monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v¾ivali/ogrožene in...

34
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana Klemen JERINA, Miha KROFEL MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V SLOVENIJI NA OSNOVI STAROSTI DOLOČENE S POMOČJO BRUŠENJA ZOB: OBDOBJE 2007-2010 Končno poročilo Naročnik: Ministrstvo RS za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana Pogodba št.: 2523-06-100701, ARSO in BF Ljubljana, 30. Januar 2012

Upload: others

Post on 09-Feb-2020

3 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

1

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive

gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana

Klemen JERINA, Miha KROFEL

MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V

SLOVENIJI NA OSNOVI STAROSTI DOLOČENE S POMOČJO BRUŠENJA

ZOB: OBDOBJE 2007-2010

Končno poročilo

Naročnik:

Ministrstvo RS za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana

Pogodba št.: 2523-06-100701, ARSO in BF

Ljubljana, 30. Januar 2012

Page 2: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

1

IZVLEČEK

V raziskavi smo analizirali demografske značilnosti in vzroke smrtnosti 1120 rjavih medvedov

(Ursus arctos), odvzetih iz narave v letih 1998–2010 v Sloveniji. Na osnovi podatkov o odvzemu

in objavljenih podatkov smo za isto obdobje z modeliranjem rekonstruirali tudi številčnost,

spolno in starostno sestavo ter rodnost in smrtnost populacije. Razvili smo zelo točno metodo za

napovedovanje starosti tudi za medvede, pri katerih vzorci zob niso bili odvzeti ali zaradi

poškodovanosti niso bili uporabni. Preverili smo tudi zanesljivost okularnega določanja starosti

medvedov, ki se je izkazala za uspešno pri določanju relativne starosti medvedov, za določanje

absolutne starosti medvedov pa tudi v prihodnje priporočamo štetje dentinskih plastnic na

zbruskih zob. Glavnino odvzema medvedov je predstavljal redni odstrel, ki je tudi v največji meri

vplival na strukturo populacije in njeno številčnost. Zato je pri načrtovanju poseganja v

populacijo medveda potrebna velika previdnost. Z modeli smo ocenili, da odstrel predstavlja

okoli 65 %, celotna antropogena smrtnost (poleg odstrela še povozi in azil) pa okoli 80 % vse

smrtnosti medveda. V Sloveniji je bilo najmočnejše poseganje v skupino mladih medvedov, tako

je polovica vseh medvedov umrla do starosti 2,5 let, samo 20 % medvedov pa je dočakalo spolno

zrelost. Odvzem medvedov je bil zamaknjen v prid samcev (59 %), vendar delež samic med

preživelimi medvedi ni bil temu ustrezno povečan. To je najverjetneje posledica imigracije

medvedov iz Hrvaške in velikega deleža medvedov, ki žive na obeh straneh državne meje. Zaradi

spolno specifične disperzije delež samic upada v celotnem gradientu oddaljenosti od meje s

Hrvaško, kar nakazuje, da medvede, ki živijo v Sloveniji, lahko razumemo le kot robni del večje

populacije. Rekonstrukcija populacijske dinamike je pokazala, da v preteklosti odstrel medvedov

v Sloveniji verjetno ni bil trajnosten, vendar populacija ni upadla zaradi stalnega neto dotoka

osebkov iz Hrvaške, kjer je bil odstrel manjši. Populacija je v obdobju 1998–2006 naraščala, v

naslednjem letu pa je nekoliko upadlo. V zadnjih štirih letih je populacija v Sloveniji najverjetneje

stabilna, tudi odvzem je postal trajnosten. Pričakovano številčnost v letu 2012 (upoštevaje

načrtovan odvzem za leto 2011/2012) smo ocenili na približno 440 medvedov. Delež samic v

odvzemu in verjetno tudi v populaciji se je v obdobju raziskave povečeval. Več rezultatov

pričujoče raziskave opozarja, da je demografija našega dela populacije zaradi njene velike

čezmejne odprtosti močno odvisna od stanja preostalega dela celotne populacije, zlasti dela na

Hrvaškem. Zato je pri upravljanju rjavega medveda ključna dobra koordinacija med Slovenijo in

Hrvaško. Ker se je na Hrvaškem odstrel v zadnjih letih precej povečal, je potrebna dodatna

previdnost tudi pri načrtovanju odstrela medvedov v Sloveniji.

Ključne besede: rjavi medved, Ursus arctos, populacijska dinamika, demografija, starost,

smrtnost, odvzem, odstrel, Slovenija

Page 3: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

2

ABSTRACT

In this study, we analysed demography characteristics of 1120 brown bears (Ursus arctos)

removed in Slovenia in 1998-2010. Results enable good understanding of bear population

dynamic in this area. With the use of new method developed within this project we were able to

predict age also for bears for which age determination with the counting of cementum annuli

was not successful. We also assessed reliability of visual age determination of dead bears. It

proved successful for determination of relative age of bears. However, when data of absolute

age is needed, we recommend continuing the use cementum annuli counting. Most of bears

were removed through hunting that also had strongest effects on structure and size of the

population. This indicates importance of bear population management and care that is needed

when setting hunting quotas, as they will in large part determine future development and status

of bear population. Using modelling approach we estimated that hunting represent 65 % of

mortality and total human-caused mortality (in addition to hunting this also includes bears killed

in vehicle collisions and orphaned bears removed to captivity). Removal rates were highest

among young bears. Half of all bears in Slovenia died by the age of 2.5 years and only about 20 %

reached sexual maturity. Removal was male-biased (59 %); however, proportion of females

among surviving bears was less biased than expected. This was probably due to bear

immigration from Croatia and high proportion of bears with transboundary home ranges.

Proportion of females decreased throughout the bear range in Slovenia with distance from the

border with Croatia. This indicates that bears in Slovenia could be regarded only as an edge of

larger population. Reconstruction of population dynamic indicated that bear hunting was not

sustainable in Slovenia in the past. However, the population size did not decrease because of the

net influx of bears from Croatia, where bear hunting was less intensive. Population size was

increasing until 2006 and somewhat decreased in the following year. In the last four years,

population in Slovenia is probably stable and hunting became sustainable. We estimated the

expected number of bears in 2012 (including expected removal in 2011/2012 hunting season) to

approximately 440 animals. During the study period, proportion of females increased among

removed bears and probably also in the population.One of the most important conclusions of

this study is importance of transboundary nature of the population for population dynamics of

bears in Slovenia. Therefore, good coordination between Slovenia and Croatia will be crucial for

successful bear management in this region. We advise caution when prescribing future hunting

quotas in Slovenia due to increased removal of bears in Croatia in the last years.

Keywords: brown bear, Ursus arctos, population dynamic, demography, age, mortality, removal,

hunting, Slovenia

Page 4: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

3

KAZALO

IZVLEČEK ....................................................................................................................................... 1

ABSTRACT ..................................................................................................................................... 2

1. UVOD IN NAMEN .......................................................................................................................... 4

2. ZBIRANJE IN PRIPRAVA PODATKOV .............................................................................................. 5

3. METODE IN REZULTATI ................................................................................................................. 7

3.1 ZANESLJIVOST DOLOČANJA STAROSTI Z OKULARNO OCENO ................................................ 7

3.1.1 METODE ........................................................................................................................... 7

3.1.2 REZULTATI ........................................................................................................................ 7

3.2 RELATIVNI POMENI VZROKOV SMRTNOSTI MEDVEDA V SLOVENIJI IN RAZLIKE V

IZPOSTAVLJENOSTI SPOLNIH IN STAROSTNIH KATEGORIJ OSEBKOV VZROKOM SMRTNOSTI .. 10

3.2.1 METODE ......................................................................................................................... 10

3.2.2 REZULTATI ...................................................................................................................... 11

3.3 PROSTORSKA SPOLNA SESTAVA POPULACIJE ...................................................................... 15

3.3.1 METODE ......................................................................................................................... 15

3.3.2 REZULTATI ...................................................................................................................... 15

3.4 REKONSTRUKCIJA POPULACIJSKE DINAMIKE, NATALITETE, SPOLNE SESTAVE IN SMRTNOSTI

MEDVEDA V OBDOBJU 1998-2010 ............................................................................................. 16

3.4.1 METODE ......................................................................................................................... 16

3.5.1 REZULTATI – MODELI BREZ DODANE NARAVNE SMRTNOSTI ....................................... 18

3.5.2 REZULTATI – MODELI Z DODANO NARAVNO SMRTNOSTJO ......................................... 20

3.6 NAPOVEDI ŠTEVILČNOSTI MEDVEDA ZA LETO 2012 ............................................................ 23

3.6.1 METODE ......................................................................................................................... 23

3.6.2 REZULTATI ...................................................................................................................... 25

3.7 PRESOJA DEMOGRAFSKE NAVEZANOSTI DELA POPULACIJE MEDVEDA V SLOVENIJI NA

OSTALE DELE DINARSKO-PINDSKE POPULACIJE ......................................................................... 26

3.7.1 METODE ......................................................................................................................... 26

3.7.2 REZULTATI ...................................................................................................................... 27

3.8 PREGLED ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA NA HRVAŠKEM ................................................... 27

4. DISKUSIJA .................................................................................................................................... 29

5. ZAHVALA ..................................................................................................................................... 32

6. VIRI .............................................................................................................................................. 32

Page 5: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

4

1. UVOD IN NAMEN

Podatki o starostih in drugih značilnostih odvzetih osebkov (spol, telesna masa, vzrok kraj in čas

smrti) so pri živalskih vrstah, zlasti lovnih, pomemben vhod za preučevanje številnih temeljnih

bioloških in upravljavskih vprašanj, kot na primer življenjske dobe, omejitvenih dejavnikov

razvoja populacij, spreminjanja telesnih značilnosti in reprodukcijskega statusa osebkov (npr.

telesna masa, primiparnost, senescena) v odraščanju, ki omogočajo vpogled v življenjske

strategije vrste, izpostavljenost spolnih in starostnih skupin vzrokom smrtnosti ipd. Pri vrstah, ki

žive prikrito, so nočno aktivne in se izogibajo človeku, obenem pa je zanje določanje starosti

osebkov po zunanjih znakih nezanesljivo, kot je značilno tudi za rjavega medveda, je monitoring

odvzema lahko za nekatera vprašanja celo edina realno uporabna raziskovalna metoda.

Slovenija je razmeroma gosto poseljena. Razdeljena je na manjša lovišča lovskih družin in večja

lovišča s posebnim namenom, kjer so redno prisotni zaposleni revirni lovci. Javljanje odvzema in

vseh drugih ugotovljenih primerov smrtnosti vseh vrst divjadi in velikih zveri vključno z

medvedom je obvezno. Poleg tega je odstrel medveda pri nas intenziven, še posebej če ga

primerjamo z drugimi državami po svetu. Poleg tega je medved vrsta, ki je vedno vzbujala

zanimanje številnih interesnih skupin, vključno lovcev, ki so o njej zato sistematično poročali.

Pokritost terena z ljudmi je v Sloveniji zelo dobra. Posledično se z odvzemom in drugimi

evidentiranimi oblikami smrtnosti pri medvedu verjetno pokrije velik del vse njegove smrtnosti.

Zato je na osnovi podatkov kontinuiranega sistematičnega monitoringa starosti in spola izločenih

živali ob določenih predpostavkah in dodatnih informacijah iz literature mogoče rekonstruirati

tudi populacijsko dinamiko rjavega medveda v Sloveniji, npr. spolno in starostno sestavo

populacije ter njeno spreminjanje v času, nataliteto, številčnost ipd.

