ISSN

-

www.sloski.si 3

Naši športniki so v olimpijsko sezono vstopili že v času, ko se je veliko Slo-vencev hladilo v morju, jezerih ali v bazenih. Trdo delo v telovadnicah, na gorskih stezah, skakalnicah s plastično podlago, rolkah ali na ledeniškem sne-gu je očem širše javnosti pogosto skrito. Dejstva, da vstopamo v novo zimsko sezono, se pogosto zavemo šele takrat, ko se naši junaki v polni »bojni opremi« pojavijo na malih zaslonih. Takrat smo si vsi edini: začelo se je. Res je. Letos še z nekoliko drugačnim občutkom, saj lahko dejansko ob vseh tekmah, pa naj gre za alpske smučarje, deskarje, teka-če, skakalce, smučarje prostega sloga, telemark smučarje, nordijske kombi-natorce ali biatlonce, zlahka začutimo prav posebno napetost, vznemirjenje.

Olimpijska mrzlica. To je to. Vancouver 2010 se bliža. Za tekmovalke in tekmoval-ce v športno zrelih letih bo to življenjska priložnost, za mlajše rodove trenutek za spoznavanje olimpijskega utripa, za vse skupaj pa neprecenljiva izkušnja.

A še preden bomo na pot poslali našo delegacijo, v kateri bo nedvomno kar nekaj močnih adutov za najvišja mesta in tako želeno medaljo, bomo lahko veliko veči-no največjih mojstrov zimskošportnega sveta v skoraj vseh panogah pozdravili pri nas v Sloveniji. Verjetno se marsikdo ne zaveda, kako pomembne so za slovenski šport tekme svetovnega pokala na naših tleh. Lahko smo ponosni na vlogo, ki smo jo deležni v Mednarodni smučarski zvezi in Mednarodni biatlonski organizaciji, kjer slovimo kot zelo zanesljivi in kakovostni organizatorji.

V sezoni 2009/2010 bomo lahko pri nas po dolgem času pozdravili najboljše teka-če na smučeh. Seveda bo na Rogli tekla tudi Petra Majdič, ki je v preteklih sezonah v slovenske domove prinesla veliko veselja in dobre volje. Z velikim zadovoljstvom bomo znova gostili tudi najboljše biatlonce. Tokrat jih bo Pokljuka gostila v pre-novljenem in zelo modernem športnem središču, pridobitvi, na katero smo lahko več kot upravičeno ponosni. Veselimo se tudi tradicionalnih tekem v Mariboru in Kranjski Gori, kjer bomo stiskali pesti za naše alpske smučarje. Seveda pa sezona ne bi bila prava sezona, če se ne bi ob koncu pri nas zbrala še skakalna smetana. Planica bo tokrat gostila svetovno prvenstvo v poletih.

Vsem uglednim gostom, ki bodo v tej zimi obiskali našo državo, lahko torej za-želimo prisrčno dobrodošlico. Verjamem, da bomo znova dobri gostitelji. Našim tekmovalcem in tekmovalkam pa lahko zaželimo le srečno.

Mag. Stanislav Valant,

predsednik Smučarske zveze Slovenije

varujemoVarčevanje je večini potrebno, nekate-rim pa je med propagiranjem nujnosti zmanjševanja stroškov priložnostni izgovor predvsem pri »odtujevanju« sredstev, ki so bila nekdaj knjižena kot »družbena odgovornost«. Šport go-tovo sodi v skupino, kjer sponzor in sponzoriranec pogosto ne dosežeta enakosti v protistoritvi. Nekatera pod-jetja so se odločila za nove »higienske standarde«.

Danes so nekateri posamezniki ali or-ganizacije pripravljeni svoje storitve (oglaševanje, promoviranje, pospeše-vanje prodaje …) sponzorju ponuditi po diskontni ceni. Samo da je denar za tekoče preživetje. Strategija je spreje-mljiva, če vzamemo iz konteksta misel

enega najbolj znanih svetovnih ekonomistov Johna M. Keynsa, ki pravi, da smo na dolgi rok vsi mrtvi. Ker ima vsak subjekt omejene potencialne zmožnosti nudenja protistoritev sponzorju, so posledično omejeni tudi njegovi prihodki. V smučariji mednarodna organizacija FIS predpiše največji obseg oglaševanja na posameznih delih opreme. Nacionalne smučarske zveze ponujajo trgu le toliko kvadratnih cen-timetrov, kolikor je zapisano v pravilih. Kontrola obsega oglaševanja v primerjavi s kontrolo ustreznosti materiala (smuči, vezi, oblačila) na tekmovanjih svetovnega in evropskega pokala ni dosledna, a je najbolj verjetna ob tekmovalnem uspehu, zato se večina izogiba tveganju in mogoči obtožbi zaradi neposlovnega delovanja. Bere se, kot da bi povpraševanje po sponzoriranju presegalo ponudbo. Ni več časov Toneta Vogrinca, ko so sponzorji stali v vrsti pred vrati njegove pisarne.

Nevarnost, da stroški izvedbe športnih programov presežejo prihodke, je prav tako že pregovorna. Kratek čas je mogoče ohranjati mir v hiši z zapravljanjem »bo-dočih sredstev«. Dolgo ne gre. Treba je krčiti programe, omejevati vsakršno pora-bo in tudi pri nas smo začeli drug drugemu gledati pod prste. Včasih gre v stanju pomanjkanja tudi prek meje sprejemljivega. V nezaželenem stanju se predstavljajo posamezne osebnosti z dominantnimi lastnostmi, predvsem odnosom do sebe in drugih … Posameznik, posamezna enota ali celota? Odgovarjamo posamezniki. Spoznavamo se. Proti koncu sezone bomo gotovo bogatejši za marsikatero spo-znanje. Vedeli bomo, kdo je pripravljen za manj nagrade naložiti na ramena doda-tne naloge, kdo samo nerga in ga zanima lasten interes.

Eden izmed varčevalnih ukrepov bo prizadel tudi člane Smučarske zveze Sloveni-je in bralce Modrih novic. Odločili smo se, da bomo v sezoni 2009/2010 Modre novice izdali v elektronski obliki. V do bralca prijazni obliki bodo dostopne na sple-tnih straneh: www.modrakartica.com in www.sloski.si. Cena tiska in distribucije ne zdrži racionalne presoje smiselnosti in primerjave s stroški športnih programov, katerih krčenje je čustveno zelo občutljivo. Verjamemo, da je odločitev le začasna. Verjamemo, da bomo živeli v bogatejših časih, tako bogatih, da bomo lahko tudi varčevali za prihodnost.

Računovodkinja v hiši pravi, da se varčuje takrat, ko kaj imaš, in ne takrat, ko nimaš. Danes denarja ne dajemo »na stran« …

Matjaž Štibelj,

urednik Modrih novic

MODRE NOVICE / Elektronska izdajaTiskana izdaja 150 izvodov (brezplačni izvod)December 2009Sezona: 2009-2010Številka: 1

Založnik: Smučarska zveza SlovenijeDirektor: Jaro KalanUrednik Modrih novic: Matjaž ŠtibeljStrokovni sodelavec : Aleš ZakšekUredniki panog:Alpsko smučanje, deskanje na snegu, nordijsko smučanje, telemark smučanje Tomi TrbovcBiatlon Tomaž ŠušteršičSmučanje prostega sloga Andrej DeklevaZUTS Matija Stegnar

Fotografije: ALPSKO SMUČANJE: Zoom Agence, Matevž PeršinBIATLON: Tomaž ŠušteršičDESKANJE NA SNEGU: arhiv FISSMUČANJE PROSTEGA SLOGA: Grega Stopar, Primož Vrhovnik, Tina Uršič/Planet športNORDIJSKO SMUČANJE: NordicFocusZUTS: dr. Blaž Lešnik, Matej Švegelj, Matija Stegnar, dr. Janez PustovrhDruge fotografije: Srdjan Živulovic/BOBO, arhiv SZS, FISOblikovanje in prelom: Jana Stollecker, www.JAdesign.siLektoriranje: PLIBERŠEK, izobraževanje, prevajanje in lektoriranje OPTIMUS LINGUA, storitve, d. o. o.

4

novi prebivalci palae v podutiku

Pretekli mesec smo na Smučarski zvezi Slovenije dobili tri nove sodelavce, ki imajo 24-urni delavnik.

Dve dekleti in fant mično predstavljajo opremo, kakršno bodo v tej sezoni nosili alpski smučarji,

smučarji skakalci in nordijski kombinatorci ter tekačice na smučeh.

Alpski smučarji že nekaj sezon zapovrstjo uporabljajo zimska oblačila priznanega kanadskega proi-

zvajalca Shure Sports, ki je že 22 let prisoten v športni industriji. Z blagovno znamko Karbon so leta

1997 začeli posebno pozornost namenjati vrhunskim športnikom in tistim, ki jim sledijo. Vrhunski

materiali zagotavljajo našim tekmovalkam in tekmovalcem udobno in toplo smuko po vsem svetu.

Celotna oprema tekmovalca vsebuje več kot 10 kosov oblačil, ki so primerna za vse vremenske raz-

mere. Tudi to je eden izmed razlogov, da lahko dosegajo vrhunske rezultate.

V prihodnji številki Modrih novic vam bomo predstavili še nordijsko opremo, če ne zdržite, pa si

lahko naše nove sodelavce in opremo ogledate v preddverju palače na Podutiški ulici 146 v Ljubljani.

Da našim novim sodelavcem ne bi bilo dolgčas, se jim bo v prihodnje pridružilo še nekaj prijateljev,

ki bodo predstavljali opremo preostalih panog.

NOV INFORMACIJSKI SISTEM SZSV mesecu novembru smo za vse novinarje in medijske hiše, ki spremljajo naš šport, pripravili nov sistem posredovanja novic o delovanju in aktivnostih SZS. Ste vedeli, da imamo na naših seznamih več kot 250 novinarjev iz več kot 150 časopisov, revij, televizij, radijskih postaj, spletnih portalov in drugih me-dijev? Vse informacije o panogah, ki delujejo pod okriljem SZS, skušamo kar se da hitro posredovati vsem medijem in s tem obvestiti širšo javnost o dogodkih in delovanju, povezanem s smučarskim cirkusom. Novice o pripravah, sestavah ekip za nastope na tekmovanjih, zanimivostih, rezul-tastih tekmovanj mlajših kategorij — to je le nekaj tem, ki dnevno prek ele-ktronske pošte potujejo do novinarjev, ki lahko informacije uporabijo pri svojem delu in vam omogočijo, da berete, gledate in poslušate o uspehih. No, kdaj pa kdaj tudi o kakšnem neuspehu, a se naša dekleta in fantje zares trudijo, da jih ne bi bilo preveč. Vse in-formacije pa si lahko ogledate tudi sami na naši spletni strani www.sloski.si. Odprto imamo 24 ur na dan.

V Londonu so se deskarji pomerili na letošnji prvi tek-mi v skokih prostega sloga. V kvalifikacijah je nasto-pilo 50 tekmovalcev, med njimi tudi šest Slovencev - Marko Grilc, Domen Bizjak, Matevž Pristavec, Luka Jeromel, Matevž Petek in Mitja Kodrič. V prvi skupini je Domen Bizjak s 25,5 točkami osvojil tretje mesto, še boljši pa je bil v drugi kvalifikacijski skupini Matevž Pristavec, ki je imel s 26,9 točkami najboljšo oceno. V finalu pa ste se nadvse izkazala oba naša finalista. Domen Bizjak je namreč zasedel tretje mesto in tako poskrbel za prve stopničke naših deskarjev v letošnji sezoni ter za svoje prve v karieri. Tik za njim pa se je uvrstil še Matevž Pristavec. Zmage se je razveselil Avstrijec Stefan Gimpl, drugi pa je bil Švicar Gian-Luca Cavigelli. Marko Grilc je zase-del 13., Matevž Petek 21., Mitja Kodrič 37. in Luka Jeromel 39. mesto.

alpinci pred sezono v hervisu

4

aš š špoportrt, ee

www.modrakartica.com

-

i i.

v,

5

na severu nemijetudi o planiciWillingen, mesto v nemški zvezni deželi Hessen, je tokrat gostilo Forum Nordicum, ki letos praznuje 30. obletnico nastanka. Novinarji, ki pokriva-jo nordijski del zimskih športov, so se v tem nekoliko odročnem mestecu zbrali sredi oktobra. Na dnevnem redu je bila tudi predstavitev svetovnega prvenstva v poletih 2010, šestega takšnega tekmovanja, ki se bo odvijalo v Planici. Zbranim novinarjem smo tako predstavili načrte za prihajajoči do-godek, ki velja za največjega na slovenskih tleh pa tudi največjega v okviru FIS v letu 2010. Tudi tokrat bodo tekmovalce na največji letalnici na svetu lahko spremljali otroci – letos jih ponovno pričakujemo več kot 5.000, po-leg tega pa pričakujemo veliko drugih gledalcev z vsega sveta, samo prek televizijskih zaslonov več kot 150,000.000, za kar bo poskrbelo vsaj 15 te-levizijskih hiš iz 14 držav. V Planici trenutno potekajo dela na doskočišču, ki bo v kratkem razširjeno, zgradila pa se bo tudi nova sedežnica. Upamo, da bo planiško zgodbo pomagalo širiti več kot 400 novinarjev iz 17 držav, da bo to tako, pa bomo ponovno poskrbeli z odličnimi delovnimi pogoji. Predstavnikom medijev bo na voljo preko 300 delovnih mest v dveh novi-narskih središčih, na voljo pa bodo tudi posebne akreditacije za predstav-nike »malih medijev« in posebne ponudbe za nočitve.

Pred vrati je nova sezona tekmovanj v

alpskem smučanju. Malo pred odhodom

na prvi tekmi svetovnega pokala, ki sta

bili v avstrijskem Söldnu, je v prostorih

srebrnega sponzorja alpskih reprezentanc

– Hervisa – potekala tiskovna konferen-

ca z vodstvom, glavnima trenerjema ter

s smučarkami in smučarji. Le-ti so pred

zbranimi novinarji govorili o poteku po-

letnih in zimskih priprav ter seveda tudi

o pričakovanjih za naslednje mesece. S

svojim delom in z delom trenerjev v pri-

pravljalnem obdobju so zadovoljni in že z

nestrpnostjo pričakujejo prva tekmovanja.

Za uvod je poslovni direktor alpskih disci-

plin Matjaž Šarabon dejal, da je bila ta pri-

pravljalna sezona, kar se tiče poslovnega

dela, ena izmed najtežjih. Pri zagotavljanju

financ so se pojavile nekatere težave, ki pa

se jih je začasno prebrodilo. Šarabon je to

pripravljalno obdobje kljub temu označil

kot uspešno in rekel, da se lahko z vese-

ljem ozremo proti prvemu tekmovanju v

Söldnu. S pozitivno oceno priprav se mu

je pridružil tudi Gorazd Janko, strokovni

vodja in predsednik strokovnega sveta.

Vodja ženskih reprezentanc Dejan Po-

ljanšek je z dozdajšnjimi treningi zado-

voljen, čeprav so jih v zadnjih dneh malo

zmotili slabši pogoji. Edino odstopanje

v načrtih za priprave je bila odločitev, da

dekleta ne gredo v Čile, za kar je bilo kri-

vih več dejavnikov, še najbolj pa slabše

vremenske razmere. Poljanšek meni, da so

se odločili pravilno in da so bile priprave,

predvsem kar se tiče tehničnih disciplin, na

evropskih ledenikih uspešne. Urban Pla-

ninšek, glavni trener moških, je dejal, da se

bo v prihodnjih dneh in mesecih videlo,

kako dobro so potekale priprave. Poudaril

je dejstvo, da so imeli v preteklih mesecih

veliko več kondicijskih priprav kot pretekla

leta, kar se pozna na fizični pripravljenosti,

ter dobro popotnico iz južne poloble. Za

konec je izrazil še željo, da čim več fantov

izpolni kvoto za olimpijske igre in da jih

čim več nastopi na finalu svetovnega po-

kala v Garmisch-Partenkirchnu.

www.sloski.si

vni eta. Po-do-

malo anje , da kri-

abše a so rave, n, na Pla-

da se delo, daril

secih tekla nosti, e. Za

antov da jih a po-

ekipe v smuanju prostega sloga – smuarskem krosu, smuanju po grbi-nah in novi šoli – so se jeseni razbežale po evropskih ledenikih.> Krosisti so v več krogih trenirali na švicarskem ledeniku Saas Fee, kjer so si z drugimi reprezentancami delili odlično pri-pravljeno progo. Pri padcih sta jo nekoliko skupila le Simon Jecl in Matej Adorjan, a sta bila kmalu pripravljena za nove izzive. V novembru so se razveseli še solidne proge malce bližje, tj. na ledeniku Mölltal. Več o treningu in pripravljenosti Saše Farič na 27. strani.

