nina bobinac

O S K R B O VA N A S TA N O VA N J A V C E L J U

- 1 -Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Toma Kruec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturo

Nina Bobinac

Mentor: doc. mag. Toma KruecKonzultant za konstrukcijo: Josip Konstantinovi, u.d.i.a.

Leto vpisa: 2003/2004Leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010



Idejna zasnova za oskrbovana stanovanja v Celju



UVOD 4

UVOD 5

PROGRAM 6

DEMOGRAFSKE TENDENCE 7 Problematika delitve po starosti 7 Delitev v Evropi 7 Homogenost / heterogenost 8

OSKRBOVANA STANOVANJA 9 Selitev 9

POTREBE STAREJIH 11 Arhitekturna zasnova, prilagojena starejim 11 Stanovanjska enota 11 Okolica 11 Notranja oprema prilagojena starejim 12 Stoli in poivalniki 12 Kuhinja 12 Kopalnica 12 Postelje 13 Omare 13

STAREJI V CELJU 14 Storitve pomoi starejim 14 Dom ob Savinji 14 Center za pomo na domu 14 Dnevni center 14 Pomo na daljavo 15 Oskrbovana stanovanja 15 Potreba po dodatnih oskrbovanih stanovanjih 15

REFERENNI PRIMERI 16 Stanovanja in center za stareje - Alicante 16

K A Z A L O

Stanovanja za stareje - Domat/Ems 17 Center starejih - Lich 18 Center starejih - Steinfeld 19 Home for senior citizens - Chur 20

LOKACIJA 21

MAKROLOKACIJA: ARHITEKTURNI IN ZGODOVINSKI ORIS CELJA 22 Zgodovinsko ozadje 22 Zaetki Celja 22 Predrimska in rimska doba 22 Srednji vek 22 Renesansa in barok 23 19. in 20. stoletje 24 Urbanistini oris 24 Reka Savinja 25

OPIS MIKROLOKACIJE 26 Umestitev v prostor 26 Dejavnosti 26 Ovrednotenje lokacije 26 Kneji dvorec 27 Analize mikrolokacije 29 Geometrijske mree 29 Tipologija gradnje 30 Zelene povrine 32 Percepcijska analiza 35

IDEJNA ZASNOVA 38

DANOSTI LOKACIJE 39 Urbanistine znailnosti 39 Zasnova glede na danosti 39 Geometrija 39 Viine 40

Pogledi 40 Orientacija 40 Tipologija 41

KONCEPT UMESTITVE V PROSTOR 43 Razvoj koncepta 43 Monost faznosti 43 Viine 43 Horizontalnost 43 Zunanja ureditev 44 Dostopi 44 Povrine 44 Poti 44 Javno/poljavno 46 Nivoji 46 Parkiranje 46

ZASNOVA OBJEKTA 49 Programska delitev 49 Povezanost objektov 49 Poti uporabnikov 49 Programska delitev prostorov 51 Stanovanjska enota 53 Tipi stanovanj 53 Tipina stanovanjska enota 53 Karakteristike stanovanj 55 Skupni deli objekta 60 Skupni prostori 60 Komunikacije 61 Oblikovanje fasadnega ovoja 62 Materiali fasad 62 Oblikovanje fasade 62 Zasnova konstrukcije 64

FOTOGRAFIJE MAKET 67

GRAFINI DEL 69VIRI 71



Uvod



UVOD

Vse raziskave in statistini podatki (opisani v nadaljevanju) kaejo, da se prebivalstvo stara. Vedno dalja ivljenjska doba in zmanjevanje rojstev drastino spreminjata starostno strukturo. Ta proces zahteva primerne odzive in strategije na razlinih podrojih. Tudi arhitekturno oblikovanje mora najti ustrezne reitve in se inteligentno odzvati na nove potrebe.

V stanovanjski arhitekturi se razvijajo novi pristopi, ki gradnjo namenjajo posebnim ciljnim skupinam in njihovim potrebam. Znailno snovana stanovanja se skladajo z zakonitostmi post-industrijske drube, v kateri heterogeni naini ivljenja diktirajo razline pristope za razline uporabnike. Gradnja z natanno opredeljeno ciljno skupino je tista, ki razvija nove inovativne reitve in jih prenaa v iro uporabo, hkrati pa je zanimiva tudi investitorjem (Ebner 2007, str 11).

Posameznik se mora pripraviti na svojo starost in o tem premisliti e pred upokojitvijo. S starostjo pridejo neljube zdravstvene teave, na katere je potrebno biti pripravljen, hkrati pa stereotip o starih, bolnih in revnih ljudeh v veliki veini ne dri ve. Bivalia za stareje morajo tako odgovarjati na dve nekoliko nasprotni si potrebi nuditi morajo vso sodobno bivanjsko udobje in zagotavljati uitek, hkrati pa morajo biti arhitekturno prilagojena bolnim in gibalno oviranim ter nuditi monost oskrbe in nege. Takna organizacija bivalnega okolja starejim predstavlja gotovost in varnost.

Dananja generacija starejih je mladost preivela v povsem druganih okoliinah, kot jih poznamo zdaj. Potrebe starostnikov bodo v prihodnosti drugane od trenutnih in temu prilagojena morajo biti tudi bivalia, ki se projektirajo danes. Upokojitev ne pomeni ve ene najbolj stresnih ivljenskih situacij, saj so tudi po njej stareji e vedno aktivni in imajo ve asa za dejavnosti, ki jih prej niso mogli poeti. Vpliv starejih na trg nepreminin se zato hitro poveuje in bivalia za stareje lahko pomenijo neizkorieno gospodarsko prilonost.

Problem staranja v nai drubi se bo v prihodnosti e poglabljal. Razlog za to je dvojen: starejih je vedno ve, mlajih pa vedno manj (Statistini urad RS). Stareji bodo vedno bolj sami, brez mlajih druinskih lanov, ki bi jim nudili pomo in oskrbo v obliki, kot jo poznamo danes. Kvalitetna medicinska oskrba ljudem omogoa dalje ivljenje, hkrati pa tudi, da dlje ostanejo aktivni. Stareji elijo im dlje iveti samostojno, zato vasih zadostujejo e osnovni ukrepi, kot so preprosta oskrba, pomoniki pri osnovnih opravilih, prilagojena oprema in okolje, ki jim omogoa integracijo (Ebner, 2007, str13).

Ozka izbira monosti, ki jo poznamo danes - samostojno bivanje ali dom za ostarele - ne more ve predstavlajti modela za prihodnost. Novi ivljenjski slogi niso le fenomen mladih, e bolj so fenomen starejih.

U V O D

http://www.djibnet.com/photo/love+is/love-is-2080470397/

http://www.flickr.com/photos/dhammza/91435718/ http://www.flickr.com/photos/vzinsy/1297219685/ http://www.flickr.com/photos/sailai123/26142851/

ivljenje starejih



Program



DEMOGRAFSKE TENDENCE

Do leta 2050 se bo tevilo prebivalcev nad 80 let v Sloveniji ve kot potrojilo, poveanje nege potrebnih starejih v procentih od leta 2007 do 2050 pa bo med 65 in 79 let 105,4 %, nad 80 pa 304 %. Danes je 80 % populacije pri starosti 70 let sposobne nadaljevati samostojno ivljenje. Veina jih 15 do 20 let po upokojitvi preivi samostojno in neodvisno od nege in pomoi (Hojnik-Zupanc, 1999, str. 12).

PROBLEMATIKA DELITVE PO STAROSTI

Delitev v Evropi 60 - 75 mlaji stari 75 - 85 stareji stari 85 - 95 visoko ostareli nad 95 preiveli (Giessler, 2005, str. 12)

Starost naj bi se zaela z upokojitvijo, kar je bilo doslej pri povpreno 60 letih, a ta meja se hitro pomika navzgor. Tretje ivljenjsko obdobje tako delimo glede na funkcionalno staranje v: zgodnje starostno obdobje do 75. leta (ko je veina ljudi zelo samostojnih), srednje starostno obdobje od 76. do 85. leta (ko nastopi veja potreba po socialni

pomoi), pozno starostno obdobje po 86. letu do smrti (ko potrebujejo ljudje praviloma zelo

veliko pomoi ali celo popolno oskrbo in nego) (Zupani, 2008, str. 15).

Po povzemaju Richarda in drugih, Laslettovo razlikovanje stareje deli na tiste v tretjem in tiste v etrtem ivljenjskem obdobju. V tretjem so e zdravi, vitalni, aktivni in imajo zaradi upokojitve in odhoda otrok veliko asa zase in za svoje hobije, v etrtem pa se zaenja peanje zdravja in potreba po negi in oskrbi. Lonica med obema bi se lahko postavila pri starosti 75 let, vendar pa se moramo zavedati, da je to zgolj statistini podatek in da v realnosti ta lonica lahko niha (Richard, 2003, str 11).

LETO vsi stareji potrebni nege od 65 do 79 od 80 skupaj2007 253 963 65 959 32 3542020 307 931 102 787 43 1532030 377 093 125 772 52 8162040 379 836 178 507 68 7452050 391 475 200 572 75 825poveanje med2007-2050 137 512 134 613 43 471poveanje % med2007-2050 154% 304% 134%

STAROST do 64 let od 65 do 75 nad 80 let skupaj 2005 1 693 942 245 750 60 030 1 999 7222010 1 682 207 255 165 77 430 2 014 8022020 1 605 975 307 931 102 784 2 016 6902030 1 503 132 377 093 125 772 2 005 9972040 1 406 978 379 836 178 507 1 965 3212050 1 308 802 391 475 200 572 1 900 849

P R O G R A M _ D E M O G R A F S K E T E N D E N C E

Tabela 1_Projekcija tevila starih prebivalcev v Sloveniji v obdobju 2005-2020prirejeno po: Hojnik-Zupanc, 1999, str 22)

Tabela 2_Nege potrebni starejiprirejeno po: Verdot, 2007, str 26http://bighugelabs.com/scout.php?mode=history&id=2804178155/



STAROSTNA STRUKTURA

Homogenost / heterogenost

Vpraanje homogenosti in heterogenosti se pojavlja v zvezi z nartovanjem prilagojenih naselij za stareje.

Ekstremni primeri homogenosti so upokojenske soseske v ZDA. Raziskave so pokazale razline rezultate o tem, kako starostna homogenost vpliva na stareje. Nekatere (Rosenberg in Hochschild) zagovarjajo homogeno strukturo naselja, kjer stanovalci vzpostavijo neformalno mreo medsebojne pomoi, s imer nadomeajo ibke sorodstvene vezi. Prijateljstva se oblikujejo na osnovi mnogih skupnih znailnosti preteklega. V homogenih naseljih je znailna vija stopnja medsebojne pomoi (Hojnik-Zupanc, 1999, str 71).

