Lovrenčič.

Nastopilo deset otroških gledaliških skupinJSKD Lenart in OŠ Sveta Trojica sta v sodelovanju z občino Sveta Trojica izvedli otroški oder

2012 – revijo otroških gledaliških skupin iz občin Benedikt, Cerkvenjak, Sveta Ana, Sveta Trojicain Sveti Jurij v Slovenskih goricah v sredini marca v kulturnem domu v Sveti Trojici. Osnovno-šolci trojiške šole so si lahko ogledali deset predstav: V. Šuštar: Na drugi strani v izvedbi gledali-ške skupine Navadni smrtniki iz OŠ Sveta Trojica v režiji Anice Šuster ter Saidovo: Nekoč je živela

bela roža, v priredbi Mojce Poz-vek in v izvedbi gledališke sku-pine OŠ Sveta Trojica in v režijiVerice Vračko; T. Lapajne De-kleva: Hop v pravljico v pri-redbi in režiji Petre Caf vizvedbi dramske skupine OŠVoličina; H. Kotnik: Ni ovir za… v izvedbi gledališke skupineFižolčki OŠ Benedikt v režijiHelene Kotnik; priredbo in re-žijo Alenke Omulec: Izgubljenasnežinka in poletna čarovnica vizvedbi pravljično dramskegakrožka OŠ Cerkvenjak-Vito-marci; priredbo Sneguljčice vpriredbi in režiji Majde Pak inizvedbi gledališke skupineprvega razreda OŠ Jožeta Hu-

dalesa Jurovski Dol; avtorsko delo in režijo Nastje Bat v izvedbi dramske skupine OŠ Sveta Ana;avtorsko delo in režijo Andreje Černel, Volk in sedem kozličkov v izvedbi gledališke skupine OŠCerkvenjak-Vitomarci, podružnične šole Vitomarci; glasbeni projekt v priredbi P. Novak in režijiJureta Čučka: Božične pesmi v izvedbi učencev OŠ Cerkvenjak-Vitomarci; Županovo Micko: A.T. Linhart v izvedbi dramskega krožka OŠ Cerkvenjak-Vitomarci v režiji Jožice Vršič. Revijo jestrokovno spremljala Andreja Kovač, diplomantka Akademije za gledališče, radio, film in televi-zijo v Ljubljani, smer gledališka in radijska režija. Revijo so finančno podprle občine, iz katerihprihajajo nastopajoče skupine: Benedikt, Cerkvenjak, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slo-venskih goricah.

Folklorne skupine v CerkvenjakuVsako leto se revija odraslih folklornih skupin odvija v drugi občini Upravne enote Lenart,

letos je bila na vrsti občina Cerkvenjak.V Domu kulture so svoje splete plesov 23. marca odplesale štiri folklorne skupine: folklorna sku-

pina Jurovčan iz Jurovskega Dola, ki deluje v okviru KD Ivan Cankar Jurovski Dol pod vodstvomCecilije Neuvirt; folklorna sku-pina KD Cerkvenjak, ki jo vodiSlavica Kovačič; folklorna sku-pina iz KD Trojica pod vod-stvom Janje Kranvogl infolklorna skupina Mravlja Le-nart iz Varstveno delovnegacentra Polž Maribor, enotaMravlja Lenart pod vodstvomJasne Šosterič. Revijo je stroko-vno spremljala Klavdija Žabot.Izvedbo so pripravili JSKD Lenart, KD Cerkvenjak v sode-lovanju z občino in OŠ Cerkve-njak.

Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin v Sveti Trojici

Na razpis JSKD Lenart sta se odšestih delujočih skupin v letošnjigledališki sezoni prijavili dve sku-pini: gledališka skupina KD Cer-kvenjak, ki je že odigrala gledališkopredstavo Raya Cooneya To imamov družini v priredbi in režiji MilanaČernela: Klinika Sv. Anton. Pred-stavo si je že ogledala strokovnaspremljevalka Linhartovega sreča-nja Aleksandra Blagojević, drama-turginja in režiserka iz Maribora, kije skupini že podala strokovnomnenje o predstavi.

V drugem delu srečanja pa bo vsoboto, 31. marca 2012, ob 20. uri v kulturnem domu v Sveti Trojici odigrana gledališka predstavaValerije Ščavničar: Mojih prvih trideset.

Projekt je delo gledališke skupine Reciklaža Kulturno gledališkega društva Reciklaža iz SveteTrojice, ki ga vodi Sara Špelec.

Čričkov in slavčkov gaj V prvem delu aprila bo JSKD skupaj z OŠ Cerkvenjak-Vitomarci in v sodelovanju z občino

Cerkvenjak pripravil reviji otroških in mladinskih zborov; v sredo, 4. aprila 2012, ob 16.30 bo po-tekal prvi del revije oziroma Čričkov gaj, ko bodo nastopili otroški pevski zbori, čez en teden, vsredo, 11. aprila, pa bodo nastopili mladinski pevski zbori vseh sedmih osnovnih šol iz območjaUE Lenart v okviru Slavčkovega gaja.

Revijo bo strokovno spremljala Manja Gošnik Volk. Nastopilo bo preko 500 otrok.

Regijsko srečanje mlade literature Urška 2012 - Srečanje li-teratov severovzhodne Slovenije v Sveti Trojici

Regijsko srečanje se odvija pod okriljem Srečanja mladih literatov Slovenije – festivala Urška,ki ga izvaja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Razpis srečanja je objavljen januarja v vseh slo-venskih medijih in spletnih portalih v Sloveniji. Po zaključku razpisa potekajo medobmočna sre-čanja (vseh je šest: za osrednjo Slovenijo, SV Slovenijo, Primorsko, Gorenjsko, Dolenjsko in Belokrajino ter Celjsko in Koroško), zaključno državno srečanje pa je oktobra v Slovenj Gradcu.

»Literarna dejavnost si je "izborila" enakopraven položaj v ljubiteljski kulturni ustvarjalnosti,ki je bila do tedaj usmerjena predvsem na glasbo, gledališče in folkloro, v sedemdesetih letih.Danes, ko je kulturne ponudbe in izobraževalnih oblik v izobilju, si kar težko predstavljamo, kakodrugače je bilo v tistih letih, ko je izhajalo samo nekaj literarnih revij in delovalo malo založb, paše te so bile zvečine precej zaprte in mladim težko dostopne. Takrat so bili avtorji večinoma pre-puščeni sami sebi, saj skoraj ni bilo usposobljenih mentorjev za vodenje literarnih krožkov inskupin ne šol kreativnega pisanja in podobnih oblik srečevanja in soočanja mladih avtorjev z jav-nostjo.