Monitoring odvzetih medvedov ima v Sloveniji bogato tradicijo. Zapisi o letnem številu in spolni

sestavi izločenih (uplenjenih) medvedov so za nekatera območja s krajšimi prekinitvami dostopni

kar za obdobje zadnjih 250 let (npr. nekdanje Auerspergove posesti na Kočevskem). Od druge

svetovne vojne naprej se odstrel beleži sistematično za celo državo. Po letu 1991 se je pričelo

starosti osebkov določati tudi z metodo brušenja zob. Do ustanovitve Zavoda za gozdove je bilo

zajemanje vzorcev zob predmeljakov (P1) za določanje starosti medvedov nesistematično, saj se

je vzorce pridobivalo predvsem od preparatorjev. Kasneje je ZGS med svoje naloge prevzel tudi

jemanje vzorčnega zoba vseh registrirano izločenih živali, tako se po letu 1998 skuša zajeti vzorce

zob vseh izločenih medvedov.

Podatke o starostih odvzetih medvedov smo prvič sistematično analizirali v predhodni podobni

študiji, ki je pokrivala obdobje do leta 2006 in je vključevala skupaj 734 odvzetih osebkov (Jerina

in Adamič 2008). V pričujoči raziskavi smo dodali podatke iz obdobja 2007-2010 in osnovno bazo

razširili na skupaj 1120 vzorcev odvzetih medvedov. V pričujoči raziskavi smo ponovili del analiz

iz prejšnje raziskave, in sicer te, ki so usmerjene v spremljanje znakov, ki se lahko v času

spreminjajo (monitoring populacije), poleg tega smo dodali tudi nekatere nove. Pričujoča

projektna naloga ima naslednje cilje:

Page 6: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

5

a. Oceniti zanesljivost okularnih ocen starosti odvzetih medvedov upravljavcev lovišč na terenu

oz. primerjati te ocene z referenčnimi ocenami, ki temeljijo na štetju dentinskih plasti z

namenom presoje smotrnosti rabe metode brušenja in možnosti samo-kalibracije ocen

ocenjevalcev,

b. Določiti relativne pomene različnih vzrokov smrtnosti medveda v Sloveniji, njihovih

morebitnih sprememb v času ter določiti razlike izpostavljenost spolnih in starostnih

kategorij osebkov vzrokom smrtnosti,

c. Oceniti spolno in starostno sestavo odvzema ter njeno morebitno spreminjanje v času,

d. Rekonstruirati dinamiko številčnosti medveda v Sloveniji v obdobju po 1998 ter na osnovi

predvidenega odstrela v letu 2011/2012 oceniti njeno številčnost v letu 2012,

e. Oceniti demografsko navezanost dela populacije medveda v Sloveniji na sosednjo Hrvaško in

pomen upravljanja medveda na Hrvaškem na stanje dela populacije v Sloveniji,

f. Na osnovi ugotovitev podati priporočila za upravljanje, zlasti odstrela, upoštevaje močne

spremembe pri upravljanju medveda na Hrvaškem v obdobju zadnjih nekaj let.

Opomba glede uporabljene terminologije:

Po zakonodaji je ves odstrel medveda v Sloveniji sedaj izveden kot izredni odstrel. Za lažje

razumevanje smo kljub temu obdržala staro terminologijo, pri čemer »redni odstrel« predstavlja

odstrel izveden na podlagi letnih odločb (Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda

[Ursus arctos] in volka [Canis lupus] iz narave), »izredni odstrel« pa označuje odstrel konfliktnih

osebkov, ki se izvede na podlagi individualnih odločb in za katerega ne veljajo omejitve iz

omenjenega pravilnika (predpisana lovna doba, prostorska razporeditev, struktura glede na

telesno maso in prepoved odstrela vodečih samic).

2. ZBIRANJE IN PRIPRAVA PODATKOV

V obdobju 2007-2010 je bilo v Sloveniji po statistikah, ki jih vodi ZGS, iz narave evidentirano

izločenih (vse oblike izločitev) 393 medvedov. Od tega so ocenjevalci ZGS zajeli vzorce zob

predmeljakov (P1) 346 osebkov. Vzorce smo za analize starosti na osnovi štetja dentinskih plasti

po ustaljeni praksi poslali v referenčni laboratorij Matson's Laboratory v Montani, ZDA. Nekaj

vzorcev je bilo poškodovanih (npr. odlomljena korenina), pri nekaterih pa starosti ni bilo mogoče

določiti zaradi notranjih deformacij zobnega tkiva. Ocene starosti smo tako pridobili za 338

osebkov (86 % vseh izločenih medvedov).

Za analize uporabljene v pričujoči projektni nalogi bi bilo idealno, če bi poznali starosti vseh

izločenih medvedov. Zato smo za osebke, pri katerih zob ni bil odvzet ali pa vzorec ni deloval,

starosti določali na osnovi podatkov o njihovem spolu, telesni masi, časa, ko je bil osebek izločen

(mesec v letu) in okularne ocene starosti, in sicer tako, da smo za osebke z znano starostjo

(določeno na osnovi brušenja zob) zgradili več multivariatnih napovednih modelov (Kstar,

regresijska drevesa, regresijski gozd, GRM), ki na osnovi prej naštetih neodvisnih spremenljivk

(spola, telesne mase, časa itn.) napoveduje starosti osebkov. Za končno napoved starosti smo

Page 7: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

6

uporabili združene ocene modelov (t.i. regresija z »voting« meta klasifikatorjem). Analize smo

opravili v programskem paketu Weka 3.4 (http://www.cs.waikato.ac.nz/~ml/weka/).

Uporabljena metoda imajo v konkretnem primeru pred klasičnimi statističnimi metodami to

pomembno prednost, da ima izredno širok nabor možnih napovednih hipotez in je posledično

njena točnost lahko zelo velika. Napovedne modele smo gradili tako, da smo za njihovo učenje

(tvorjenje) uporabili 2/3 podatkov, na preostali 1/3 pa smo preverjali točnost modelov. Mnogi od

osebkov, pri katerih ni bil odvzet zob so bili mladiči v prvem življenjskem letu (0+), pri katerih je

že okularna ocena starosti zanesljiva, ali pa mlajši osebki pri katerih je starost mogoče

razmeroma zanesljivo napovedovati na osnovi telesne mase, saj se ta pri medvedu dolgo strmo

povečuje (Jerina in Adamič 2008a), kar je ena od pomembnih življenjskih strategij vrste, ki izhaja

iz borealnega pasu (Swenson et al. 2007). Zato starost pri mlajših osebkih pojasnjuje velik del

variabilnosti njihove telesne mase in obratno. Srednja napaka modela s katerim smo določali

starosti je na testni množici osebkov, ki je imela enako spolno in starostno strukturo kot ciljna

množica, tako znašala manj kot eno leto; pri 87 % osebkov je bila z modelom določena starost

celo popolnoma pravilna; korelacijski koeficient med starostjo, določeno z modelom in dejansko

znaša 96 %.

Z opisanim postopkom smo pripravili serijo podatkovnih nizov o 393 medvedih, ki so bili izločeni

v obdobju januar 2007-2010, za katere je razen v nekaj primerih poznana starost, spol, leto in

vzrok odvzema in njihova telesna masa in geografska lokacija mesta odvzema (X in Y koordinate).

V analizah smo upoštevali tudi podatke iz obdobja 1998-2006, tako cel niz obsega podatke

skupaj 1120 izločenih medvedov (Preglednica 1) iz obdobja 12 let. Podatki o odvzetih medvedih v

obdobju 2007-2010, za katere so bile ugotovljene starosti na osnovi zob, so v prilogi 1.

Preglednica 1 Statistika odvzema medveda in določanja starosti odvzetih osebkov na osnovi

brušenja zob v obdobju januar 1998-december 2010

Leto

Število vseh evidentirano izločenih medvedov (A)

Število izločenih medvedov z znano starostjo, določeno na osnovi zob (B)

Število izločenih medvedov z znano starostjo, določeno na osnovi zob ali z regresijsko metodo (C)

Delež (starost na osnovi zob) = (B/A, v %)

Delež (starost na osnovi zob ali regresija) = (C/A, v %)

1998 61 50 58 82.0 95.1

1999 56 45 55 80.4 98.2

2000 64 54 63 84.4 98.4

2001 56 46 55 82.1 98.2

2002 116 110 115 94.8 99.1

2003 72 68 72 94.4 100.0

2004 81 76 79 93.8 97.5

2005 95 93 95 97.9 100.0

2006 126 116 126 92.1 100.0

2007 108 92 108 85.2 100.0

2008 92 72 92 78.3 100.0

2009 85 75 83 88.2 97.6

2010 * 108 99 107 91.7 99.1

SKUPAJ 1120 996 1108 84.7 98.7

*Opomba: v tem letu se je sredi leta spremenilo načrtovalsko obdobje, kar se je v praksi manifestiralo s povečanim odvzemom.

Page 8: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

7

Vse analize in postopki obdelave podatkov za izvedbo vseh sklopov naloge so opisane v

nadaljevanju, na začetku vsakega od sklopov.

3. METODE IN REZULTATI

3.1 ZANESLJIVOST DOLOČANJA STAROSTI Z OKULARNO OCENO

3.1.1 METODE

V tem sklopu smo primerjali starosti, določene na osnovi štetja plasti v zobeh z ocenami

upravljavcev lovišč z namenom presoje smotrnosti nadaljnje rabe metode brušenja zob in

priprave osnov za izboljšanje ocen ocenjevalcev na terenu (kalibracija podatkov). V analizah smo

uporabili le podatke o medvedih, za katere smo imeli obe oceni starosti (n = 1007), podatkov o

osebkih, kjer smo starosti določali z modeli, nismo upoštevali, saj so bile v modelih uporabljene

ocene starosti upravljavcev, zato bi bili lahko rezultati obremenjeni z avto-korelacijo. Splošno

ujemanje med metodama ocenjevanja starosti smo analizirali z standardno korelacijo in

neparametrično korelacijsko analizo. S splošnim regresijskim modelom smo preverili, če je

ujemanje ocen pri obeh spolih enako.

3.1.2 REZULTATI

Ocene starosti obeh metod se dokaj ujemajo. Navadni (parametrični) korelacijski koeficient

združeno za oba spola znaša 0,65, pri samcih tudi 0,65, pri samicah pa je ujemanje večje in znaša

korelacijski koeficient 0,81. Neparametrični korelacijski koeficienti za združene podatke obeh

spolov, samce in samice znašajo 0,83, 0,83 in 0,82, kar pomeni, da ocenjevalci z okularnimi

ocenami dobro rangirajo starosti (ocenijo kateri osebek je mlajši in kateri starejši), slabše pa

določajo absolutno starost. V splošnem se s starostjo osebkov napaka okularne ocene močno

povečuje. Analiza s splošnim regresijskim modelom kaže, da ocenjevalci precenjujejo starost

osebkov obeh spolov, vendar je precenjevanje pri samcih večje kot pri samicah, zato je smiselno

podatke obeh spolov tudi ločeno analizirati. Iz slike 1 je razvidno, da so pri samicah okularne

ocene točne nekako do drugega leta, nato so do 10 leta v povprečju precenjene za okoli eno leto,

zatem se zopet ujamejo s pravimi. Pri samcih se ocene podobno začno ločevati v tretjem letu, le

da so okularne ocene bolj precenjene (v povprečju za dve leti) in se s starostjo razmik med

ocenama še poveča.

Page 9: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

8

Slika 1 Ujemanje med okularnimi ocenami starosti medveda z ocenami na osnovi brušenja zob za

samice (levo) in samce (desno).

Preglednica 2 in slika 2 podrobneje prikazujeta razlike/ujemanje med metodama. V preglednici 2

so prikazane frekvence starosti po obeh ocenah. Številke v osenčenih kvadratkih označujejo

medvede, ki so bili prepoznani kot enako stari po obeh metodah, številke pod diagonalo

označujejo osebke, pri katerih je bila starost z okularno oceno podcenjena, nad diagonalo pa

precenjena. Isti podatki so analitično predstavljeni še na sliki 2. Iz nje je razvidno, da je bilo pri

okoli 40 % vseh medvedih starost z okularno oceno določena popolnoma natančno, pri 25 % je

bila precenjena za 1 leto in pri 10 % podcenjena za 1 leto; največje opažena razlika med

metodama znaša 14 let. Največje razlike so tolikšne, da so morda tudi rezultat menjave vzorcev,

vendar pa to ne vpliva pomembno na rezultate analiz, saj je takih primerov zelo malo.