Druge raziskave (Gans) pa zagovarjajo starostno heterogeno strukturo naselja, ki naj bi vzpodbujala medsebojne interakcije in bolj aktivno ivljenje starejih. Razvija se tolerantnost do socialnih in kulturnih razlik. V zadnjih letih se pojavlja posebna oblika medgeneracijskega in integriranega bivanja, kjer v istem objektu nartujejo stanovanja za ve razlinih skupin - starostnike, mladino, enostarevske druine in pare. S taknimi kombinacijami vzpostavljajo heterogenost stikov in omogoajo medsebojno pomo (oskrbovanje starejih, varovanje otrok) (Hojnik-Zupanc, 1999, str 71).

Tudi e so naselje, stavba ali kompleks zasnovana homogeno, se mora spodbujatii medgeneracijsko druenje. Intitut Antona Trstenjaka usposablja prostovoljce za ustanavljanje in vodenje skupin za osebno druabnitvo z osamljenimi starejimi. Koristi se smatrajo za obojestranske - stareji mlajemu lahko poda izkunje, mlaji pa starejemu pogovor in s tem se vzpodbujajo njegove mentalne aktivnosti (Intitut Antona Trstenjaka, 2008).

P R O G R A M _ D E M O G R A F S K E T E N D E N C E

http://www.flickr.com/photos/spunter/1801496450/

http://www.flickr.com/photos/wahoon/158387033/ http://www.flickr.com/photos/mohtaj/271265354/http://www.flickr.com/photos/mkristofer/2106568650/

ivljenje starejih



OSKRBOVANA STANOVANJA

Stareji se doma, v razirjeni druini, kljub bliini ostalih druinskih lanov lahko pouti osamljenega, eprav prostorsko ni izloen. Veje zadovoljstvo se zaznava, ko stareji ne ivijo skupaj z mlajo generacijo v istem stanovanju, vendar pa stanujejo dovolj blizu, da lahko imajo redne stike. To je optimalna reitev, da se ohrani samostojnost obeh generacij (Hojnik-Zupanc, 1999, str 113).

Veinoma so stanovanja na trgu neprilagojena potrebam starejih, prav tako pa se pojavijo problemi, ko ljudje zboljio in je organiziranje pomoi velikokrat dolgotrajno in zapleteno. V tem trenutku se pokae potreba po oskrbovanih stanovanjih.

Oskrbovana stanovanja so prirejena potrebam starejih. Namenjena so tistim, ki elijo ostati samostojni in zmorejo iveti v svojem stanovanju ter voditi lastno gospodinjstvo. Kasneje jim je omogoena obasna ali redna zunanja pomo pri hinih opravilih, oskrbi, negi. Stanovanja so ponavadi namenjena eni ali dvem osebam (stareji zakonski par ali posameznik s sorodnikom, prijateljem). Stanovanje mora zadoati obiajnim higiensko-tehninim zahtevam, hkrati pa ne sme imeti arhitekturnih ovir. Omogoena mora biti organizirana pomo na domu in negovanje.

Lastno gospodinjstvo v visoki starosti v ustreznih stanovanjih ohranja psihofizino dejavnost starostnika, kar pa ima velik pomen za njegovo samostojnost in individualnost.

SELITEV

Za spremembo bivalia naj bi se stareji odloili kmalu po upokojitvi, saj so takrat e v dobri fizini kondiciji in se sprememba bivalia sklada z novim nainom ivljenja. Zgodnja menjava bivalia je smiselna tudi zato, da se lovek novemu domu imprej privadi in da mu je kasneje, ko njegove fizine sposobnosti zanejo peati (slabi se vid, sluh, spomin in zmanja se gibljivost) okolje e domae in udobno (Erjavec, 1996, str. 67).

Najpogosteji razlogi za preselitev so obutek varnosti in zadovoljevanje socialnih potreb v vrstniki skupini. Individualni kriteriji za nov dom pa so velikost, opremljenost, lega stanovanja in pomo, oskrba ter nega. Selitev je primerna le, e je usklajena z individualnimi eljami in je prostovoljna, prilagoditev novemu okolju pa je povezana z inteligenco, telesnim in umskim zdravjem, druabnostjo, dejavnostjo, samopodobo, optimizmom in ekonomskim stanjem (Hojnik-Zupanc, 1999, str 68).

Najnoveje raziskave kaejo, da so, kljub stereotipu nemobilnosti, stareji pod doloenimi pogoji zelo odprti za selitev v bolj primerno in obvladljivo stanovanje. Stareje kot so osebe, kot so, tee se lotijo selitve brez pomoi, ravno zato pa npr. v Nemiji obstajajo fundacije, ki so namenjene prav pomoi starejim pri spremembi domovanja (Ebner, 2007, str. 14).

P R O G R A M _ O S K R B O VA N A S TA N O VA N J A

http://www.flickr.com/photos/eridony/1474372009/

http://www.flickr.com/photos/cool-photos/760195671/ http://www.gettyimages.com/detail/73111417/ http://www.gettyimages.com/detail/10155843/

ivljenje starejih


- 1 0 -Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Toma Kruec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

P R O G R A M _ G E N E R A C I J E S TA R E J I H

GENERACIJE STAREJIH

Dananja generacija starejih je mladost preivela v povsem druganih okoliinah, kot jih poznamo zdaj. Iz tega lahko sklepamo, da bodo potrebe starostnikov v prihodnosti drugane od aktualnih in temu prilagojena morajo biti tudi bivalia, ki jih nartujemo danes.

ZNAILNOSTI PRETEKLEGA ASA

Izobrazba je bila teko dostopna. Ve je bilo ruralnega prebivalstva, izobraevalne ustanove so bile redkeje, povezanost je bila slaba in s tem manje monosti za izobrazbo.

Druina je bila glavna vrednota. Ve generacij je ivelo skupaj in priakovalo se je, da mlaji skrbijo za stareje.

Avtoriteta starejih je bila izraziteja. Mladi niso upali ugovarjati starem, sledili so njihovim smernicam, prevzemali so njihove poklice.

Mobilnost prebivalstva je bila manja. Potovanja niso bila obiajna, mesta so bila manj povezana, po svetu so hodili le redki in to pogosto na bojia.

Vrednote so bile drugane. Veji poudarek je bil na veri, domu, povezanosti, odvisnosti.

DANES

Izobrazba je splono razirjena in nujna. tudij je danes dostopen vsakomur in znanje je ena pomembnejih vrednot.

Druinske vezi so mnogokrat krhke. Zaradi osredotoenosti na kariero so druine velikokrat manj povezane, otroci se odselijo prej, se oddaljijo in vezi so bolj krhke.

Pojavljajo se nove oblike skupnosti. Klasina druina izgublja na pomenu in pojavljajo se nove oblike bivanja v skupnosti (npr. enostarevska druina, par brez otrok).

Osredotoenost na kariero je vedno veja. Pomen poklicne uspenosti je zelo velik, posameznik se skozi delo dokazuje in s tem utrjuje lastno samozavest.

Moderna tehnologija je del vsakdanjika. Veina ljudi dan preivi pred raunalnikom, medtem ko si e pred dvajsetimi leti tega nismo niti predstavljali.

Globalizacija je vedno bolj izrazita. Svet je vedno manji in dostopneji, potovanja, informacije in stiki s tujino so nekaj vsakdanjega.

http://www.flickr.com/photos/cool-photos/760195671/

http://www.flickr.com/photos/14449447@N05/1475222466/

http://www.flickr.com/photos/marcowelt/638494456/ http://www.flickr.com/photos/tizi/128431852/ http://www.flickr.com/photos/mutho/2925603738/

ivljenje starejih



POTREBE STAREJIH

Demografski razvoj kae, da bo stanovanje postalo sredie vsakdanjega neodvisnega ivljenja za priblino 94 % prebivalstva starosti nad 60 let. Ker se ivljenjska doba dalja, bodo stareji vedno veji del svojega ivljenja preivljali doma. Ta znailnost bo povzroila nove potrebe in tako postavila nove zahteve tako pri obstojeih stanovanjskih enotah kot tudi pri vseh novogradnjah, ki se bodo znale na trgu.

Trenutni razvoj kae na to, da bo oskrba v prihodnosti potekala v domaem okolju. Hkrati pa imajo stanovanja, ki odgovarjajo potrebam starejih, smisel le e obstaja tudi potrebna oprema, ki primerno opravlja svojo funkcijo.

Ni vedno dovolj zgolj upotevanje konstrukcijskih norm, kot so ira vrata, dovolj velika povrina za manevriranje vozika ali bergel in dostopnost invalidom. Vedno ve pozornosti bi morali posvetiti tudi dodatnim psiholokim potrebam v stanovanjih in socialni integraciji (Giessler, 2007, str. 145).

ARHITEKTURNA ZASNOVA, PRILAGOJENA STAREJIM

Stanovanjska enota

Funkcionalne povezave med spalnimi, sanitarnimi in pomonimi prostori morajo biti premiljeno zasnovane, tako da lahko omogoajo oskrbo na domu brez ovir.

Upotevane morajo biti osnovne elje in potrebe po zasebnosti, intimi in varnosti. To pomeni, da mora biti stanovanje samostojno, ustrezno loeno od okolice, z zavesami ali senili, oblikovano z ustreznimi materiali in primerno protivlomno zaiteno.

Potrebna je preprosta in odprta zasnova prostorov z majhnim tevilom vrat brez pragov. Tako je mobilnost zagotovljena, ne glede na vrsto invalidnosti.

Fleksibilne in lahke predelne stene primernih materialov omogoajo prilagoditve, npr. v primeru spremembe spalnih navad.

Pravilno uporabljene barvne sheme, z znanstvenimi utemeljitvami barv in kontrastov, pripomorejo k orientaciji v stanovanju v primeru poslabanega vida.

e se poslaba sluh, morajo akustine signale zamenjati optini (Giessler, 2007, str. 146).

Okolica

Javni prevoz in prometne povezave morajo biti lahko dostopni, prav tako morebitna osebna prevozna sredstva.

V bliini se morajo nahajati servisi in ustanove namenjene starejim, dnevne bolninice, ambulante, lekarne in dnevni centri.

Kavarna, trgovina, banka, hotel, knjinica in pota v bliini naj bi bile prav tako zasnovane brez arhitekturnih ovir (Giessler, 2007, str. 146).

P R O G R A M _ P OT R E B E S TA R E J I H

http://www.flickr.com/photos/side-fin/3245771780/

http://www.flickr.com/photos/markhaertl/2494844447/http://www.gettyimages.com/detail/77146789/ http://www.gettyimages.com/detail/80488623/

ivljenje starejih



NOTRANJA OPREMA PRILAGOJENA STAREJIM

Na trgu je trenutno teko najti uporabne izdelke prilagojene starejim, ki so tudi cenovno dostopni. Proizvajalci so tisti, ki bi si morali postaviti jasne in ustrezne cilje oblikovanja opreme, prilagojene starejim, in konne izdelke tudi vkljuiti (Giessler, 2007, str. 146).