V ta prazen prostor je sredi sedemdesetih let vstopila Zveza kulturnih organizacij Slovenije(danes Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti), ki je začela organizirano skrbetiza literarno dejavnost. Sprožila je tipanje v drugačen svet literature, v neobremenjeno, neavtori-tativno delo mentorjev, vztrajanje, da je kvalitetno branje/dojemanje/poznavanje prva stopnica napoti do kvalitetnega pisanja. Na začetku je bila literarna dejavnost torej iskanje alternative, nečesadrugega, novega, mimo do tedaj utrjenih in splošno uveljavljenih pristopov k literaturi in men-torstvu. Pri tem delu seveda ni šlo in tudi danes ne gre za uveljavljanje parole "vsi smo umetniki",kot so se bali nekateri kritiki literarne dejavnosti, saj pisatelj si ali pa nisi ne glede na šole krea-tivnega pisanja in vsakršne literarne delavnice, ampak za aktivno (pisanje) ali sprejemalno, doje-malno (branje) pozicijo posameznika do umetniške besede.

Čeprav je literarno ustvarjanje izrazito individualno, si večina ljudi, ki skušajo pisati, želi raz-širiti svoje poznavanje literature, se pogovarjati o lastnih tekstih, jih izdajati, predstaviti publiki,zato je nastalo od začetkov te dejavnosti do danes toliko različnih oblik izobraževanja za vse, kiso hoteli o literaturi, tem krhkem, neulovljivem, neutirljivem, neskončnem in nedokončnem pro-storu, vedeti več.

Gradišče v Slovenskih goricah dobro desetletje središčemladih literatov

Za literarno dejavnost je v sedemdesetih letih skrbel najprej odbor za klubsko dejavnost priZvezi kulturnih organizacij Slovenije. Takrat so bili namreč zelo močni mladinski klubi, ki so sev svojih prostorih ukvarjali z različnimi kulturnimi dejavnostmi, tudi literaturo. Ta odbor je leta1974 prvič sodeloval pri organizaciji 3. srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov, ki so nastala dveleti prej na pobudo Kulturnoprosvetnega društva Ernest Golob–Peter v Gradišču pri Lenartu, se-danji Sveti Trojici. Avtorji so se želeli zbirati na posebnem srečanju, ki naj bi skrbelo za kulturopisanja in med seboj povezovalo ljudi. To je bilo zlasti pomembno za mlade avtorje, ki so se sku-šali dokopati do lastne izraznosti, do svojega načina pisanja.

Srečanja – začela so se na regionalni ravni, kasneje pa so združevala literarne ustvarjalce iz vseSlovenije in zamejstva - so bila zametek novega, drugačnega, neideološkega (režimu nevšečnega)gledanja na literarno ustvarjanje za bolj nadarjene, sposobnejše, vztrajnejše avtorje, ki so se želeliresneje ukvarjati z besedno umetnostjo (srečanja so se leta 2000 – prenovljena in z novim kon-ceptom – preimenovala v Festival mlade literature Urška). Zveza kulturnih organizacij Slovenijeje prevzela večji del strokovnih, organizacijskih in finančnih obveznosti srečanj, ki so več kot de-setletje potekala v Gradišču ob podpori tamkajšnjih prebivalcev. Že čez leto dni je ZKOS poleg sre-čanja literatov začetnikov jeseni prvič pripravila tudi literarno kolonijo, tridnevne delavniceizbranih avtorjev – to je bila ena od prvih oblik šol kreativnega pisanja ali literarnih delavnic prinas! – ki so se ob pomoči mentorjev, uveljavljenih literatov, soočali z odkrito kritiko, s publiko ins formuliranjem svojih stališč in svojega izpovednega ali literarno-umetniškega sveta« (DragicaBreskvar, samostojna strokovna svetovalka za literarno dejavnost pri JSKD).

Tako se bodo v petek, 20. aprila 2012, v popoldanskem času pri Sveti Trojici zbrali literati, kibodo pod mentorstvom Davida Bedrača spregovorili o svojih delih v čitalnici OŠ Sveta Trojica.Vvečernem času pa bodo pripravili branje svojih del v protokolarnem centru sv. Martina (v samo-stanski kleti), ko jih bo pozdravil župan občine Sveta Trojica, Darko Fras.

Breda Rakuša Slavinec

OVTARJEVE NOVICE IZ KULTURE

16 | ŠT. 3 | 30. MAREC 2012

JSKD Lenart

Foto: Bojan Mihalič

Foto: Bojan Mihalič

Foto: Bojan Mihalič

Kulturno društvo SvetaAna je pripravilo prireditev„Za domače po domače“.Gre za že tradicionalno pri-reditev, ki je potekala 18.marca v športni dvorani naSveti Ani. Med nastopajo-čimi so se zvrstili številnidomačini, ki so navdušilištevilno občinstvo.

SreBr, foto: V. Kapl

V nedeljo, 25. marca, je bil v kulturno-turi-stičnem centru Sveta Ana koncert S srcem zamame. Nastopili so: Pomladni zvoki, Urban in

Simon Rajter, Slovenskogoriški kvintet, Sara inTeja, Roky Furman, Fantje izpod Vurberka,David Kos in Suzana Mally.

Knjižnica Lenart vse bolj postajaosrednji kulturni prostor mesta Lenart,kjer najdejo možnost predstavitve naj-različnejši ustvarjalci. 27. februarja soodprli razstavo fotografij gradu Hrasto-vec avtorja Zdravka Kuhte z naslovom:Grad Hrastovec - moja muza. ZdravkoKuhta je velik del svojega življenja pre-živel v Piranu, pot pa ga je kmalu zane-sla po svetu, kjer je spoznaval različnekulture in ljudi. Poleg fotografiranja muveliko pomeni glasba in tako je kitaranjegova zvesta spremljevalka že odmladostniških let. Piše tudi kratkezgodbe, v katerih opisuje marginalneskupine in njihove pristne medčloveškeodnose. Z izrednim občutkom se lotevatehnike pirografije in njegove mojstrskodovršene slike krasijo zidove mnogihhiš in ustanov. Zelo zgodaj ga je pritegnila fo-tografija kot umetnost, tako svoje znanje ne-nehno dopolnjuje in nadgrajuje, ob tem pazgodbo in vsebino ujetega trenutka prikaže napopolnoma svoj način. Fotografije gradu Hra-stovec so bile že dolgo njegova "muza", na 14-

tih črno-belih fotografijah pa je predstavljengrad, kot ga morda še nismo videli ali doživeli.