> Najpomembnejša novost v disciplinah nove šole je novo ljubljansko društvo 1080 ali Freeski klub 1080 s sple-tno stranjo www.freeski.si. V 1080 bodo priredili tudi serijo Slovenija Freeski Tour. Enkrat mesečno na različnih sloven-skih smučiščih obljubljajo tekmovanje v eni izmed disciplin, začeli pa bodo 9. in 10. januarja v Kranjski Gori z disciplino slopestyle, ki bo hkrati državno prvenstvo.

> Smučarji nove šole so jesen preživljali v Zermattu in na Dachsteinu, Bine Žalohar pa je poletje preživel v Avstraliji.

> Tudi del ekipe v smučanju po grbinah – Nina Bedna-rik, Nejc German in trener Aleš Špan – je pozno poletje preživel na pripravah v Avstraliji; tekmovalca sta nastopila tudi na treh tekmah celinskega pokala. Žal se je Nina po-škodovala na prvem treningu na evropskem snegu konec septembra v Zermattu v Švici. Zlomila si je mečnico in izpustila naslednji trening, a je že smučala na tretjem tre-ningu na istem mestu sredi novembra. »Za prve tekme FIS evropskega in svetovnega pokala na Finskem bo v prvi polovici decembra povsem pripravljen,« pravi Špan.

se lovijo v saas feejufilip, matej in alan

nejc dimnik in aleš špan pozirajo v zermattu

nina bednarik, nejc german, nejc ciglari,

5

tradicionalno sreČanje novinarjev z biatlonciTako kot je v navadi že več let, smo za slovenske športne novinarji pred začetkom zimske sezone organizirali srečanje s članicami in člani biatlonske reprezentance. V preteklih letih nam je za snežno belo kuliso služil ledenik Dachstein v Avstriji, tokrat pa je bila za sre-čanje izbrana s snegom prekrita Pokljuka.

Nov Športni center Pokljuka na Rudnem polju, kjer biatlonski repre-zentanti trenirajo že več kot mesec dni, je zjutraj prekrila megla, zato so se medijski predstavniki že ustrašili, da nam jo bo spet zagodla narava. Pogled, ki se je pozneje odprl, pa je bil zadosten, da so lahko televizijske kamere in fotoaparati zaznali utrinke biatloncev na tre-ningu. Tokrat so se prvič predstavili v popolnoma novih dresih, ki jih poleg sveže oblikovalske zasnove in nekoliko spremenjenih barvnih kombinacij odlikujejo tudi izredna funkcionalnost in novi tehnološki materiali. »To je to, kar smo si želeli,« je bil komentar večine izmed njih, ko so jih premierno preizkusili.

Seveda predstavniki sedme sile med treningom niso vznemirjali tek-movalcev, zato pa sta bila bolj na udaru trenerja Uroš Velepec in To-maš Kos, saj so vprašanja kar deževala. Po skupinskem fotografiranju in kosilu so novinarji izkoristili za intervjuje in izjave tudi biatlonske reprezentante. Največ zanimanja so razumljivo poželi najboljši sloven-ski lovci na smučeh Teja Gregorin, Janez Marič in Klemen Bauer ter biatlonski mamici Dijana Ravnikar in Tadeja Brankovič Likozar, ki se uspešno vračata k puški in smučem. Da ostajajo rezultatska pričako-vanja slovenskih biatloncev tudi v prihajajoči olimpijski sezoni visoka, je bilo zaznati že v pripravljalnem obdobju, tik pred začetkom svetov-nega pokala pa so se želje in ambicije le še povečale. »Mislim, da sem odlično pripravljena in tudi menjava trenerja je k temu veliko pripo-mogla. Še bolj optimistično zrem v sezono,« je bila prepričljiva aktualna svetovna podprvakinja Teja Gregorin.

tradicionalno sreČanje novinarjev z biatlonciTako kot je v navadi že več let, smo za slovenske športne novinarji pred začetkom zimske sezone organizirali srečanje s članicami inčlani biatlonske reprezentance. V preteklih letih nam je za snežnobelo kuliso služil ledenik Dachstein v Avstriji, tokrat pa je bila za sre-čanje izbrana s snegom prekrita Pokljuka.

Nov Športni center Pokljuka na Rudnem polju, kjer biatlonski repre-zentanti trenirajo že več kot mesec dni, je zjutraj prekrila megla, zatoso se medijski predstavniki že ustrašili, da nam jo bo spet zagodlanarava. Pogled, ki se je pozneje odprl, pa je bil zadosten, da so lahkotelevizijske kamere in fotoaparati zaznali utrinke biatloncev na tre-ningu. Tokrat so se prvič predstavili v popolnoma novih dresih, ki jihpoleg sveže oblikovalske zasnove in nekoliko spremenjenih barvnihkombinacij odlikujejo tudi izredna funkcionalnost in novi tehnološki materiali. »To je to, kar smo si želeli,« je bil komentar večine izmed njih, ko so jih premierno preizkusili.

Seveda predstavniki sedme sile med treningom niso vznemirjali tek-movalcev, zato pa sta bila bolj na udaru trenerja Uroš Velepec in To-maš Kos, saj so vprašanja kar deževala. Po skupinskem fotografiranjuin kosilu so novinarji izkoristili za intervjuje in izjave tudi biatlonskereprezentante. Največ zanimanja so razumljivo poželi najboljši sloven-ski lovci na smučeh Teja Gregorin, Janez Marič in Klemen Bauer terbiatlonski mamici Dijana Ravnikar in Tadeja Brankovič Likozar, ki seuspešno vračata k puški in smučem. Da ostajajo rezultatska pričako-vanja slovenskih biatloncev tudi v prihajajoči olimpijski sezoni visoka,je bilo zaznati že v pripravljalnem obdobju, tik pred začetkom svetov-nega pokala pa so se želje in ambicije le še povečale. »Mislim, da semodlično pripravljena in tudi menjava trenerja je k temu veliko pripo-mogla. Še bolj optimistično zrem v sezono,« je bila prepričljiva aktualna svetovna ppodprp vakinja Teja Gregorin.

> teniški turnir dvojic ZUTS slovenije se bliža drugemu desetletju, vendar bo do tega treba še kar nekajkrat udariti s teniškim loparjem. Letos smo se že tretje leto zapored zbrali na Dolenjskem, vendar malce bližje Lju-bljani. Na teniških igriščih Športnorekreacij-skega centra Otočec smo imeli na voljo osem odlično pripravljenih teniških igrišč in zelo dobro pripravo ter organizacijo samega tur-nirja v organizaciji SD Krka Rog Novo mesto. To so s pohvalami potrdili tudi vsi udeležen-ci, k dobremu vzdušju pa je prispevalo tudi lepo vreme. Na 18. tradicionalnem teniškem turnirju dvojic ELAN – ZUTS 2009 je aktiv-no sodelovalo prek 40 igralcev, le-te pa je k borbenim igram bodrilo še vsaj enkrat toliko gledalcev in navijačev. Dvoboji so postajali vse zanimivejši, krog favoritov pa se je krčil do polfinalnih dvobojev, kamor so se uvrstili naslednji najuspešnejši igralci tenisa:

1. polfinale: Zakeršnik, Samo in Verdev, Uroš proti Erak, Bojan in Verdnik, Andrej (zmagovalca zadnja);

2. polfinale: Tomazin, Marjan in Rus, Mitja proti Hlavaty, Zdenko in Jeraša, Nejc (zmagovalca zadnja).

Za tretje mesto se je pomerila četverica poražencev polfinala Tomazin, Marjan, Rus, Mitja proti Zakeršnik, Samo in Verdev, Uroš, pri čemer sta zadnja pokazala več znanja in spretnosti ter zasedla končno 3. mesto. Veliki finale je kljub pozni uri in ob potrebnih žarometih potekal na ravni, ki smo je vajeni pri spremljanju najboljših in najizkušenejših tenisačev. Po dolgi in napeti igri, polni atraktivnih potez in tudi nervoze, sta zmagovalca 18. tenis turnirja dvojic ELAN – ZUTS 2009 postala Zdenko Hlavaty in Nejc Jeraša (ta je na turnirju slavil že drugič zaporedoma).

Končni rezultati:

• 1. mesto: Zdenko Hlavaty in Nejc Jeraša • 2. mesto: Bojan Erak, Andrej Verdnik • 3. mesto: Samo Zakeršnik in Uroš Verdev • 4. mesto: Marjan Tomazin in Mitja Rus Za glavne nagrade sta poskrbela begunjski Elan in podjetje Askot (NES).

> »DEMO TEAM že brusi robnike«

Malo provokativno bi lahko dejali: »Končno so nabrusili robnike in se odpra-vili na smuči«. Čeprav je znano, da člani »DEMO TEAM-a« z različnimi ekipa-mi tekmovalcev trdo delajo tudi v času zunaj zime, lahko rečemo, da se v no-vembru začenja tudi uradni del treningov in priprav na novo sezono. Vsi člani demonstratorskih vrst komisij pri ZUTS Slovenije (alpsko smučanje, deskanje na snegu, tek na smučeh, telemark, prosti slog) so se v začetku novembra od-pravili na skupne priprave, na katerih se končujejo še zadnja usklajevanja in podrobnosti pred začetkom nove smučarske sezone. Samo vrhunska pripra-vljenost bo na koncu pomenila tudi dober začetek nove sezone. Priprave so potekale na ledenikih Kaprun, Zermatt, avstrijskem Stubaiu ter na smučiščih Krvavec in Rogla. Ker smo tik pred začetkom organizacije predsezonskih se-minarjev ISIA in IVSI vseh komisij, je to dobra popotnica k uspešni izvedbi le-teh pa še snežne razmere so nam bile več kot naklonjene.

ohranjamo tradicijo – že tretje leto zapored na dolenjskem

> licenni seminarji zuts slovenije po naelu »OD MINI DO MAKSI«

Licenčna izobraževanja za predavatelje teoretičnih vsebin na tečajih usposabljanja, mentorjev na praksi in vodje kadrovskih tečajev smo letos združili v skupni celodnevni seminar. Ta je potekal v Kranjski Gori v Hotelu Larix, ki ga upravlja ZUTS-ov partnerski center HIT Alpinea. Na celodnev-nem seminarju je predavalo 9 predavateljev, ki so slušateljem predstavili ak-tualnosti in novosti na področju usposabljanja strokovnih kadrov, izvajanja in pomena mentorske prakse, določila in novosti državne izpitne komisije, postopke licenciranja, teoretične vsebine alpskega smučanja, odgovornost učiteljev smučanja in dobro prakso komuniciranja na področju kadrovskih tečajev. Udeležba na seminarju je bila rekordna, saj se je zbralo več kot 120 slušateljev. Razloga za tako visoko udeležbo sta dva. Na seminarju so imeli udeleženci možnost potrditi kar 3 licence, drugi razlog pa je bil, da smo, po uspešnem kandidiranju za sredstva »Evropskega socialnega sklada in Mi-nistrstva za šolstvo in šport« seminar za udeležence lahko organizirali po-polnoma brezplačno. Po koncu seminarja so udeleženci tudi z odgovori na vprašalnik izkazali zadovoljstvo. Naslednje leto bomo ta seminar vsebinsko še bolj razširili in nadgradili na vse komisije, delujoče znotraj ZUTS Slovenije.

6 www.modrakartica.com

www.sloski.si

Tako kot v pretekli sezoni bosta z alpskih in nordijskih tekmovanj poročala Jernej Kuntner in Urban Simčič. Prvi prihaja z gledaliških desk in na prav poseben način pričara vzdušje, ki ga na otroških (pokal Argeta) in mladinskih tekmova-njih v alpskem smučanju pripravijo organizatorji. Pokazali vam bomo, kako potekajo otroška in mladinska tekmovanja, predstavili zmagovalce in tiste, ki bodo zmagovalci še postali. Urbana sicer bolj poznamo kot tistega, ki vsako leto v Planici skrbi za vzdušje vseh obiskovalcev na največjem slovenskem športnem prazniku, a v resnici je

po duši in prepričanju prej športnik. Poročal bo o mladih šampionih na tekaških in skakalnih smučeh, ki se bodo to zimo potegovali za zmage na tekmovanjih za mladinski pokal. Obiskali bomo tudi kakšno šolsko tekmovanje, kjer so nas v pretekli sezoni navdušili naši najmlajši. Tina Uršič, ki jo mnogi že poznate s TV-zaslonov, predvsem slovi po svojih gledaliških vlogah, bo fanta povezovala v studiu.

V pretekli seriji oddaj smo veliko pozornosti namenili varnosti na smučišču. Tudi v novih oddajah nas čaka nekaj napotkov priznanih slovenskih smučarskih strokovnjakov, ki bodo našim najmlajšim predstavili varno smuko. Ker je kondicijska priprava zelo pomembna za smuko brez poškodb, smo se obrnili na priznanega kondicijskega trenerja dr. Aleša Dolenca. V vsaki izmed šestih oddaj nam bo predstavil kakšen koristen napotek za pravilno kondicijsko pri-pravo pred odhodom na sneg. Staršem bomo tudi skušali predstaviti, kaj vse morajo otroci postoriti, če se njihov otrok odloči, da bo postal svetovni prvak v eni izmed smučarskih disciplin.

Ni pa pomembna le kondicijska priprava, ampak tudi oprema, s katero se odpravimo na smučišče

gremo na smuiTINA, JERNEJ, URBAN, BLAŽ, HELENA, BORUT, UROŠ, BOJAN, ROMAN, MATJAŽ, ALEŠ, BLAŽ, IVAN IN ŠE KDO SO NAM V LANSKI SEZONI POMAGALI, DA SMO NA TELEVIZIJSKI ZASLON POSLALI ŠEST 25MINUTNIH ODDAJ Z NASLOVOM GREMO NA SMUČI. NA ZAČETKU KAKŠEN TEDEN ALI DVA NISMO SPALI. V ŠALI SEM CELO DEJAL, DA JE BIL TO ČISTO PRAVI HOLLYWOODSKI PROJEKT SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE. NAUČILI SMO SE MARSIKAJ IN SE ODLOČILI, DA PRIHODNJE LETO SPET PRIPRAVIMO SERIJO ODDAJ Z ISTIM NASLOVOM, A Z MALO DRUGAČNO IN ŠE POUČNEJŠO VSEBINO.

kot rekreativci ali na trening kot prihodnji šampi-oni. Predstavili bomo pravila o uporabi opreme na tekmah najvišjega ranga, ki imajo popolnoma svoje zakonitosti. Od propustnosti dresov do višine smuči, smučarskih čevljev …

Zanimivo bo tudi v Gorenjevi kuhinji, kamor smo povabili strokovnjakinjo za prehrano dr. Nado Rotovnik Kozjek, ki nam bo skupaj z našo vrhunsko tekačico na smučeh Petro Majdič predstavila in pripravila nekaj jedilnikov, ki bi morali biti na mizi vsakega športnika, velikega ali majhnega. Pravilno uravnotežena prehrana pred

športno aktivnostjo je namreč ključnega pome-na za uspeh tekmovalk in tekmovalcev, hkrati pa zagotovilo za zdravo življenje.

Kaj vse nas bodo naučili učitelji in trenerji smučanja, ki v Smučarski zvezi Slovenije delujejo pod okriljem ZUTS, naj bo še skrivnost. Gotovo ne bo manjkalo zanimivih učnih ur, ki nam pomagajo do boljšega znanja in s tem do večjih užitkov pri smučanju.