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22

ocena - vizualna

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

22

oce

na

- b

ruše

nje

zo

b

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22

ocena - vizualna

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

22

ocena -

bru

šenje

zob

Page 10: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

9

Preglednica 2 Matrika ujemanja ocen starosti po okularni metodi z metodo brušenja zob .Številke

v kvadratkih v matriki označujejo število osebkov (medvedov), številke v vrsticah starosti

medvedov. Diagonala označuje skladne ocene, pri osebkih nad diagonalo so bile okularne ocene

precenjene, pod diagonalo pa podcenjene.

Starost z oceno brušenja zob (številke v kvadratih )

0+ 1+ 2+ 3+ 4+ 5+ 6+ 7+ 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21

Star

ost

po

oku

larn

i oce

ni (

n)

0+ 77 7

1+ 9 119 26 4

2+ 75 109 34 4 2 1 1

3+ 29 93 49 14 4 2 1 1 1 1

4+ 5 29 45 10 3 3 1 1

5+ 1 11 26 14 8 3 3 4 2 1 2

6+ 7 9 9 5 9 2 1

7+ 1 5 5 3 2 3 2 1 1

8+ 2 7 3 10 5 1 1 1 2 2 1

9+ 2 1 1 1 1 1

10 2 1 7 2 7 4 2 6 7 5 2 2 1 1 1 1

11

12 2 3

13

14

15 1 3 2 1 1

16 1

17

18

19

20 1 1 1

21

Page 11: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

10

Slika 2 Relativna frekvenčna porazdelitev razlik med ocenama starosti.

Na osnovi predstavljenih rezultatov menimo, da so razlike med metodama tolikšne, da je z

ocenami na osnovi brušenja zob smiselno in potrebno nadaljevati. Obenem pa rezultati kažejo,

da se okularne ocene pri starostih do 3 let zelo dobro ujemajo z referenčnimi ter se tudi kasneje

dokaj monotono spreminjajo z naraščanjem dejanske starosti (zlasti pri samicah), kar ponovno

potrjuje, da so ocene ocenjevalcev uporaben pripomoček za namene osnovnega pogleda v

strukturo odvzema.

3.2 RELATIVNI POMENI VZROKOV SMRTNOSTI MEDVEDA V SLOVENIJI IN RAZLIKE V

IZPOSTAVLJENOSTI SPOLNIH IN STAROSTNIH KATEGORIJ OSEBKOV VZROKOM

SMRTNOSTI

3.2.1 METODE

V tem sklopu smo ugotavljali vzroke smrtnosti medveda v Sloveniji, izpostavljenost različnih

starostnih in spolnih kategorij posameznim vzrokom smrtnosti ter dinamike spolne in starostne

sestave ter vzrokov smrtnosti v času, kar je pomembno v prizmi razumevanja pomena odstrela

medveda na njegovo populacijsko dinamiko in spolno sestavo populacije preživelih osebkov ter s

tem tudi njene natalitete. Pri tem smo izhajali le iz evidentiranih primerov smrtnosti. Glede na

to, da se vseh mrtvih osebkov nikoli ne najde, so torej rezultati pričujočega sklopa nujno

obremenjeni z določeno napako. Kolikšna je ta napaka oz. kolikšen delež osebkov ne-

evidentirano umre smo skušali oceniti v sklopu »Modeliranje populacijske dinamike« (poglavje

3.5), zato je za polno razumevanje smiselno upoštevati in primerjati rezultate obeh sklopov.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

-14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 10 12 14

Del

ež o

sebk

ov (

%)

Razlika okularne ocene starosti od ocene na osnovi prereza zob (v letih)

samci

samice

skupaj

Page 12: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

11

Analize razlik v starosti in spolu med vzroki smrtnosti smo opravili s posplošenimi linearnimi

modeli, pri čemer smo kot povezovalno funkcijo med odvisno in neodvisno spremenljivko

uporabili linearno (za starost) oz. logit povezavo (za spol) ter predpostavili, da se odvisna

spremenljivka porazdeljuje log normalno (starost) oz. binomsko (spol). Spreminjanje odvzema v

času, spolne in starostne sestave ter vzrokov smrtnosti v času smo analizirali s korelacijskimi

analizami.

3.2.2 REZULTATI

V obdobju 1998-2010 je bilo v Sloveniji skupaj evidentirano izločenih 1120 medvedov, oz. v

povprečju 93 letno (preglednica 3). Odvzem je v času naraščal (p<0.05, korelacijska analiza) v

povprečju letno za dobre 4 osebke. Največ osebkov (79,6 %) je bilo izločenih z odstrelom (63,4 %

redni odstrel in 16,2 % izredni odstrel), torej ta faktor tudi najpomembneje vpliva na dinamiko

medveda Sloveniji. Dobrih 15 % smrtnosti nastopa zaradi povoza na cestah, železnicah in

avtocestah, 3 % evidentiranih izločitev predstavljajo najdeni poginuli osebki in dobra 2 % osebki

izločeni zaradi drugih razlogov (odlov živih medvedov, azil, drugo). Relativni pomeni posameznih

vzrokov smrtnosti so se glede na obdobje 1998-2006 sicer nekoliko spremenili (primerjaj z Jerina

in Adamič 2008a), a razlike v času niso značilne (p >> 0.05, korelacijske analize).

Preglednica 3 Spolna sestava izločenih medvedov glede na vzroke izločitev

Samci Samice Nezn. Skupaj a

Delež samcev (%)

Razlika ♂-♀ (%)

b

Redni odstrel 444 261 6 711 (63,4 %) 63.0 % 183 (92,4)

Izredni odstrel 89 92 181 (16,1 %) 49.2 % -3 (-1,5)

Odstrel-skupaj 533 353 6 892 (79,6 %) 60.2 % 180 (90,9)

Povozi 96 73 4 173 (15,4 %) 56.8 % 23 (11,6)

Odlov živih medvedov 4 12 16 (1,4 %) 25.0 % -8 (- 4,0)

Pogin 13 9 10 32 (2,9 %) 59.1 % 4 (2,0)

Drugo 3 4 8 (0,7 %) 42.9 % -1 (-0,5)

Skupaj 649 451 20 1120 (100,0 %) 59.0 % 198 (100,0)

Opombe: a - v oklepaju so podani deleži glede na skupni evidentiran odvzem;

b - v oklepaju so podani relativni

doprinosi (v %) vrste odvzema k skupni razliki med številom izločenih samcev in samic v vsem odvzemu.

Delež samcev med evidentiranimi izločenimi osebki znaša 59.0 % in se značilno razlikuje (Yates'

corrected χ2 = 32,0; p<0.001) od 50 %, kolikor znaša pričakovano spolno razmerje pri vrstah s

kromosomsko uravnavanim spolom, med katere sodijo vsi sesalci vključno z rjavim medvedom.

Enakomerno spolno razmerje ob rojstvo potrjuje tudi opaženo spolno razmerje med

zabeleženimi odvzetimi mladiči (Krofel et al. 2012). Povprečna letna razlika med številom

izločenih samcev in samic znaša 16-17 osebkov; v obdobju raziskave je bilo izločenih kar 198

samcev več kot samic. Spolne strukture se glede na vzroke izločitev občutno in statistično

značilno razlikujejo (χ2 test; p <0.001). Z največjim deležem so samci zastopani v rednem

odstrelu (63 %) in med najdenimi poginulimi osebki (59 %). Njihov delež med osebki izločenimi

zaradi povoza na prometnicah znaša 57 %. Pri izrednem odstrelu je delež samcev skoraj

popolnoma enak deležu samic (49 %). Med medvedi, ki so bili živi preseljeni v tujino zaradi

ponovnih naselitev, znaša delež samcev 25 %. Če skupno absolutno razliko v številu izločenih

Page 13: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

12

samcev in samic razdelimo po vzrokih izločitev, lahko ugotovimo, da 92 % te razlike generira

redni odstrel in 12 % smrtnost na prometnicah.

0

20

40

60

80

100

120

140

Šte

vil

o iz

loče

nih

med

ved

ov

Leto

Redni odstrel Izredni odstrel Povozi Drugo

Slika 3 Dinamika števila izločenih medvedov glede na vzroke izločitev v obdobju 1998-2010

Rezultati analiz starosti izločenih medvedov glede na vzrok izločitev so predstavljeni v preglednici

4. Povprečna starost izločenih medvedov znaša 3.2 leti. Ker se starosti desno-asimetrično

porazdeljujejo je mediana manjša od aritmetične sredine in znaša le še 2 leti in 1/2, kar pomeni,

da je polovica medvedov izločenih preden doživijo to starost, polovica pa pri večji. Med vzroki

izločitev in spoloma so znatne razlike. V povprečju najstarejši osebki so bili izločeni zaradi

preselitev v Italijo in Francijo, kar je razumljivo, saj se je za preselitve izbiralo le spolno zrele

živali. Vsebinsko pomembnejše so razlike med ostalimi vzroki izločitev. V povprečju najstarejši so

bili osebki, izločeni z rednim odstrelom (povprečje 3.4 leta, mediana 2.8 let). Tej skupini sledijo

osebki, ki so bili izločeni zaradi povoza (povprečna starost znaša 3 leta), pri katerih so razlike med

spoloma velike. Povprečna starost samcev v povozu tako znaša 2.3 leta, mediana pa 1.5 leta, kar

okvirno sovpada z obdobjem postnatalne disperzije pri medvedu. Le-ta je spolno specifična v

prid samcev, kar razlaga neproporcionalno velik delež mladih samcev v smrtnosti zaradi

prometa. Povprečna starost samic izločenih zaradi povozov, pa je precej večja (4 leta) in je velika

tudi v primerjavi z ostalimi vzroki izločitev, kar dodatno dokazuje, da samice zaradi specifik pravil

/ zakonodaje lova na medveda praviloma prežive dlje kot samci. Tudi doslej najstarejši

evidentiran izločen medved v Sloveniji (21 let) je bila medvedka, ki je bila povožena na železnici.

Korelacijske analize so pokazale, da se je delež samic v odvzemu v raziskovalnem obdobju

značilno povečal. Na začetku je znašal okoli 35 %, na koncu pa že okoli 45 % (glej tudi Sliko 4).

Delež samic v odvzemu je še bolj tesno kot s časom (r = 0.58), in tudi pozitivno, povezan z

vsakoletnim številom izločenih medvedov (r = 0.68), ki ga lahko smatramo tudi kot okviren

približek vsakoletne relativne smrtnosti; najbolj pa je odvisen od modelno ugotovljene

številčnosti populacije medveda v Sloveniji (r = 0.71; glej poglavje 3.5). Ugotovljene povezave je

Page 14: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

13

mogoče razložiti z več alternativnimi hipotezami: (a) Del populacije medveda, ki je v Sloveniji,

lahko funkcionalno razumemo le kot robni del večje dinarske populacije in na njeno spolno

sestavo občutno vplivajo imigranti – dispergenti, med katerimi zaradi spolno specifične disperzije

(Jerina in Adamič 2008b) prevladujejo samci. Ko se je populacija povečevala, se je delež daljinskih

dispergentov v njej zmanjševal, posledično se je delež samic povečeval; s povečevanjem

populacije je ta imela vse manj značilnosti »robne« populacije. (b) Delež samic se je v času

povečeval zaradi intenzivnega odstrela medveda, ki je selektiven proti samcem. (c) Delež samic v

odstrelu je bil v letih z višjim odstrelom povečan zato, ker je bila ob visokih odstrelih tudi

relativna smrtnost zaradi odstrela večja in lov zato ne more biti več toliko selektiven (npr.

naključen odstrel vodečih samic, ko te kdaj preidejo na krmišče brez mladičev, ali pa ti niso

opažni, ipd.). Naštete hipoteze so korelirane, zato ni mogoče nedvoumno sprejeti le eno in druge

zavreči; na opažene spremembe so lahko vplivale vse. Največ podpore v podatkih pa ima prva

hipoteza.