V kulturnem programu sta se s svojimi pe-smimi predstavila Tatjana Srebrnič in BožidarRozman, na kitaro pa je zaigral Peter Markoli.

Darinka Čobec

Solist in komorni glasbenik na violini tervečkratni nagrajenec državnih in mednarod-nih tekmovanj Matjaž Antončič je skupaj spianistko Matejo Škafar v drugi polovici fe-bruarja pripravil glasbeno zanimiv in miloz-vočen koncert v KTC Sveta Ana.

S svojo odločenostjo zapisati se glasbi se jepri šestih letih začel učiti glasbenih osnov naglasbeni šoli Tabor v Mariboru, srednje glas-beno izobraževanje je nadaljeval na Srednjiglasbeni in baletni šoli Maribor, oboje podmentorstvom prof. Zorice Todorovič, kjer je tastrast do igranja in izpopolnjevanja na violinidokončno dozorela, saj se je z največjim vese-ljem izobraževal pri priznanem pedagogu zaviolino Helfriedu Fistru v Gradcu, sedaj papod njegovim mentorstvom zaključuje študijna Deželnem konservatoriju v Celovcu. Obklasičnem izobraževanju za violino se izobra-

žuje še v jazz oddelku na konservatoriju v Ce-lovcu pod mentorstvom prof. Maxa Groschaza jazz violino.

Suzana R. Breznik

Pisateljica Nataša Kramberger, jurovska domačinka, je na povabilo kubanskega veleposlanikav Berlinu na Kubi do 2. aprila in sodeluje na enem največjih knjižnih sejmov v Havani, ki ga jemorda že "slutila", ko je bila pisala in predstavljala svoj drugi roman Kaki vojaki, ker je na vabilozapisala:

"Le zazrite se navzdol, tja, proti vzhodu! Kobilice iz Rusije so že zdavnaj na pohodu!Pravkar so odrinile s severa Havane, zgolj vprašanje časa je, kdaj naskočijoTrojane. Razumete?! To je nevarnost prve klase! Lahko nas zravnajo z zemljo za vse večne čase!"

Podelitve Zlatega znakaJSKD Slovenije za izjemnidosežek na področju lite-rarne dejavnosti NatašiKramberger 25. januarja vLjubljani, ki ga je sloven-skogoriška avtorica prejelaza EU-nagrajeni romanNebesa v robidah, se jeudeležila delegacija slo-venskogoriških kulturni-kov in kulturnih delavceviz občine Sv. Jurij v Slov. g.

Udeležbo večjega šte-vila kulturnikov iz Sloven-skih goric sta organiziralaOI JSKD Lenart in BredaRakuša Slavinec. O vese-lju, ki je udeležencespremljalo še vso pot do Lenarta, ni potrebno izgubljati besed.

M. Š., E. P.

V prijetnem vzdušju obzvokih klavirja (pianistaAleksander Živko in JernejKirbiš) je v četrtek, 23. fe-bruarja 2012, v Avli JožetaHudalesa v prostorih ob-čine Lenart potekala otvo-ritev razstave del domačin-ke Annmarie Saše Prah, kiživi v Ljubljani. Prisotne jepozdravil podžupan FranciOrnik, o slikarkinih delihpa je spregovoril poslanecFranci Breznik.

30. MAREC 2012 | ŠT. 3 | 17

OVTARJEVE NOVICEIZ KULTURE

Nataša Kramberger na Kubi

Koncert Matjaža Antončiča Razstava Tanje Bela

V četrtek, 1. marca 2012, ob 19. uri je bila vrazstavišču Centra Slovenskih goric otvoritevrazstave likovnih del Tanje Belaiz Benedikta. Avtorica se jepredstavila tako z razstavo svo-jih slik, mišljenj kot tudi svojihpesmi. V uvodu sta programpopestrili njeni hčerki Ariela inIzabela, ki sta zaigrali na klavirin rog, zapeli tudi v duetu, začudoviti zaključek pa je poskr-bela Ariela Ana z arijo Ave Ma-rija.

Tanja Bela, roj. Veldin, živi vBenediktu. Je amaterska sli-karka, slika približno 10 let, popoklicu pa je profesorica angle-ščine in slovenščine.

Otvoritev je bila kar dobroobiskana; tukaj so bili njeni pri-jatelji, družina, sovaščani in celo župan Bene-dikta Milan Gumzar je obiskovalce presenetil

s svojim obiskom. Naj zapišemo še misel, ki joje gospod Šijanec zapisal v knjigo mnenj:»Tanja, dobili smo hrano za srce in dušo.Hvala vam.«

Moje slike, moje misli, moje sanje

V četrtek, 15. marca, so vAvli Jožeta Hudalesa v prosto-rih občine Lenart odprli raz-stavo slik Rezke Arnuš »Podobeiz Bele Krajine«. Njen opus od-slikava prizore iz njene rojstnepokrajine ob Kolpi. Slika vakrilni tehniki in sicer krajino,tihožitja, figuro, najraje pa be-lokranjske podobe.V prijetnemklepetu je slikarka predstavilasvoj način likovnega ustvarja-nja, saj ima le nekaj odstotkovvida. Otvoritveno slovesnost jepopestrila violinistka TanjaDvoršak.

Razstava Rezke Arnuš

Grad Hrastovec - moja muza

Annmarie Saša Prah razstavljala v Lenartu

Za domače po domače

S srcem za mame

Razstava v Centru Sloven-skih goric je odprta do 30.marca, torej je na ogled šeza materinski dan. Avto-rica sama pravi: »Mesecmarec je mesec mamic,žena in predvsem to semtudi sama, saj je zmeraj obmeni mojih pet otrok.«

Benediška delegacija naotvoritvi razstave

Nagrajenkina mama Marija Šauperl in slovenskogoriška delegacijaz vsem ponosom okoli nagrade, ki so jo vsi tako "družinsko kultur-niško" ponosno sprejeli medse.