Pokukali pa bomo tudi med druge discipline. Saj veste, Smučarska zveza Slovenije poleg alpincev in nordijcev združuje tudi deskarje, biatlonce, smučarje prostega sloga in telemark smučarje.

Letos marca si je finale svetovnega pokala v smu-čarskih skokih v Planici skupaj s 50 prijatelji ogle-dal srečni nagrajenec, ki je pravilno odgovoril na nagradno vprašanje in mu je bila sreča naklonje-na. Z avtobusom prijateljev je tako lahko v živo spremljal pogumne letalce na smučeh, ki v dolini pod Poncami postavljajo mejnike te prečudo-vite smučarske discipline. Kaj čaka srečneža, ki ga bomo izžrebali v zadnji oddaji nove serije? To boste izvedeli v prvi oddaji.

Piše: Tomi Trbovc

www.sloski.si

ho

llyw

oo

dsk

i pro

jekt

szs

V zadnji oddaji bomo predstavili tudi nastajanje serije oddaj. Zanimivo bo pokukati v ozadje priprav in produkcije, ki poteka na Studiu Ritem. Naša renomirana produkcijska hiša sicer slovi po izvrstni sinhronizaciji hollywoodskih risank, ki jih prikazujejo v naših kinematografih. A so v takem slogu pripravljene tudi naše oddaje. Kako smo vse skupaj pripravljali, kaj nam je šlo in kaj ne, kdo vse stoji v ozadju nastajanja teh oddaj in kako se oddaja sploh pripravi, bo ena izmed zanimivejših reportaž.

7

Smučarska zveza Slovenije bo skušala s serijo šestih oddaj »Gremo na smuči« smučanje približati čim širšemu občinstvu. S takim nepo-srednim izobraževanjem skušamo predstaviti vse smučarske discipline in mladim omogočiti neposreden stik s športom in z naravo. Oddaje si boste lahko ogledali na TV Slovenija od konca januarja do začetka marca 2010. Točen termin pa naj bo še ena skrivnost.

Piše: Špela Robnik

rogla za petrin vrhunecin lepšo prihodnostPOTEM KO NAS JE ŽE SMUČARSKA TEKAČICA PETRA MAJDIČ S SVOJIMI FENOMENALNIMI USPEHI POSTAVILA OB ROB SKANDINAVSKIM IN DRUGIM TEKAŠKIM VELESILAM V SVETOVNEM POKALU, SE JE SLOVENIJA V ŠE ENEM POGLEDU UMESTILA NA ZEMLJEVID SVETA SMUČARSKIH TEKOV. ROGLA BO NAMREČ PRVIČ GOSTILA TEKME SVETOVNEGA POKALA.

Izvedbo tega tekmovanja je smučarsko središče na Rogli na svojo stran pridobilo predvsem z gradnjo tekaškega poligona lansko leto. Tekačem je namreč danes na voljo povsem sveža homo-logacija prog, ki jih sicer za svoje priprave redno uporablja tudi slovenska tekaška reprezentan-ca. Na tekmovališču, ki je v neposredni bližini športnega središča in klimatskega zdravilišča, se sicer lahko poskusijo rekreativni in profesionalni tekači. Del novega poligona poteka po tekaških progah, ki so bile na tem območju že leta. Na novo je poleg 3.935 metrov starih prog urejenih še 3.030 metrov, medtem ko je 3.122 metrov

www.modrakartica.com8

svet

ov

ni

pok

al

v s

mu

a

rsk

ih t

ekih

na

ro

gli

obstoječih tekaških prog opuščenih oziroma niso vključene v tekaški poligon za prirejanje tekmovanj.Sistem tekmovališča je zgrajen okrog dveh loče-nih prog dolžine 3,75 kilometra, ki imata skupni začetni in sklepni del. Kombinaciji obeh prog je mogoče razširiti v dve progi dolžine 5 km, notranji del pa uporabiti za proge za sprint v dolžini 1,5 km.S prenovo tekaških prog in z izgradnjo startno-ciljne arene je tako Rogla izpolnila pogoje za izvedbo velikih tekmovanj in organizirala tekme kontinentalnega pokala. Kmalu pa je sledil nov izziv, in sicer kandidatura za izvedbo prve tekme za svetovni pokal v smučarskih tekih v Sloveniji, ki jo je na kongresu sprejela tudi komisija Med-narodne smučarske zveze (FIS).Novo prizorišče svetovnega pokala je kmalu za tem obiskal tudi direktor za teke pri FIS Jürg Ca-pol in se na lastne oči prepričal, da Rogla ponuja eno najboljših tekaških stez v Evropi. Capol je obenem izrazil zadovoljstvo, da so se priprave na svetovni pokal decembra razmahnile že v juniju in hkrati pohvalil inovativnost tudi v marketin-ških smernicah prireditve. Priprave na krst v svetovnem pokalu, ki bo od 18. do 20. decembra, so tako zadnje dni na Rogli v polnem teku. V organizacijskem odboru namreč ničesar ne želijo prepustiti naključju. V ta namen

so ustanovili številne pododbore, vsak izmed njih pa skrbi za svoj del prispevka za uspešno izvedbo tekaškega spektakla v predbožičnem času na Rogli. Priprave temeljijo predvsem na podlagi analiz in izkušenj z uspešnega zaključka OPA kontinentalnega pokala, ki je bil na Rogli sredi januarja letos.

ROGLA JE PRIPRAVLJENA NA NAJBOLJŠE TEKMOVALCE

Izvršilni direktor Unior Turizma Damjan Pintar je bil že po izvedbi teh tekem prepričan, da bi

lahko Rogla takoj gostila tudi najboljše tek-movalce na svetu. »Že po celinskem pokalu se je pokazalo, da smo pripravljeni. Želeli smo si nekakšen mini svetovni pokal pred decembrsko preizkušnjo in mislim, da nam je uspelo,« se je nadejal Pintar.

Izziv je danes, ko je do velikega dogodka le še nekaj tednov, seveda bistveno večji. A po zagotovilih organizacijskega odbora priprave potekajo po načrtu. Po besedah generalnega sekretarja Uroša Zupana jim je sicer pri zadnjih gradbeno-zemeljskih delih nekoliko ponagajal novozapadli sneg, vseeno pa načrtujejo, da bodo vse montažne konstrukcije postavljene že do konca meseca.

»Zadevo smo vzeli resno, saj tako velik dogodek pripravljamo prvič, pri tem pa ne želimo, da nas kar koli preseneti. Žal nam je le, da je v istem ter-minu tudi svetovni pokal na Pokljuki in si bomo morali tako gledalce razdeliti,« je še povedal Zupan. Kljub dvema velikima spektakloma v Sloveniji na Rogli verjamejo, da bo največji ma-gnet za gledalce predstavljala prav Petra Majdič, ki s svojim uveljavljenim imenom pomembno pomaga pri odmevnosti prireditve. Glede na to, da na Rogli opravi tudi velik del svojih priprav, bo tekma tudi zanjo posebno doživetje, saj bo svoj vrhunec kariere lahko doživela tudi doma, na domačem terenu in pred domačimi gledalci.

PREMIERA ŽE V PETEK, 18. DECEMBRA

Rogla Open 09, kot so dogodek poimenovali prireditelji, se bo tako uradno začel v petek, 18. decembra, ko bodo na prizorišču tekmovalci in tekmovalke opravili prvi uradni trening. V sobo-to, 19. decembra, bo šlo že zares, ko se bodo v najprivlačnejši disciplini za gledalce tekmovalci pomerili v sprintu v klasični tehniki, kjer blesti Majdičeva. Kvalifikacije bodo na sporedu ob 10.30, finalni boji pa ob 12.15. Zadnji tekmovalni dan se bodo tekači in tekačice pomerili v klasični tehniki na 30 in 15 km. Skupinski start ženskega dela bo ob 11.15, moški se bodo na 30-kilome-

www.sloski.si 9

trsko preizkušnjo podali ob 12.30. Dolžina kroga je za ženski sprint 1,3 km, za moške pa 1,4 km; pri skupinskem startu bo krog znašal 3,75 km.

NE LE TEKME, AMPAK PRAVI FESTIVAL

Kot pravi generalni sekretar Uroš Zupan, je organizacijski odbor velik del priprav tekmova-nja usmeril tudi v marketing. Na Rogli namreč ne želijo pripraviti samo pomembnih tekem, ampak velik športni dogodek, v katerem bodo lahko uživali vsi obiskovalci. Ob robu tekmo-vanj bo namreč dogajanje popestril tudi bogat spremljevalni program, ki so ga poimenovali kar Festival športa. Ta bo združeval veliki sejem špor-tne opreme v dvorani, na snegu pa bodo lahko obiskovalci preizkusili različno alpsko in tekaško smučarsko opremo ali pa opravili kratek tečaj smučarskega teka, ki ga bo vodila slovenska de-monstracijska ekipa. Za zabavni program za vse

generacije bo s sobotnim koncertom v velikem prireditvenem prostoru poskrbela skupina Čuki.

Vsak, ki bo torej kupil vstopnico za ogled tekem, se bo lahko udeležil sejma opreme, se preizkusil na tečaju, si čas krajšal na drsališču pred hotelom ali pa se spustil po sankaški progi. V paketu z vstopnico obiskovalce čaka še toplo okrepčilo. Stojišča za ogled tekem bodo v predprodaji do 18. decembra na voljo za 10 evrov (na dan prireditve 20), sedišča pa za 15 evrov (na dan prireditve 30). Posebej bo poskrbljeno tudi za parkirna mesta na dan prireditve. Parkirišča bodo za obiskovalce pripravili že v Zrečah, od tam pa poskrbeli za brezplačen prevoz do Rogle.

Tudi namestitvenih kapacitet na Rogli ne manjka; prireditelji so še posebej zadovoljni, da bodo vsi tekmovalci lahko prebivali povsem ob tekmovališču.

Rogla se bo s prvo tekmo svetovnega pokala

vpisala tudi na mednarodni zemljevid smučar-skih tekov, prireditelji pa verjamejo, da bo tam tudi dolgo ostala. Ker je v koledarju FIS tudi za sezono 2010/2011, pripravila bo tudi tekme kontinentalnega pokala, pokala Cockta in tudi nekaj rekreativnih tekov, se za prihodnost tega novega tekaškega središča ni treba bati. To pa skupaj z vse večjo bazo nadobudnih tekačev ustvarja tudi vse lepšo prihodnost smučarskih tekov v Sloveniji.

biatlonski svetovni pokal vendarle tudi na pokljukiŽAL DO ZAČETKA SEZONE NE BOMO MOGLI KONČATI POSODOBITVE BIATLONSKEGA STADIONA, ZATO TEKME SVETOVNEGA POKALA VRAČAMO MEDNARODNI BIATLONSKI ZVEZI. SE VAM ZDIJO TE BESEDE ZNANE? POKLJUŠKI ORGANIZATORJI SO LANI V PODOBNEM TONU OBVESTILI PRISTOJNE NA MEDNARODNI ZVEZI, DA POKLJUKA NE BO PRIPRAVLJENA ZA TEKME SVETOVNEGA POKALA, TOKRAT PA SO TAKOLE IZZVENELE BESEDE SLOVAŠKIH ORGANIZATORJEV IZ OSRBLIEJA.

Piše: Tomaž Šušteršič

S potekom A-licence za organizacijo tekmovanj svetovnega pokala in zaradi gradnje novega Športnega centra je Pokljuka v sezoni 2008/2009 začasno izgubila tekme biatlonskega svetovnega pokala. Na veliko veselje vseh slovenskih ljubi-teljev biatlona pa se najboljši svetovni biatlonci in biatlonke vračajo na proge pod Viševnikom. Novico je pokljuškim prirediteljem sporočil kar sam predsednik Mednarodne biatlonske zveze (IBU), Norvežan Anders Besseberg.

»V imenu Mednarodne biatlonske zveze vam čestitam za novi oziroma prenovljeni center in vam hkrati z veseljem sporočam, da boste že čez dva meseca znova gostili tekmovanje za svetovni pokal v biatlonu. Ogledal sem si proge in druge objekte in sem resnično prevzet. Sem izjemno zadovoljen, saj je tu nastalo najsodobnejše biatlonsko prizorišče na svetu, ki si zasluži tudi tekmovanja najvišjega ranga.«

Druščina Oleja Einarja Bjoerndalna in Magdalene Neuner ter njunih tekmecev bo na tekmah e.on Ruhrgas IBU svetovnega pokala v biatlonu spet zasedla proge na Rudnem polju med 16. in 20. decembrom 2009. Vse od leta 1992 (z izjemo lanske sezone) je bila slovenska visokogorska planota Pokljuka v biatlonskem koledarju, vendar so jo prizadevnim pokljuškim organizatorjem nemalokrat zagodle neugodne vremenske raz-mere. V marcu so se borili z zadnjimi zaplatami snega, decembra pa ga nekajkrat sploh še niso dočakali, zato so morali tekmovanja seliti tudi v bližnjo Avstrijo, Italijo in celo na evropski sever na Švedsko. Tokrat je drugače, saj se nov Športni center Pokljuka, ki bo decembra premierno gostil biatlonke in biatlonce, ponaša s sodobnim siste-

mom umetnega zasneževanja, ki se napaja iz aku-mulacijskega jezera z zalogo skoraj 5.000 kubičnih metrov vode in s sodobnim strojnim parkom, ki bo kos še tako zahtevno postavljenim pogojem tehničnega delegata ali direktorja tekmovanj.

Po lanski srebrni kolajni Teje Gregorin v posamič-ni disciplini na svetovnem prvenstvu so tudi želje domače javnosti in ambicije slovenske reprezen-tance na domačih tleh razumljivo večje. Tadeja Brankovič je na Pokljuki pred leti že stala na stopničkah za zmagovalce in mogoče bodo njen uspeh že letos v olimpijski sezoni ponovili njeni reprezentančni kolegi. Nova infrastruktura Špor-

program tekem:

sreda, 16. december 2009 uradni trening

četrtek, 17. december 2009 ob 11.15 – posamično ženskeob 14.15 – posamično moški

petek, 18. december 2009 uradni trening

sobota, 19. december 2009 ob 10.00 – sprint ženskeob 14.15 – sprint moški

nedelja, 20. december 2009 ob 12.00 – zasledovalno ženskeob 14.15 – zasledovalno moški

tnega centra Pokljuka lahko sprejme tudi večje število gledalcev kot do zdaj, zato bo spodbuda s tribun še kako pomembna. Za prevoze navijačev z Bleda na Pokljuko bo skrbel stalen avtobusni prevoz, ki je vključen v ceno vstopnic. Te imajo še posebej ugodne cene za četrtkovi tekmi (5,00 EUR) ter po 10,00 EUR za sobotni in nedeljski tekmi. Tudi tokrat velja gledalcem priporočilo, da se zberejo na prizorišču vsaj eno uro pred začet-kom prve tekme, saj jih bodo tam ogrevali znani slovenski glasbeniki, ki bodo v prostem času med tekmami poskrbeli za zabavo še v gostinskem šo-toru v neposredni bližini biatlonskega stadiona.

V letošnji sezoni – 2009/2010 – bodo biatlonci še nekajkrat obiskali Rudno polje na tekmo-

vanjih nižje ravni. Od 10. do 14. marca 2010 bo potekal pokal IBU v biatlonu, od 19. do 21.

marca 2010 pa alpski pokal v biatlonu, tako da privrženci biatlona letos nikakor ne boste

mogli najti izgovora, da si ne ogledate predstav lovcev na smučeh.

svet

ov

ni

pok

al

v b

iat

lon

u n

a p

ok

lju

ki

www.modrakartica.com10 www.modrakartica.com

Piše: Tomaž Šušteršič

Po letu dni gradnje je na Rudnem polju vzniknila deset milijonov evrov vredna naložba, ki se je s 6,5 milijona financirala tudi iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Preostanek sta prispevala Fundacija za šport in Smučarska zveza Slovenije, ki je prek gospodarske družbe Center Pokljuka, d. o. o., upravljavec centra in tudi njen 100-odstotni lastnik. »Pokljuka s tem pridobiva do okolja prijazen športni center, ki bo namenjen vrhunskim športnikom in tudi rekreativcem ter turistom, ki si bodo tod le ogledovali okoliško naravo. Obiskovalci Rudnega polja so s tem dobili tudi boljšo turistično in gostinsko ponudbo, več urejenih parkirišč, okolju pa dajemo novo čistilno napravo. Veseli smo, da je kljub zamudam in začasni zaustavitvi del zaradi veliko snega in niz-kih temperatur v zimskem času objekt vendarle končan,« je bil vidno zadovoljen Peter Zupan, ki je v zadnjem letu vodil tudi gradbeni odbor za gradnjo centra.