Preglednica 4 Starost izločenih medvedov glede na vzroke izločitev (starost v letih, preračunana iz

mesecev, pri čemer smo predpostavili, da se medvedi skotijo zadnjega januarja)

Samci Samice Skupaj

Povprečje Mediana Povprečje Mediana Povprečje Mediana

Redni odstrel 3.4 2.8 3.5 2.8 3.4 2.8

Izredni odstrel 2.3 1.6 3.2 1.8 2.8 1.8

Odstrel-skupaj 3.2 2.7 3.4 2.7 3.3 2.7

Povozi 2.3 1.5 4.0 2.3 3.0 1.5

Odlov živih medvedov 4.1 3.8 4.3 3.3 4.2 3.3

Pogin 2.4 2.2 3.6 3.6 2.3 3.0

Drugo 1.6 0.3 0.2 0.2 0.9 0.3

Skupaj 3.0 2.3 3.5 2.7 3.2 2.5

S korelacijskimi analizami smo analizirali tudi povezave med povprečno starostjo odvzetih

medvedov in relativnih pomenov vzrokov smrtnosti (delež smrtnosti) z časom in vsakoletno

višino odvzema, a poveza niso bile značilne. Iz slike 4 je sicer razvidno, da so se povprečne

starosti odvzetih medvedov med leti raziskovalnega obdobja dokaj spreminjale (med 2.7 in 3.9

let), a te spremembe nimajo časovnih trendov.

Page 15: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

14

Slika 4 Spreminjanje deleža samic v skupnem odvzemu in starosti odvzetih medvedov v obdobju

1998-2010

Z vidika razumevanja pomena odvzema na populacijsko dinamiko je pomemben tudi podatek o

zastopanosti reproduktivnih samic v odvzemu. V analizi smo privzeli, da imajo medvedke pri nas

prvič mladiče pri starosti 4 let (Jerina et al. 2003), kar je verjetno sicer konservativna ocena, a

sama izbira leta primaparnosti ni toliko pomembna, saj nas v analizi zanimajo predvsem trendi in

ne absolutne vrednosti. Iz slike 5 je razvidno, da je odvzem reproduktivnih samic večji del

raziskovalnega obdobja nihal med 5 in 10 letno, zelo pa je porasel leta 2006, ko je bil tudi sicer

odstrel medveda v celem obdobju raziskave največji, a ne tako velik, da bi pojasnil tolikšen

odvzem reproduktivnih samic, saj je bila tega leta tudi zastopanost reproduktivnih samic med

odvzetimi medvedi največja.

0%

5%

10%

15%

20%

25%

0

5

10

15

20

25

1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010

De

lež

spo

lno

zre

lih m

ed

ved

k v

sku

pn

em

o

dvz

em

u (%

)

Šte

vilo

od

vze

tih

sp

oln

o z

relih

me

dve

dk

Leto

Število Delež

Slika 5 Spreminjanje absolutnega števila odvzetih spolno zrelih medvedk in njihovega deleža v

skupnem odvzemu v obdobju 1998-2010

0.300.320.340.360.380.400.420.440.460.480.50

2.5

2.7

2.9

3.1

3.3

3.5

3.7

3.9

1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012

Del

ež s

amic

med

odv

zeti

mi m

edve

di

Povp

rečn

a st

aros

t vs

eh o

dvze

tih

medvedo

v

Leto

Starost Spol

Page 16: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

15

3.3 PROSTORSKA SPOLNA SESTAVA POPULACIJE

3.3.1 METODE

Populacije sesalcev so lahko prostorsko strukturirane v smislu notranjih razlik v spolni in starostni

sestavi, kar je lahko rezultat več dejavnikov: separacije habitatnega izbora med spoloma,

prostorskih razlik v obsegu vplivov različnih razlogov smrtnosti in vplivov spolno specifične

disperzije. Prvi od naštetih dejavnikov lahko pri naših vrstah generira prostorske razlike v spolni

sestavi le na manjših razdaljah (pri jelenjadi se npr. pozimi habitatni izbor jelenov nekoliko

razlikuje od izbora košut in mladičev, zato se njihova območja aktivnosti ne prekrivajo povsem),

druga dva pa tudi na večjih razdaljah. Pri medvedu je disperzija spolno specifična v prid samcev,

katerih delež je v robnih delih populacij zato povečan; delež samcev od sredine proti robu

populacije narašča. Domače raziskave (Jerina in Adamič 2008b) npr. kažejo, da delež samic z

oddaljenostjo od osrednjega območja medveda upada. Ker lahko medved, zlasti v času

disperzije, prepotuje zelo velike razdalje, je zanj cela Slovenija razmeroma majhna in bi se vplivi

disperzije lahko odražali na spolni sestavi celega dela populacije, ki živi v Sloveniji in sicer v

gradientu oddaljenosti od meje s Hrvaško.

Variiranje spolne sestave smo preučevali na osnovi lokacij odvzema. Za vse lokacije smo

izračunali oddaljenost od meje s Hrvaško in vplive oddaljenosti od meje preučevali z logistično

regresijo. Ker se z oddaljenostjo od meje spreminjajo tudi relativni pomeni smrtnosti (npr. zunaj

osrednjega območja ni rednega odstrela), ki se med seboj razlikujejo po spolni sestavi, smo v

analizi kontrolirali tudi vplive vzroka smrtnosti na spol. Končni model smo izbrali po AIC kriteriju.

3.3.2 REZULTATI

Iz slike 6 je razvidno, da delež samic upada v celotnem gradientu oddaljenosti od meje s Hrvaško

in znaša nekako med 50 in 60 % ob meji s Hrvaško, v najbolj oddaljenem pasu (nad 35 km) pa le

še okoli 20 %. Končni logistični model napoveduje, da delež samic upada z oddaljenostjo od meje

in je odvisen tudi od vzroka smrtnosti, interakcija obeh spremenljivk pa ni značilna, kar pomeni,

da je delež samic z oddaljenostjo od meje upadal pri vseh vzrokih smrtnosti podobno in

nakazuje, da je ugotovitev o upadanju deleža samic z oddaljenostjo od državne meje robustna

ter ne more biti artefakt specifik izvajanja odstrela. Ugotovljeno upadanje deleža samic na celem

gradientu oddaljenosti močno nakazuje, da naš del populacija lahko razumemo kot velik rob

večje populacije, ki je demografsko močno navezan na preostale dele, zlasti na del populacije na

Hrvaškem.

Page 17: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

16

Slika 6 Delež samic v odvzemu glede na oddaljenost od hrvaške meje (slika je povzeta iz prispevka

Jerina et al., 2012, v pripravi). Krogi predstavljajo konkretne podatke, črta pa napoved

logističnega modela.

3.4 REKONSTRUKCIJA POPULACIJSKE DINAMIKE, NATALITETE, SPOLNE SESTAVE IN

SMRTNOSTI MEDVEDA V OBDOBJU 1998-2010

3.4.1 METODE

V tem sklopu raziskave smo rekonstruirali številčnost, spolno in starostno sestavo, rodnost in

smrtnost dela populacije medveda, ki živi v Sloveniji. Ugotovljene vrednosti ter njihove

spremembe v času nudijo osnoven vpogled v razvoj in značilnosti medvedje populacije,

rezultatov preteklih ukrepov, kot tudi osnovo za presoje prihodnjega ukrepanja, zlasti za

določitev odvzema.

Kot smo izpostavili že v uvodu, bi bilo za analize pričujoče raziskave idealno, če bi poznali vse

primere smrtnosti medveda, ki jih je gotovo vsaj nekaj več od evidentiranih, saj se vseh poginulih

osebkov ne najde; tudi primere morebitnega krivolova je zelo težko evidentirati (Kaczenski et al.,

2011). Zato smo vse analize pričujočega sklopa raziskave naredili dva krat: (a) Prvič smo

predpostavili, da je vsa smrtnost pri medvedu evidentirana in v analize vključili vse podatke o

odvzemu medveda. Ocene številčnosti po tej predpostavki lahko razumemo kot minimalne. (b)

Drugič smo predpostavili, da poleg evidentirane antropogene smrtnosti pri medvedu nastopa še

neevidentirana naravna smrtnost. Temu ustrezno smo v analize vključili le podatke o medvedih,

ki jih je odvzel človek (odstrel, povozi, azil, preselitev v tujino). Vse osebke, ki so nedvomno umrli

naravne smrti, pa smo izločili; takih je bilo v celem obdobju raziskave skupaj le 24. Podatke o

naravni smrtnosti medveda smo povzeli iz tuje literature (Preglednica 5). Večina avtorjev

ugotavlja, da je naravna smrtnost starostno specifična in je največja pri mladičih 0+, čemur

Page 18: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

17

sledijo mlajši medvedi, najnižja je pri odraslih in potem zopet nekoliko naraste pri senescentnih

osebkih. Ker pri nas zaradi intenzivnega odstrela medvedi ne preživijo dovolj dolgo, da bi prešli v

kategorijo senescentnih osebkov, zato te kategorije nismo upoštevali. Poročane naravne

smrtnosti se med območji zelo razlikujejo, poleg tega so bile ugotovljene z različnimi metodami,

zato so vrednosti težko primerljive. Za namene pričujoče raziskave smo vrednosti določili tako,

da smo izračunali povprečje vrednosti iz objavljenih raziskav za starostne kategorije 0+, 1+, 2+,

3+ in starejši osebki. Ker je odstrel medveda praviloma spolno specifičen v prid samcev smo

pričakovali, da bodo naravne smrtnosti v močneje lovljenih populacijah večje pri samicah, vendar

podatki iz literature tega ne podpirajo, zato smo za oba spola privzeli enake, starostno specifične

smrtnosti.

Preglednica 5: Objavljeni podatki o smrtnosti rjavega medveda in severno ameriškega grizlija

Regija Starost

Spol Vrsta smrtnosti

Smrtnost (letno)

Vir

Skandinavija 0+ samci naravna 0.0860 Bischof et al. 2008

Skandinavija 0+ samice naravna 0.1770 Bischof et al. 2009

Španija 0+ skupaj naravna 0.20 minimum Fernandez-Gil et al. 2010

Skalno gorovje, ZDA 0+ skupaj naravna 0.212 maksimum Mace et al. 2011

Trentino, Italija 0+ samci vsa 0.2500 Groff et al. 2011

Trentino, Italija 0+ samice vsa 0.2780 Groff et al. 2011

Slovenija 0+ skupaj vsa 0.1720 lastni neobjavljeni podatki

Rusija 0+ skupaj vsa 0.1920 Danilov 1993

Španija 0+ skupaj vsa 0.4000 Fernandez-Gil et al. 2010

Skalno gorovje, ZDA 0+ skupaj vsa 0.4240 Mace et al. 2011

Trentino, Italija 1+ samci naravna 0.0640 Groff et al. 2011

Trentino, Italija 1+ samci vsa 0.1210 Groff et al. 2011

Trentino, Italija 1+ samice vsa 0.0910 Groff et al. 2011

Rusija 1+ skupaj vsa 0.1830 Danilov 1993

Skalno gorovje, ZDA 1+ skupaj vsa 0.3439 Mace et al. 2011

Skandinavija 2-4 samci naravna 0.1830 Bischof et al. 2009

Skandinavija 2-4 samice naravna 0.0600 Bischof et al. 2009

Yellowsone, ZDA >2 samice naravna 0.0640 Harris et al. 2006

Trentino, Italija >2 samice naravna 0.0740 Groff et al. 2011

Yellowsone, ZDA >2 skupaj naravna 0.072 vse smrtn. Schwartz et al. 2006

Trentino, Italija >2 samci vsa 0.1540 Groff et al. 2011

Trentino, Italija >2 samice vsa 0.0990 Groff et al. 2011

Skandinavija >4 samci naravna 0.1070 Bischof et al., 2009

Yellowsone, ZDA 2-6 samice naravna 0.1140 Harris et al. 2006

Skalno gorovje, ZDA > 4 samice naravna 0.006-0.024 Mace et al. 2011

Skandinavija >4 samice naravna 0.0660 Bischof et al. 2009

Yellowsone, ZDA >6 samice naravna 0.0490 Harris et al. 2006

Skalno gorovje, ZDA > 4 samice vsa 0.0480 Mace et al. 2011

Yellowsone, ZDA > 4 samice vsa 0.020 minimum Schwartz et al. 2010

Yellowsone, ZDA > 4 samice vsa 0.022-0.176 Schwartz et al. 2010

Osnovni scenarij smrtnosti, ki smo ga upoštevali v raziskavi predpostavlja, da znaša smrtnost pri

mladičih 0+ 12%, pri medvedih starih 1+ in 2+ 8 %, in pri medvedih starih 3 leta in več pa 6 %.