OVTARJEVE NOVICE

18 | ŠT. 3 | 30. MAREC 2012

ŠPORT

Uspešna dvoranska sezona za Gre-gorjem Verboštom

Vrhunec letošnje sezone bo tako za atletekot za številne druge športnike letošnja olim-pijada v Londonu. Tja sicer (še) ne bo odpo-toval mladi perspektivni atlet iz Žitenc vobčini Sv. Juirj v Slov. gor. Gregor Verbošt, a jebila kljub vsemu zanj zelo pomembna dvoran-ska atletska sezona. Gregor je le-to uspešno za-ključil z zadnjimi nastopi na članskih mitingihna Dunaju. Kljub dejstvu, da še nastopa v mla-dinski kategoriji, je Gregor med člani v teku na800 m s časom 1.59.46. osvojil 7. mesto. Sedmije bil Gregor tudi v teku na 1500 m, prav takov članski konkurenci. Še z večjim uspehom se

lahko Gregor Verbošt pohvali na mednarod-nem članskem tekmovanju v Linzu, kjer je narazdalji 1000 m dosegel 5. mesto. Med najpo-membnejša tekmovanja zimskega dela sezoneje za mladega atleta iz Slovenskih goric sodilodržavno prvenstvo Slovenije za mladince inmladinke. V teku na 1500 m je Gregor Verboštosvojil odlično 2. mesto. Ob tem pa je potre-bno poudariti, da je bil tudi zelo blizu zmagi,ki mu je po fotofinišu izpolzela iz rok.

Pričetek pomladi poteka za Gregorja v zna-menju priprav na poletni del sezone. Tako soza Gregorjem že 14-dnevne priprave v Medu-linu, kamor se v prihodnjem mesecu vrača šena dodatno pridobivanje kondicije.

ATLETIKA

Pred KK Nona Lenart za Krko klo-nila še Olimpija

Košarkarji KK Nona Lenart so končno do-čakali prvo zmago v drugem delu prvenstva.Le-to so dosegli v domači dvorani proti mladiekipi Krke. Odločilno prednost so si lenarškikošarkarji priigrali v četrtini, ki so jo domačidobili z rezultatom 28:13. V nadaljevanjutekme pa so domači tekmo rutinirano pripe-ljali do težko pričakovane prve letošnje zmagez rezultatom 87:73. Vidno razbremenjeni ko-šarkarji KK Nona Lenart so odšli na lov ponovo zmago tudi v znamenite Stožice. Polegčasti, ki je doletela Lenarčane ob igranju v tejdvorani, so naši košarkarji mladim »zmajem«celo odvzeli zmago. Veselje ob dveh zapored-nih zmagah, ki sta bili doseženi nad pod-mladkoma slovenskih košarkarskih velikanov,ni niti najmanj skrival predsednik KK Nona

Lenart Smiljan Fekonja, ki je ob tem dejal:»Končno smo prišli do tako želene in po-membne zmage v drugem delu prvenstva, kismo ji sicer že nekajkrat bili zelo blizu. Žal senam že skorajda celotno sezono precej poznapoškodba Grušovnika, ki je pred pričetkomsezone prišel v klub kot velika okrepitev, a jeodigral le 3 tekme.«

Slovo od domače publike z zmagoMinulo soboto so se lenarški košarkarji z

zmago nad Vranami iz Vranskega (82:67) po-slovili od domače publike v sezoni 2011/2012.Lenarški košarkarji so že v prvi četrtini (20:12)gostom iz Vranskega dali vedeti, da bodo izLenarta težko odnesli celo kožo. Prednost do-mačega moštva je v nadaljevanju še naraščala,tako da so v zadnji četrtini Lenarčani tekmomirno pripeljali do konca v svojo korist.

KOŠARKA – 3. SKL

Benediške odbojkarice ugnale tudivodilni Maribor

V 20. krogu 2. DOL za ženske so letos ne-premagljive benediške odbojkarice ugnale tudivodilno mariborsko ekipo Nove KBM II. Ma-riborčanke so sicer tekmo na domačem terenudobro začele in povedle z rezultatom 2:0. Natopa je benediški ekipi uspel svojevrsten pre-obrat, tako da so tekmo preobrnile v svojo ko-rist in na koncu zasluženo slavile (2:3). Brezvečjih težav so igralke OK Benedikt dobile tudizadnjo letošnjo tekmo na domačem igriščuproti ljubljanskemu Vitalu, ki odhaja iz Slo-venskih goric brez osvojenega seta. Benedi-čanke so na ta način svoj niz neporaženostipodaljšale na 10 in v letu 2012 ostajajo edina šeneporažena ekipa v 2. DOL. Krog pred kon-cem, ki ga bodo odbojkarice odigrale ta konectedna, igralke Benedikta na 4. mestu zaosta-jajo 3 točke za tretjim Grosupljem. Odbojka-

rice Benedikta bodo sezono zaključile na obaliv tekmi proti 5-uvrščenemu Ankaranu. Gledena tekme v letošnjem delu prvenstva in v ko-likor ekipa Benedikta ne bo doživela večjih ka-drovskih sprememb se lahko v prihodnjisezoni nadejamo še več kvalitetnih predstav inboja za sam ligaški vrh.

Ob uspešnih rezultatih članic OK Benediktav klubu namenjajo veliko pozornosti tudi deluz mlajšimi selekcijami. Tako sta v letošnji se-zoni zelo dobro nastopali benediški selekcijikadetinj in starejših deklic. Med kadetinjamimlade Benedičanke zaostajajo v skupin Avzhod 2 zgolj za Mariborčankami, tako da za-sedajo 2. mesto, ki še pelje v četrtfinale oz. med8 najboljših ekip v Sloveniji. Med starejšimideklicami pa benediške igralke zasedajo 6tekem pred koncem rednega dela prvenstva 4.mesto in imajo še vedno dobre možnosti zapreboj na 2. mesto, ki še pelje v izločilne dvo-boje za naslov državnega prvaka.

ODBOJKA - 2. DOL

KMN Slovenske gorice so si pri-igrale kvalifikacije za 1. slovenskofutsal ligo

Dve kroga pred koncem rednega delaprvenstva v 2. SFL je že dokončno, da so si Slo-venske gorice z 2. mestom na lestvici že pri-igrale kvalifikacije za 1. SFL. NogometašiSlovenskih goric so si z zmagama nad VelikimiLaščami doma (8:7) in Extremom Sodražica vgosteh (5:8) zagotovili končno 2. mesto na le-stvici. Tako domači poraz proti ekipi Velenja(3:5) za ekipo Voličine ni bil usoden v boju za2. mesto. Z drugim mestom so igralci Sloven-skih goric ponovili največji klubski uspeh iz-pred 15-tih let, ko je klub tudi prvo leto zaigralv 2. SFL, takrat še razdeljeni na vzhod inzahod.