Veina ljudi ne mara govoriti o starosti in se teko sooa s koncepti vozika in invalidnosti, zato pri trenju takne opreme industrija teko uporablja oznake kot so za stareje, odgovarja potrebam invalidov ali dostopno vozikom, saj bi tako teko nali kupce. Nekateri proizvajalci sicer trdijo, da dobro pohitvo e v osnovi mora ustrezati tudi starejim, kljub temu pa v trgovinah takih primerov najdemo bolj malo. Industrija lahko proizvaja izdelke le, e jih lahko proda dovolj veliko tevilo, to pa bi lahko lahko dosegli z razmiljanjem o multigeneracijskih izdelkih. To so izdelki, ki so uporabni za razline generacije - na primer kuhinja za pripravo hrane v sedeem poloaju, ki jo stareja gospa uporablja zato, ker teko stoji, lahko pa je koristna tudi mlaji prodajalki, ki je ves dan preivela na nogah in bo z veseljem veerjo pripravila sede (Giessler, 2007, str. 147).

Stoli in poivalnikiObstaja precej modelov poivalnikov in masanih stolov, ki imajo elektronsko kontrolirano pomo pri vstajanju, nastavitev naslonjala nog in hrbtnega dela.

KuhinjaKuhinje z nastavljivo viino sicer obstajajo, a kompleksni elektronski sistemi mono zviujejo njihovo ceno. Postavljata se vpraanji, ali viina sploh mora biti elektronsko nastavljiva in kako velika oziroma majhna naj bi bila kuhinja starejega para. Jasno je, da jo potrebujeta, a namenjena je le njima. Trenutno na to temo e ni bilo narejenih primernih raziskav, teko si tudi predstavljamo, koliko kronikov bi npr. tak par sploh potreboval. Industrija e vedno proizvaja kuhinje konvencionalnih velikosti, prav tako pa posameznik v asu, ko se pri starosti okrog 55 let seli v novo stanovanje, kupi prav tradicionalno kuhinjo, ki je ni mogoe kaseneje spremeniti v takno, v kateri bi bilo mogoe delati sede. Zavestno nartovanje prihodnosti pri nakupu opreme ali stanovanja se e ni dovolj razvilo (Giessler, 2007, str. 147).

KopalnicaNa podroju kopalnike opreme obstaja e veliko izdelkov in prodajalci so dobro poueni o njihovih znailnostih, a roaji in sedei v tuih e zdale niso dovolj. Tee je najti polagalca ploic, ki v nivoju naredi vodotesni tu ali wc z nastavljivo viino in primerno ceno (Giessler, 2007, str. 146).


http://www.flickr.com/photos/rishon-lezion/1814067233/

http://www.flickr.com/photos/eron01/2278188666/ http://www.flickr.com/photos/logan/1936018496/http://www.tabblo.com/studio/stories/view_super/1712290/

ivljenje starejih



PosteljePostelje, ki se kasneje po potrebi spremenijo v bolnike postelje, je mo najti, a ne v obiajnih spalnih katalogih. Hkrati pa je glede spanja pomembna tudi okolica postelje, predvsem kadar stanovalec v njej preivi veino asa, a hkrati e vedno eli sodelovati v dogajanju okrog sebe. Postaviti si moramo naslednja vpraanja: Ali lahko stanovalec vidi, kdo je pri vhodnih vratih, ko pozvoni zvonec? Ali lahko daljinsko upravlja vrtei ekran televizije? Ali je omogoena uporaba prenosnega

raunalnika? Ali lahko zapre okno, e je utrujen in eli zaspati, ne da bi ponovno vstal? Ali lahko udobno je v postelji, ne da bi se poutil kot v bolninici? Ali je osvetljava prilagojena stanovalevim bralnim navadam in ali so svetloba in barve v

stanovanju primerne? (Giessler, 2007, str. 147)

Stanovalec mora vstati iz postelje in priti do kopalnice, ne da bi pri tem imel veje napore ali teave. Razvijajo se prevozne naprave, ki pa ne bi smele preve spominjati na visokotehnoloke igrae ali na bolninice. Mobilna umivalna korita so prav tako koristna. Te naprave so sicer e bile predstavljene na sejmih in nateajih, a za zdaj e niso dostopne v prosti prodaji. (7)

Omareestdeset cm globoke omare, v katerih je v vsakodnevni rutini teko najti nogavice za kupom majic in imajo vrata, ki se odpirajo navzven, za stareje prav tako niso najprimerneje. Tudi podstavek, ki ga imajo, ni nepogreljiv in e ga ne bi bilo, bi lahko stopili ali se z vozikom zapeljali v omaro.

Elementi za shranjevanje, pa naj bodo ti v spalnici ali kopalnici, so vedno visoki 2,50 m, kar pomeni, da so elementi na najvijih policah dosegljivi zgolj s podstavkom ali lestvijo, kar pa kmalu stanovalcu postane zelo teko, da ne govorimo o nevarnostih nesre. Isto velja za najvije knjine police, kjer hranijo dolgoletne zbirke velikih knjig, ki pa jih stareji ne morejo ve dvigniti, saj so miice zgornjega dela roke postale preibke (Giessler, 2007, str. 147).

Zmanjanje doloenih sposobnosti zaradi starosti ne pomeni bolezni. Vid zane peati, sluh, spomin in gibljivost se zmanjajo, smeri in razdalje, ki jih oseba lahko dosega, se spremenijo, miina mo upada, reakcijski as in tipalni ut se zmanjujeta, vse to pa ne pomeni, da samostojno, varno in udobno ivljenje doma ni ve mogoe. Z interdisciplinarnim sodelovanjem arhitektov, notranjih oblikovalcev in industrijskih oblikovalcev, ki bi vsak s svojim znanjem pristopil k problemu, bi lahko snovali stavbe, primerne potrebam starejih.

Prepoznavanje in sprejemanje neizbenega in nepreklicnega spreminjanja drube, alternativno razmiljanje, preventivno nartovanje in grajenje, razvoj glede na doloeno situacijo in oblikovanje primernih izdelkov so danes ve kot koristni. Vidni napredek v prihodnosti pa bo mogo le, e vse stroke predano sodelujejo pri reevanju nalog, ki se pojavljajo. (Giessler, 2007, str. 148)


http://www.flickr.com/photos/28602381@N05/2671215908

http://www.flickr.com/photos/singleye_512/2806564624/ http://www.flickr.com/photos/d-jack/2337923134/http://www.flickr.com/photos/cool-photos/501966813/

ivljenje starejih



P R O G R A M _ S TA R E J I V C E L J U

STAREJI V CELJU

Upravna enota Celje ima 11060 prebivalcev starejih od 65 let, kar predstavlja 17,3 % celotne populacije mesta (Statistini urad RS). tevilo starejega prebivalstva se bo v prihodnosti zaradi daljanja ivljenjske dobe vztrajno vealo in nartovanje ustreznih bivalnih pogojev za ta del populacije postaja nujno.

STORITVE POMOI STAREJIM

Celje ima najiro paleto storitev pomoi starejim v Sloveniji. Pod okriljem Doma ob Savinji Celje izvajajo naslednje programe: dom za stareje, center za pomo na domu, dnevni center, pomo na daljavo, oskrbovana stanovanja.

Dom ob Savinji

Dom ob Savinji ima 238 stanovalcev, od tega je 76 % ensk in 24 % mokih. Kar 75 % jih prihaja z obmoja obine Celje, ostali pa so iz estnajstih drugih obin. Leta 2009 so sprejeli 53 novih stanovalcev, 10 se jih je izselilo (7 jih je bilo na zaasnem bivanju), 42 pa jih je umrlo.

Dejavnosti doma so socialnovarstvene in zdravstveno-negovalne. Delo socialne slube je namenjeno zagotavljanju kvalitetnega ivljenja stanovalcev s poudarkom na krepitvi njihove moi in potencialov ter zagotavljanja socialne oskrbe. Socialnovarstvena dejavnost ima 44 zaposlenih. Zdravstveno-negovalna sluba je del sistema zdravstvenega varstva, ki vkljuuje ohranjanje zdravja, prepreevanje bolezni in skrb za fizino in duevno bolne ter invalide vseh starosti. V tej dejavnosti ima dom 65 zaposlenih (Dom ob Savinji Celje, Poroilo o delu za leto 2009).

Center za pomo na domu

Center za pomo na domu nudi organizirane storitve socialne oskrbe na domu. Upravienci za kvalitetno bivanje v svojem domaem okolju zaradi invalidnosti, starosti ali bolezni potrebujejo obasno pomo, ki jim omogoa ohranjanje zadovoljivega duevnega in telesnega poutja. Center za pomo na domu ima 38 zaposlenih (Dom ob Savinji Celje, Poroilo o delu za leto 2009, str 51).

Dnevni center

Dnevno varstvo je noveja socialno varstvena storitev in posebna oblika institucionalnega varstva. Dnevni center je bil v letu 2009 odprt vse delovne dni, od ponedeljka do sobote med 7. in 17. uro. Namenjen je osebam, starejim od 65 let in invalidom. Uporabnikom je zagotovljena zdravstvena in socialna oskrba, prehrana, varovanje, vkljuevanje v razvedrilne aktivnosti, bralne urice, organizirana telovadba, filmske ure, druabne igre, izleti, sprehodi, praznovanja in organiziran prevoz v dnevni center in domov (Dom ob Savinji Celje, Poroilo o delu za leto 2009, str 60).

osebni arhiv

Dom ob Savinji Celje Dom ob Savinji Celje

Levo na sliki: obstojea oskrbovana stanovanja, desno na sliki: Dom ob Savinji Celje

ivljenje v Domu ob Savinji Celje ivljenje v Domu ob Savinji Celje



Pomo na daljavo

Leta 1997 je Dom ob Savinji Celje vzpostavil regijski informacijsko koordinacijski center Halo, pomo! ki z uporabo rdeega gumba zagotavlja pomo na daljavo. V letu 2009 so 24-urno varovanje zagotavljali 75 upraviencem na obmoju ire celjske regije. Storitev je namenjena pozitivni socialni kontroli upravienca in organiziranju ustrezne pomoi ob sproenem klicu (Dom ob Savinji Celje, Poroilo o delu za leto 2009, str 58).