»Danes je športni praznik za smučarje tekače in biatlonce. Slovenci smo smučarski narod in ponosni smo, da smo iz naroda smučarjev zrasli v narod odličnih tekmovalcev in odličnih organizatorjev velikih mednarodnih smučarskih tekmovanj. Tako enakovredno pišemo zgodovi-no svetovne smučarije. Vesel sem, da je ekipa, ki je sodelovala, opravila zelo dobro delo. Že zdaj se lahko veselimo organizacijskih in tekmovalnih uspehov na tem prizorišču,« je bil nedvoumen slavnostni govornik dr. Igor Lukšič, ki je odprtje spremljal v družbi predsednika Smučarske zveze Slovenije Stanislava Valanta, predsednika Olim-pijskega komiteja Slovenije Janeza Kocijančiča in predsednika Mednarodne biatlonske zveze Andersa Besseberga.

Športni center Pokljuka bo odprt 365 dni v letu in je na voljo vsem, ki bodo z namenom ali po naključju zašli na Rudno polje na Pokljuko. Za njihovo prebivanje bo poskrbljeno v Hotelu Center***, za sestradane želodčke pa se bodo potrudili kuharji v restavraciji à la carte. Športni center Pokljuka ni namenjen le zadovoljevanju

športni center pokljuka odprt

13. OKTOBRA 2009 JE NA GORENJSKEM VRATA ODPRLO NOVO ŠPORTNO IN TURISTIČNO SREDIŠČE. KOT SLAVNOSTNI GOVORNIK JE ZBRANIM SPREGOVORIL MINISTER ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKE SLOVENIJE DR. IGOR LUKŠIČ. MINISTER IN PREDSEDNIK ZBORA ZA BIATLON PRI SZS PETER ZUPAN STA S SIMBOLIČNIM PREREZOM TRAKU SLOVESNO ODPRLA NOV ŠPORTNI CENTER POKLJUKA, KI SO GA VSI ŽE NESTRPNO PRIČAKOVALI.

potreb vrhunskih in rekreativnih športnikov, ampak je odprt za vse turiste, ki bi želeli nekaj svojih prostih dni preživeti v objemu neokrnjene narave ali pa ga bodo mogoče obiskali le kot enodnevni gostje.

V Športnem centru Pokljuka je na voljo vrsta programov za aktivno preživljanje prostega časa v naravi. Programi so namenjeni posameznikom ali skupinam. Strokovno usposobljeno osebje centra izvaja različne športne, družabne in moti-vacijske dejavnosti.

Športne dejavnosti: smučarski tek in hoja na smučeh, biatlon/stre-ljanje, vodeni pohodi, krpljanje, nordijska hoja,

gorsko kolesarjenje, lokostrelstvo, planinski izleti, alpsko smučanje (za otroke na smučišču

Viševnik), sankanje

družabne dejavnosti:večerni ali nočni pohodi z baklami

Pokljuški večer v Jurčkuprogram športnega ali timskega »coachinga«

Ljubitelji rekreacije bodo v Športnem centru Pokljuka prav gotovo našli svoj košček raja na Zemlji. Tradicionalno je Pokljuka znana kot dom slovenskih biatloncev, vendar pa so rekreativni smučarji tekači pozimi najbolj množični rekrea-tivci. Več kot 30 kilometrov redno vzdrževanih smučarsko-tekaških prog povezuje različne dele Pokljuke (od Rudnega polja do Javorniške planine, Kranjske doline pa vse do Goreljka). Od prvozapadlega snega pa vse do konca marca so proge urejene in čakajo snežnih radosti željnih rekreativnih športnikov.

Poleti preplavijo planoto planinci in pohodniki, vse več pa je tudi kolesarjev. Predvsem za gorske kolesarje je primernih okoli 80 kilometrov preple-tajočih se gozdnih poti, ki nudijo prijetne gozdne vožnje pa tudi adrenalinske užitke.

Pohodi po Pokljuki so mogoči v zimskem in poletnem času. Poti vodijo do bližnjih planin, številnih energetskih točk, še posebej zanimiva pa so zaščitena Pokljuška barja. Na poti lahko

občudujete neokrnjeno naravo in se naužijete svežega planinskega zraka, s fizično aktivnostjo pa boste obnovili počutje svojega telesa in duha. Rudno polje je tudi eno izmed najprimernejših izhodišč za vzpon na slovenskega očaka – Triglav.

Pokljuka je že od nekdaj znano pribežališče vrhunskih športnikov (biatloncev, smučarjev te-kačev in veslačev), ki izkoriščajo naravne danosti in v objemu neokrnjene narave vadijo za nastope na največjih svetovnih tekmovanjih. V Športnem centru Pokljuka so posebej za športne klube, reprezentance in za druge selekcije vrhunskih športnikov pripravili posebno ugodne paketne ponudbe. Del svojih treningov lahko športniki izvedejo v kabinetu za fitnes, za sprostitev od na-pornih treningov pa se prileže obisk finske savne.

Zunanje površine omogočajo izvedbo pre-prostih ali kompleksnih treningov. Na 1250–1350 metrih nadmorske višine je na voljo:

• 1,5 km rolkarske proge (z asfaltno podlago);

• 6 km homologiranih smučarsko-tekaških prog (v zimskem času);

• biatlonsko strelišče s 30 elektronskimi tarčami (sistem HORA za malokalibrske puške);

• tarče za streljanje z zračnimi puškami;

• rekreacijske površine v izmeri več kot 5.000 kvadratnih metrov (možnost igranja skupinskih športov);

• v bližini pa številne gozdne poti (več kot 80 kilometrov) in smučarske proge različnih težav-nostnih stopenj in konfiguracij v dolžini več kot 30 km.

V Športnem centru Pokljuka bo vsakdo lahko prepoznal svoj drugi dom. Z vso potrebno skrbnostjo smo predvideli tudi najmanjše podrobnosti, da bo vaše prebivanje na Rudnem polju popoln užitek. Funkcionalno zasnovan in sodobno opremljen Hotel Center bo izpolnil vaše različne želje in potrebe. Pokličite nas ali se oglasite na Rudnem polju.

www.sloski.si 11

vadba za močVADBA ZA MOČ PREDSTAVLJA DEL USPEŠNE PREVENTIVE PRED POŠKODBAMI. ZA PRIPRAVO NA SEZONSKI ŠPORT JE PRIPOROČLJIVA VADBA Z METODO TEKOČIH KONCENTRIČNIH MIŠIČNIH NAPREZANJ. TAKŠNO VADBO SE IZVAJA DVAKRAT TEDENSKO, ŠTIRI TEDNE ZAPOVRSTJO. MIŠICE, TETIVE, NARASTIŠČA IN DRUGE PASIVNE STRUKTURE BOMO S TAKŠNO VADBO USPEŠNO PRIPRAVILI NA PRIHAJAJOČE OBREMENITVE. TO NE POMENI, DA SE PO OBDOBJU TAKŠNE VADBE NE MOREMO VEČ POŠKODOVATI, AMPAK DA SMO ZMANJŠALI MOŽNOST POŠKODB. VADBA ZA ZDRAVE LJUDI NI NEVARNA, TISTI, KI IMATE KAKRŠNE KOLI ZDRAVSTVENE TEŽAVE, SE MORATE PRED ZAČETKOM VADBE POSVETOVATI Z ZDRAVNIKOM. VADBA ZA MOČ BO KORISTNA IN VAM BO V VESELJE, ČE BOSTE UPOŠTEVALI NAVODILA O VARNEM RAVNANJU Z DODATNIMI BREMENI IN S TRENAŽNIMI NAPRAVAMI. ČE BOSTE VADBO IZVAJALI V VADBENIH CENTRIH, PROSITE INŠTRUKTORJA FITNESA, DA VAM RAZLOŽI, KAKO SE VARNO RAVNA Z DODATNIMI BREMENI IN S TRENAŽNIMI NAPRAVAMI. PRI VADBI SE ZARADI KOPIČENJA STRANSKIH PRODUKTOV PRI PROIZVAJANJU ATPJA LAHKO POJAVI SLABOST OZIROMA NAS SILI NA BRUHANJE. POL URE PO KONCU IZVAJANJA VAJ ZA MOČ MORA SLABOST PRENEHATI, V NASPROTNEM PRIMERU SE POSVETUJTE Z ZDRAVNIKOM. VSAKA VADBENA ENOTA TRENING JE SESTAVLJENA IZ UVODNEGA DELA OGREVANJE, GLAVNEGA DELA VAJE ZA MOČ IN IZ ZAKLJUČNEGA DELA UMIRJANJE.

Vaje za moč bomo izvajali tekoče koncentrično, v ritmu 1 : 2. Tekoče koncentrično pomeni, da vaj ne smemo izvajati sunkovito in da med ponovitvami ne smemo počivati. V ritmu 1 : 2 pomeni, da je koncentrični del vaje (ko se pripoja obremenjene mišice približujeta) dolg 1 sekundo, vračanje v začetni položaj pa 2 sekundi. Med koncentričnim delom vaje izdihujemo, med vračanjem v začetni položaj vdihujemo. Vsako vajo ponovimo od 8- do 14-krat. Če ne moremo narediti 8 ponovi-tev, pomeni, da je vaja oziroma breme pretežko, zato moramo izbrati lažjo izvedbo vaje oziroma lažje breme. Če lahko naredimo več kot 14

Ročko z bremeni postavimo na stojalo malo niže od ramen. Primemo jo z viličastim nadprijemom in stopimo pod ročko, tako da se ročka naslanja na zgornji rob lopatic. Napnemo trebušne mišice in dvignemo ročko ter stopimo korak stran od stojala. Stopala postavimo vzporedno ali pod kotom od 10 do 15 stopinj navzven ter v širini ramen. Vdihnemo in se spustimo do položaja, v katerem je stegnenica vodoravno. Spuščanje traja 2 sekundi. Med spušča-njem mora biti hrbet raven, pogled pa usmerjen naprej. Takoj sledi dvigovanje, ki traja 1 sekundo. Dvignemo se do položaja, ko imamo kolena še rahlo pokrčena, stegenske mišice pa napete. Med dvigovanjem izdihujemo. Takoj sledi naslednja ponovitev.Če delamo vajo s prostimi utežmi, potrebujemo dva pomočnika, da nas bosta med izvajanjem vaje varovala. Pri vadbi z ročko na vodilih pred začet-kom vadbe pravilno nastavimo varovala.

U V O D N I D E L - O G R E VA N J E Z a u v o d n i d e l p o t r e b u j e m o 2 0 - 3 0 m i n

GLAVNI DEL – VAJE ZA MOČ Z a g l av n i d e l p o t r e b u j e m o p r i b l i ž n o 3 5 m i n

Koristno je, da vadbo začnemo z nizko inten-zivno aerobno aktivnostjo (tek, kolesarjenje, veslanje, vadba na »steperju«, eliptični trenažer, hitrejša hoja). Starejšim bo bolj ustrezalo, če pred tem naredijo še nekaj razteznih vaj za mišice nog. Aerobna aktivnost naj traja od 5 do 15 min. Proti koncu aktivnosti moramo začutiti, da se je naše

telo začelo ogrevati, ne smemo pa se močno zadihati. Hitrost oziroma ritem je pravi, če se med aktivnostjo lahko pogovarjamo.Sledijo raztezne vaje, ki so lahko dinamične (zamahi in zasuki) ali statične ('stretching'). Pomembno je, da naredimo raztezne vaje za vse mišice, ki bodo vključene v glavnem delu vadbe.

Izogibamo se kroženjem in zasukom trupa v predklonu, ker ta gibanja pretirano obremenju-jejo medvretenčne ploščice in s tem zmanjšujejo njihovo sposobnost, da opravljajo nalogo blažilca med dvema vretencema.

ponovitev, pomeni, da je vaja oziroma breme za nas prelahko, zato moramo izbrati težjo izvedbo vaje ali težje breme. Če se zgodi, da pri naslednji seriji ne moremo narediti zahtevanega števila ponovitev, moramo narediti lažjo izvedbo vaje oziroma zamenjamo breme z lažjim. Težavnost vaje oziroma težo bremena izberemo tako, da na prvem treningu eksperimentiramo: izberemo eno izmed izvedb vaje ali težo bremena in izvedemo vajo. Če uspemo narediti od 8 do 14 ponovitev, je težavnost vaje primerna oziroma breme pravilno izbrano. Zaradi varnosti na začetku izberemo lažje breme in ga postopno povečujemo.

Tistim, ki že več kot dva meseca niste izvajali nobene oblike vadbe za moč, priporočam, da na prvih dveh treningih naredite samo dve seriji vsa-ke vaje, preostali pa tri serije. Najprej naredimo vse serije prve vaje, nato izvedemo vse serije druge vaje in tako naprej. Lahko sicer kombiniramo dve vaji, tako da med odmorom prve vaje naredimo drugo vajo in nasprotno. S tem bomo malo skraj-šali čas vadbe, vendar bo vadba v tem primeru napornejša. Odmor med serijami je minuta in pol.

p o l e p

www.modrakartica.com12

Piše: Dr. Aleš Dolenec

Postavimo se s hrbtom proti steni. Stopala imamo v širini ramen, roke sproščeno ob telesu. S petami, z zadnjico, zgornjim delom hrbta in z glavo se dotikamo stene. Napnemo trebušne mišice in z njimi potisnemo spodnji del hrbta v steno ter izdihnemo. Pri tem moramo s petami, z zadnjico, zgornjim delom hrbta in z glavo ostati v stiku s steno. Potiskanje spodnjega dela hrbta v steno traja 1 sekundo. Sledi počasno odmikanje spodnjega dela hrbta od stene (2 sekundi), a samo do položaja, kjer še čutimo napetost trebušnih mišic. Takoj sledi naslednja ponovitev.

p r it i s k a n j e s p o d n j e g a d e l a h r bta o b st e n o

Športno vadbo pogosto spremlja tako imenovani »musklfiber« ali vnetje mišic. Skoraj vedno se pojavi, ko izvajamo za nas nevsak-danje vaje ali ko izvajamo ekscentrična mišična naprezanja (dva mišična pripoja se oddaljujeta, čeprav se mi temu upiramo). Vnetje mišic se zgodi zaradi mikropoškodb, ki nastanejo zaradi mehanske obremenitve mišice. Pri velikem obsegu mikropoškodb

mišice začutimo bolečino v mišici že med treningom ali takoj, ko se ohladimo. Pri manjšem obsegu mikropoškodb nas začne mišica boleti šele po 24 ali celo 36 urah, ko se v njej razvije vnetje. Vnetja mišice ne obravnavamo kot poškodbo mišice, vendar pa se mora-mo vseeno zavedati, da je mišica med vnetjem manj sposobna in temu primerno moramo prilagoditi vadbo.

13

ZAKLJUČNI DEL - UMIRJANJE Z a s k l e p n i d e l p o t r e b u j e m o p r i b l i ž n o 4 5 m i n .

Vadbo vedno končamo s 30-minutno nizko intenzivno aerobno aktivnostjo (tek, kolesarjenje, veslanje, vadba na »steperju«, eliptični trenažer – orbitrek, hitrejša hoja). Če se med aktivnostjo

lahko pogovarjamo, je hitrost primerna oziroma je ritem pravi.

Za vse mišice, ki so bile vključene v vadbo, nare-dimo statične raztezne vaje.