S tem pa je KMN Slovenske gorice ponoviltudi lanskoletni uspeh Benedikta, ki si je pravtako z 2. mestom v pretekli sezoni priigral kva-lifikacije za 1. ligo, skozi katero so si Benedi-čani celo priigrali vozovnico za 1. ligo, a so nakoncu zaradi pomlajevanja ekipe to sezonoigrali v 2. SFL. Slednja v letošnji sezoni za njihsicer ni bila tako uspešna kot lanska, saj so jokončali na predzadnjem, 10. mestu. Trener be-nediškega moštva Tomislav Novak pri tem po-udarja, da je ekipa v primerjavi z lanskosezono doživela precej sprememb in da so vdrugi polovici prvenstva že prikazali precejboljše predstave kot uvodoma ter da so marsi-katero točko izpustili tudi zaradi neizkušeno-sti ekipe. V taboru Benedikta se tako nadejajoprecej boljših rezultatov v prihodnjih sezonah.

V minulem krogu so Benedičani s točko nadomačem terenu proti Velikim Laščam preki-nili niz treh zaporedneih porazov (Kebelj, Sev-nica in Stripy). V naslednjem krogu gre ekipaBenedikta na gostovanje k Fragmat Extremu,med tem ko v zadnjem krogu letošnje sezonegosti moštvo Velikih Lašč. Slovenske gorice se-zono zaključujejo z derbijem proti prvaku le-tošnje 2. SFL, ljubljanskemu Vuku.

Kljub morebitni uvrstitvi Sloven-skih goric v 1. ligo le-ta pod vpraša-jem

V prihodnji številki našega časopisa bostelahko več prebrali o odmevih iz obeh taborovnaših drugoligašev, predvsem pa o rezultatihkvalifikacij za 1. ligo, seveda če se bodo vKMN Slovenske gorice zanje sploh odločili.Kljub temu da bi si občina Lenart kot celotneSlovenske gorice zaslužile vsaj enega prvoli-gaša, je finančno breme prve lige enostavnopreveliko, sploh ob ne najbolj blestečem go-spodarskem stanju v bližnji in daljnji okoliciter zmanjšanju predvidenega zneska razpisa zasofinanciranje športnih klubov. Predsednikkluba Slovenskih goric Bojan Stergar ob tempoudarja, da je v klubu, ki v 2. ligi nastopa ževse od njene ustanovitve, že dolgo tlela tihaželja po uvrstitvi v 1. ligo, a da v klubu ostajajona realnih tleh, saj si ne želijo iti po stopinjahnekaterih klubov, ki so zaradi enoletnega igra-nja v 1. ligi na koncu celo prenehali obstajati.Več bo tako znanega v prihodnjih dneh.

FUTSAL 2. SFL

Streljanje z zračno puško

Lenarški rokoborci ponovno uspe-šni na državnem prvenstvu

Rokoborsko državno prvenstvo v grško-rimskem slogu, ki je 18. marca potekalo v

Murski Soboti, je bilo ponovno uspešno za Ro-koborski klub Lenart. Prvo mesto in s tem na-slov državnega prvaka je med kadeti vkategoriji do 60 kg osvojil Simon Horvat. Prav

tako odlično drugo mesto je v kate-goriji do 50 kg pripadlo Jožetu Bra-čiču. Tilen Peserl, od katerega smov zadnjem času vajeni prvih mest,je tokrat med člani v kategoriji nad97 kg osvojil 2. mesto. Klubskiuspeh pa je s tretjim mestom do-polnil Matej Bračič v kategoriji do84 kg.

Lenarški rokoborci so se iz MurskeSobote vrnili s štirimi medaljami.

Dejan Kramberger

ROKOBORBA

Odigran 9. krog bowling lige

Po dve novi točki so osvojile ekipe Inštala-cije Hauptman, ki je dosegla najboljši rezultatv vseh dosedanjih krogih (2926 kegljev), ekipaPaf iz Lenarta in ekipa Vinska trta iz Voličine.Na vrhu ni sprememb, vseskozi vodi ekipa Pafiz Lenarta. Bolj zanimiv bo razplet za drugomesto med ekipama Inštalacije Hauptman inVinska trta, Inštalacijam Hauptman za zdajkaže bolje.

Rezultati po devetih krogih: vodi ekipa Pafiz Lenarta s tremi točkami prednosti pred eki-pama Inštalacije Hauptman in Vinska trta s 14točkami. Na 4. mestu je z 9 točkami ekipa PCMobil, z eno točko manj je na 5. mestu ekipaBeli labod, na 6. mestu je s 6 točkami ekipaNona. Na zadnjih dveh mestih sta ekipi Mar-mor granit in Montaža Rola z odigranim kro-gom manj. Med posamezniki ima najboljšepovprečje po 36 igrah Jože Bitenc (Paf) 177,53točk/igro, sledita Belšak Franc (Inštalacije

Hauptman) - 176,69 in Grega Tuš(Paf) - 175,78 točk/igro. Še boljšepovprečje v ligi, pa ima igralec IgorTuš (Vinska Trta, ki pa je odigral 2kroga manj (28 iger). Njegov pov-prečni rezultat je 183,39 točk/igro.Najboljši rezultat v »Naj igri v ligi«še vedno pripada Jožetu Bitencu(Paf Lenart), ki je v 2. krogu dosegel246 točk. Najbolj se mu je z 231 to-čkami približal Branko Tuš (Paf Le-nart).

Sonja Brandšteter

BOWLING

Tanja Vrabel športnica Pomurja 2011Nogometašica Tanja Vrabel (ŽNK Teleing Pomurje Beltinci je ekipa leta 2011 Pomurja), ob-

čanska občine Sv. Trojica, je bila v sezoni 2010/2011 najboljša strelka v elitni druščini sloven-skih nogometašic SŽN, trenutno tudi najučinkovitejša napadalka slovenske A-reprezentance. Po treh letih SD Trnovska vas pre-

dala prehodni pokal SD OsekV soboto, 10. marca, se je na novem strelišču

v Trnovski vasi zaključila letošnja medobčinskaliga v streljanju z zračno puško, ki je v 8 krogihpotekala od novembra. Sodelovala so strelskadruštva iz Selc, Vitomarcev, Velke, Oseka inTrnovske vasi. Tekmovalo je osem ekip in pe-tintrideset posameznikov. Strelci iz Trnovskevasi so nastopali s tremi ekipami, Osek zdvema, Selce, Vitomarci in Velka pa z eno.