Oskrbovana stanovanja

Od aprila 2005 dalje je na Kajuhovi 15, v neposredni bliini Doma ob Savinji Celje, objekt s 27 oskrbovanimi stanovanji. Stanovalcem je zagotovljena storitev pomoi na daljavo, v letu 2009 je bilo vanjo vkljuenih vseh 34 stanovalcev. O obsegu in trajanju ostalih storitev se dogovori sklepajo ob izraanju potreb. V letu 2009 je obasno koristilo ostale storitve Centra za pomo na domu 6 uporabnikov. Stanovalci oskrbovanih stanovanj so obveeni o rednih aktivnostih in prireditvah v domu in o monostih korienja drugih storitev: prehrana v domu, obisk frizerstva, pranje perila itd. Monost prehrane v domu je v letu 2009 koristilo 12 uporabnikov (Dom ob Savinji Celje, Poroilo o delu za leto 2009, str 60).

POTREBA PO DODATNIH OSKRBOVANIH STANOVANJIH

23. marca 2009 je bilo na Nepremininah Celje vloenih 62 vlog za najem oskrbovanega stanovanja. Od tega je bilo 21 prosilcev za stanovanje za eno osebo in 41 prosilcev za stanovanje za dve osebi, kar skupaj predstavlja 103 prosilce. Vse pronje so zaenkrat neodobrene in so na akalni listi. Ob oddaji vloge so prosilci izpolnili anketo, v kateri se je eno od vpraanj nanaalo na lokacijo eljenega stanovanja in vseh 62 vlog je kot preferirano lokacijo navajalo neposredno okolico Doma ob Savinji Celje (po pripovedovanju ge. Doberek, Nepreminine Celje). Zgoraj navedeni podatki jasno kaejo, da je oskrbovanih stanovanj v Celju trenutno premalo. Pri nartovanju novih stanovanj je potrebno upotevati razline faktorje. Lokacija mora biti v bliini obstojeih stanovanj in Doma ob Savinji, saj se tako lahko njihove dejavnosti povezujejo. Logistino bi se morala nova stanovanja navezovati na Dom ob Savinji, ker pa dom zaradi povezovanja z vedno veimi dejavnostmi nima ve dovolj kapacitet (premajhen dnevni center, premalo dodatnih prostorov za skupne dejavnosti doma in stanovanj), je potrebno pri novem kompleksu oskrbovanih stanovanj nartovati tudi ustrezen spremljevalni program. Tako bi povezovanje steklo v obeh smereh, tudi uporabniki doma bi dostopali do spremljevalnega programa novega kompleksa. Center pomoi na domu bi se poveal in omogoal uporabo rdeega gumba tudi novim stanovanjem, hkrati pa bi se nekatere veje prireditve lahko preselile v nov kompleks. Prav tako se kae vedno veja potreba po dodatnih prostorih za izvajanje fizioterapije, telesne vadbe in hidroterapije, ki jih lahko priskrbi nov objekt.

Trenutno funkcioniranje oskrbovanih stanovanj na Kajuhovi 15 je uspeno, tako da lahko predvidimo podoben nain delovanja tudi za nova stanovanja. Stanovalci so zadovoljni, mone izboljave pri novih stanovanjih pa vidijo predvsem v poveanju zunanjih povrin stanovanja (veje loe, terase) (po pripovedovanju ge. Doberek, Nepreminine Celje).

P R O G R A M _ S TA R E J I V C E L J U

Dom ob Savinji Celje

Dom ob Savinji CeljeDom ob Savinji Celje

ivljenje v Domu ob Savinji Celje

Hidroterapija

ivljenje v Domu ob Savinji Celje



P R O G R A M _ R E F E R E N N I P R I M E R I

REFERENNI PRIMERI

STANOVANJA IN CENTER ZA OSKRBOVANJE STAREJIH - ALICANTEarhitekt: JAVIER GARCIA-SOLERA VERA

Urbanistini nart za to obmoje je predvideval est nadstropij visoke stavbe, a je bilo bolj prepriljivo oblikovanje nizkega 140m dolgega objekta z veliko rekreacijsko povrino urbanega parka.

Stavba ima dve etai a se nad nivo parka dvigne le za 3.3m, nije nadstropje je namre vkopano. Skupni prostori dnevnega centra se z velikimi steklenimi povrinami odpirajo na park, s stanovanjskim predelom pa so povezani preko pe poti.

Objekt vsebuje 39 stanovanj, tri so namenjena invalidom (nahajajo se v bliini centra za oskrbo). Stanovalci se sreujejo na povezovalni poti, ki omogoa stike in prepreuje izolacijo posameznikov.

Dostop v stanovanje je organiziran preko pokrite loggie s senenim prostorom za sedenje. Okna do stropa omogoijo, da znaa globina stanovanja 12m. V sredini se nahaja sanitarna celica. Bivalni del s kuhinjo je orientiran na jug, spalnica pa se s francoskim oknom in zasebnim balkonom odpira na sever proti borovemu gozdu.

Dvostransko orientirana stanovanja omogoajo preno prezraevanje, kar v panskem podnebju predstavlja veliko prednost. Prav tako se na podnebje odzivajo loe in balkoni, ki so zaradi nekoliko dalje zgornje ploe primerno seneni (Schittich, 2007, str. 70).

Elementi aplikacije:

horizontalna zasnovaprena stanovanja

loa kot prostor zadrevanjaurbani material - beton

povezovalna pot

Housing for people of all ages, str.71

Housing for people of all ages,





TC, Viviendas sociales II, str.24

Housing for people of all ages, str.72 Housing for people of all ages, str.72




STANOVANJA ZA STAREJE - DOMAT/EMSarhitekt: DIETRICH SCHWARZ

Oskrbovana stanovanja so nameena tik ob obstojeem domu starostnikov. Razirjajo monosti stanovalcev in omogoajo alternativo tistim, ki elijo iveti samostojno hkrati pa imeti dostopno oskrbo.

Na severnem delu stavbe se nahaja komunikacijski prostor, ki hkrati deluje kot prehodni len med cesto in stanovanji. Povezuje nadstropja in s stopnii ustvarja fluidnost prostora. Rekreacijske in komunikacijske povrine se plastijo in uporabnikom predstavljajo vrsto interaktivnih alternativ. Na eni strani je tudi dvigalo, kar omogoa neposreden stik gibalno oviranih s sostanovalci.

Vsako nadstropje ima 5 dvosobnih stanovanj po 57 m, ki se raztezajo med skupnimi prostori in juno fasado. Stanovanja so zrcalno razporejena po etai, po viini pa se prilagajajo oblikovanju skupnega komunikacijskega prostora. Kuhinje in jedilnice so orientirane na skupni prostor, kar omogoa interakcijo stanovalcev. Juno fasado sestavljajo loe, ki so lahko zaprte ali odprte in osvetljujejo dnevne sobe in spalnice. Vrata so drsna in nimajo pragu.

Kljub finannim omejitvam je stavba nizkoenergijska (Schittich, 2007, str. 78).

Elementi aplikacije

povezovanje z obstojeim domomprepletanje komunikacijskega in skupnega prostora

loeprena stanovanja

orientacija





Housing for people of all ages, str.81 Housing for people of all ages, str.81






CENTER STAREJIH - LICHarhitekti: PFEIFER ROSER KUHN

Center za stareje je nastal kot del programa, namenjenega izboljanju ivljenskih standardov starejih. Osnovna smernica je nuditi im vejo bivanjsko in ivljensko samostojnost.

Center za stareje, ki je postavljen ob park, je razdeljen na tri dele: dva volumna v obliki rke U vsebujeta enote oskrbovanega bivanja, trakt stanovanj na jugu pa je namenjen samostojnemu bivanju. Trapezasto oblikovano dvorie predstavlja sredie kompleksa, na katerega se odpirajo kavarna, administracija in manja kapela. Vse poti, prostori in oprema so oblikovani tako, da so dostopni gibalno oviranim osebam, uporabljeni sta na primer kuhinja, prilagojena invalidom in kopalna kad z nastavljivo viino.

Vse oskrbovane enote so nanizane okrog notranjega dvoria, dostopne so preko manjih vhodov. Osem stanovalcev skupaj tvori eno enoto. Osrednja toka enot so veliki kuhinjsko-bivalni prostori s pripadajoimi balkoni in terasami. V teh prostorih je zgoeno vsakodnevno ivljenje: kuhanje, pranje, likanje - stanovalci sodelujejo pri vseh opravilih.

27 dvosobnih oskrbovanih stanovanj za samostojno bivanje je razporejenih po dveh etaah ob povezovalnem zunanjem balkonu. Stanovanja, ki se oblikujejo med dostopnim balkonom in juno stranjo, imajo neprekinjen pogled proti vrtovom, na katere se odpirajo dnevni prostori z loami. Prehodni del med poljavnim balkonom in zasebnim bivalnim delom predstavljajo servisni prostori (Schittich, 2007, str. 84).

Elementi aplikacije

vsi deli dostopni gibalno oviranimuporaba invalidom prilagojene opreme

dostopi preko skupnega balkonadnevni prostori z loami proti kvalitetnim pogledom

servisni del kot prehod med poljavnim balkonom in zasebnim bivalnim delomhttp://architecturelab.net/2010/03/23/senior-center-in-lich-germany-by-pfeifer-kuhn-architekten/

http://architecturelab.net/2010/03/23/senior-center-in-lich-germany-by-pfeifer-kuhn-architekten/

http://architecturelab.net/2010/03/23/senior-center-in-lich-germany-by-pfeifer-kuhn-architekten/


Housing for people of all ages, str.88Housing for people of all ages, str.87

Housing for people of all ages, str.87 Housing for people of all ages, str.87 Housing for people of all ages, str.87





CENTER STAREJIH - STEINFELDarhitekt: DIETGER WISSOUNIG

Dom za stareje je bil zgrajen v bliini ole in parka. Na severu ob dravni cesti se nahajajo servisni prostori, sobe in rekreacijske povrine pa se odpirajo proti bolj mirni, zeleni strani. Od zunaj objekt deluje kompaktno in monolitno, od znotraj pa atrij in povezovalni mostovi izboljujejo vizualno orientacijo.

Pritlije je kompleksno zasnovano in poleg tehninih in administrativnih prostorov vsebuje tudi jedilnico, prireditveni prostor, knjinico in kapelo. Ti prostori so namenjeni tako stanovalcem kot tudi zunanjim obiskovalcem. Otroci iz ole vsak dan prihajajo na kosilo.Knjinica je odprta za javnost, kapela pa vasih gosti mao. Vseh 43 sob ima kopalnico, ki je prilagojena invalidom. Okna do stropa odpirajo poglede proti okolici.

Veliki skupni prostori se nahajajo med sobami, kuhinje in loe pa predstavljajo e dodatno kvaliteto, saj predstavljajo dodatne prostore za druenje. Vsi osrednji prostori so nanizani ob notranjem atriju, ki deluje kot skupni zunanji prostor in centralni dostop do vseh povezovalnih poti.