Glede na preživetje medvedov, ki smo jih doslej v Sloveniji spremljali z GPS in VHF telemetrijo (59

medvedov, skupaj spremljanih 38 let; Krofel et al. 2012) ter ocen preživetja mladičev, ki smo jih

ugotovili na osnovi podatkov monitoringa medveda na stalnih števnih mestih, so navedene

vrednosti visoke in zelo verjetno precenjene za našo populacijo. Zato smo zgradili modele za več

scenarijev in sicer: osnovna smrtnost (prej navedeni deleži), 2/3, ½ in 1/3 osnovne smrtnosti ter

osnovna smrtnost × 1.25 in 1.5.

Page 19: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

18

Številčnosti medvedje populacije po posameznih letih smo pri obeh sklopih metod (s scenariji

dodane naravne smrtnosti ter brez dodane smrtnosti) izračunavali s pomočjo povratne bilančne

metode, ki je poznana tudi pod imenom rekurzivna metoda (Klopčič et al. 2010) in je bila

najpogosteje uporabljena v študijah ribjega fonda na osnovi izlova. Metoda daje povsem

zanesljive rezultate (če so vse njene predpostavke izpolnjene) le za zaprte kohorte, torej za leto v

preteklosti, ko so bili vsi osebki do danes že izločeni iz populacije. To se pri medvedu v Sloveniji

zgodi v 21 letih, kolikor je star najstarejši evidentiran medved pri nas. Bližje ko gremo k

sedanjosti, bolj so ocene negotove, saj del osebkov iz preteklih kohort še živi, kolikšen del jih živi

pa ne vemo. Da bi to težavo rešili, smo razvili različne scenarije trenutnega stanja populacije, ki

pokrivajo skrajne možnosti in nekaj vmesnih. Pri prvem scenariju (najbolj optimističen) smo

predpostavili, da je bil odvzem medveda v zadnjih letih tako nizek, da bo populacija naraščala in

smo zanjo privzeli stopnjo rasti, ki je enaka povprečni v raziskovalnem obdobju. Temu ustrezno

se bo z enako stopnjo kot doslej odvzem medveda povečeval tudi v prihodnje (vsako leto se

odvzem poveča za 4.07 medveda). Po drugem scenariju je odvzem tak, da skupna smrtnost

ravno pokriva rodnost (enak kot je bil povprečen v zadnjih treh letih), po tretjem pa je višji od

rodnosti in se bo populacija zmanjševala z isto stopnjo, kot je doslej naraščala in bo torej odslej

vsako leto odvzem za 4.07 osebkov manjši kot leto poprej. Poleg tega smo dodali še dva vmesna

scenarija: enega med skrajnim optimističnim in srednjim, ter drugega med skrajnim

pesimističnim in srednjim. Pri vseh scenarijih smo predpostavili, da se starostna sestava

populacije (in s tem tudi odvzema) ne bo spreminjala in bo ostala enaki povprečni v

raziskovalnem obdobju, spolna sestava pa se bo spreminjala po enakih zakonitostih kot v

raziskovalnem obdobju in se bo delež samic povečeval z višino odvzema in časom. Deleže samic

smo napovedovali na osnovi podatkov iz 1998-2010.

Za kalkulacije števila osebkov po letih pri različnih scenarijih smo module za avtomatizirane

izračune delnih rezultatov sprogramirali s programom MS Visual Basic.

Vsi navedeni scenariji in modeli implicitno predpostavljajo, da je obravnavana populacija

prostorsko zaprta, ali pa da je vsaj spolna in starostna sestava imigrantov enaka emigrantom.

3.5.1 REZULTATI – MODELI BREZ DODANE NARAVNE SMRTNOSTI

Na sliki 7 so prikazani modeli populacijske dinamike v obdobju 1998-2010 ob predpostavki, da

smo vso smrtnost evidentirali. Iz nje je razvidno, da naj bi se številčnost povečevala od okoli 250

osebkov leta 1998, do okoli 400 leta 2005 in 2006, ter zatem upadla na 350. Ocena je v

povprečju za okoli 80 osebkov (20 %) nižja od ocene, ki je bila ugotovljena z genetiko za leto

2007 (394-475, povprečje 434 medvedov). Da bo naša ocena nižja od genetske, smo pričakovali,

saj predpostavka o celotni evidentirani smrtnosti ni realna. Iz modelov smo izračunali vsakoletne

zastopanosti mladičev v populaciji (slika 7, sredina), ki je med leti nihal od 24 do 31 %, v

povprečju pa so znašali 27 odstotkov ter so za vse scenarije prihodnjega razvoja populacije skoraj

enaki. Pri tem velja ponovno izpostaviti, da uporabljena metoda implicitno predpostavlja, da so

bili vsi evidentirani odvzeti medvedi tudi skoteni v Sloveniji, oz. da je spolna in starostna sestava

smrtnosti na obeh straneh meje enaka, kar ni nujno res. Ocene natalitete so večje, kot jih

Page 20: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

19

nakazujejo podatki monitoring medveda na stalnih števnih mestih (glej sklop 3.7), kar je morda

posledica intenzivnejšega odvzema mlajših osebkov v Sloveniji ter starejših na Hrvaškem (glej

poglavje 3.8). Modelno ugotovljene smrtnosti so se med leti spreminjale med 18-32 % in so v

povprečju znašale 25 %. Pri tem velja izpostaviti, da so razlike pri različnih scenarijih prihodnjega

razvoja populacije velike, oz. so ocene po letu 2005 dokaj nezanesljive.

Slika 7 Modeli številčnosti medveda brez dodane neevidentirane naravne smrtnosti pri različnih

še možnih scenarijih vplivov odstrela v zadnjih letih (slika zgoraj), dinamika natalitete (slika sredi)

in relativne smrtnosti (slika spodaj)

Page 21: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

20

3.5.2 REZULTATI – MODELI Z DODANO NARAVNO SMRTNOSTJO

Pri modeliranju številčnosti medvedje populacije ob upoštevanju scenarijev naravne smrtnosti (6

scenarijev) in prihodnjega razvoja populacije (5 scenarijev) smo skupaj pridobili ocene za 30

(=5×6) scenarijev, ki so dali različne vrednosti (slika 8). Za leto 2007 so npr. skrajne ocene

številčnosti po različnih scenarijih znašale od 353 do 562 osebkov (preglednica 6). Kot smiselne

oz. najbolj verjetne smo izbrali vse scenarije, pri katerih so tako številčnosti vseh osebkov, kot

tudi številčnosti samic padle v intervalno oceno, ki je bila za leto 2007 ugotovljena s pomočjo

neinvazivne genetike (Skrbinšek in sod., 2008). Takih ocen je bilo skupaj 8 (preglednica 6); vsem

je skupno, da predvidevajo nižjo naravno smrtnost medveda (pri mladičih med 6 in 12 %,

odraslih medvedih pa med 3 in 6 %) ter naraščajočo do stabilno populacijo medveda v zadnjih

letih, kar je skladno z našimi pričakovanji in ekspertnim poznavanjem trenutne situacije na

terenu. Te scenarije smo zato privzeli kot prave in jih upoštevali pri nadaljnjih izvedenih analizah,

v katerih smo preučevali zgradbo populacije.

Preglednica 6 Izbira modelov glede na ujemanje z rezultati genetskega cenzusa medveda v

Sloveniji leta 2007 (Skrbinšek in sod., 2008)

Trend absolutne smrtnosti po letu 2010

Naravna smrtnost

močno naraščajoč

(letno za +4.07)

naraščajoč (letno za 2.03)

stabilen (povprečje

zadnjih treh let)

upadajoč (letno za - 2.03)

močno upadajoč (letno

za - 4.07)

visoka (faktor 1.5 osnovne)

562 542 521 501 480

višja (faktor 1.25 osnovne)

513 497 480 463 446

osnovna (1) 472 458 444 430 417

nižja (faktor 2/3 osnovne)

426 415 404 393 382

nizka (faktor 1/2 osnovne)

406 396 386 377 367

zelo nizka (faktor 1/3 osnovne)

387 379 370 362 353

Pri vseh scenarijih, označenih s sivo je skupna številčnost leta 2007 padla v okvire meja genetske ocene številčnosti, pri vseh odebeljenih je v mejah ocene genetike tudi številčnost samic. V splošnem so scenariji z zelo nizko in visoko naravno smrtnostjo padli zunaj ocen genetike (prevelike ali pa premajhne ocene), ocena samic se je z ugotovljeno genetsko ujemala le pri scenarijih, ki predpostavljajo da populacija narašča, ali pa je konstantna. Te scenarije (skupaj jih je 8, označeni s sivo in odebeljene številke) smo privzeli kot prave in jih upoštevali pri nadaljnjih analizah.

Na sliki 8 so prikazane dinamike številčnosti medveda za izbrane scenarije, ki se ujemajo z oceno

genetike (polne tanke črte), povprečna ocena izbranih scenarijev (odebeljena pikčasta črta) ter

spodnja in zgornja skrajno ocena vseh scenarijev (drobna pikčasta črta). Iz nje je razvidno, da naj

bi številčnost medveda v letu 1998 znašala približno 300 do 350, v povprečju 325 osebkov, ter

nato naraščala do leta 2005, ko je znašala 450-520 (v povprečju 470) osebkov, do leta 2007

nekoliko upadla, zatem pa ostala konstantna oz. se morda malo večala. Po obliki se dinamika

številčnosti skoraj popolnoma ujema s scenariji brez dodane naravne smrtnosti (3.5.1), so pa

vrednosti sistematično večje.

Page 22: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

21

Slika 8 Modeli populacijske dinamike medveda z dodano naravno smrtnostjo, kalibrirani na

velikost genetske ocene številčnosti iz leta 2007.

Za izbrane scenarije smo izračunali letne natalitete (deleže mladičev), relativne antropogene in

skupne smrtnosti in deleže samic.

Deleži mladičev v povprečju znašajo 28 %, se med leti spreminjajo od 25-32 % ter med modeli od

27 do 29 %. Delež mladičev je bil povečan v letih 2000, 2005 in 2008 (nekoliko tudi leta 2002,

zlasti po napovedi modelov brez dodane smrtnosti), manjši kot navadno je bil leta 2001 in 2006.

Pri tem velja izpostaviti, da se navedeni ekstremi povsem ujemajo s podatki monitoringa na

stalnih števnih mestih (K. Jerina, neobjavljeno), kar nakazuje na robustnost ugotovljenega in

uporabnost obeh pristopov.