Po treh zaporednih zmagah Trnovske vasi jeletos zmagala prva ekipa iz Oseka (Vlado Štein-felser, Anton Kocbek in Branko Korošak) s4251 krogi. Na 2. mesto (4138) se je uvrstilaTrnovska vas A (Roman Maguša, Dejan Cvetkoin Damjan Prajndl). Tretje mesto (4128) je za-sedlaVelka (Mirko Tenšek, Sara Srne in PatrikRajšp). Četrti (4023) so Vitomarci (MarjanHorvat, Mitja Knap in Silvo Kocuvan; rezervaFerdo Majer), peti (4009) Osek B (Branko Pe-klar, Marjan Perko in Stanko Polič), šesta

(3907) Trnovska vas B (Bojan Maguša, SandiNjivar in Mitja Kovačič; v rezervi: BenjaminKuhar, Aleš Štebih in Rok Štebih), sedme(3672) Selce (Petra Zorman, Slavko Zorman inMarinka Širovnik) in osma (2998) Trnovska vasC (Mitja Kovačič, Franci Hameršak in MiranKuzminski).

Med posamezniki je v medobčinski ligi že če-trtič zmagal Mirko Tenšek iz SD Velka s 1272krogi in za pet krogov prehitel drugo uvršče-nega Antona Kocbeka iz SD Oseka. Tretji je bilpredstavnik Oseka Vlado Šteinfelser s 1257krogi. Strelec Trnovske vasi Roman Maguša jesamo za štiri kroge zaostal za tretjim mestom.Peti je Marjan Horvat iz Vitomarcev, šesti paDejan Cvetko iz Trnovske vasi.

Vse rezultate najdete na www.sdtv.si. Če pabi se katero društvo ali pa posameznik želel pri-ključiti ligi v prihodnji sezoni, nas lahko kontaktira na naši facebook strani ali nasd.trnovskavas@gmail.si.

Franci Hameršak

Lenarčani odlični na dveh državnihprvenstvih

Dne 26. 2. 2012 v Ribnici (borbe) in 10. 3.2012 v Globokem (tehnike), so setekmovalci iz kluba JU JITSU»NIPPON« Lenart udeležili dvehdržavnih prvenstev, kjer so dosegliodlične rezultate. V borbah je v ka-tegoriji – otroci, 12-15 let, – 58 kg,Mario Klauzner osvojil 3. mesto,med mladinci v kategoriji -68 kg jeJure Penica osvojil 3. mesto, v kate-goriji 94+ kg pa je Alen Breznik os-vojil 2. mesto. Prav tako sotekmovalci dosegli odlične rezul-

tate v tehnikah. Med dečki 9-10 let je TilenŠtuhec je osvojil 1. mesto in s tem naslovdržavnega prvaka, med dečki 11-12 let je Jure

Muršec osvojil 4. mesto, PeterMarkoli 11. mesto, med dečki13-14 let je Alen Gunglo svojil5. mesto, med deklicami 11-12let sta Davida Hafner in ŽivaWladhutter osvojili 8. in 9.mesto (enako število točk) inmed deklicami 13-14 let jeAnika Muršec osvojila 4. mesto.

Aljoša Frešer

Ju-jitsu

Pomoč

»Gospod policist, mi lahko pomagate prekoceste?« je starejša ženica povprašala policista.

»Seveda,« je vljudno odvrnil policist in jopospremil do semaforja. »Sedaj pa bova poča-kala na zeleno luč, nato pa vas bom peljal čezcesto.«

»To pa je brez veze. Pri zeleni luči lahkogrem čez cesto sama,« se je razburila ženica.

Uganka

»Kako imenujemo žensko, ki je vedno na te-kočem, kje je njen mož?«

»Nimam pojma.«»Vdova.«

Otroška iskrenost

»Moj ata je mizar. Kaj pa dela tvoj ata?«»Tisto, kar mu naroči mamica.«

Izpad elektrike

»Včeraj, ko sva bila s fantom v kinu, jezmanjkalo elektrike.«

»Je nastala v kinodvorani panika?«»Da, vendar šele potem, ko so se zopet pri-

žgale luči.«

Filharmonija

»Gospod, kako pa pridem v filharmonijo?«je turist sredi Ljubljane povprašal mimoido-čega.

»Joj, za to pa morate ogromno vaditi.«

Koristen četveronožec

»Kateri četveronožec najbolj koristi člo-veku?«

»Pes.«»Ne, postelja.«

Kopalnica

»Ti je bilo zelo nerodno, ko si se morala naizletu kopati kar skupaj z moškimi v moški ko-palnici?« je prijateljica vprašala svojo za zaup-nico.

»Niti ne. Samo na ves glas sem zakričala:Punce, ali je katera našla moja očala. Nič nevidim!«

Odkritje

»Mama, ne boš verjela!« je vzkliknilahčerka. »Ti vedno govoriš, da gre ljubezensamo skozi želodec.«

»No, in kaj praviš ti?«»Včeraj sva z mojim fantom odkrila še eno

pot.«

Nadležna stranka

»Gospod direktor, neka nezadovoljnastranka vas išče,« je vratar dejal direktorjudržavnega zavoda.

»Kako pa veš, da išče ravno mene.«»Rekla je, da se želi pogovoriti s ta glavnim

idiotom v našem zavodu.«

Velik dan

»Danes je za naše zapore velik dan. Do-poldne pride v naš zavod notranji minister,« jedirektor jetnišnice dejal kaznjencem.

»Bravo!« so začeli vzklikati kaznjenci. »Kon-čno so ga prijeli.«

Poljub

»Mi posodiš poljub?« je mladenič vprašalmladenko.

»Kako to misliš?«»No, tako, da mi ga ti posodiš, jaz pa ti ga

nato vrnem z obrestmi.«

Motno vino

»Natakar, to vino je motno,« je vzkliknilgost.

»Nemogoče. Verjetno ste dobili umazan ko-zarec.«

Svež zrak

»Čudi me, da na tem hribčku niso zgradilimesta,« je dejal meščan ob obisku na kmeč-kem turizmu.

»Zakaj pa bi ga morali zgraditi ravno tukaj?«»Ker je tukaj tako čist zrak.«

Gostilna priporoča

»Gospod natakar, kaj mi danes priporo-čate?«

»Dobre zobe.«

30. MAREC 2012 | ŠT. 3 | 19

OVTARJEVE NOVICEŠPORT ZA RAZVEDRILO

Mesečnik Ovtarjeve novice, časopis osrednjih Slovenskih goric, izdaja Razvojna agencija Slovenske gorice Direktorica: Tanja HrastnikNaslov uredništva: Ovtarjeve novice, Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart, ovtarjeve.novice@rasg.siOdgovorni urednik: Edvard Pukšič, ovtar.urednik@gmail.comTehnični urednik: Zmagoslav ŠalamunUredniški odbor: Edvard Pukšič, Zmagoslav Šalamun, Tomaž Kšela, Dejan Kramberger in Tanja Hrastnik Fotografije: Foto Tone, avtorji prispevkov ter nekateri zunanji sodelavci, arhiv občin in RASGNenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!Grafična priprava in tisk: Grafis, d.o.o., Požeg 4, 2327 Rače, 30. marec 2012Časopis je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1501Naklada: 6250 izvodovOvtarjeve novice lahko prelistate tudi na spletu: www.rasg.si

Smeh je pol zdravja Pripravlja T. K.