Pritlije je zgrajeno iz masivnega betona, medtem ko so nadstropja izvedena s pomojo lesene konstrukcije (Schittich, 2007, str. 104).

Elementi aplikacije

bliina ole in parkajavni, poljavni, skupni program v pritliju

program namenjen stanovalcem in javnostiskupni prostori so zunanji in notranji

skupni prostori ob komunikacijah

Housing for people of all ages, str.105 Housing for people of all ages, str.105 Housing for people of all ages, str.105


Housing for people of all ages, str.106-107 Housing for people of all ages, str.108



HOME FOR SENIOR CITIZENS - CHURarhitekt: PETER ZUMTHOR_1993

Horizontalna lamela vsebuje 22 v dveh etaah razporejenih stanovanjskih enot. Glavni gradivi fasade sta kamen in steklo, les pa je uporabljen za izvedbo okvirjev oken in vrat ter kot ograja balkonov. Redkeje uporabljeni beton izraa konstrukcijsko zasnovo stavbe.

Vhoda v objekt se pojavita kot del vertikalnega elementa dvoviinskih oken na vzhodu, a prostor, v katerega vodita, je enoviinski. Horizontalni hodniki imajo funkcijo dolge dnevne sobe, v kateri se zunanje stene stanovanj pojavljajo kot pohitveni elementi, ki v prostoru ustvarjajo ritem. Zamikanje elementov stanovanj (kopalnica, kuhinja, predsoba) ustvarja intimneji predprostor pred vhodnimi vrati.

Vertikalna komunikacija med obema skupnima prostoroma se pojavi pri obeh vhodih (vzdolne stopnice in dvigalo). Tudi tu gre za element, ki tokovno prekine horizontalnost in ustvarja zajede za druenje stanovalcev.

Servisni del stanovanja (kopalnica, kuhinja, predsoba) je lociran na strani hodnikov in predstavlja prehodni del med skupnim in individualnim bivalnim delom. Spalni in dnevni del stanovanja sta zasnovana prehodno ter se z loo in oknom odpirata proti zahodu (http://www.galinsky.com/buildings/elderly/index.htm).

Elementi aplikacije

horizontalna zasnovahodnik kot bivalni prostor

loe v dnevnih prostorihokno s parapedom

viden ritem stanovanjskih enotintimneji prostor pred vhodom v stanovanje


http://www.galinsky.com/buildings/elderly/index.htmhttp://www.flickr.com/photos/rucativava/479181452/

http://www.flickr.com/photos/tonneti/3019238272/ http://www.flickr.com/photos/tonneti/3018406905/

http://www.flickr.com/photos/calaix-desastre/1259960342/

http://www.flickr.com/photos/rucativava/479180472/http://www.flickr.com/photos/rucativava/479179930/http://www.flickr.com/photos/rucativava/479179584/

http://www.flickr.com/photos/tonneti/3018406451/

http://www.flickr.com/photos/tonneti/3018407421/



Lokacija



L O K A C I J A _ A R H I T E K T U R N I I N Z G O D O V I N S K I O R I S C E L J A

MAKROLOKACIJA:ARHITEKTURNI IN ZGODOVINSKI ORIS CELJA

Celje lei na nadmorski viini 241 m in predstavlja sredie 35 km dolge in 6-12 km iroke Celjske kotline (http://sl.wikipedia.org/wiki/Celjska_kotlina). Obina Celje je razdeljena na 25 krajevnih skupnosti in obsega 94,9 km povrine. V obini je 50.039 prebivalcev (30.06.2008). (MOC, http://www.celje.si/sl/ocelju/celje-v-stevilkah)

ZGODOVINSKO OZADJE

Zaetki CeljaGlavna determinanta pri razvoju Celja je bila vsekakor naravna lega v kotu med sotojem Savinje (s Sunico) in Voglajne (s Koprivnico in nekoliko vije e Hudinjo). Naravne danosti za nastanek vejega mesta so bile naravnost idealne, posebno e, ker je tu svet v obliki treh manjih kop nekoliko dvignjen. Mestno naselje, ki se je razvijalo v teku stoletij, lei na tanki plasti kompaktnih aluvianih naplavin in sega na juni strani do Savinje, eprav v irem smislu mesto sega e preko reke na desni breg (Breg) in zadene Miklavki hrib ter Lisce. (Goropevek, 2001, str. 7)

Predrimska in rimska dobaUgodne naravne razmere so e v predrimski, posebej pa v rimski dobi nudile prebivalcem dobre monosti za ivljenje. Zato ne udi, da se je na vzhodnem delu Spodnje Savinjske doline, ob njeni najniji toki, e v halstattski im kasneje v keltski dobi razvila prva mestna naselbina, imenovana Keleia. V rimski dobi, za asa cesarja Klavdija (41-45) je naselbina, imenovana Municipium Claudia Celeia, dobila mestne pravice in doivela tudi svoj prvi vrhunec. V asu velikih selitev (5. in 6. stol.) je bilo mesto porueno, vendar so ga e v zgodnjem srednjem veku obnovili. Prvo omembo srednjevekega Celja (Cylie) najdemo v Admontski kroniki, ki je nastala med leti 1122 in 1137. (Celje, Zgodovinski pregled, http://www.celje.si/sl/ocelju/zgodovina)

Srednji vekSrednjeveko Celje je bilo zgrajeno na rimskih razvalinah, a naselbinske kontuitete ne moremo dokazati. Srednjeveko Celje se prvi omenja med letoma 1125 in 1132, kot trg pa ele leta 1323. Mestu so vladali gospodje olneki, kasneje Celjski grofje. Friderik Celjski je 11. aprila 1451 Celju podelil mestne pravice, s imer je mesto postalo pravna kategorija. Zemljiko posestni odnosi so se odraali na mestni parcelaciji. Parcelacijska mrea srednjevekega mesta je imela dva tipa zazidalnih parcel. tevilno prevladujoemu meanskemu stanu so bile odmerjene ozke in dolge parcele (parcele lamelnega tipa). Plemikemu stanu so pripadale ire, bolj iregularne parcele. Svojevrstno parcelacijo pa so imela obmoja s sakralno vsebino. (Brusnjak, 2001)

Posebno vlogo pri razvoju celjske mestne naselbine so odigrale tudi drubene razmere. Mestna naselbina se je najprej razvijala na dananjem Glavnem trgu, kjer je tekla prometna pot, ki je povezovala Maribor z Zidanim Mostom. Zlasti je bila pomembna po letu 1224, ko je bil v dananjem Zidanem Mostu preko Save zgrajen most. Na prvotni srednjeveki razvoj mesta stari grad ni imel prvenstvenega vpliva, saj je bila njegova lega na skalni peni na levem bregu Voglajne precej odmaknjena. Moneji vpliv je imela utrdba, ki je nastala ob potoku Sunica v zahodnem delu mesta - Kneji dvorec. (Goropevek, 2001, str. 7)

http://sl.music.openfun.org/wiki/Rimsko_cesarstvo

Pogled v Urbanistini razvoj Celja, str40 Pogled v Urbanistini razvoj Celja, str 39

http://www.arheologija.si/celeia.htm

Celje z okolico leta 1750

Rimske province Rimske izkopanine

Veduta Celja v 17. stoletju



V naslednjih stoletjih je na pomenu pridobila tudi prometna povezava proti Ljubljani, zato je ob njeni poti kmalu zrasel nov trg. V 15. stoletju, ko so ga obzidali, je mesto dobilo obliko skoraj pravilnega etverokotnika, ki se je v celoti ohranil vse do sredine 19. stoletja. Takrat se je mesto zaelo iriti preko srednjevekega zidu. Celjsko mestno obzidje pa ni zajemalo le naselitvenega jedra ob obeh glavnih prometnicah, ampak e precej ve, predvsem na severu. Skoraj kvadratna oblika mestnega jedra je bila lahko le plod ravnega terena, kljub temu pa se obe prometni poti nista kriali v geometrijski sredini mesta, ampak nekoliko severovzhodneje. e iz tega je razvidno, da je moral biti potek glavnih celjskih ulic nakazan in izpeljan, e preden je mesto dobilo obzidje. Prva glavna prometnica je prihajala iz smeri Konjic. Mesto je dosegla pri Grakih vratih in ga zapustila ob junem vhodu pri Kapucinskih vratih, kjer je most preko Savinje povezoval srednjeveko mesto z Bregom in nato pot nadaljevala proti Lakemu in e naprej na Dolenjsko. Druga ulica je bila speljana skozi spodnja oz. Graka vrata mimo nekdanjega Minoritskega trga proti Ljubljanskim vratom. Ostale ulice so nastajale postopoma in imele povezovalno vlogo med glavnima ulicama. Ena pomembnejih je dananja Gosposka, ki je povezovala Glavni trg s Spodnjim gradom. (Goropevek, 2001, str. 7-8)

V srednjem veku je parcelacijska struktura pogojevala tipe stanovanjskih zasnov. Tako je bila za 15. in 16. stoletje znailna globinsko razvita hia. Na dvorini strani so se vrstili veji leseni gospodarski objekti, nekateri so bili e zidani. V 16. stoletju se je e v veji meri uveljavil tip globinsko razvite tridelne hie. V nadaljevanju se je parcela razvijala v zaporedju vrt in nato sadovnjak. Mesto je imelo v tem asu izrazito agrarni znaaj z zametki drobno obrtnega gospodarstva in trgovine. Ta se je odraal tudi v stavbnih zasnovah in funkcijah hi. Meanska hia je predstavljala polifunkcionalno urbano tkivo, kjer so se na organski nain meale razline dejavnosti. Po izumrtju Celjskih grofov leta 1456, je mesto prilo pod Habsburane in se zaelo razvijati v obrtniko in trgovsko sredie.