Delež samic je v obdobju raziskave naraščal in je na začetku znašal med 45 do 50 %, sedaj pa

okoli 55 %; v povprečju je znašal 51 %, za posamezne scenarije je znašal med 50 in 53 %, kar se

ujema z rezultati genetske ocene.

Skupna letna povprečna smrtnost je v povprečju znašala 26 %, za posamezne scenarije 25 do 27

%; med leti je variirala od 20 do 33 %. Antropogena smrtnost je v povprečju znašala 20 % (80 %

skupne), med leti se je spreminjala med 14 in 26, med scenariji pa med 18 do 22 %.

Neevidentirana naravna smrtnost znaša še dodatnih 27 % medvedov na evidentirano, kar

pomeni v povprečju vsako leto 23 ne-najdenih medvedov. Med scenariji so razlike dokaj velike.

Najmanjši delež naravne smrtnosti ima scenarij, ki predpostavlja majhno naravno smrtnost (pri

0

100

200

300

400

500

600

700

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Šte

vilč

no

st

Leto

scenariji v intervalu genetske ocenepovprečje scenarijev v intervalu genetske ocenemaks.min.

Page 23: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

22

mladičih 8 %) in zmerno rast populacije (vsako leto povečanje odvzema za 2 osebka), kjer znaša

neevidentirana naravna smrtnost dodatnih 16 % na skupno evidentirano, kar pomeni v

povprečju vsako leto 14 ne-najdenih medvedov.

Če vključimo modelne napovedi naravne smrtnosti, odstrel predstavlja 64 %, celotna

antropogena smrtnost pa 75 % vse smrtnosti medveda.

Slika 9 Dinamika spolne sestave in deleža mladičev, ocenjena iz scenarijev z dodano naravno

smrtnostjo.

Izračunali smo tudi pričakovano preživetveno krivuljo medvedov v Sloveniji (Slika 10). Le-ta je

zelo konveksna, podobna krivuljam vrst z r strategijo, kar je posledica izredno intenzivnega

odstrela in deloma drugih antropogeno pogojenih vzrokov smrtnosti. Iz nje je razvidno, da okoli

75 % medvedov preživi prvo leto življenja, do konca drugega leta preživi le okoli 45 % samcev in

55 % samic, do tretjega pa 30 % samcev in 40 % samic. V splošnem je verjetnost preživetja

0.00

0.05

0.10

0.15

0.20

0.25

0.30

0.35

0.40

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Oce

na

de

leža

mla

dič

ev

v p

op

ula

ciji

Leto

0.00

0.05

0.10

0.15

0.20

0.25

0.30

0.35

0.40

0.45

0.50

0.55

0.60

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Oce

na

de

leža

sam

ic v

po

pu

laci

ji

Leto

Page 24: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

23

samica znatno večja kot pri samcih, kar smo pričakovali, saj so samice ko imajo enkrat mladiče

bistveno manj izpostavljene antropogeni smrtnosti (odstrelu). Pri razumevanju zanesljivosti

ugotovljenih vrednosti velja ponovno poudariti, da vse naše analize predpostavljajo prostorsko

zaprtost populacije, kar verjetno ni res. Ocenjujemo, da so ugotovljene verjetnosti preživetja

zaradi intenzivnega lova mladih medvedov v Sloveniji in trofejno orientiranega lova na medveda

na Hrvaškem (lov večjih, starejših samcev) nekoliko podcenjene, vendar za izračun dejanskih

vrednosti trenutno nimamo podatkov.

Slika 10 Preživetvena krivulja medveda v Sloveniji. Deleži na sliki označujejo pričakovan delež

preživelih osebkov do določeni starosti (ob rojstvu 100 %, dopolnjeno 1. leto 70 % osebkov,

dopolnjeno 6 leto 10 % samcev in 20 % samic itd).

3.6 NAPOVEDI ŠTEVILČNOSTI MEDVEDA ZA LETO 2012

3.6.1 METODE

Kot smo že izpostavili, so modeli dinamike številčnosti (sklop 3.5) za zadnja leta raziskovalnega

obdobja manj zanesljivi in zato pokrivajo širši interval napovedi (npr. leta 2010 med 400 in 500 –

slika 8), saj ne poznamo kolikšen delež medvedov iz zadnjih kohort še živi in smo to negotovost

pokrili s skrajnimi scenariji. Poleg tega bi lahko na zanesljivost rezultatov vplivala tudi povečana

intenzivnost odstrela medveda na Hrvaškem v zadnjih letih (glej poglavje 3.9), česar naši modeli

niso pokrivali. Zato smo za obdobje po letu 2007 do vključno 2012 dinamiko medveda modelirali

še z drugo metodo, na osnovi empirično ugotovljene reprodukcije in ugotovljene antropogene

ter modelne naravne smrtnosti. Ti modeli dajejo v primerjavi z opisanimi v prejšnjem sklopu še

0.00

0.10

0.20

0.30

0.40

0.50

0.60

0.70

0.80

0.90

1.00

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22

Ve

rje

tno

st p

reži

vetj

a

Starost

samci samice skupaj

Page 25: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

24

eno dodatno informacijo: kažejo, če je bil lov v zadnjih letih trajnosten. Napoved številčnosti za

2012 je pomembna podlaga za odločanje o višini prihodnjih odvzemov medveda.

Kot izhodiščno leto pri modeliranju smo izbrali konec leta 2007, saj je za to leto na voljo

zanesljiva ocena številčnosti ter kot izhodišče (številčnosti, spolna in starostna sestava) privzeli

vse podatke najbolj verjetnih scenarijev (8 scenarijev – glej poglavje 3.5) za leto 2007. Potem

smo za vsako leto posebej do leta do 2012 številčnosti izračunavali po korakih s t. i. diferenčno

metodo (glej Jerina et al., 2003). Podatkom o številčnosti iz konca leta, po končani lovni dobi,

smo za oceno številčnosti v naslednjem letu dodali število skotenih mladičev, vse medvede iz

prejšnjega leta za eno leto postarali, odšteli naravne smrtnosti (specifične po scenarijih) in

evidentirano antropogeno smrtnost ter postopek po korakih ponavljali do leta 2012. Za sezono

2011/2012 še ni podatkov o spolni in starostni sestavi odvzetih medvedov, zato smo za to leto

izhajali iz načrtovanega odstrela medveda (74 medvedov) ter dodali ostalo pričakovano

antropogeno smrtnost (povprečen delež v zadnjih treh letih), tako skupna pričakovana

antropogena smrtnost znaša 87 osebkov. Predpostavili smo, da je spolna in starostna sestava 87

izločenih medvedov enaka povprečni v zadnjih treh letih.

Pri ugotavljanju vsakoletnega števila skotenih mladičev smo izhajali iz podatkov monitoringa

medveda na števnih mestih iz obdobja 2001-2010, kjer se trikrat letno na prek 160 mestih vsako

leto šteje medvede in pri tem ločeno beleži mladiče 0+. Analiza podatkov je pokazala, da je delež

opaženih mladičev močno odvisen od letnega časa (slika 11). Aprila mladiči v povprečju

predstavljajo 11 % vseh medvedov na števnih mestih, nato se njihov delež povečuje do avgusta,

ko znaša dobrih 26 %, zatem pa septembra do oktobra upade na 25 %. Spremembe v

zastopanosti mladičev ne morejo biti rezultat dejanskih sprememb v naravi, saj bi kvečjemu

pričakovali, da jih je pomladi največ, potem pa vsaj do lovne dobe postopno vse manj, ker je

njihova naravna smrtnost večja kot pri ostalih kategorijah osebkov. Naraščajoč delež mladičev od

aprila do junija je zelo verjetno rezultat izogibanja vodečih medvedk z 0+ mladiči mestom, kjer bi

bili mladiči bolj izpostavljeni drugim medvedom in morda človeku, saj so mladiči, ko pridejo iz

brlogov manj mobilni, poleg tega so v času paritve medveda bolj izpostavljeni infanticidu samcev.

Izogibanje mestom, kjer je večja verjetnost srečanja z odraslimi samci, je bila za mladiče in

vodeče medvedke opaženi pri več populacijah medvedov, npr. v Skandinaviji, Španiji in Severni

Ameriki. Celoleten povprečen delež mladičev znaša 21 %, če pa upoštevamo le obdobje po

paritvi (od julija naprej) pa znaša 25 %. Vendar pa slednji delež verjetno nekoliko precenjuje

njihov dejanski delež v naravi, saj telemetrijske raziskave kažejo, da samice z mladiči pridejo na

krmišča prej zvečer kot odrasli medvedi, monitoring medvedov na števnih mestih pa se ne izvaja

celo noč temveč od 6 popoldne do polnoči (Jerina et al. 2011). Poleg tega se je števna mesta

načrtno postavljajo na mesta, kjer so bili medvedi pogostejši in so stalno prisotne tudi samice, ki

jih ni v robnem območju. Zato smo se odločili, da kot končno vrednost deleža mladičev v

populaciji privzamemo oceno 23 %. Ker je poznavanje relativne natalitete zelo pomembno, bi

kazalo oceni tega parametra v prihodnje posvetiti ciljno raziskavo. Končno smo število skotenih

mladičev za vsako leto izračunali tako, da smo preživelo število medvedov po končani lovni dobi

zadnjega decembra prejšnjega leta pomnožili s faktorjem 0.30 (= ((1/(1-0.23))-1)).

Page 26: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

25

Slika 11 Sezonska dinamika deležev opaženih mladičev 0+ med vsemi opaženimi medvedi na

števnih mestih

3.6.2 REZULTATI

Naši modeli kažejo, da je bil odvzem medveda v obdobju po letu 2007 trajnosten oz. da je bila

skupna smrtnost tako rekoč enaka rodnosti in se številčnost po tem letu ni bistveno spreminjala.

Po realizaciji odstrela, ki je planiran za lovno leto 2011/12, naj bi številčnost znašala po različnih

scenarijih med 410 in 480 medvedov (slika 12), po povprečnem scenariju, ki izhaja iz sredine

genetske ocene iz leta 2007 (434 medvedov) bo številčnost 440 osebkov. Z vidika kritične presoje

zanesljivosti rezultatov je treba izpostaviti, da je ta odvisna od: (a) točnosti genetske ocene iz leta

2007, b) tedanje in trenutne porazdelitve medvedov v Sloveniji in na Hrvaškem glede na

povprečno (ker je razdalja majhna, se lahko verjetno znaten delež osebkov premika čez mejo, kar

lahko vpliva na številčnost – npr. močnejši obrodi hrane na eni na in drugi strani meje, jakost

obroda v povezavi z intenziteto krmljenja na obeh straneh itn.), (c) točnosti ugotovljene

natalitete in smrtnosti. Vsi trije parametri oz. predpostavke, zlasti zadnja dva, imata lahko

napake, zato ocen ne kaže jemati kot neko merjeno stanje, temveč le kot, glede na dostopne

podatke, verjetno najboljše možne ocene.

0.00

0.05

0.10

0.15

0.20

0.25

0.30

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

De

lež

mla

dič

ev

Mesec

Page 27: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

26

Slika 12 Model dinamike medveda za 1998-2011. Za obdobje po 2007 je bila številčnost ocenjena

na osnovi natalitete in evidentirane smrtnosti, prej pa po rekurzivni metodi (glej poglavje 3.5.2).