»Ali sta videla, da so po šestih letih aretirali ro-parja, ki sta oropala SKB banko v središču Lju-bljane?« je pri malici rezkar Peter povprašal šiviljoMarico in mizarja Toneta.

»Naši policisti pa so zares od hudiča,« je dejalTone. »Po šestih letih kaj takšnega od njih ne bi pri-čakoval. Kdo ve, zakaj policisti toliko časa niso našliroparjev?«

»Ker roparji dragocenega plena prej niso mogliprodati,« je dejala Marica.

»Kakšno zvezo pa ima to s policijo,« je presene-čeno vprašal Peter.

»Zagotovo so se roparji po tem, ko so naropanozlatnino, bisere in druge dragocenosti prodali, medseboj skregali za delitev plena, saj so vendar Slo-venci. Tisti, ki je dobil najmanj, se je drugim maš-čeval na ta način, da jih je naznanil policiji,« jedejala Marica.

»Peter, če bi prišel do takšne količine zlata indrugih dragocenosti, kot so jih roparji ukradli vbanki v središču Ljubljane, vsega ne bi uspel pro-dati do konca življenja,« se je pošalil Tone.

»To razumem,« je odvrnil Peter. »Ne razumempa, kdo je takšno bogastvo naložil v bančne sefe inod kod ga je vzel.«

»To je popolnoma jasno,« je dejala Marica. »Naj-več zlata in drugega bogastva so v bančne sefe shra-

nili tisti, ki so olastninili oziroma pokradli naše to-varne in druga podjetja.«

»Marica ima prav,« je dejal Tone. »Samo tisti, kiso oropali naša podjetja, ki smo jih desetletja gradilivsi, so lahko nagrabili takšno bogastvo, kot so ga vbanki v središču Ljubljane v svoje vreče nabasali ro-parji.«

»Zakaj pa potem te bančne roparje sploh prega-njajo, saj so pravzaprav odnesli nakradeno boga-stvo,« je previdno povprašal Peter. »Ali je kaznivodejanje, če en lopov ukrade drugemu, kar je ta samukradel?«

»Peter, nehaj si razbijati glavo s pravno zna-nostjo. Ta ti pri nas ne more nič pomagati. Raje po-glej okoli sebe, kaj se dogaja, pa ti bo vse jasno,« jedejala Marica.

»Kaj mi bo jasno,« je presenečeno povprašalPeter.

»Jasno ti bo, zakaj so se roparji sami zašili,« jedvignila prst Marica.

»Ne razumem, zakaj so se zašili,« je bil še boljpresenečen Peter.

»Ker so banko oropali, namesto da bi ukradlicelo,« je povzdignila glas Marica. »Kdo pri nas kajukrade iz tovarne ali banke, je kaznovan. Kdor paukrade celo tovarno ali banko, pa postane spošto-van in čislan gospod.«

HUMORESKA Piše: Tomaž Kšela

Čislani gospodjeProgram SIP TV se v analognem sistemu KKS LENART nahaja na kanalu S 30 - frekvenca 375,25 Mhz, v programski shemi SIOL TV na kanalu 143, T2 TV na programu 24, AMIS TV naprogramu 94. Tudi teletekstne strani na SIP TV, od ponedeljka, 18. 4. 2011, tudi v digitalni programski shemi Telemach po vsej sloveniji.

Programski termini za občino Lenart:petek ob 10.00 in 18.00, sobota ob 10.00, nedelja ob 18.30

Informacije na spletni strani: www.siptv.si, kontakt: info@siptv.si

Rok Roškar iz Zg. Senarske v SvetiTrojici razpet med šolo in športom

Obiskuje 9. razred OŠ Sveta Trojica in jeodličen učenec, hkrati pa je v svojih letih tre-ninga dosegel odlične rezultate na državni inmednarodni ravni, saj je prejel 7 zlatih, 7 sre-brnih ter 4 bronaste medalje.

V soboto, 3. marca, je na mednarodnemtekmovanju Ju-jitsu Robert Rajh OPEN 2012– Jadranska liga v Mariboru, na katerem je so-delovalo 8 evropskih držav, dosegel drugo

mesto in s tem dobil naziv mednarodni pod-prvak. V maju pa se mu obeta tekmovanje vGenovi (Italija) z državno reprezentanco Slo-venije.

Rok Roškar ju-jitsu trenira v Mariboru žeod svojega petega leta starosti. Sedaj jih je do-polnil 15, tako da je v tem času preteklo žeprecej znoja. Nekoliko je po šolskih obvezno-stih prost do okrog 17. ure, ko se mu pričnejotreningi ju-jitsa v klubu Nikan Maribor oz.treningi malega nogometa v Sveti Trojici, kimu zapolnijo vse vrzeli prostega časa.

T. R.

OVTARJEVE NOVICE TEMA

20 | ŠT. 3 | 30. MAREC 2012

Velikonočni prazniki so pred vrati inskrbne gospodinje se najbrž sprašujejo,kje in kako si priskrbeti domače iz-

delke za velikonočno košaro. Predstavljamovam delček bogate ponudbe, ki jena voljo pri ponudnikih v Sloven-skih goricah. Pokličite ponudnikein se dogovorite za domače dobrotein dekorativne izdelke:Kruh:

Vesna Merčnik (031 528 066)Družina Senekovič (031 649 004)Kmetija Šipek (031 397 658)

Potice in pecivo: Aleksandra Žugman (041 550 431)Jožica Muršec (040 883 132)Darinka Čuček (031 216 678)

Meso in klobase: Družinska kme-tija Kramberger – Šteinbauer(041 931 439)Predelava mesa Franjo Žižko(041 890 276)

Domača jajca: Kmetija Zadravec(031 374 305)

Pletene košare: Ivan Vajngerl (051 215 765)

Dekorativni izdelki iz slanegatesta: Alojzija Zemljič (031 629 676)

Slovenske pisanice: Frančiška Šafarič Beba (051 215 765)Kupujte lokalno hrano nepo-

sredno na kmetijah ali pa obiščite že 4. tradicionalni velikonočni sejem v središčuLenarta in si priskrbite domače dobrote za žegen.