Skozi stoletja se je obzidana mestna povrina razvijala sorazmerno poasi in skromno. Perei problem so bile naravne nesree: redne poplave, poari in kune bolezni. (Brusnjak, 2001)

Renesansa in barok

V 17. stoletju se je izvrila sprememba v parcelacijski strukturi mesta. Za ta as znailno zdruenje stavbnih enot z odkupom sosednjih hi je porodilo drugane, razviteje stavbne zasnove in s tem tudi parcele. Primarna parcelna mrea se je v vejem delu mesta zbrisala, vseeno pa je ostal znailen lamelni tip. Stavbne zasnove so bile ire in so se povezovale v sklenjene stavbne nize. Pravilo je postala pozidava celotne parcelne povrine. Meanska hia je delovala v prepletanju bivalne in gospodarske funkcije. Pomembneje renesanne pridobitve so tlakovanje cest in ulic s kamnitimi in openimi tlakovci, kamnita stopnia, postavljanje skulptur in vodnjakov. (Brusnjak, 2001)


Pogled v Urbanistini razvoj Celja, str. 42



Katastrska mapa k.o. Celje 1825

Celje z blinjo okolico, 1886

Situacijski nart mesta Celja, 1847



V baroku je parcelacijska struktura ostala ista. Mestni tloris se je izpopolnil z zazidavo ob stranskih komunikacijah in ob obzidju. Leta 1785 so podrli mestno obzidje in mesto je zaelo preraati srednjeveki obseg. Dokonno se oblikuje ulina mrea, vkljuno z obzidnimi ulicami, ki so se formirale na nekdanjih gospodarskih in obrambnih poteh. Prav tako je znailna strnjena pozidava na obmoju celega mesta. Za obdobje renesanse in baroka je znailno, da se je obseg nepozidanih zelenih povrin zmanjal zaradi zgostitve pozidave znotraj mestnega tlorisa. Obzidali so stranske in obzidne ulice ter dosledno povezali celotne zazidalne parcele z vezmi ter dvorinimi objekti. Z rastjo mest so se irila tudi predmestja. Bila so preteno odprtega tipa, hie so obdajali vrtovi in sadovnjaki. (Brusnjak, 2001)

19. in 20. stoletjePo letu 1846, ko je bila skozi Celje speljana juna eleznica, se je podoba mesta spremenila. Z njo je povezana silovita industrializacija in veje ponemevanje. Industrializacija je privedla do globalnih vsebinskih premikov. Mesto je bilo razdeljeno na cone, tako da je bilo oblikovano poslovno obmoje, obmoje stanovanjskih najemnikih hi, obmoje mestnih vil ter obmoje delavskega naselja. Delitev je odraala tudi socialno ekonomsko klasifikacijo prebivalstva. Najemne hie, ki so tovorile veji del stavbnega fonta tega obdobja, so se po dimenzijah in obliki zgledovale po dunajski in graki arhitekturi. Grajene so bile v povezanih stavbnih blokih, ki so z uline strani tvorili monolitno, somerno oblikovano fasadno fronto. Stavbne zasnove so se na doloeni ravni povezale v funkcionalne enote.

V drugi polovici 19. stoletja so zaeli delati regulacijske narte za mesto, ki se je zaelo moneje iriti na vzhod proti Joefovemu hribu in kasneje na vse strani. V mestu je bilo vseskozi prisotno nemko prebivalstvo, ki je pustilo svoj peat s palaami in hiami v stilu grake in dunajske arhitekture. V prvi polovici 20. stoletja je zaradi vojn gradbena dejavnost zaostajala, po vojnah pa so se naprej vrila obsena obnovitvena dela. Predvsem v 50. letih se je precej razmahnila gradnja stanovanjskih naselij, e vedno pa so potekala regulacijska dela na Savinji in pritokih. (Brusnjak, 2001)

URBANISTINI ORIS

V Celju dominante narekujejo obliko in razporeditev sosednjih stavb in tako tudi arhitekturo celotnega mesta. Namen stavbe narekuje njeno obliko in vsebino. Nekatere so zelo razkone (npr. narodni dom, sodie), ostale pa so preteno stanovanjske, ki so vasih imele v pritliju obrtne delavnice, kasneje pa so sledile asu in danes so v njih manji lokali butiki, trgovine, bari, kavarne itd.

Mestne ulice so bile neko zelo ozke. Izjemi sta bili Gosposka in pitalska (danes Preernova) ulica, ki potekata v smeri vzhod zahod, vzporedno s Savinjo in ki sta povezovali Spodnji grad s cerkvijo sv. Danijela in ostalimi deli mesta.

Kasneje se je mesto irilo izven srednjevekega obzidja, predvsem proti zahodu in severu, saj ga drugje omejuje relief (hribi, reke in rodovitna zemlja). Konec 19. in v zaetku 20. stoletja so nastali prvi industrijski obrati in s tem tudi prva delavska naselja (cinkarna, opekarna, EMO). Kasneja gradnja, posebej v novejem asu in po drugi svetovni vojni, pa se je razvijala brez naravnih in drugih zakonitosti, uporabljenih v prejnjih obdobjih. Te napake so e poskuali in dandanes e naprej poskuajo odpraviti urbanisti z novimi razvojnimi narti. (Koraija, 1993)


Pogled v Urbanistini razvoj Celja, str. 51Pogled v Urbanistini razvoj Celja, str. 54


Strategija rabe prostora, 1935

Coning, 1937 Mesto Celje, 1928



REKA SAVINJA

Celje lei na levem bregu Savinje, ki mesto loi od mestnega parka in zelenega hribovitega zaledja. V zgodovini je bilo mesto z reko tesno povezano tudi zaradi pogostih poplav, ki so ga vekrat prizadele. Hidroloki znaaj reke se je vekrat spremenil. V zgodovini je reka mesto vekrat mono prizadela s poplavami. eprav je reka poplavljala e v rimskih asih, se je stanje mono poslabalo po obirnih regulacijskih delih konec 18. in v zaetku 19. stoletja. Reka je pred regulacijo meandrirala, kar je mono upoasnjevalo njen tok in blailo poplavne sunke. Zaradi regulacije je reka hitreje narasla in zato vekrat poplavljala. Poplave so povzroale veliko gospodarsko kodo. Leta 1954 je poplava poruila leseni Kapucinski most. Posledino so bila izvedena obsena regulacijska dela, ki so poplave sicer prepreila (do leta 1990), hkrati pa negativno vplivala na videz mesta: reka je zdaj v grobo obdelanem koritu, medtem ko je bil prej stik reke z mestom mehkeji in naravneji. Ob regulaciji so zgradili most za pece na zahodnem delu starega jedra in avtomobilski most ob vzhodni vpadnici v mesto, stari most pa nikoli ni bil obnovljen. (Koraija, 1993)

Danes se pojavljajo ideje o ponovni vzpostavitvi nekdanjega stanja, kar bi bilo mono le ob obsenejih regulacijskih delih v spodnji Savinjski dolini (akumulacija), ki bi ublaila hudournike sunke. Takne elje je vzbudil inenirski poseg ob regulaciji kanalizacije, ki je oistil vodo, hkrati pa vzpostavil promenado tik nad gladino reke, ki je postala priljubljeno mesto za sprehode, sonenje in druenje. Ta poseg pa je zahteval izgradnjo dveh jezov. (Koraija, 1993)

Pred kratkim je bila narejena tudi istilna naprava in izveden nateaj ureditve obmoja ob Savinji.


osebni arhiv osebni arhiv

Pogled s sprehajalia ob Savinji proti gradu Pogled na Savinjo in mesto s Celjskega gradu



L O K A C I J A _ O P I S M I K R O L O K A C I J E

OPIS MIKROLOKACIJE

UMESTITEV V PROSTOR

Lokacija se nahaja v centru Celja, na robu starega mestnega jedra. Trenutno je na tem obmoju parkirie, ki slui napajanju jedra, stare garae, energetski objekt podzemnega regulacijskega bazena Savinje in nizka hia v kateri ima prostore Plesni Forum Celje.

Na jugozahodnem delu lokacije se nahaja reka Savinja in mestni park z Anskim vrhom in Miklavevim hribom. Poleg mestnega parka je glavna zelena rekreacijska povrina centra mesta sprehajalna pot ob Savinji, ki predstavlja jugo-zahodno mejo lokacije.

Lokacija se nahaja na stiiu starega mestnega jedra in obmoja starih meanskih vil in predstavlja prehod iz strnjene zazidave v redkejo, tokovno, ki preko vil proti zahodu preide v nekoliko vije bloke in kasneje v enodruinske hie.

DEJAVNOSTI

Obravnavano obmoje lei v neposredni bliini tevilnih centralnih mestnih dejavnosti. Na severu sta vrtec in gimnazija, zelo blizu proti zahodu pa je dom upokojencev. V starem mestnem jedru so znailne mestne dejavnosti kot so sodie, obina, prireditvena dvorana, cerkev, knjinice, muzeji. Posebej blizu sta ob Savinji Osrednja knjinica Celje in Pokrajinski muzej, proti vzhodu pa lokacija meji na Kneji dvorec, ki zdruuje administracijo muzejskih slub, umetnostne dejavnosti in arheoloke razstavne prostore rimskega Celja, direkten dostop pa je tudi do kompleksa obine in vseh njenih slub.

OVREDNOTENJE LOKACIJE

Kvalitete obmoja lahko razdelimo na urbane in naravne znailnosti.

Lega ob Savinji omogoa izkorianje kvalitet naravnih danosti reke, npr. pretok zraka, element vode in zanimive poglede. Kljub temu da je korito globoko in je tako stik z vodo posreden, je ozelenjena promenada nad Savinjo eden najbolj ivahnih mestnih prostorov. Ljudje, predvsem mladi, se pogosto zadrujejo tudi v spodnjem delu korita, tik ob reki. Nekaj metrov juno od lokacije je Splavarski most, ki povezuje jedro z mestnim parkom. Nad parkom se dvigata dve naravni dominanti, Anski vrh in Miklavev hrib, ki sta prav tako priljubljeni rekreacijski destinaciji. Poti so dobro urejene, pogosto se meani vzpnejo po Srni poti skozi mestni gozd do Anskega vrha ali mimo Kapucinskega samostana do cerkve Sv. Miklava. Pomembna kvaliteta lokacije so tako tudi optinevedute, najbolj znailna je proti jugu na Celjski grad.prirejeno po: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso prirejeno po: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

Topografski nart Celja in oje okolice

CENTRALNE DEJAVNOSTI OBMOJA

1 - gimnazija2 - vrtec3 - dom upokojencev4 - Kneji dvorec5 - obina, Narodni dom6 - Osrednja knjinica Celje7 - pokrajinski muzej8 - sodie9 - muzej noveje zgodovine10 - cerkev

0 10 50 100m

1 2

3

5

8 10

9

76

4

Centralne dejavnosti obmoja

Celje in ira okolica



L O K A C I J A _ O P I S M I K R O L O K A C I J E

Glavna urbana kvaliteta lokacije je bliina mestnega jedra in vseh dejavnosti, ki mu pripadajo. Lokacija je umaknjena od prometnih cest in hrupa. Vse pomembne institucije, trgovine, lokali in prostori zadrevanja so dostopni brez avtomobila. Ker na tem obmoju gradnja prehaja v stanovanjsko, je vrve mesta pravzaprav na dlani, hkrati pa gre za bivanje v znailnem miru stanovanjske soseske.

Izjemna kvaliteta lokacije se zrcali tudi v bliini Knejega dvorca, ki zamejuje obmoje obdelave na vzhodnem delu.