V razkoračeni stoji se spustimo v predklon tako nizko, da je telo vodoravno s podlago. Nadlahti imamo poravnane z ramensko osjo, komolce pokr-čene, podlahti pa sta usmerjeni proti tlom. Lopatici potegnemo skupaj, dvignemo komolce in pri tem izdihnemo. Vlečenje lopatic skupaj in dvigovanje komolcev traja 1 sekundo. Takoj sledi spuščanje komolcev in ra-men (2 sekundi), da odmakne-mo lopatici drugo od druge. Ob tem vdihujemo. Brez odmora sledi naslednja ponovitev.

v l e e n j e lo pat i c s ku pa j

Uležemo se na trebuh. Dlani postavimo pod ramena, se opremo na prste stopal, napnemo trup, da je raven, in ga dvignemo od tal. Pogled je usmerjen v tla. Trup potisnemo od tal in pri tem izdihnemo. Potiskanje traja 1 sekundo. V najvišjem položaju ostanejo roke v komolcih rahlo pokrčene. Takoj sledi spuščanje trupa (in

s k l e c e

vdih), ki traja 2 sekundi. V najnižjem položaju se s trupom ali stegni ne smemo dotakniti tal. Brez odmora sledi naslednja ponovitev.

Če je vaja pretežka, se lahko namesto na prste stopal opremo na kolena. Če je vaja prelahka, lahko dvignemo noge na do 40 cm visoko klop.

(vajo delamo ločeno na levi in desni strani)

Uležemo se na bok. Spodnjo nogo s pokrčenim kolenom naslonimo na približno 20 cm visoko klop. Druga noga počiva na spodnji nogi. Opre-mo se na podlaket spodnje roke in dvignemo bok od tal. Boke dvignemo čim više in pazimo, da jih pri tem ne zasukamo. Med dvigovanjem bokov izdihujemo. Dvigovanje traja 1 sekundo. Takoj sledita spuščanje bokov in vdihovanje, ki

d v i g a n j e b o ko v v o p o r i n a p o d l a ht i b o n o

traja 2 sekundi. V najnižjem položaju se ne sme-mo dotakniti tal. Brez odmora sledi naslednja ponovitev. Naredimo tri serije z minuto in pol dolgim odmorom na enem boku, potem sledijo še tri serije na drugem boku.

Če je vaja pretežka, naslonimo kolena na tla namesto na klop. Če je vaja prelahka, dvignemo zgornjo nogo, na zgornji bok pa lahko nasloni-mo dodatno utež.

Usedemo se na tla. Noge imamo v kolenih rahlo pokrčene in s petami naslonjene na pri-bližno 40 cm visoko klop. Opremo se na roke in dvignemo zadnjico od tal. Iz tega položaja dvignemo medenico čim više in izdihnemo zrak. Dviganje traja 1 sekundo. Takoj sledi spu-ščanje medenice (in vdih), ki traja 2 sekundi. V najnižjem položaju se ne smemo dotakniti tal. Brez odmora sledi naslednja ponovitev.

Če je vaja pretežka, postavimo stopala na tla, namesto na roke pa se opremo na zgornji del hrbta. Če je vaja prelahka, dvignemo eno nogo v zrak. Vaja bo težja, če imamo koleno noge, na katero se opiramo, bolj iztegnjeno in lažja, če imamo koleno bolj pokrčeno. Kolena nikoli ne smemo popolnoma iztegniti. Če delamo v opori na eni nogi, naredimo vajo ločeno za levo in desno nogo.

d v i g a n j e b o ko v v o p o r i n a r o k a h

www.sloski.si

www.modrakartica.com14

Posebna zgodba pa so športniki, ki ne smučajo samo zato, ker je smučanje izredno lep šport. Športniki morajo smučati tudi takrat, ko zima ni lepa in prijazna. Zato je zanje športna prehrana še toliko pomembnejša. Čeprav jo po navadi bolj po-vezujemo s telesno zmogljivostjo, je ravno ustrezna prehranska podpora med zimskimi športi najboljša preventiva pred poškodbami in obolenji.

ODZIV TELESA NA VADBO POZIMI

Osnovni odziv našega telesa na mraz je ohranjanje telesne temperature ali termoregulacija s tujko. Regulacija pomeni uravnavo in mehanizmi za regulacijo telesne temperature v človeškem telesu si prizadevajo, da je temperatura človeškega telesa stalno okoli 37 °C. Naše telo do neke mere zmore samo uravnavati proizvajanje in oddajanje toplote. Senzorji v telesu zaznajo, da nas zebe; telo vklopi mehanizme za ohranjanje in tvorbo telesne toplote (na primer mišični drget), takrat, ko nam je vroče, pa mehanizme za oddajanje toplote (na primer

znojenje).

Odzivov telesa na mraz je več vrst;

za dejansko uporabo

sta po-membna pred-vsem pri-lagoditev

na zmerni mraz in

hud mraz. V mirova-

nju je osnovna prilagoditev na mraz

zmanjšana prekrvavitev zunanjih delov telesa, tj. kože

in okončin. Ker prihaja na kožo manj krvi, se tudi oddajanje telesne toplote zmanjša. Ta prilagoditev

smuanje in (športna) prehranaUKVARJANJE S ŠPORTOM V ZIMSKIH MESECIH JE ZA TELO PRECEJ VELIK NAPOR, KI NAM ZA PLAČILO PONUJA IZJEMNA DOŽIVETJA. DA BI BILO TEH DOŽIVETIJ ČIM VEČ, JE DOBRO, DA POZNAMO NEKAJ ZNAČILNOSTI TELESNEGA NAPORA NA MRAZU IN PREDVSEM, KAKO ZAVAROVATI NAŠE ZDRAVJE PRI ZIMSKIH ŠPORTNIH AKTIVNOSTI.

zd

ra

va

pr

ehr

an

a

zagotavlja neke vrste izolacijo notranjih organov. Nekaj pomaga tudi podkožno maščevje. Zmanjšani izgubi toplote sledi povečanje tvorbe toplote v telesu. Sproščajo se hormoni, ki zvišujejo presnovo, in tako tudi produkcijo toplote v telesu. To so predvsem ščitnični hormon in hormoni stresa. Za telo je torej mraz stres in nanj se telo odzove kot na vsak drug stres, s sproščanjem stresnih hormonov. Ti hormoni spreminjajo delovanje telesa, tako da ga nekako »kurijo«. Ker imajo ti hormoni tudi poživljajoč učinek, je občutek izčrpanosti velikokrat zapoznjen. Velikokrat se pojavi šele, ko smo spet na toplem; in takrat, ko se zniža učinek stresnih hormonov, opazimo, kako zelo smo izčrpani.

Še dodaten odziv telesa na mraz je drgetanje; pojavljajo se majhne, spontane kontrakcije mišičnih vlaken. Tvorba toplote se lahko veča tudi za od 4- do 5-krat. Drget tudi povzroča, da se počutimo trdi in tudi zato je telesna zmogljivost takrat, ko nas zebe, zmanjšana.

Na oddajanje toplote vpliva tudi veter. Že blag veter poveča oddajanje toplote s telesa; učinek mraza je torej večji. V hujšem vetru pa lahko zelo hitro dobi-mo ozebline na izpostavljenih in slabo prekrvljenih delih telesa.

Kot vidimo, naše telo deluje pozimi predvsem tako, da nas želi zaščititi pred izgubo telesne toplote. Ti mehanizmi pa z bolj ali manj nasprotnim mehaniz-mom, ki se vzpostavi med športno aktivnostjo, kjer se telo z mehanizmi ohlajanja želi ohladiti, da se pri naporu v toplem okolju ne pregreje. Ravno zato je verjetno najbolj nevarno obdobje telesne vadbe na mrazu, obdobje takoj po naporu. Takrat tvorba telesne toplote zaradi aktivnosti ni več prisotna in telo se zelo hitro ohlaja; po navadi smo po naporu tudi manj oblečeni. V tem trenutku je nevarnost podhladitve zelo velika.

PRESNOVA HRANIL IN TEKOČINE PRI NAPORU NA MRAZU

Zaradi opisanih sprememb potrebuje telo za uspešno telesno aktivnost na mrazu predvsem veliko sladkorjev in ne, kot je še marsikje trdno zakoreninjeno, maščob. Če preskrba telesa z energetskimi živili ni zadostna, začne telo zelo hitro kuriti predvsem imunski sistem in tudi naše mišice. To so potrdile tudi znanstvene raziskave.

Ogljikovi hidrati ali sladkorji so torej glavni vir ener-gije pri naporu na mrazu, aminokisline iz beljakovin in maščobe pa le pomožen. Zato je glavna skrb vseh, ki se ukvarjajo s športom pozimi, ta, da zago-tovimo telesu dovolj ogljikovih hidratov.

Če se mrazu pridruži še višina, je poraba ogljiko-vih hidratov še dodatno povečano. Ker je veliko zimskih športov vezanih na višino, je torej zelo pomembno, da imamo vir ogljikovih hidratov vseskozi na voljo.

Telo pa na mrazu ne potrebuje le sladkorjev, nujno potrebuje tudi tekočino. Na mrazu in še posebej pri telesnem naporu se poveča potreba telesa po tekočinah. Precej telesne tekočine izgubljamo tudi skozi dihala, ko se ogreva mrzel zrak, ki ga dihamo. Dehidracija je za telo lahko tudi zelo nevarna, ker so zunanji deli telesa že slabo prekrvljeni in ta prekrvavitev se lahko poslabša do kritične meje. Takrat se še hitreje kot sicer razvijejo ozebline. Dodaten dejavnik slabšega pretoka krvi pri daljšem prebivanju na višini in mrazu je zgostitev krvi, ki se razvije pod vplivom višine.

ŠPORTNA PREHRANA V ZIMSKIH RAZMERAH

Če si v toplejših delih leta še lahko privoščimo nekaj dehidracije in stradanja, nas to lahko v zimskih razmerah zelo grdo prizadene.

Klasičen primer potreb po hranilih med zimskimi športi so prehranske potrebe med smučanjem. Na uro smučanja naj bi zaužili vsaj od 15 do 30 g

Piše: Dr. Nada Kozjek Rotovnik

znojenje).

Odzivov telemraz je v

za dejup

s

nm

huV mi

nju je osprilagoditev

zmanjšana prekKlasičšportNa ur

www.sloski.si 15

ogljikovih hidratov, kar pomeni četrt ali pol litra 6-odstotne energetske pijače (Isostar, ki ga kupite na črpalki, ima približno takšno koncentracijo) ali pa tri žlice sladkorja v pol litra čaja (še bolje, če dodate nekaj soli ali ob čaju jeste preste). Zakaj priporočam uživanje ogljikovih hidratov v pijači? Zato, ker se na mrazu poveča tudi potreba telesa po tekočini. Na mrazu imamo oslabljen občutek žeje (in lakote) in mimogrede si lahko nakopljemo hudo dehidracijo.

Prehrana pri zimskih športih se v osnovnih načelih bistveno ne razlikuje od osnovnih pravil športne prehrane v toplejšem obdobju leta. Le bolj so poudarjena, predvsem pa se jih moramo bolj držati, če želimo zmanjšati možnost poškodb in obolenj. Poudarek je predvsem na zadostnem vnosu slad-korjev in tekočine.

VSEM IMETNIKOM MODRE KARTICE NUDIMO 10% POPUST NA VSE ARTIKLE

Kakšne pa so strategije za izbiro hrane, bogate s sladkorji, za optimalno polnjenje glikogenskih zalog?

Kadar je obdobje med dvema enotama vadbe ali naporom (smučanje dopoldne in popoldne) krajše kot 8 ur, je treba TAKOJ, ko je mogoče, v telo vnesti hrano, ki je bogata s sladkorji. Tako sta polnjenje glikogenskih zalog in regeneracija optimalna.

Kadar je obdobje regeneracije daljše od 24 ur, je pomembno predvsem, da vnesemo potrebno količino sladkorjev; čas in način obrokov si lahko prilagodimo glede na možnosti. Za regeneracijo izberemo kakovostno hrano, ki je bogata tudi z mikrohranili (z vitamini, minerali, z antioksidanti). V prehrani naj bodo zastopane vse vrste hranil, ločevalne diete za športnike in tudi za dopust na snegu niso primerne.

Splošna priporočila za vnos sladkorjev v gramih na kilogram telesne mase (g/kg) lahkostrnemo v naslednje priporočilo:

Takoj po naporu (od 0 do 4 ure): 1–2 g/kg telesne mase/h.

Nizka intenzivnost ali dan regeneracije: 5–7 g/kg telesne mase/dan.

Zmeren do intenziven trening: 7–12 g/kg telesne mase/dan.

Ekstremna vadba, ki traja 4–6 + ur: 10–12 g/kg telesne mase/dan.

Za regeneracijske obroke je praktična izbira hrana z visokim glikemičnim indeksom, ki omogoči hitro sproščanje glukoze v kri.

Za optimalno sintezo glikogena je pomembna tudi pozitivna energetska bilanca.

V praksi si našo prehrano (ki je seveda sestavljena po priporočilih za zdravo prehrano) prilagodimo v smer športne prehrane, tako da pred telesnim naporom in po sami vadbi ponudimo hrano z zmernim do visokim glikemičnim indeksom. Pri-meri hrane: večina kosmičev za zajtrk, kruh, večina oblik riža, športne pijače in druge sladke pijače, sladkor, marmelada in med, tropsko sadje in sokovi. Pred telesno zelo zahtevnimi zimskimi športi pa je še bolje, če je v hrani, ki jo kakovostne, z več hranili bogate hrane: kosmiči za zajtrk z mlekom, sadni jogurti in mleko z okusom (čokoladno, jagodno ...), sadni šejki in tekoči nadomestki obrokov.

Da bo naše zimsko veselje še lepše, predvsem pa da, bo dlje časa trajalo,

poskrbimo, da nas ne zebe, da imamo ustrezno opremo in da tudi vseskozi

polnimo naše zaloge energije in tekočine. To pa ne bi smelo biti pretežko.

vse hitreje, višje in moneje pa tudi varneje?

opr

ema

tek

mo

va

lcev

– p

ra

vil

a f

is z

a a

lpsk

o s

mu

a

nje

in

des

ka

nje

na

sn

egu

ALPSKO SMUČANJE IN SMUČARSKE TEHNIKE V RAZLIČNIH DISCIPLINAH SO SE OD RANIH ZAČETKOV TEKMOVANJ MOČNO SPREMENILI. VELIK DEL ZASLUG PRI TEM VERJETNO NOSITA NENEHEN RAZVOJ IN NAPREDEK OPREME, KI SE JE ZLASTI RAZCVETEL V ZADNJIH DESETLETJIH. NI VELIKO ŠPORTNIH ZVRSTI, KJER MORA BITI TEKMOVALEC POZOREN NA TOLIKO POMEMBNIH DEJAVNIKOV PRI OPREMI. TU SO PRAVA MERA SMUČI, VIŠINA SMUČARSKIH ČEVLJEV, PREPUSTNOST OBLEKE … KER JE DANAŠNJA TEHNOLOGIJA POSTALA ŽE NEKAKO VSEMOGOČA, OB TEM PA MORAJO ZA VSE VELJATI ENAKI POGOJI, MEDNARODNA SMUČARSKA ZVEZA ŽE LETA NATANČNO OPREDELJUJE PRAVILA OPREMLJENOSTI TEKMOVALCEV.

Časi, ko so v smučarskih krogih svobodno razvijali dele opreme in s pridom izkoriščali nova spoznanja, so minili. Čeprav se opremljevalci še danes ravnajo po principu: hitreje, višje, močneje, kar posledično pripomore tudi k več poškodbam, je pri FIS in njihovih merilih vse bolj v ospredju tudi varnost tekmovalcev.

Vsak tekmovalec mora biti tako natančno sezna-njen s pravili, ki jih za vsako sezono posebej izdaja FIS (Specifications Competition Equipment and Commercial Markings). Odgovornost ob mogočih nepravilnostih pade izključno na njih. Tehnični delegat, oziroma pooblaščeni kontrolor opreme FIS lahko ob kršitvi pravil tekmovalcu prepove start ali pa ga diskvalificira.