3.7 PRESOJA DEMOGRAFSKE NAVEZANOSTI DELA POPULACIJE MEDVEDA V SLOVENIJI NA

OSTALE DELE DINARSKO-PINDSKE POPULACIJE

3.7.1 METODE

Pričujoča raziskava z več rezultati nakazuje, da je del populacije medveda, ki živi v Sloveniji

demografsko močno navezana na ostale dele dinarsko-pindske populacije, zlasti na dele na

Hrvaškem, kar je podrobno predstavljeno v diskusiji. Upoštevaje številne polemike v preteklosti

glede ustreznosti tedanjih visokih odstrelov, se postavlja vprašanje, če so bili ti trajnostni, ali pa

je Slovenija morda predstavljala ponor medvedov in je številčnost populacije naraščala zaradi

neto dotoka medvedov s Hrvaške, kjer je bil odstrel vsaj po uradnih evidencah precej manj

intenziven kot pri nas (glej 3.8). Da bi to vprašanje kvantitativno preučili, smo ob predpostavki,

da je naša populacija medveda prostorsko zaprta, ocenili njeno dinamiko po letu 1998. Kot

izhodiščno stanje smo privzeli ocene številčnosti za leto 1998 po najbolj verjetnih scenarijih (ter

spolno in starostno sestavo populacije; poglavje 3.5). Iz podatkov smo ocenili deleže

reproduktivnih samic, pri čemer smo upoštevali dva scenarija primiparnosti (pri 3 in pri 4 letih),

predpostavili smo, da imajo medvedke, ko spolno dozorijo vsake dve leti mladiče, da ima v

vsakem leglu 1.6, 1.8 in 2.0 mladiča (trije scenariji, podatki iz monitoringa na števnih mestih) in

da je spolno razmerje mladičev 1:1. Po diferenčni metodi smo za vsako leto izračunali absolutno

nataliteto pri različnih scenarijih in mortaliteto ter pri tem dejansko evidentirano antropogeno

0

100

200

300

400

500

600

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Šte

vilč

no

st

Leto

Page 28: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

27

mortaliteto ter starostno specifično naravno mortaliteto (neevidentirano; za vsak scenarij

specifično za ta scenarij).

Poleg tega smo ocenili tudi kolikšen neto dotok osebkov z ostalih delov dinarske populacije bi

podpiral opaženo populacijsko dinamiko medveda v Sloveniji. Za to smo uporabili dve metodi in

sicer: a) razliko med empirično ter modelno ugotovljeno absolutno nataliteto (opažanja na

krmiščih glede na izračunano nataliteto iz podatkov o odvzemu), b) razliko med številom

skotenih mladičev glede na ocene spolne in starostne sestave populacije ter modelne ocene

absolutne natalitete. Upoštevali smo le podatke do leta 2007.

3.7.2 REZULTATI

Scenariji ob predpostavki prostorsko zaprte populacije napovedujejo, da bi se populacija po 1998

ob realiziranih odstrelih zmanjševala in ne naraščala. Poleg visokih odstrelov je na to vplivala

nižja relativna zastopanost spolno zrelih samic (glej 3.5). Letne razlike med empirično in modelno

ugotovljeno nataliteto znašajo v povprečju 18 osebkov in med leti nihajo med 16 do 31 osebkov,

po drugi metodi (nataliteta izračunana iz števila rodnih samic) so povprečne razlike še večje

(povprečna vsakoletna razlika 23 osebkov), vendar med leti, zlasti pa med različnimi scenariji

natalitete (mladiči pri 3 ali 4 letih) tako variirajo, da ocene niso uporabne. Na osnovi rezultatov

lahko zanesljivo sklepamo, da medvede v Sloveniji ne smemo smatrati kot demografsko zaprto

populacijo in lahko nanjo zelo močno vpliva tudi stanje drugih delov dinarsko-pindske populacije,

zlasti Hrvaškega dela. Opravljene analize nakazujejo, da je v preteklosti neto dotok osebkov

(imigracije in medvedi S čezmejnimi območji aktivnosti) omogočal višje odstrele medveda v

Sloveniji ob hkratni populacijski rasti, brez katerih bi se naš del populacije verjetno manjšal.

Vendar pa velja pri tem izpostaviti, da so vsi naši izračuni temeljili na predpostavki, da je

populacija prostorsko zaprta. Ker to ni res, so lahko tudi preživetvene krivulje in drugi vhodni

parametri modelov delno popačeni in bi bila slika na osnovi dejanskih podatkov ustrezno

drugačna.

3.8 PREGLED ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA NA HRVAŠKEM

Zaradi velikega pomena stanja hrvaškega dela skupne populacije za populacijsko dinamiko

rjavega medveda v Sloveniji v to poročilo vključujemo tudi krajši pregled poseganje v populacijo

medveda na Hrvaškem. Od kolegov iz Hrvaške (dr. Djuro Huber in Slaven Reljid, Veterinarska

fakulteta Univerze v Zagrebu) smo dobili podatke o zabeleženem odvzemu medvedov. Podobno

kot pri nas tudi na Hrvaškem večino zabeleženega odvzema predstavlja redni odstrel. Vendar pa

se struktura odstrela na Hrvaškem močno razlikuje od poseganja v populacijo medveda v

Sloveniji. Na Hrvaškem je odstrel osredotočen predvsem na živali z večjo trofejno vrednostjo (t.j.

predvsem odrasli samci). Delež samcev v odstrelu znaša 75,3 % in je v zadnjem letu še narastel

(skupaj je bilo npr. leta 2011 odvzetih le 9 samic), medtem ko v Sloveniji znaša delež samcev v

odstrelu 60,2 %. Povprečna starost odstreljenih medvedov na Hrvaškem znaša 5,5 let, v Sloveniji

3,3 leta. Tako odstrel kot celotni odvzem na Hrvaškem v zadnjih letih narašča (Slika 13).

Page 29: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

28

Slika 13 Gibanje števila odstrela in celotnega odvzema rjavega medveda na Hrvaškem v letih

2001 do 2011 (vir podatkov: Veterinarska fakulteta, Univerza v Zagrebu)

0

20

40

60

80

100

120

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

odvzem

odstrel

Page 30: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

29

4. DISKUSIJA

Dolgoletno sistematično zbiranje podatkov in vzorcev odvzetih medvedov ter opravljene analize

njihove starostne in spolne strukture so omogočile dober vpogled v populacijske procese in

parametre ter njihovo dinamiko za rjavega medveda v Sloveniji. Ugotovitve nudijo podlago za še

boljše upravljanje z vrsto.

S pomočjo nove metode, ki smo jo razvili v okviru naloge, smo uspeli še nekoliko povečati vzorec

odvzetih medvedov s poznano starostjo, zlasti pomembno pa je, da vzorec sedaj pokriva vse

kategorije osebkov in je torej manj pristranski. Metoda bo uporabna tudi v prihodnje v primerih

neuspešnega določanja starosti s pomočjo zbruskov zob oz. manjkajočih vzorcev. Obenem smo

preverili tudi zanesljivost okularnega določanja starosti medvedov. Ta metoda se je izkazala za

dokaj uspešno, še posebej pri mlajših medvedih in za določanje relativne starosti medvedov. Za

določanje absolutne starosti medvedov, ki je nujno za nadaljnje analize populacijske dinamike,

pa tudi v prihodnje priporočamo metodo štetja dentinskih plastnic na zbruskih zob, saj so pri

okularni oceni odstopanja absolutne starosti za odrasle medvede še vedno precejšnja.

Pričujoča raziskava nakazuje, da je demografija našega dela populacije zaradi njene velike

čezmejne odprtosti močno odvisna od stanja preostalega dela celotne populacije, zlasti dela na

Hrvaškem. Na pomemben vpliv prehajanja medvedov preko slovensko-hrvaške meje in

demografsko odprtost populacije kaže več rezultatov: 1.) delež samic narašča od roba populacije

vse do meje s Hrvaško, 2.) kljub zelo intenzivnem odvzemu, ki je zamaknjen v prid samcev, delež

samic ni toliko povečan kot bi pričakovali za zaprto populacijo, 3.) deleža mladičev, ocenjen na

podlagi odvzema in monitoringa na terenu (23 % proti 28 %) se ne ujemata in 4.) rezultati

telemetrijskega spremljanja medvedov (Jerina et al. 2011), kažejo na redno prehajanje

medvedov preko slovensko-hrvaške meje, in na velik delež medvedov s čezmejnimi območji

aktivnosti, kar pomeni da je ob poseganju v populaciji v eni državi mogoče odstreliti velik del

medvedov, ki živijo v drugi državi.

Zaradi velikega pomena čezmejne odprtosti populacije medveda je tako v Sloveniji kot na

Hrvaškem (zelo verjetno pa tudi v drugih državah, ki si delijo dinarsko-pindsko populacijo)

ključnega pomena dobra koordinacija pri upravljanju, ki pa je bila do sedaj dokaj omejena.

Neupoštevanje poseganja v skupno populacijo v sosednji državi in pomanjkanja čezmejnega

sodelovanja pri upravljanju lahko vodi do sprejetja nepravilnih odločitev, otežuje doseganje

upravljavskih ciljev in predstavlja grožnjo dolgoročnemu varstvu vrste na tem območju.

Tako kot v preteklih letih je tudi v obdobju pričujoče raziskave (2007-2010) redni odstrel

predstavljal glavnino odvzema medvedov iz narave in je tudi v največji meri vplival na strukturo

populacije in njeno številčnost. To kaže na velik pomen in previdnost, ki je potrebna pri

načrtovanju poseganja v populacijo medveda, saj je od tega v veliki meri odvisen njen prihodnji

razvoj in stanje.

V Sloveniji letna povprečna relativna smrtnost zaradi človeka v povprečju znaša 20 % (od tega

približno 85 % predstavlja odstrel), kar je med najvišjimi znanimi vrednosti za poseganje v

Page 31: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

30

populacijo rjavega medveda v svetu. Najmočnejše je bilo poseganje v skupino mladih medvedov:

polovica vseh medvedov umre do starosti 2,5 let; samo okoli 20 % osebkov pa dočaka spolno

zrelost. V naravnih razmerah je sicer absolutno preživetje medvedov precej višje, vendar pa je

vzorec smrtnosti z manjšim preživetjem v mlajših razredih značilen tudi za naravno smrtnost

rjavega medveda (Miller et al. 2003). Ko medved odraste, se zaradi predpisov pri odstrelu v

Sloveniji verjetnost njegovega preživetja močno poveča. To pa ne velja povsem za velike samce,

saj imajo ti velika območja aktivnosti (tudi preko 1000 km2; Jerina et al. 2011), ki zato večinoma

segajo tudi na Hrvaško, kjer pa je poseganje v ta razred močno. Predvidevamo, da znaten del

velikih samcev, ki živi v Sloveniji, umre zaradi odstrela na Hrvaškem. To bi pojasnilo odsotnost

starih samcev v našem vzorcu (najstarejši zabeležen mrtev medved je bil star 14 let; najstarejša

samica pa 21 let). V naravi lahko rjavi medved sicer živi do 34 let (Schwartz et al. 2003).

Ob interpretaciji podatkov iz Slovenije se je potrebno zavedati, da je populacija odprta, kar lahko

do določene mere tudi vpliva na nekatere ugotovitve pričujoče raziskave (npr. smrtnost pri

samcih, ki je verjetno nekoliko precenjena). Poleg tega smo z modeli pokazali, da vse smrtnosti

ne evidentiramo in je zaradi tega število letno odvzetih medvedov nekoliko podcenjeno. Večina

nezaznavne smrtnosti verjetno predstavlja naravna smrtnost, tako da je naša ocena deleža

antropogenih vzrokov med vso smrtnostjo verjetno nekolik precenjena, kar smo korigirali na

podlagi modelne ocenjene naravne smrtnosti, ki se giblje v rangu 20 % vse smrtnosti. Trenutno

ni na voljo podatkov, ki bi kazali, kakšen del nezaznavne smrtnosti bi lahko predstavljal nezakonit

odstrel. Čeprav predvidevamo, da njegov delež ni velik, pa na problem nezakonitega streljanja

medvedov kažejo mrtvi medvedi, ki imajo stare strelne rane zaradi strelov s šibrami. Kakšno je

število medvedov obstreljenih s šibrami, ki zaradi tega poginejo ni znan.