Kneji dvorec

Dvorec oblikuje jugozahodno mejo srednjevekega jedra mesta, ker stoji na vogalu nekdanjega obzidanega sredia. Prvi je bil omenjen l. 1323. Natanneje podatke o njem je v popotni dnevnik zapisal Paolo Santonino l. 1487. Palaa je, kljub popolni predelavi notranjosti, dragocena profana srednjeveka stavba, zanimiva za vso Srednjo Evropo. V njej so iveli Celjski grofi. Po njihovem izumrtju l. 1456 je postala sede vicedoma. Trakte so mono predelali e l. 1566 (stavbenik Francesco da Lugano) in v letih 1748-1750, ko so dvorec degradirali v vojanico. Vojaki so dvorec predelovali v 19. stoletju in tudi kasneje. Streni deli so popolnoma poenoteni, obrambne stolpe so skrili. V poslopju je bila kasarna do 80. let 20. stoletja.

Stavba v obliki rke L stoji na rimskih temeljih, nad nekdanjim obzidjem. Na dvorini strani izstopa rizalit z nekdanjo kapelo in grofovsko sobo. Raziskovalci so odkrili fragmentarno ohranjeno dvojno, izjemno razseno viteko dvorano. Gotski klesani leni, stopnjevani okenski okviri, fragmenti reliefov in druge kamnoseke prvine so za slovensko ozemlje enkratni. Stavba je bila od mesta loena in zaitena s posebnim jarkom. Kneji dvorec v Celju je najveja in najpomembneja slovenska gotska posvetna palaa. Od l. 1990 lupino poasi prenavljajo in rekonstruirajo.

Dne 15. 4. 2009 je Mestna obina Celje skupaj s Pokrajinskim muzejem Celje odprla arheoloko klet v Knejem dvorcu. V arheoloki kleti, kjer bo muzej postavil svojo stalno arheoloko razstavo, je e sedaj mogoe obudovati ostanke rimske Celeje (tlakovano mestno ulico, hie ob njej ter mono obzidje s stolpoma). (Uradni slovenski turistini informacijski portal, http://www.slovenia.info/si/dvorec/Kne%C5%BEji-dvorec-Celje.htm?dvorec=6237&lng=1)

http://www.destinacije.com/Slike/Slovenija/FloraiFauna/Mestni_Park-Celje.JPGosebni arhiv

osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv

Pogled z lokacije na Kneji dvorec

Sprehajalie ob Savinji Mestni park

Notranjost Knejega dvorca Notranjost Knejega dvorca



RAZVOJNI POTENCIAL LOKACIJE

Zaradi svoje lege na robu starega jedra ima lokacija veliko potencialov. Trenutno veino povrine prekrivajo parkiria (280 mest), obmoje pa ima velik potencial.

Lokacija parkiri vojemmestnem jedru ni primerna, zato je mestna obina Celje koncept ustavljanja prometa na robovih jedra. Tako naj bi se zmanjal hrup in onesnaenost, s tem pa poveala kvaliteta bivanja. Parkiria za potrebe mestnega jedra so tako na tej lokaciji izjemno pomembna, kljub temu pa tevilo mest ne sme biti preveliko, predvsem zaradi poasnega polnjenja parkiria ob prometnih konicah.

V veljavnem zazidalnem nartu iz leta 1986 je na obravnavanem obmoju predvidena velika mestna zelena povrina. Objekti gara in stavba Plesnega foruma so predvideni za ruitev. Celje zazidalni nart spreminja po delih in za obravnavano obmoje za zdaj e ni prilo do sprememb. Mestne urbanistine slube se zavedajo, da so se potrebe mesta in prebivalcev spremenile in da je zagotavljanje parkirnih prostorov nujno, hkrati pa elijo obdrati tudi nartovano novo zeleno povrino za mesto. Zahteve torej pripeljejo do potrebe po podzemni garani hii. Izvedba le-te je pogojena z arheolokimi raziskavami. Mnenja pristojnih slub so si razlina, saj obstaja velika verjetnost, da je obmoje arheoloko zelo bogato (o emer priajo najdbe na obmoju Knejega dvorca). Kljub temu paobstaja monost, da je potok Sunica, ki je na obmoju tekel vse do regulacij konec 18. stoletja, vse ostanke odnesel. Odgovori bodo jasni ele ko bodo arheoloke raziskave opravljene.

Z urbanistinega vidika je na tem obmoju treba poiskati ustrezno reitev, ki bi zakljuila in primerno zamejila prehod dveh razlinih grajenih tkiv. Pristojne obinske slube razmiljajo o nizu samostojno stojeih hi tipa enonadstropne vile, v navezavi na historino vilsko etrt 20. stoletja ob Jurievi ulici, ki je del varovane naselbinske aglomeracije Celje - staro mestno jedro. Reevanje vpraanja, kako zakljuiti obmoje vil, ostaja odprto. S programskega vidika se pristojne urbanistine slube nagibajo k stanovanjski gradnji. Zaradi bliine Doma ob Savinji Celje in varovanih stanovanj bi lahko novogradnja bila namenjena starejim.

Lokacija je za stareje izjemno primerna ravno zaradi bliine jedra in vseh njegovih dejavnosti. Omogoeno bi jim lahko bilo vkljuevanje v mestno ivljenje, dostopni bi jim bili vsi upravni organi, trgovine, lokali in ostale prednosti mestnega ivljenja. Bliina mestnega parka, mestnega gozda in sprehajalia ob Savinji so prav tako kvalitete ki so za stareje izjemno pomembne.

Dokonna odloitev o ureditvi obmoja e ni bila sprejeta. Najprej bi bilo potrebno opraviti arheoloke razsikave, ki bi natanneje razjasnile pogoje te lokacije. Za zdaj konkretnih nartov e ni, je pa pomembno, da se monosti na tem obmoju natanneje preverijo, reitve pa morajo biti dovolj fleksibilno zasnovane, da se lahko prilagodijo rezultatom arheolokih raziskav.

osebni arhiv

osebni arhiv osebni arhiv

osebni arhiv

Pogled na mesto z oznaeno lokacijo

Pogled na lokacijo s severne strani

Panoramski pogled na lokacijo z najvijega nadstropja Knejega dvorca

Pogled na lokacijo z jume strani



L O K A C I J A _ A N A L I Z E M I K R O L O K A C I J E

ANALIZE MIKROLOKACIJE

Geometrijske mree

Na obmoju lokacije na zahodu prevladuje ortogonalna mrea, ki jo tvorijo stranske ceste in stare meanske vile, ki pa so pravokotne oziroma vzporedne bregu Savinje. Tej mrei se proti zahodu e naprej prilagajajo dom upokojencev in stanovanjski bloki. Na vzhodu je prevladujoa mrea, ki jo s Trgom celjskih knezov tvori Kneji dvorec.

grajena geometrija

naravna geometrija

LEGENDA:M_1:2000

Savinja

Celjski grad

Otok

Mestni gozd Savinjsko nabrejePartizanska cesta

Trubarjeva ulica

Preernova ulica

Gosposka ulica

Muzejski trg

Jur

ieva

ulic

a

Trg c

eljsk

ih k

nezo

v

Kajuh

ova u

lica



dominante

linijska zazidava

tokovna zazidava

strnjena zazidava


Tipologija gradnje

Lokacija se nahaja na robu starega mestnega jedra Celja. Na vzhodu zato prevladuje strnjena gradnja z manjimi notranjimi dvorii, zamejuje pa jo linijska zazidava, v kateri prepoznamo obliko celjskega mestnega obzidja. Na zahodu gre predvsem za tokovno zazidavo meanskih vil in visokih blokov, ki pa jih prekine dominanta - Dom ob Savinji Celje

LEGENDA:M_1:2000

Savinja

Celjski grad

Otok


Trubarjeva ulica

Preernova ulica

Gosposka ulica

Muzejski trg

Jur

ieva

ulic

a

Trg c

eljsk

ih k

nezo

v

Kajuh

ova u

lica



mirujoi promet

peci

motorni promet


Promet

Trenutno je na lokaciji parkirie s priblino 250 parkirnimi mesti. Edini dostop za motorna vozila je s severne strani, ki danes slui le za dovoz na parkirie. Pe poti je ve, a nobena ni ustrezno urejena. Na juni strani ob reki Savinji je tudi promenada, ki nima urejenega dostopa na lokacijo. 50 m vzhodno od lokacije je Splavarski most, ki povezuje strnjeni del mestnega jedra z mestnim parkom.

LEGENDA:M_1:2000

Savinja

Celjski grad

Otok


Trubarjeva ulica

Preernova ulica

Gosposka ulica

Muzejski trg

Jur

ieva

ulic

a

Trg c

eljsk

ih k

nezo

v

Kajuh

ova u

lica



drevesa in drevoredi

zelene povrine


Zelene povrine

Prevladujoi zeleni povrini na obmoju sta mestni park z Anskim vrhom in Miklavevim hribom in zeleni pas ob Savinji. Promenada je obdana z drevoredom, na parkiriu pa so nasajeni topoli, ki pa pomnenju pristojnih urbanistinih slub naj ne bi imeli pretirane vrednosti in pomena.

LEGENDA:M_1:2000

Savinja

Celjski grad

Otok


Trubarjeva ulica

Preernova ulica

Gosposka ulica

Muzejski trg

Jur

ieva

ulic

a

Trg c

eljsk

ih k

nezo

v

Kajuh

ova u

lica



viinska dominanta

pomenska dominanta

mestni utrip

prometno vozlie

robovi

pomembni pogledi

naravna dominanta


Zaznavna analiza

Glavni naravni dominanti prostora sta Savinja in Anski vrh. Proti tema dominantama se odpirajo pomembneji pogledi, kot na primer tudi kontinuiran pogled vzdol promenade. Viinske dominante so predvsem dom upokojencev in Kneji dvorec, pomenske pa Osrednja mestna knjinica, Pokrajinski muzej, Kneji dvorec, obina, sodie in dom upokojencev. Mestni utrip je najbolj znailen na promenadi ob Savinji in na Trgu celjskih knezov, pa tudi na Preernovi in Gosposki ulici.