Osnovni in najpomembnejši del opreme alpskega smučarja so smuči, ki so za zadnjo revolucionarno spremembo poskrbele s poudarjenim stranskim lo-kom. Prvo takšno smučko je izdelal Elan, njena dol-žina pa je takrat ostala enaka kot pri klasični smučki. Z leti so se dolžine začele krajšati, stranski loki pa vse bolj poudarjati, zato je FIS s pravili določil najmanjšo dolžino smučke za posamezno disciplino.

Tekmovalne smuči so tako v dolžini in poudarjeno-sti stranskega loka omejene. Dolžina in stranski lok morata biti jasno označena na smučeh. Za različne discipline na tekmah različnih ravni veljajo različne omejitve. Minimalna dolžina smuči za smuk je 210 cm za ženske in 215 cm za moške, pri tem je na tekmah FIS in tekmah kontinentalnih pokalov sprejemljivih še dodatnih 5 cm. V superveleslalomu morajo smuči dosegati najmanj 200 cm pri ženskah, pri moških pa 205 cm. Na tekmah nižjega ranga je

dovoljeno 5 cm odstopanja. Veleslalomske smuči znašajo 180 oz. 185, v slalomu pa je minimalna dol-žina smuči pri ženskah 155 cm, pri moških pa 165 cm; na tekmovanjih nižjega ranga je dovoljenih tudi 10 cm odstopanja. Pri tem proizvajalci za otroke, mlajše od 11 let, priporočajo dolžino, manjšo od 130 cm. Te lahko uporabljajo na vseh tekmah.

Poudarjen stranski lok lahko na smučeh za smuk znaša najmanj 45 m, z odstopanjem do 1 m, za superveleslalom najmanj 33 m (za otroke 27 m), za veleslalom 23 m za ženske in 27 m za moške. V slalomu za stranski lok ni predpisane omejitve. Pri tem je omejena tudi širina smuči ob vezeh. Širina za smukaške smuči narekuje 67 mm, superveleslalom-ske in veleslalomske 65 mm, za slalomske pa 63 mm.

Minimalna višina sprednjega dela smuči (špice) mora biti za slalom in veleslalom najmanj 50 mm, za smuk in superveleslalom pa 30 mm. Zadnji del smučke (rep) je lahko visok najmanj 10 mm. Prav tako za smuči ni dovoljena nobena dodatna opre-ma, kot so: grelniki, električne baterije, mehanski pripomočki.

Ko smučar izbere pravo »dilo«, sledita še preizku-šanje in izbor preostale opreme. Predvsem mora biti pozoren na smučarske čevlje, ki poleg smuči predstavljajo najpomembnejši del opreme in lahko pomembno vplivajo na njegovo tehniko in prožnost. Smučarski čevlji varujejo tudi pred sunki in udarci, prav tako s svojo trdnostjo varujejo pred poškodbami noge. Smučarski čevelj mora biti tesno oprijet na nogo, ob tem pa mora ob različnih smu-

čarskih tehnikah seveda nogi zagotavljati tudi nekaj prožnosti. Ob tem FIS strogo omejuje višino čevlja oz. razdaljo od spodnjega do notranjega roba (od podplata do notranjega vložka), ki za vse kategorije znaša 43 mm, razen za kategorijo masters (45 mm).

Pomemben del opreme so tudi smučarske palice, s katerimi si smučar predvsem zagotavlja ravnotežje. Pravila FIS narekujejo le minimalne omejitve za dolžino in vrsto palic, zaradi nevarnosti poškodb pa prepoveduje le kovinske »košarice«.

Eden pomembnejših delov opreme smučarja na tekmi je tudi smučarski kombinezon. Ta lahko smučarju pomembno pomaga pri aerodinamično-sti, zato so omejitve FIS na tem področju še posebej stroge. Pred prvo uporabo na tekmovanju smučar-ski kombinezon pooblaščeni kontrolor FIS testira in ga nato tudi uradno zapečati oz. plombira. To velja za tekme smuka, superveleslaloma in veleslaloma pod okriljem FIS, pred katero mora vsak tekmova-lec na kombinezonu nositi plombo, sicer ne more startati. Preverjanje propustnosti zraka kontrolorji FIS opravijo tudi po vsaki tekmi svetovnega pokala prvim trem uvrščenim in nekaterim naključno izbranim tekmovalcem.

Smučarski kombinezon in tudi smučarsko perilo, ki ga tekmovalec nosi, ne sme vsebovati plastičnih snovi, prepovedana je tudi kakršna koli kemična obdelava. Prepustnost smučarskega kombinezona mora znašati 30 litrov zraka na m2/sek. Prepustnost, za katero si seveda tekmovalci prizadevajo, da bi bila čim nižja, se meri s posebej določenimi instrumenti. Dovoljeni so večplastni materiali, če le ne presegajo omenjenih meril.

Piše: Špela Robnik

www.modrakartica.com16

Šivi na kombinezonu morajo biti le tam, kjer združujejo različne dele obleke, zunanji šivi ali gube, ki bi povečevale aerodinamičnost, niso dovoljeni. Obleka mora biti tudi prepustna od znotraj in zunaj enako. Najmanjša propustnost se izmeri po 10 mm vodnega tlaka. Prepustnost je lahko izjemoma nižja le pri kombinezonih za smuk v delu rok in ramen ter kolen in goleni, v preostalih disciplinah pa na ramenih, lopaticah, rokah in na nogah.

Smučarska obleka je na nekaterih delih tudi pose-bej zaščitena. Na tekmah slaloma, veleslaloma in superveleslaloma so posebni ščiti našiti v ramenih, ob lopaticah, rokah in ob nogah. Za smuk mora biti smučarska oprema povsem gladka in brez dodatne zaščite.

Zaščita je eden ključnih delov opreme, ki smučarja varuje pred različnimi udarci, obremenitvami, padci pa tudi pred vremenskimi vplivi. Prva stvar na tem seznamu je seveda čelada, ki je v zadnjih letih obvezna na vseh tekmah, tudi v slalomu. Ob tem so dovoljene samo čelade, ki v celoti pokrivajo in ščitijo glavo in ušesa. Nacionalnim smučarskih zve-zam pravila FIS priporočajo, da v ekipah uporabljajo le zaščitne čelade, ki so skladne s pravili, saj kakršni koli zaščitni dodatki niso dovoljeni, površina mora biti gladka.

Zaščitna očala tekmovalcem zagotavljajo dober in jasen vid v vseh vremenskih pogojih, zato je njihova uporaba priporočljiva, ni pa obvezna. Prepovedana je kakršna koli predelava očal z namenom, da bi tekmovalec pridobil aerodinamičnost.

Tudi smučarske rokavice morajo biti brez dodatkov; segajo lahko največ do komolca. Rokavice ščitijo tekmovalca pred različnimi udarci pa tudi vremen-skimi vplivi.

Zaradi nevarnosti poškodb pri padcu tekmovalci uporabljajo tudi ščitnik za hrbet (t. i. želva). Ta zaščita ne sme segati čez sedmo vretence, na telo je pritrjena prek pasu na trebuhu. Debelina ščitnika ne sme presegati 45 mm, tekmovalci pa ga nosijo pod smučarsko obleko.

Eno pomembnejših varoval predstavljajo tudi vezi na smučeh, ki uravnavajo obremenitve in ob velikih silah zagotavljajo trden obstoj na smučeh. Nekaj podobnega so tudi protivibracijske plošče. Te morajo biti skladne z največjo dovoljeno širino smuči. Višina je 50 mm.

OPREMA DESKARJEV NA SNEGU

Pravila, ki jih FIS narekuje tekmovalcem v deskanju na snegu, se seveda razlikujejo od discipline do discipline. V splošnem sicer velja, da mora biti deska, ki je dolga do 135 cm, široka najmanj 14 cm, deska, ki je daljša od 135 cm, pa mora biti široka najmanj 16 cm. Vezi morajo biti pripete diagonalno vzdolžno na os deske. Pri tem deskarji ne smejo uporabljati ničesar, s čimer bi si zagotavljali boljše ravnotežje ali hitrost. Pravila od zaščitne opreme priporočajo predvsem ščitnik za hrbet. Obvezna je tudi čelada.

Pravila FIS so sicer precej skopa, kar se tiče oblačil tekmovalcev. V preteklosti so se tako pojavljale številne nejasnosti, ali naj deskarji na snegu, zlasti v disciplinah prostega sloga, nastopajo v širokih smučarskih kombinezonih ali pa v oprijetih, v kate-rih so tudi precej bolj hitri. FIS je zato za deskarski kros prepovedal oprijete kombinezone, v katerih bi tekmovalci pridobivali na hitrosti, in zanje predpisal široka smučarska oblačila, sestavljena iz dveh delov. Pri tem je prepovedala tudi uporabo kakršnih koli drugih pripomočkov ali pasov, da bi se oblačila tesneje prilegala telesu.

17www.sloski.si

www.modrakartica.com18

Dogodek, ki je v vrstah učiteljev smučanja in tudi v celotnem slovenskem prostoru veljal za osrednjega, je bil izpeljan brezhibno, dodatno težo pomembnosti pa mu daje dejstvo, da je bilo v Mariboru prisotnih do zdaj največ učite-ljev smučanja iz več kot 40 držav iz vseh koncev sveta. K temu seveda ni pripomoglo le veliko zanimanje za Slovenijo in mesto ob Dravi. Velik interes za sodelovanje na svetovnem prven-stvu v Mariboru je poleg tekmovanj v alpskem smučanju (veleslalom), deskarskem krosu in smučarskem krosu vzbudila tudi možnost prijav za tekmovanje v formacijah oziroma t. i. sinhro-nem smučanju. Tekmovanja v izvedbi formacij v smučarskem športu sicer niso nič novega, a kljub temu ugotavljamo, da tovrstnih dogodkov na mednarodni ravni vsaj v Evropi v zadnjih letih tako rekoč ne zaznavamo. To je bil seveda razlog več za nov izziv nas vseh.

Tekmovanja v okviru svetovnega prvenstva so potekala ves teden, poleg tekmovanj pa je organizator SK Branik Maribor ponudil še veliko dogodkov, katerih namen je predvsem promoci-ja smučarskega športa in Maribora. Tekmovanje je potekalo skladno s TEKMOVALNIM PRAVIL-NIKOM ISIA svetovnega prvenstva smučarjev in deskarjev na snegu 2009 v Mariboru, ki ga je Mednarodna zveza učiteljev smučanja in deska-nja na snegu (ISIA) sprejela v Davosu oktobra

EXPERTS ONLY – svetovno prvenstvouiteljev smuanja v mariboruod . do . marca NAJPREJ NAZAJ V KOREJSKO ZIMSKOŠPORTNO SREDIŠČE PJONG ČANG, KJER JE V FEBRUARJU 2007 POTEKAL INTERSKI KONGRES. SLOVENSKI PREDSTAVNIKI SMO SE IZ KOREJE VRNILI VESELI IN PONOSNI ZARADI NAJMANJ DVEH RAZLOGOV. PRVI SO IZKUŠNJE IN ZADOVOLJSTVO PO DOBREM NASTOPU IN PREDSTAVITVI SLOVENSKEGA SMUČANJA ONKRAJ SVETA, DRUGI ŠE POMEMBNEJŠI RAZLOG PA JE PRIDOBITEV KANDIDATURE ZA ORGANIZACIJO SVETOVNEGA PRVENSTVA UČITELJEV SMUČANJA V MARIBORU. S PONOSOM LAHKO REČEMO, DA SMO V DRUŽBI KANDIDATUR VELIKO DRŽAV NA KONCU PREMAGALI SCHLADMING IN PRAV TO OD NAS TERJA ŠE VEČJO ODGOVORNOST, DA DOGODEK SPELJEMO NA NAJVIŠJI MOGOČI RAVNI.

dogodek, na katerega smo lahko ve kot ponosni …

2008 ter skladno s Tekmovalnim pravilnikom Mednarodne smučarske zveze (FIS).

Ne le v »tekmi formacij«, ampak tudi v drugih disciplinah na svetovnem prvenstvu si je Slovenija kot domačinka seveda obetala veliko. V tekmovalnih disciplinah (veleslalom, deskarski kros in smučarski kros) je v različnih tekmovalnih kategorijah naše barve zastopalo skupaj več kot 120 prijavljenih tekmovalk in tekmovalcev, z drugih držav pa je na tekmova-njih sodelovalo skoraj 300 udeležencev. Na tekmova-nju v sinhronem smučanju je imelo v Mariboru svoje znanje možnost pokazati več prijavljenih ekip iz vsake države udeleženke. Tako je v kvalifikacijskih vožnjah nastopilo več kot 30 ekip, v finalu pa se je med seboj pomerilo 15 najboljših. Vsaka ekipa je morala poleg obveznega progra-ma (ena slika) prikazati še dve različni formacijski vožnji, ki sta bili ocenjeni glede na usklajenost smučanja, težavnostno stopnjo, povezanost z izborom glasbene spremljave in drugih značilno-sti, ki so vplivale na ocene mednarodne sodniške ekipe. Z izkupičkom doseženih izidov smo lahko več kot zadovoljni, saj smo osvojili dve bronasti

medalji, v finalu sinhronega smučanja pa so uspešno nastopile kar štiri slovenske ekipe.

Po dolgem času lahko rečemo, da se je pri nas zgodil smučarski dogodek, ki je bil nekoliko drugačen od tekmovanj, ki smo jih sicer vajeni.Svetovno prvenstvo učiteljev smučanja v

Mariboru ni bila le dobra promocija smučarskega športa, šol smučanja

in različnih držav udeleženk prvenstva. Ta dogodek je bil

hkrati tudi več kot dobra priložnost za promocijo podjetij, ki so poslovni partnerji ZUTS Slovenije, Smučarske zveze Slovenije

in organizatorja SK Branik Maribor. Možnost oglaševanja

in druge promocije so imeli vsi, ki slovenskemu smučanju pomagajo z

denarjem, s smučarsko opremo in z dru-gimi ugodnostmi, ki jih potrebujemo za razvoj tega lepega športa. Prisotni so bili tudi mediji: televizija, tisk, radio … Seveda je pomemben del vsakega športnega dogodka tudi občinstvo. To je bilo v veliko vzpodbudo našim predstavnikom pa tudi v zahvalo za trud organizatorjev, konec koncev pa še dokaz več, da je smučanje v Slove-niji še vedno med športi, ki jih imamo najraje in so del nas.

Piše: Dr. Blaž Lešnik

Sponzorji ZUTS Slovenije

www.modrakartica.comwww.zuts.si www.demoteam.si18

www.sloski.si 19

Piše: Dr. Janez Pustovrh, vodja komisije za tek na smučeh, NRR in NHT

ZVEZA UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA ZUTS, KI DELUJE V OKVIRU SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE ZDRUŽENJA SMUČARSKIH PANOG, JE STANOVSKA ORGANIZACIJA KADROV S PODROČJA SMUČANJA, KI JE LETA 2006 PRAZNOVALA 70LETNICO DELOVANJA. V OKVIRU ZUTS DELUJE TUDI KOMISIJA ZA TEK NA SMUČEH, NORDIJSKO ROLKANJE IN ROLANJE NRR TER NORDIJSKO HOJO IN TEK NHT. OSNOVNO POSLANSTVO KOMISIJE JE USPOSABLJANJE STROKOVNIH KADROV PO PROGRAMIH, KI SO POTRJENI NA STROKOVNEM SVETU ZA ŠPORT MINISTRSTVA ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT.

Do leta 2007 je komisija izvajala izključno uspo-sabljanja s področja teka na smučeh. S pojavom široke popularizacije športnih dejavnosti, tj. vadbenih sredstev, ki se sicer uporabljajo pri letni pripravi tekmovalcev v nordijskih smučarskih disciplinah, je komisija razširila svojo dejavnost po zgledu nekaterih uveljavljenih evropskih na-cionalnih smučarskih zvez. Na področje športne rekreacije in tudi tekmovalnega športa je pristo-pila z usposabljanjem kadrov nordijske hoje in teka ter nordijskega rolkanja in rolanja. Ker gre za matične dejavnosti nordijskih smučarskih panog, ki so opredeljene tudi v najvišjih aktih osrednje organizacije SZS – ZŠP, je komisija pridobila po-trditev za svoje programe s teh področij na ravni republiškega strokovnega sveta za šport.