Smrtnost medvedov v Sloveniji ni bila enako razporejena med spoloma, saj je delež odvzetih

samcev precej večji od samic (v obdobju raziskave je bilo izločenih kar 198 samcev več kot

samic), kar je v največji meri posledica velikega števila odvzetih samcev v okviru rednega

odstrela. V splošnem spremembe spolnega razmerja močno vplivajo na populacijsko dinamiko

vrste. Medvedi so še posebej občutljivi na poseganje v razred reproduktivnih samic (Derocher et

al. 1997, McLellan et al. 1999), zato so v splošnem učinki odstrela na številčnost populacije

manjši, če se močneje posega med samce, kar velja tudi za Slovenijo. To je verjetno eden od

razlogov, da število medvedov v proučevanem obdobju kljub močnem poseganju ni upadlo.

Poleg vpliva na številčnost pa ima lahko neuravnovešeno spolno razmerje v odvzemu medvedov

tudi različne stranske učinke. Ti so splošnem močnejši, če se posega v kategorijo zrelih samcev,

kar je značilno predvsem za Hrvaško, kjer večji samci z veliko trofejno vrednostjo predstavljajo

glavnino odstreljenih medvedov. Razlike v poseganju v populacijo medvedov med različnimi deli

populacije sicer lahko blaži določene stranske učinke odstrela (Krofel et al. 2012), kljub temu pa

bi trenutno močno neuravnotežen odstrel zrelih samcev na Hrvaškem lahko vodil do novih težav

zaradi stranskih učinkov takšnega odstrela. V Skandinaviji so na primer evidentirali, da se na

območjih s povečanim poseganjem v kategorijo zrelih samcev zmanjša preživetje mladičev zaradi

infanticida, ker po odstrelu dominantnega samca njegovo mesto zasede drug samec, ki ni v

sorodu z mladiči rojenimi na tem območju in jih zato ubije oz. jih skuša ubiti (Swenson et al.

1997). V Severni Ameriki so opazili tudi, da se po smrti velikega samca, ko njegovo območje

Page 32: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

31

zasede drug samec, samice izogibajo mest bogatih s hrano, da bi zmanjšale verjetnost srečanja z

novimi samci in tako preprečile ubijanje svojih mladičev. Zaradi izbiranja prehransko revnejših

habitatov se posledično zmanjša reprodukcija takšnih samic (Wielgus and Bunnell 2000). Močno

poseganje v kategorijo zrelih samcev, zaradi katerega se zmanjša povprečna starost samcev

nekega območja, vodi tudi v upad rodnosti (Milner et al. 2007).

Analize nakazujejo, da v preteklosti odstrel medvedov v Sloveniji verjetno ni bil trajnosten.

Vendar populacija ni upadla zaradi stalnega neto dotoka osebkov iz Hrvaške, kljub temu pa je

formalno gledano v tistem obdobju Slovenija predstavljala ponor za dinarsko-pindsko populacijo.

Neto dotok medvedov iz Hrvaške (v obliki imigracije dispergirajočih osebkov in večjega

slovenskega odvzema medvedov s čezmejnimi območji aktivnosti) je omogočal, da je kljub

močnemu poseganju v populacijo, le-ta celo naraščala. Z uporabo stalnega monitoringa ter

odzivnega upravljanja je bilo takrat možno stabilizirati dinamiko številčnosti medveda v Sloveniji

brez natančnega poznavanja dogajanja v populaciji in pomena čezmejnega značaja populacije.

Na ta način je bilo upravljanje verjetno celo uspešnejše za dosego zastavljenih upravljavskih ciljev

(stabilizacijo populacijske dinamike), kot bi bilo ob poskusu upravljanja na podlagi modeliranja

populacijske dinamike, pri katerem bi zaradi takratnega pomanjkljivega znanja zlahka ne

upoštevali neto dotok medvedov iz Hrvaške. Poleg višine odstrela je bil za to ne-trajnostnost

poseganja v prvem delu proučevanega obdobja verjetno ključen tudi delež samic, ki je bil

verjetno manjši od današnjega. Rekonstrukcija populacijske dinamike je pokazala, da je rast

številčnosti populacije potekala do leta 2006, v naslednjem letu nekoliko upadla, v zadnjih štirih

letih pa je najverjetneje stabilna.

Rezultati kažejo, da je poseganje v populacijo v zadnjih letih na slovenski strani postalo

trajnostno in bi tudi ob zaprtosti populacije (prekinitvi povezave s Hrvaško) ta vsaj kratkoročno

preživela. Obenem pa opozarjamo na potrebno dodatno previdnost zaradi sprememb v odstrelu

medvedov na Hrvaškem, ki se je v zadnjih letih precej povečal. Posledice se bodo verjetno

pokazale tudi na slovenskem delu populacije, še posebej če upoštevamo, da zaradi velikih

območij aktivnosti večina medvedov v Sloveniji vsaj del življenja preživi na Hrvaškem.

Zato priporočamo, da se ob nadaljevanju povečanega odstrela na Hrvaškem preventivno

nekoliko zmanjša poseganje v slovenski del populacije. Ob spremembi upravljanja na Hrvaškem

namreč odstrel v Sloveniji, ki je bil trajnosten do sedaj, v prihodnje morda ne bo več. S tega

vidika bi bilo priporočljivo tudi preveriti, ali je trenutno povečan odstrel medvedov na Hrvaškem

trajnosten in kako velik varstveni problem predstavljajo omenjeni stranski učinki intenzivnega

poseganja v kategoriji zrelih samcev. Enako velja za intenzivno poseganje v razred mladih

medvedov v Sloveniji, zaradi katerega bi na primer lahko pričakovali zmanjšanje starosti

poleganja prvega legla pri samicah, saj bi si le-te na ta način močno povečale verjetnost

razmnoževanja in preživetja zaradi zaščite v okviru rednega odstrela (Krofel et al. 2012). Prav

tako bi bilo smiselno proučiti vplive trenutno intenzivnega krmljenja medvedov na njihovo

razmnoževanje in preživetje. Z omejevanjem obsega krmljenja bi namreč morda lahko nekoliko

zmanjšali potrebo po intenzivnem poseganju v populacijo, ki postaja v javnosti vse manj

priljubljeno (Schwartz et al. 2005, Treves & Naughton-Treves 2005).

Page 33: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

32

5. ZAHVALA

Za vestno zbiranje podatkov, opravljanje meritev na terenu in zbiranje vzorcev iz odvzetih

medvedom se zahvaljujeva sodelavcem iz Zavoda za gozdove Slovenije. Zahvaljujeva se tudi

delavcem laboratorija Matson's Laboratory za določanje starosti medvedov ter kolegom iz

Veterinarske fakultete Univerze v Zagrebu za posredovanje podatkov o odvzemu medvedov na

Hrvaškem. Za pomoč in diskusije pri opravljanju rekonstrukcije populacijske dinamike in

modeliranja sva hvaležna dr. Johnu Linnelu in dr. Hubertu Potočniku. Izvedbo naloge je finančno

podprla Agencija RS za okolje v okviru Ministrstva RS za okolje in prostor.

6. VIRI

Bischof R., Fujita R., Zedrosser A., Soderberg A., Swenson J. E. 2008. Hunting patterns, ban on baiting, and

harvest demographics of brown bears in Sweden. Journal of Wildlife Management, 72, 1: 79-88

Derocher A. E., Stirling I., Calvert W. 1997. Male-biased harvesting of polar bears in Western Hudson Bay.

Journal of Wildlife Management, 61, 1075-1082

Fernandez-Gil A., Swenson J. E., Granda C., Perez T., Dominguez A. in sod. 2010. Evidence of sexually selected

infanticide in an endangered brown bear population. Animal Behaviour, 79, 2: 521-527

Groff C., Dalpiaz D., Frapporti C., Rizzoli R., Zanghellini P. 2011. 2010 Bear Report of the Forestry and Wildlife

Department of the Autonomous Province of Trento. Trento, Autonomous Province of Trento

Harris R. B., Schwartz C. C., Haroldson M. A., White G. C. 2006. Trajectory of the Yellowstone grizzly bear

population under alternative survival rates. V: Temporal, spatial, and environmental influences on the

demographics of grizzly bears in the Greater Yellowstone Ecosystem. Schwartz C. C. in sod. (ur.). Wildlife

Monographs 61: 44–55

Jerina K., Adamič M. 2008a. Analiza odvzetih rjavih medvedov iz narave v Sloveniji v obdobju 2003–2006, na

podlagi starosti določene s pomočjo brušenja zob. Končno poročilo. Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo in

obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Jerina K., Adamič M. 2008b. Fifty years of brown bear population expansion: effects of sex-biased dispersal on

rate of expansion and population structure. Journal of Mammalogy, 89: 1491-1501

Jerina K., Debeljak M., Dzeroski S., Kobler A., Adamič M. 2003. Modeling the brown bear population in Slovenia

- A tool in the conservation management of a threatened species. Ecological Modelling, 170: 453-469

Kaczensky P., Jerina K., Jonozovič M., Krofel M., Skrbinšek T. in sod. 2011. Illegal killings may hamper brown

bear recovery in the Eastern Alps. Ursus, 22: 37-46

Klopčič M., Jerina K., Bončina A. 2010. Long-term changes of structure and tree species composition in Dinaric

uneven-aged forests: are red deer an important factor? European Journal of Forest Research, 129: 277-288

Krofel M., Jonozovič M., Jerina K. 2012. Demography and mortality patterns of removed brown bears in a

heavily exploited population. Ursus 23, 1: (v tisku)

Page 34: MONITORING ODVZEMA RJAVEGA MEDVEDA IZ NARAVE V¾ivali/ogrožene in zavarovane/Medvedi-starosti2007...Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010

Monitoring odvzema rjavega medveda iz narave v Sloveniji ... obdobje 2007-2010. Jerina in Krofel, 2012

33

Mace R. D., Carney D. W., Chilton-Radandt T., Courville S. A., Haroldson M. A. in sod. 2012. Grizzly bear

population vital rates and trend in the Northern Continental Divide Ecosystem, Montana. The Journal of

Wildlife Management, 76: 119-128

McLellan B. N., Hovey F. W., Mace R. D., Woods J. G., Carney D. W. in sod. 1999. Rates and causes of grizzly

bear mortality in the interior mountains of British Columbia, Alberta, Montana, Washington, and Idaho.

Journal of Wildlife Management, 63: 911-920

Milner J. M., Nilsen E. B., Andreassen H. P. 2007. Demographic side effects of selective hunting in ungulates and

carnivores. Conservation Biology, 21: 36-47

Schwartz C. C., Haroldson M. A., White G. C. 2010. hazards affecting grizzly bear survival in the Greater

Yellowstone Ecosystem. Journal of Wildlife Management, 74, 4: 654-667

Schwartz C. C., Keating K. A., Reynolds H. V., Barnes V. G., Sellers R. A. in sod. 2003. Reproductive maturation

and senescence in the female brown bear. Ursus, 14, 109-119

Schwartz C. C., Swenson J. E., Miller S. D. 2005. Large carnivores, moose, and humans: a changing paradigm of

predator management in the 21st century. Alces, 39, 41-63

Swenson J. E., Adamič M., Huber D., Stokke S. 2007. Brown bear body mass and growth in northern and

southern Europe. Oecologia, 153: 37-47

Swenson J. E., Sandegren F., Soderberg A., Bjarvall A., Franzen R.in sod. 1997. Infanticide caused by hunting of

male bears. Nature, 386, 6624: 450-451

Treves A., Naughton-Treves L. 2005. Evaluating lethal control in the management of human-wildlife conflict. V:

People and Wildlife, Conflict or Coexistence? Woodroffe R. in sod. (ur.). Cambridge, UK, Cambridge

University Press: 86-106

Wielgus R. B., Bunnell F. L. 2000. Possible negative effects of adult male mortality on female grizzly bear

reproduction. Biological Conservation, 93: 145-154