LEGENDA:M_1:2000

Savinja

Celjski grad

Otok


Trubarjeva ulica

Preernova ulica

Gosposka ulica

Muzejski trg

Jur

ieva

ulic

a

Trg c

eljsk

ih k

nezo

v

Kajuh

ova u

lica



a

a

b

1

1

b

prerez a-a

prerez b-b

prerez 1-1

Savinjateren

peci in mirujoi prometceste

stavbe v prerezustavbe v pogledu


M_1:2000

M_1:2000

M_1:2000

LEGENDA:




Percepcijska analizaZaznavna analiza kvalitetnih pogledov, ki jih z novim objektom ne smemo prekiniti

Metoda:Na fotografiji oznaene kvalitete pogleda so preneene na tloris.

prirejeno po: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso


osebni arhiv

osebni arhiv

Izbrani pogled 1_smer sever - jug Tloris oia izbranega pogleda_1

Tloris oia izbranega pogleda_2Izbrani pogled 2_smer vzhod - zahod





prirejeno po: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arsoosebni arhiv

osebni arhiv

Izbrani pogled 3_smer vzhod - zahod Tloris oia izbranega pogleda_3

Tloris oia izbranega pogleda_4Izbrani pogled 4_smer jug - sever




Rezultat:

S prekrivanjem tlorisno oznaenih kvalitetnih pogledov se izrie obmoje, ki mora za ohranjanje pogledov ostati nepozidano. Z belo barvo je oznaeno obmoje, na katero lahko umestimo novogradnjo.




osebni arhiv

Izbrani pogled 5_smer sever - jugozahod

Tloris vseh oi izbranih pogledov Linija, do katere pogledi niso moteni

Tloris oia izbranega pogleda_5



Idejna zasnova



noveja gradnja

a) obstojea ureditev b) nova ureditev

horizontalna zasnova primerna za stareje

vertikalna zasnova ni primerna za stareje

zahodna mrea vzhodna mrea

mona pozidana povrina


pogledi

stanovanjske enote

odpiranjebivalnih hodnikiov

pogledi proti Knejemu dvorcu

nova mrea

nova mrea

peci

motorni promet

brez dostopa

nov javni prostor

obstojea mrea

dogajanje

poenotenje viin

zeleni predprostor

nov javni prostor

poudarjanje dominante z nizko viino objekta in velikim predprostorom

URBANISTINE ZNAILNOSTIDOSTOPI

URBANISTINA ZASNOVA GLEDE NA DANOSTI

ORIENTACIJA

odpiranje odprtega prostora proti jugu in gradu

0 5 10 20m 0 5 10 20m

0 5 10 20m

0 5 10 20m

0 10 50m0 10 50m

odpiranje stanovanjskih enot proti JV in JZ in gradu

skupni prostori/ganki proti SZ

POGLEDI

VIINE

9m

7m

10m

10

4m

GEOMETRIJA

VIINE

staro mestno jedro

legenda: legenda:

legenda:

legenda:

legenda:

legenda: legenda:

povezovanje

navezovanje

obravnavana lokacija

noveja gradnja







pogledi

stanovanjske enote



nova mrea

nova mrea

peci

motorni promet

brez dostopa

nov javni prostor

obstojea mrea

dogajanje

poenotenje viin

zeleni predprostor

nov javni prostor




ORIENTACIJA


0 5 10 20m 0 5 10 20m

0 5 10 20m

0 5 10 20m

0 10 50m0 10 50m



POGLEDI

VIINE

9m

7m

10m

10

4m

GEOMETRIJA

VIINE

staro mestno jedro

legenda: legenda:

legenda:

legenda:

legenda:

legenda: legenda:

povezovanje

navezovanje


DANOSTI LOKACIJE

URBANISTINE ZNAILNOSTI

Obmoje se nahaja na prehodu med strnjeno pozidavo starega mestnega jedra in obmojem novejih tokovno razporejenih meanskih vil. Vsako obmoje je s svojimi znailnostmi specifino in potrebno je zasnovati primeren prehod med njima. Postavljajo se vpraanja povezovanja oziroma zamejevanja obeh obmoij, ki se odpirata na obravnavano lokacijo. (shema 1)

ZASNOVA GLEDE NA DANOSTI

Geometrija

Tokovna gradnja meanskih vil na zahodu je postavljena v znailno ortogonalno mreo, ki jo pogojuje struga reke Savinje. Objekt Knejega dvorca pa je sam po sebi tako dominanten, da je tudi njegova geometrija v prostoru zelo prisotna. Ti dve geometriji dajeta obmoju trikotno obliko. Obmoje vil je potrebno zakljuiti z grajenim objektom, ki se ujame v isto geometrijo - tak deluje kot del obmoja z vilami, hkrati pa ga tudi ustrezno zamejuje in zakljuuje.

I D E J N A Z A S N O VA _ D A N O S T I L O K A C I J E

shema 1_urbanistine znailnosti

shema 2_urbanistina zasnova glede na danosti



noveja gradnja







pogledi

stanovanjske enote



nova mrea

nova mrea

peci

motorni promet

brez dostopa

nov javni prostor

obstojea mrea

dogajanje

poenotenje viin

zeleni predprostor

nov javni prostor




ORIENTACIJA


0 5 10 20m 0 5 10 20m

0 5 10 20m

0 5 10 20m

0 10 50m0 10 50m



POGLEDI

VIINE

9m

7m

10m

10

4m

GEOMETRIJA

VIINE

staro mestno jedro

legenda: legenda:

legenda:

legenda:

legenda:

legenda: legenda:

povezovanje

navezovanje


noveja gradnja







pogledi

stanovanjske enote



nova mrea

nova mrea

peci

motorni promet

brez dostopa

nov javni prostor

obstojea mrea

dogajanje

poenotenje viin

zeleni predprostor

nov javni prostor




ORIENTACIJA


0 5 10 20m 0 5 10 20m

0 5 10 20m

0 5 10 20m

0 10 50m0 10 50m



POGLEDI

VIINE

9m

7m

10m

10

4m

GEOMETRIJA

VIINE

staro mestno jedro

legenda: legenda:

legenda:

legenda:

legenda:

legenda: legenda:

povezovanje

navezovanje


noveja gradnja







pogledi

stanovanjske enote



nova mrea

nova mrea

peci

motorni promet

brez dostopa

nov javni prostor

obstojea mrea

dogajanje

poenotenje viin

zeleni predprostor

nov javni prostor




ORIENTACIJA


0 5 10 20m 0 5 10 20m

0 5 10 20m

0 5 10 20m

0 10 50m0 10 50m



POGLEDI

VIINE

9m

7m

10m

10

4m

GEOMETRIJA

VIINE

staro mestno jedro

legenda: legenda:

legenda:

legenda:

legenda:

legenda: legenda:

povezovanje

navezovanje



Viine

Dominanta Knejega dvorca zahteva ustrezno oblikovan predprostor, ki poudarja pomembnost historinega objekta. Primerna je zelena povrina, ki objekt poudarja prav s kontrastom grajenega in zelenega dela. Ta nov javni mestni prostor tako postopoma prehaja iz ene geometrije v drugo in pri tem ustvarja zajede in specifine mikroambiente. (shema 2)Viina objekta ni konstantna, a najvija toka ni vija od najveje viine vil na njegovi zahodni strani. Tako kot so razline viine vil in blokov je tudi objekt razgiban po vertikali in zato bolj deluje kot del tokovne pozidave na zahodu lokacije. Horizontalna zasnova hkrati poudarja viino Knejega dvorca, ki tudi z oblikovanjem zelenega javnega mestnega prostora in ustreznim odmikom dobi dovolj velik predprostor. (shema 3)

Pogledi

Percepcijska analiza kvalitetnih pogledov proti Knejemu dvorcu narekuje postavitev objekta na zahodni del lokacije. Pogledi na Kneji dvorec s severne strani ne smejo biti prekinjeni, prav tako morajo biti pogledi nanj neprekinjeni med sprehajanjem ob Savinji. Velika nepozidana povrina lokacije omogoa tudi vedute gradu, Savinje, parka in hribov na drugi strani reke. (shema 4)

Orientacija

Objekt je orientiran v smeri severo-vzhod - jugo-zahod. Tako so skupni prostori in hodniki orientirani proti severo-zahodu, stanovanjske enote pa se odpirajo na jugo-vzhod. Ta orientacija objektu omogoa poglede na grad, park in Savinjo. Odprta nepozidana zelena javna mestna povrina pa se zaradi razlinih geometrij iri in odpira proti jugu. (shema 5)

shema 3_viina objekta in poudarjanje dominante

shema 4_obmoje pozidave glede na obstojee poglede shema 5_postavitev objekta glede na orientacijo



prebodi

pogledi

ambienti

0 5 10 20m

RAZVOJ KONCEPTA

TIPOLOGIJA

postavitev objekta na stanovanjski delparcele, tako da ostane velik del nepozidan

prebod dolge lamele

monosti zakljuka stanovanjskega predela

a) linijska zazidava

pogled z brega Savinje

s strani objekt deluje tokovno - podobne tipologije kot obstojei

pogled s parkiria na SZ

c) ve linijskih elementovb) tokovna zazidava

lenitev lamele, ustvarjanjeprebodov in pogledov

zamiki in povezava lamel ustvarjajo ambiente

legenda:

TIPI STANOVANJ

- tip A (15 enot)

aliali ali ali

- tip B (12 enot) - tip C (2 enoti)

izguba partne

rja

izguba partnerja

0 10 50m 0 10 50m 0 10 50m

0 10 50m0 10 50m0 10 50m

0 10 50m

prebodi

pogledi

ambienti

0 5 10 20m

RAZVOJ KONCEPTA

TIPOLOGIJA

postavitev objekta na stanovanjski delparcele, tako da ostane velik del nepozidan

prebod dolge lamele

monosti zakljuka stanovanjskega predela

a) linijska zazidava

pogled z brega Savinje

s strani objekt deluje tokovno - podobne tipologije kot obstojei

pogled s parkiria na SZ

c) ve linijskih elementovb) tokovna zazidava

lenitev lamele, ustvarjanjeprebodov in pogledov

zamiki in povezava lamel ustvarjajo ambiente

legenda:

TIPI STANOVANJ

- tip A (15 enot)

aliali ali ali

- tip B (12 enot) - tip C (2 enoti)

izguba partne

rja

izguba partnerja

0 10 50m 0 10 50m 0 10 50m

0 10 50m0 10 50m0 10 50m

0 10 50m


Tipologija

Pri iskanju primerne tipologije za zamejitev in zakljuitev stanovanjskega dela obmoja se pojavlja ve monosti. Zameji ga lahko linijska tipologija lamele, ki jasno oznai konec tokovne gradnje (shema 6_a). Druga monost je nadaljevanje tipologije obstojeih tokovnih elementov. Ta tipologija se najbolje obnaa kot del naselja meanskih vil, a prav zaradi tega obmoja ne zakljui. Problem meje je e vedno prisoten. (shema 6_b)

Predlagana reitev skua zdruiti prednosti prve in druge variante. Kraji linijski elementi omogoajo horizontalno povezanost. Kot del linije predstavljajo jasno mejo obmoja tokovne gradnje, s prekinitvami in zamiki pa se z njim izenaijo. (shema 6_c)

S sprehajalia ob Savinji nov objekt dojemamo kot enega od tokovnih volumnov meanskih vil, prav tako s severo-vzhodne strani obmoja, ob dostopu na lokacijo. (shema 7)shema 6_tipologije zakljuka stanovanjskega predela

shema 7_tipologija v pogledu



Prostorsk

nina bobinac

Documents