Z uveljavitvijo programov nordijske hoje in teka ter nordijskega rolkanja in rolanja je komisija razširila svojo dejavnost dejansko prek celotnega koledarskega leta. Po končani smučarski sezoni svoje delo nadaljuje »na suhem« in tako vzpod-buja delovanje smučarskih kadrov tudi v do zdaj »mrtvem delu« sezone. Še zlasti nordijska hoja in tek sta postali zanimivi turistični ponudbi v že uveljavljenih šolah smučanja, ki tako prek po-letnih mesecev ne zaprejo svojih vrat. Postajata zanimivi dejavnosti za že uveljavljene kadre z vseh drugih zvrsti smučanja (alpsko, telemark …).

Komisija bo na republiški strokovni svet po-sredovala tudi vlogo za potrditev programov usposabljanja na področju nordijskega krpljanja. V tem primeru gre za športno dejavnost, ki je v tesni povezavi s pohodništvom na tekaških smučeh in z nordijsko hojo ter v zadnjem času pridobiva na široki priljubljenosti.

zuts – komisija za tek na smueh, nrr in nht

Za vsa področja delovanja ima komisija obliko-vane tudi izobraževalno-demonstratorske vrste, ki so zadolžene za kakovostno izvedbo navede-nih programov skladno z učnimi načrti. Člani izobraževalno-demonstratorskih vrst so veči-noma nekdanji vrhunski tekmovalci v teku na smučeh z ustrezno strokovno usposobljenostjo z vidika praktičnega in tudi teoretičnega znanja. Komisija pri usposabljanju kadrov sodeluje tudi z najvišjo državno strokovno in znanstveno ustanovo – Fakulteto za šport. Na fakulteti imajo študentje v okviru študijskih predmetov Katedre za nordijsko smučanje možnost pridobiti vse naštete nazive z vseh zgoraj omenjenih področij. Skladno s Pravili o usposabljanju strokovnih de-lavcev v športu so programi Katedre za nordijsko smučanje na Fakulteti za šport in Komisije za teke, NRR in NHT pri ZUTS poenoteni.

ZUTS Komisija za teke, NRR in NHT je letos začela usposabljanja s področja teka na smučeh ter nordijske hoje in teka, ki so financirana prek Evropskega socialnega sklada in ministrstva za šolstvo in šport. Tečaji za pridobitev strokovnih nazivov so za tečajnike brezplačni, kar pomeni pomemben prispevek k ustrezni kadrovski usposobljenosti in popularizaciji teh športnih dejavnosti.

V okviru komisije deluje tudi državna izpitna komisija (DIK), ki pokriva vsa našteta področja delovanja in je zadolžena za kakovostno izvedbo vseh izpitnih protokolov, ki zajemajo praktična in teoretična znanja.

Poleg usposabljanja za posamezne nazive je komisija zadolžena tudi za izvedbo licenčnih seminarjev, kjer že usposobljeni kadri (kadri z ve-

ljavnimi diplomami različnih stopenj) vsakoletno obnavljajo svoje znanje, ki ga nato prenašajo na različne uporabnike. Pomembna dela delovanja komisije sta tudi izdajanje strokovne literature in siceršnja popularizacija vseh njenih športnih zvrsti v družbi.

19www.sloski.si www.zuts.si www.demoteam.si

TRENUTNO KOMISIJA IZVAJA NASLEDNJE POTRJENE PROGRAME:

Tek na smučeh:

Učitelj teka na smučeh 1

Učitelj teka na smučeh 2

Učitelj teka na smučeh 3

Trener teka na smučeh

Nordijsko rolkanje in rolanje:

Učitelj nordijskega rolkanja in rolanja 1

Učitelj nordijskega rolkanja in rolanja 2

Nordijska hoja in tek:

Učitelj nordijske hoje in teka 1

Učitelj nordijske hoje in teka 2

ZU

TS

Slo

ven

ije

ORGANIZATOR KRAJ IZVEDBE ST. TERMIN TEORETIČNI IZPIT PRAKTIČNI IZPITKONTAKTNA OSEBA,

GSM, E-MAIL

SK BRANIKMB.

POHORJE

1

2

25.12.-31.12.09

13.02.-19.02.10

28.12.2009 ob 17. uri(Hotel Arena)

17.02.2010 ob 17. uri(Hotel Arena)

03.01.2010 ob 9. uri(Mb. Pohorje)

21.02.2010 ob 9. uri(Mb. Pohorje)

MATJAŽ VRECL041 414 544

matjaz.vrecl@sk-branik.si

KUTS TRŽIČ VOGEL1

2

22.02.-27.02.10

22.02.-27.02.10

26.02.2010 ob 18. uri(Bohinj)

26.02.2010 ob 18. uri(Bohinj)

28.02.2010 ob 10. uri (Vogel)28.02.2010 ob 10. uri (Vogel)

ZDRAVKO KRIŽAJ041 711 851

zdravko.krizaj@petrol.si

SD KRKA ROG NOVO MESTO

SC BELA1

1

25.12.-30.12.09

22.02.-27.02.10

26.12.2009 ob 16.00 uri(SC Bela)

02.02.2010 ob 16.00 uri(SC Bela)

09.01.2010 ob 10. uri(SC Bela)

06.03.2010 ob 10. uri(SC Bela)

ZDENKO HLAVATY,051 318 866

zdenkohlavaty@gmail.com

ŠZ RADOVLJICA KOBLA1

2

25.12.-30.12.09

11.01.-16.01.10

02.01.2010 ob 18. uri (Radovljica)15.01.2010 ob 18. uri (Radovljica)

03.01.2010 ob 10. uri (Kobla)17.01.2010 ob 10. uri (Kobla)

JURE VREČEK, 041 718 965sportzv@s5.net

ZUTS KRANJ KRVAVEC1

2

01.02.-07.02.10

22.02.-28.02.10

05.02.2010 ob 18. uri(Kranj)

26.02.2010 ob 18. uri(Kranj)

07.02.2010 ob 9. uri (Krvavec)28.02.2010 ob 9. uri (Krvavec)

SANDI MUROVEC, 041 535 777sandi.murovec@siol.net

JAŠ KORSIČ, 041 603 030jas_korsic@yahoo.com

SD NOVINAR

CERKNO

CERKNO

STARI VRH

STARI VRH

1

2

1

2

24.12.-29.12.09

24.12.-29.12.09

22.02.-27.02.10

22.02.-27.02.10

28.12.2009 ob 18.00 uri (Cerkno)28.12.2009 ob 18.00 uri (Cerkno)25.02.2010 ob 19. uri (Ljubljana)25.02.2010 ob 19. uri (Ljubljana)

09.01.2010 ob 10. uri (Cerkno)09.01.2010 ob 10. uri (Cerkno)

28.02.2010 ob 10. uri(Stari vrh)

28.02.2010 ob 10. uri(Stari vrh)

IZTOK ZAJC040 437 442

iztok.zajc@novinar-drustvo.si

SK SNEŽINKA

ROGLA - MB. POHORJE

MB. POHORJE

MB. POHORJE

1

1

2

26.12.-30.12.09 in 09.-10.01.1013.02.-20.02.10

13.02.-20.02.10

08.01.2010 ob 18. uri (Ljubljana)19.02.2010 ob 18. uri

(Mb. Pohorje)19.02.2010 ob 18. uri

(Mb. Pohorje)

10.01.2010 ob 10. uri (Rogla)20.02.2010 ob 10. uri

(Mb. Pohorje)20.02.2010 ob 10. uri

(Mb. Pohorje)

TOMAŽ ŽUGEL041 666 343

info@snezinka.com

ŠD GRIZZLIFORNI DI

SOPRA (ITA)

1

2

25.12.-30.12.09

25.12.-30.12.09

18.12.2009 ob 18. uri(Koper)

18.12.2009 ob 18. uri(Koper)

10.01.2010 ob 9. uri(Kranjska Gora)

10.01.2010 ob 9. uri(Kranjska Gora)

MATEJ ŠVEGL041 748 955

sd.grizzli@gmail.com

SD UNIOR CELJE ROGLA2

1

18.01.-24.01.10

15.02.-21.02.10

23.01.2010 ob 19. uri(Rogla)

20.02.2010 ob 19. uri(Rogla)

24.01.2010 ob 10. uri (Rogla)21.02.2010 ob 10. uri (Rogla)

UROŠ ZUPAN051 621 997

zupanuros@gmail.com

DUTS ŠKOFJA LOKACERKNO

ali SORIŠKA PLANINA

1

1

2

26.12.-02.01.10

22.02.-28.02.10

22.02.-28.02.10

02.01.2010 ob 18. uri(Škofj a Loka)

26.02.2010 ob 18. uri(Škofj a Loka)

26.02.2010 ob 18. uri(Škofj a Loka)

03.01.2010 ob 10. uri(Cerkno ali Soriška Planina)

28.02.2010 ob 10. uri(Cerkno ali Soriška Planina)

28.02.2010 ob 10. uri(Cerkno ali Soriška Planina)

BOŠTJAN BOŽIČ041 387 873

bostjan1978@gmail.com

SD SNEŽAK CELJE ROGLA

1

2

1

2

03.01.-09.01.10

21.02.-27.02.10

20.03.-26.03.10

20.03.-26.03.10

08.01.2010 ob 18. uri(Rogla)

26.02.2010 ob 18. uri(Rogla)

25.03.2010 ob 18. uri(Rogla)

25.03.2010 ob 18. uri(Rogla)

09.01.2010 ob 10. uri (Rogla)27.02.2010 ob 10. uri (Rogla)26.03.2010 ob 10. uri (Rogla)26.03.2010 ob 10. uri (Rogla)

NEJC JERAŠA031 206 893

nejc.jerasa@gmail.com

ŠD VITAS KOPER

FORNI DI SOPRA (ITA)

1

2

25.12.-30.12.09

25.12.-30.12.09

18.12.2009 ob 18. uri(Koper)

18.12.2009 ob 18. uri(Koper)

10.01.2010 ob 9. uri(Kranjska Gora)

10.01.2010 ob 9. uri(Kranjska Gora) TOMAŽ BERTOK

041 685 460,tomaz@vitas.si PIANCAVALLO (IT)

CIVETTA (IT)

2

2

15.02.-20.02.10

23.03.-28.03.10

22.02.2010 ob 17. uri(Koper)

29.03.2010 ob 17. uri(Koper)

27.02.2010 ob 9. uri(Kranjska Gora)

03.04.2010 ob 9. uri(Krvavec)

SK CAPRIS KOPERFORNI DI

SOPRA (ITA)

1

2

25.12.-30.12.09

25.12.-30.12.09

18.12.2009 ob 18. uri(Koper)

18.12.2009 ob 18. uri(Koper)

10.01.2010 ob 9. uri(Kranjska Gora)

10.01.2010 ob 9. uri(Kranjska Gora)

BOJAN ŠTURM040 302 020

bojan.sturm@upr.si

SD BELI ZAJEC GOLTE1

2

23.01.-30.01.10

23.01.-30.01.10

29.01.2010 ob 19. uri(Mozirje)

29.01.2010 ob 19. uri(Mozirje)

30.01.2010 ob 10. uri (Golte)30.01.2010 ob 10. uri (Golte)

BOJAN NAPOTNIK041 865 598,

belizajec@gmail.com

ŠRD TACENRIMSKI VRELEC,

KOTLJE

1

1

2

25.12.-30.12.09

22.02.-27.02.10

22.02.-27.02.10

30.12.2009 ob 17. uri(OŠ Kotlje)

27.02.2010 ob 17. uri(OŠ Kotlje)

27.02.2010 ob 17. uri(OŠ Kotlje)

03.01.2010 ob 10. uri (Rimski vrelec-Kotlje)28.02.2010 ob 10. uri (Rimski vrelec-Kotlje)28.02.2010 ob 10. uri (Rimski vrelec-Kotlje)

DEJAN RODOŠEK041 711 106

dejan.rodosek@guest.arnes.si

terminski koledar tečajev z a na zive učitelj alpskega smučanja , , in trener

smuarska sezona /

www.modrakartica.com20 www.zuts.si www.demoteam.si

Razpisi kadrovskih tečajev za pridobitev strokovnih usposobljenosti komisij: Deskanje na snegu (U2, U3 in Trener), tek na smučeh (U1, U2, U3 in Trener), telemark smučanje (U1, U2, U3), smučanje prostega sloga (U1, U2, U3) in nor-dijska hoja in tek (U1 in U2) bodo v smučarski sezoni 2009/2010 sofinancirani s strani ESS in MŠŠ ter sproti objavljeni na www.zuts.si).

ORGANIZATOR KRAJ IZVEDBEST.

STOPNJATERMIN

KONTAKTNA OSEBA, GSM,

E-MAIL

DUDS

KRVAVEC

KRVAVEC

VOGEL

KRVAVEC

CERKNO

VOGEL

VOGEL

1

1

1

1

1

1

1

12.12.-18.12.09

25.12.-31.12.09

22.01.-24.01.10 in 29.01.-01.02.10

06.02.-12.02.10

12.02.-14.02.10 in 19.-22.02.10

12.03.-14.03.10 in 19.-22.03.10

27.03.-02.04.10

MIHA ANDOLJŠEK, 040 525 132

miha@duds.si

ŠD VITAS FORNI DI SOPRA (ITA) 1 25.12.-30.12.09TOMAŽ BERTOK, 041 685 460

tomaz@vitas.si

SK CAPRIS KOPER FORNI DI SOPRA (ITA) 1 25.12.-30.12.09BOJAN ŠTURM, 040 302 020

bojan.sturm@upr.si

SD SNEŽAK ROGLA 1 21.02.-27.02.10NEJC JERAŠA, 031 206 893

nejc.jerasa@gmail.com

SD BELI ZAJEC GOLTE 1 14.12.-20.12.09BOJAN NAPOTNIK, 041 865 598

belizajec@gmail.com

SK SNEŽINKA ROGLA - MB. POHORJE 1 26.-30.12.09 in 09.-10.1.10TOMAŽ ŽUGEL, 041 666 343

info@snezinka.com

terminski koledar tečajev z a na zive učitelj desk anja na snegu

ORGANIZATOR KRAJ IZVEDBE ST. TERMIN TEORETIČNI IZPIT PRAKTIČNI IZPITKONTAKTNA OSEBA,

GSM, E-MAIL

ASK KRANJSKA

GORAKRANJSKA GORA

1

2

03.01.-10.01.10

31.01.-07.02.10

09.01.2010 ob 18. uri

(Kr. Gora)

06.02.2010 ob 18. uri

(Kr. Gora)

10.01.2010 ob 10. uri

(Kr. Gora)

07.02.2010 ob 10. uri

(Kr. Gora)

ALEŠ LAVRIČ, 041 382 570

ales.lavric@guest.arnes.si

SD ZUTS NOVA

GORICACERKNO

1

1

2

04.01.-10.01.10

11.01.-17.01.10

11.01.-17.01.10

09.01.2010 ob 18. uri

(Cerkno)

16.01.2010 ob 18. uri

(Cerkno)

16.01.2010 ob 18. uri

(Cerkno)

10.01.2010 ob 10. uri (Cerkno)

17.01.2010 ob 10. uri (Cerkno)

17.01.2010 ob 10. uri (Cerkno)

MARKO VELIKONJA, 041 713 360

suvel@siol.net

SD ZUTS NOVA

GORICA

FORNI DI

SOPRA (ITA) 2 15.02.-20.02.10

06.03.2010 ob 19. uri

(Kranjska Gora)

07.03.2010 ob 10. uri

(Kranjska Gora)

MARKO VELIKONJA, 041 713 360

suvel@siol.net

SD AJDOVŠČINA CERKNO 1 25.12.-30.12.0910.12.2009 ob 18. uri

(Ajdovščina)09.01.2010 ob 10. uri (Cerkno)