OVTARJEVE NOVICE NE NAZADNJE

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Kmetijska svetovalna služba Lenart vSlovenskih goricah je v petek, 2. marca2012, organizirala ogled znamenitega

sejma »AbHof« v Wieselburgu v Avstriji.Znani vsakoletni sejem v Avstriji, največji to-vrstni sejem, je namenjen vsem, ki se ukvar-

jajo ali se želijo ukvarjati z dopolnilnimidejavnostmi, predelavo in neposrednim trže-njem na kmetiji.

Na sejmu je moč videti ponudbo in vidikeneposrednega trženja kmečkih izdelkov, od

predelave osnovnih izdelkov (mleka, mesa,sadja, žitaric, zelenjave idr.), vključno zopremo za predelavo, do pakiranja, načinovskladiščenja, možnosti embalaže, opremljanjaprodajnega prostora in zagotavljanja učinko-vite promocije.

Ogled sejma nas je primer-jaje s ponudbo sosedov potrdilv zavedanju, da imamo tudi prinas (sami) kakovostno po-nudbo, cenovno ugodnejšo, lepri embalaži se lahko še nekajnaučimo oz. izboljšamo izgledproduktov. Bo že držalo, da Av-strijci tržit pač znajo, na več na-činov … tudi neposredno zdvorišča.

Pot vračanja smo v poznempopoldanskem in večernemdelu dopolnili z ogledom neka-terih znamenitosti mestaDunaj: vožnja po Ringu (drža-vna opera, Trg Marije Terezije,

Hofburg, univerza, borza, parlament), sprehoddo stolnice sv. Štefana, Plečnikove mojstrovine- Zacherove hiše in Kapucinskih grobnic.

Ogleda sejma so se poleg organizatorjev –celotne ekipe lenarških kmetijskih svetovalk in

svetovalcev – udeležili še:župan občine Lenart, predstav-niki KOS-a (kmetijskoobrtnega sejma) v Lenartu, no-silci dopolnilnih dejavnosti indomače obrti, predstavnikidruštev, tudi LAS Ovtar Slo-venskih goric.

Ob ogledu razstavnih prosto-rov smo zanesljivo dobili mar-sikatero svežo zamisel zapopestritev naše ponudbe, or-ganizacijo sejmov in sodelova-nje na njih.

Renata Vajngerl

VABILO NA SEJEMPrijazno Vas vabimo k sodelovanju na VELIKONOČNEM SEJMU,

ki bo letos potekal na ploščadi na Trgu osvoboditve v Lenartu.

Sejem, na katerem se lahkopredstavite in nakupujete, bopotekal v naslednjih terminih:o petek, 30. 3. 2012, od 12.

do 17. ure,o sobota, 31. 3. 2012, od 9.

do 13. ure,o petek, 6. 4. 2012, od 12. do

17. ure.

Po dogovoru bo možnost trženja ponudbetudi v preostalih dneh velikega tedna.

Priporočamo se za udeležbo z izdelki domačein umetnostne obrti, s kulinaričnimi dobrotami,velikonočnimi voščili, z izdelki za krasitev veli-konočnega časa in drugimi artikli, navezujočimise na tematiko sejma.

Sejem »AbHof« v Wieselburgu vAvstriji

Letos velikonočna košara z dobrotami iz Slovenskih goric

Občni zbor LAS OvtarV petek, 20. aprila 2012, ob 15. 30. uri bo jubilejni

5. občni zbor Društva za razvoj podeželja »LAS Ovtar Slovenskih goric«. Točna lokacija bo objavljena naknadno po Radiu Slovenske gorice in v pisnem vabilu.

Kako lepo je v teh dneh stopiti k dreno-vemu drevesu, saj se ravno v tem času odpi-rajo rumeni (sončni) cvetovi, ki prijetno dišijoin privabljajo prve čebelice. Prav gotovo ste žeslišali za reka: zdrav kot dren, trden kot dren,jaz bi dodala še: lep kot dren.

Samoniklo rastoč rumeni dren je listopadigrm ali drevo, veliko od 5 do 8 metrov. Rastena sončnih pobočjih ob robovih gozdov, tamkjer je zemlja pusta, revna, apnenčasta. Cvetimarca. Drobna šopasta socvetja so rumenebarve. Olista se po cvetenju. Listi so jajčasteoblike z ravnim robom, nameščeni nasprotno,na spodnji strani so dlakavi. Plodovi - drnulje- zorijo avgusta. So podolgovati, koščičasti.Dozoreli so temno rdeče barve in kiselkasti.Plodove jejo ptice, ki tudi poskrbijo za ra-zmnoževanje (predlagam tudi grobanje). Lesje žilav. Uporabljali so ga za izdelavo: orodja,orožja, vozov, glasbil … Iz koščic so delalirožne vence, iz jedrc pa stiskali jedilno olje.Cornus pomeni rog, torej trd kot rog. Plodoveuživamo sveže (antioksidant). Lahko jih tudisušimo za čaj (prevretek), ki ga pijemo protidriski in pri vročinskih obolenjih. Vsebuje ve-liko C-vitamina in čreslovine. Učinkuje pre-ventivno in poživljajoče. Iz plodov lahkopripravljamo tudi: marmelado, sok, kompot,

namakamo v žganju, kuhamo žganje, napoldozorele vlagamo v slanico za prilogo k mesu.

Rumeni dren sadimo v vrtove zaradi lepotecvetja, plodov in rdečega jesenskega listja,paše za čebele in hrane za ptice. Vzgajamo gakot grm, drevo ali živo mejo. Pri nas raste tudidren z rdečim lubjem (grm), ki je posebej lepv snegu. Obstajajo mnoge gojene sorte z izra-zitimi cvetovi bele, rdeče, roza barve in z lepobarvo lubja.

Bodite zdravi kot dren, uživajte v prebuja-nju narave in prihodu pomladi, kakšno vejicodrena pa povežite tudi v presmec, kamorspada tudi čremsa, o tem drevesu pa več dru-gič.

Marija Čuček, foto: Matevž Čuček

Rumeni dren (Cornus mas l.)

Naj velika noč obudi upanja in pomlad

zaseje bogato letino!LAS Ovtar, RASG in Ovtarjeve novice

Zakon močnejšega, argumenti ne veljajo!

Foto: Zmago Kokol