IVAN GRUDEN, 031 308 176

sdajdovscina@gmail.com

SK OLIMPIJA STARI VRH ali CERKNO

1

2

18.01.-23.01.10

01.02.-06.02.10

22.01.2010 ob 18. uri

(Stari vrh ali Cerkno)

05.02.2010 ob 18. uri

(Stari vrh ali Cerkno)

24.01.2010 ob 10. uri

(Stari vrh ali Cerkno)

07.02.2010 ob 10. uri

(Stari vrh ali Cerkno)

MATIC DEBELJAK, 031 280 375

debeljak.matic@gmail.com

ŠPELA KADUNC, 01 231 73 16

sk.olimpija@siol.net

SK KAMNIK KRVAVEC

1

2

1

2

1

2

04.01.-09.01.10

04.01.-09.01.10

06.02.-11.02.10

06.02.-11.02.10

15.03.-20.03.10

15.03.-20.03.10

08.01.2010 ob 18. uri

(Kamnik)

08.01.2010 ob 18. uri

(Kamnik)

10.02.2010 ob 18. uri

(Kamnik)

10.02.2010 ob 18. uri

(Kamnik)

19.03.2010 ob 18. uri

(Kamnik)

19.03.2010 ob 18. uri

(Kamnik)

10.01.2010 ob 9. uri (Krvavec)

10.01.2010 ob 9. uri (Krvavec)

12.02.2010 ob 9. uri (Krvavec)

12.02.2010 ob 9. uri (Krvavec)

21.03.2010 ob 9. uri

(Krvavec)

21.03.2010 ob 9. uri

(Krvavec)

TOMAŽ HRIBAR, 031 235 310

tomas.hribar@gmail.com

ZUTS SLOVENIJEKRANJSKA GORA in

ROGLA3

1. del 07.02-13.02.10

in

2. del 07.03.-14.03.10

DOLOČEN NAKNADNO 14.03.2010 (Rogla)

IVAN GRUDEN,

MATIJA STEGNAR,

01 513 68 08

zuts@sloski.si

ZUTS SLOVENIJE ROGLA TRENER 29.03.02.04.10 DOLOČEN NAKNADNO 02.04.2010 (Rogla)

IVAN GRUDEN,

MATIJA STEGNAR,

01 513 68 08

zuts@sloski.si

www.sloski.si 21www.zuts.si www.demoteam.si

www.modrakartica.com22

za

sebn

e ek

ipe

Zakaj se je zlasti pod okriljem SZS pojavilo osamosvajanje in ustanavljanje zasebnih ekip?Janko: »Vzroki so različni. Največkrat tekmoval-ci niso zadovoljni s programom, ki jim ga zveza ponuja. Če je to tekmovalec, ki ima znanje in je že bil uspešen, je zanj malo lažje. Pri Tini Maze se je odcepitev izkazala za uspešno, to je namreč zanjo pomenilo nov motiv, novo zagnanost. Vendar zdaj, v primerjavi s preteklostjo, tudi dela bistveno več. Toliko bi morala delati tudi pri nas, pa ni. Bila je nezadovoljna, za takšne pa je res najbolje, da gredo po svoje.«

Petek: »V drugih športih je tega veliko več. Vendar pa je celoten smučarski šport organiziran tako, da je vse naravnano na nacionalne ekipe, ne na individualne. Mogoče zato te odcepitve bolj bodejo v oči. Če imaš v ekipi nekoga, ki je nezadovoljen, če ves čas išče zahteve po indivi-dualnem pristopu, je za celotno ekipo bolje, da takšnega tekmovalca ni tam zraven. Po drugi strani pa se seveda poraja precej pomislekov, ali je to mogoče uspešno ali ne. Jaz lahko za skoke rečem, da je tako izjemno težko dolgoročno uspeti.«

Kdaj je torej pametno oblikovati svojo ekipo in kdaj ne?Petek: »Mislim, da to nikoli ni pametno. Ob predpostavki, da za teboj stojita ekipa in dovolj strokovni trener, to ni ravno priporočljivo. Zgodba dolgoročno ne more biti zelo uspešna. Izkušnje kažejo, da imajo tisti, ki trenirajo sami, velike težave z vzdrževanjem stika z drugimi. Preprosto je težko vedeti, ali si dovolj treniral, in počasi se izgubiš v teh mejah.«

Janko: »Pri Tini Maze se je ta odločitev izkazala za uspešno, saj se je iz trme stvari lotila bolj

prihodnost pod vprašajem?IZPOD OKRILJA SZS SO SE ZLASTI V ZADNJIH NEKAJ SEZONAH NA SVOJE PRESELILI NEKATERI USPEŠNI TEKMOVALCI IN SE SPOPADLI S POVSEM NOVIMI IZZIVI IN PASTMI, KI JIH PRINAŠAJO ZASEBNE EKIPE. NAJODMEVNEJŠA JE BILA SEVEDA OSAMOSVOJITEV TINE MAZE, KI SE JE HKRATI IZKAZALA TUDI ZA ZANJO NAJUSPEŠNEJŠO. VENDAR PA NJENA POT, ZLASTI PA ZAČETKI, NI BILA IN ŠE VEDNO NI LAHKA, NA KAR STA OPOZORILA TUDI PREDSEDNIK STROKOVNEGA SVETA ZA ALPSKO SMUČANJE GORAZD JANKO IN DIREKTOR ZA SMUČARSKE SKOKE IN NORDIJSKO KOMBINACIJO FRANCI PETEK. PO NJUNEM MNENJU ZASEBNE EKIPE NIMAJO PRIHODNOSTI. ŠE VEČ, POD VPRAŠAJ LAHKO CELO POSTAVIJO PRIHODNOST POSAMEZNE PANOGE.

resno. Energijo njenemu timu jemlje organiza-cija. Če iskanje pokroviteljev in terenov vodi neki ustroj, je to bistveno lažje. Individualci se v alpskem smučanju še lahko združijo z reprezen-tanco, s katero lahko trenirajo. Že letos pa se jim je večkrat zgodilo, da niso mogli priti do terena, ki so si ga zaželeli. Zakaj bi Švicarji imela interes z Mazejevo deliti krasno podlago, če jih nato ona na tekmi premaga? Za primerjavo ja, ne pa, da z njimi trenira. Počasi se bodo morale te zasebne ekipe združiti, če bodo hotele biti konkurenčne.«

Pa se vam ne zdi, da veliko tekmovalcev pri odločitvah spodbudi tudi to, ko vidijo, kako so s tem uspeli nekateri predhodniki, npr. Tina Maze?

Petek: »Verjetno. V razvoju tekmovalca kot popolnoma razumljivo vidim to, da poskusi več stvari. Če že ne zaradi drugega, da gre ven iz rutine. Skakalec Adam Malysz je prejšnji dve leti soliral, a vseeno ni bil najuspešnejši. Zato se je spet združil z reprezentanco in spet je začel funkcionirati. Drugi primer je bil na Norveškem. Romøren je, po domače rečeno, 'zabluzil', želel je delati po svoje. A za doseganje vrhunskih izidov je treba garati, v osnovi pa nihče ni pripravljen sam od sebe storiti toliko. Zveza mu je dovolila na svoje, a se je vrnil, še preden je začel.«

Janko: »Če to pogledamo še malo bolj globoko: vrhunski športniki so neverjetni individualci, težko se znajdejo in prilagajajo v ekipah. Vseeno pa v smučanju vrhunski izidi zahtevajo neko timsko delo in vzdušje v ekipi. Tekmovalcu, ki je vrhunske izide dosegel tudi v reprezentanci, je lahko lažje, ni pa mu lahko. Tekmovalec, ki tega še ni naredil, pa ni imel nikoli občutkov, kakšno delo prinaša vrhun-skost. Biti moraš rutiner, poznati moraš stvari. Imeti moraš poznanstva s trenerji tujih ekip v WC.«

Katera glavna bremena nato padejo na za-sebno ekipo, ki se osamosvoji od reprezen-tance? V čem je njihov glavni problem?

Petek: »V vsem tem, kar smo že povedali. Težko izpolniš to množico strokovnjakov, saj to ni le trener, ampak še vrsta drugih, t. i. mejnih strokovnjakov. Druga stvar je osnovna logistika, prevoz, spanje itd. Ekipa si z več tekmovalci stroške porazdeli, če pa želi imeti enak strokovni štab en sam tekmovalec, ta cena pade na enega. To finančno dolgo časa ne more delovati.«

Janko: »Kot sem omenil, vedno se je treba za trening dogovarjati z eno izmed drugih ekip, saj progo dobijo le večje ekipe. Mazejeva ima vedno možnost treninga pri nas, saj velja dogovor, da lahko katero koli disciplino trenira z našimi tekmovalkami in trenerji. Pa ne. Raje gre k Av-strijcem, Nemcem ali k Švicarjem. Tem majhnim ekipam ni preprosto. Je pa res, da so vodilo, trma in temperament na njihovi strani. Res je tudi, da tekmovalci, ki so nekoč že bili vrhunski, začnejo delati na drugačen način. Raje imajo svojo rutino, kar pa ni dober zgled za mlajše tekmovalce. Ko je Tina Maze zjutraj vstala slabe volje, so bili vsi slabe volje. Tino blazno cenim kot smučarko, osebne karakteristike pa so nekaj drugega. To je eden izmed primerov, v katerem je bolje, da je tekmovalec sam in da ne prinaša negativnega vpliva v ekipo, ki šele raste.«

V kolikšni meri ima reprezentanca še obve-znosti oz. dolžnosti do teh ekip, konkretno na primeru Tine Maze in Jerneja Damjana. Kakšno je sodelovanje z reprezentanco?

Petek: »Ko je Jernej rekel, da se je trdno odločil, da gre po svoje, smo se usedli in se natančno dogovorili, kaj to pomeni, on pa je to sprejel. Se pravi, da je program v pripravljalnem obdobju povsem njegova stvar. Če glavni trener pred tekmo svetovnega pokala oceni, da so njegovi skoki na dovolj visoki ravni in lahko nastopi, je del reprezentance, zato njemu samemu, ne njegovi ekipi, pripadajo vse pravice in ugodnosti, ki jih ima reprezentanca. Za nas je bilo to letos prvič, a reči moram, da je na tekmah poleti stvar dobro delovala. Tudi trener, ki z njim sodeluje, se očitno zaveda, da neko pretirano rivalstvo ne bi koristilo nobenemu. Cilj nam je, da bi dobro tekmoval, saj že iz preteklosti vemo, da je spo-soben dobrih izidov. Ima neko znanje, izkušnje, vedenje in občutke, kaj to pomeni in kaj vse je za to potrebno. A pri tem pa bi opozoril na še eno stvar. Skoki so butični šport, z njim se rekreativ-no ne more ukvarjati kdor koli. Zato nimamo

Piše: Špela Robnik

www.sloski.si 23

baze tekmovalcev, ki bi nastajala sama od sebe in nujno potrebujemo povezan sistem, ki ga spodbujamo, uravnavamo, imamo pregled nad prilivom začetnikov. Če pa bi se ob tem vsi začeli obračati na individualne ekipe, lahko rečem, da bo skokov v Sloveniji konec v petih letih. Skoki se niso začeli z Jernejem Damjanom in niti končali se ne bodo.«

Janko: »Se popolnoma strinjam. Alpsko smuča-nje se na drugi strani lahko regenerira, se samo od sebe dogaja. Ampak če se bo stvar preveč nagibala k individualizmu, bo v Sloveniji hitro ko-nec tudi smučarije. Organizirani smo po regijah, otrok pa je manj, kot jih je bilo. Za to je sicer več vzrokov, za nacionalne športe ima velik pomen tudi osamosvojitev Slovenije. V Jugoslaviji smo le v zimskih športnih lahko prišli v reprezentanco, to je bil nacionalni ponos. Vse je potekalo v tej smeri, danes pa je drugače. Na SP lahko prideš v plavanju, atletiki, v nogometu, povsod smo zraven. Jasno, za starše je bistveno ceneje, da usmerijo otroka v nogomet ali plavanje kot pa v alpsko smučanje. Trenerji imajo po klubih zato manj otrok, postali so bolj agresivni in ne dajo radi tekmovalce, predvsem mladince v reprezen-tanco. Tekmovalci ne trenirajo z boljšimi in pot naprej jim je onemogočena.«

Petek: »Mislim, da je tu problem tudi v samem kadru, da bo to sploh kdo še počel. Srce bi se mi paralo, da bi tako prekrasen šport prešel na tako marginalno raven.«

Kakšne pa so omejitve SZS pri teh osa-mosvajanjih? Kakšni so pravilniki, česa se morajo tekmovalci zavedati?Petek: »Prva stvar so leta. To pa je pravzaprav to. Z vseh teh vzrokov, ki so jih naštevali, se je pokazalo, da je treba ta pravilnik pretresti in ga napisati jasneje. Nisem za to, da se nekaj zabe-tonira v smislu »si naš ali ne«, vseeno pa je treba stvari jasneje doreči. Preveč je špekulacij.«

Janko: »S prakso se iz leta v leto pojavljajo dogovarjanja in spremembe, zato se je včasih najboljše že na začetku dosledno in za stalno dogovoriti, kako in kaj, da pozneje ni nesporazu-mov in slabe volje.«

Petek: »Treba je obnoviti pravilnik in nato stati za njim. Pri tem se s skakalci ne bo delalo na en način, s smučarji pa na drug način. Pravila so pravila in sprejeti jih moram tudi jaz, ki sem odgovoren za neki segment.«

Janko: »Imamo tudi težave, ker ekipa Tine Maze ni sprejela denarne ponudbe SZS, bi pa zdaj želela koristiti naše trenerje, predvsem Marjana Černigoja za hitre discipline. Tina ga lahko koristi, vendar le toliko kot Mateja Robnik ali Maruša Ferk. On je naš trener in bo vsem dajal enake informacije, ne bo pa ga imela zase na tekmi. Za vse discipline je treba doreči enaka pravila. Tega v preteklosti ni bilo toliko, zato je pravilnik napisan skopo. Zakaj bi se skozi sezono ukvarjali s karakterji tekmovalcev, če ti niso pomembni in bo stvari določal pravilnik.«

Kakšna je tako prihodnost zasebnih ekip? Kakšen razvoj jih čaka v prihodnosti?Petek: »Mislim, da sem že odgovoril. Najbolj se bojim, da bi to razmišljanje prišlo v kri posame-znikom na SZS, ki to vidijo kot svoj dolgoročen cilj oz. profit. Bistvenih možnosti, da bi jim to uspelo, ne vidim. Ljudem je treba jasno obra-zložiti, kakšne so posledice tega. Zato ne vidim resnih možnosti, da bi se to razmahnilo.«

Janko: »Pravico tekmovalci imajo, a vseeno mislim, da se niti strokovno niti finančno zgodba ne izide dobro. Naj ob tem omenim še en vidik, ki se ga še nismo dotaknili: vrhunski tekmovalec je zelo pomemben del ekipe. Drugi lahko z njim rastejo, se primerjajo, se učijo od njega. A vr-hunski športniki so velikokrat neugodni, na neki način posebneži, kar pa očitno moraš biti, saj drugače ne uspeš. Nikoli pa se ne vprašajo, kako pa so oni prišli na vrh, pri kom so se učili. Tina Maze se je naučila smučati pri nas, imela je vse možnosti, dobila je trenerje, SZS jo je pri njeni karieri podpiral 15 let. Učila se je od Mateje Svet, Nataše Bokal in to navsezadnje odrekla vsem mlajšim, ki prihajajo za njo.«

Petek: »In za njo bo prišla druga Tina Maze. Tu gre za neke osnovne vrednote, moralno odličnost v družbi. Pozabljamo, da živimo skupaj z drugimi ljudmi.«

ko cicibani prerastejo v mladince …

Sponzorji panoge za nordijsko smučanje

S prehodom iz osnovne v srednjo šolo mladi smučarji preidejo na mednarodni program FIS, njihova kalitev na slovenskih otroških tekmo-vanjih pa se tu konča. Vseeno pa se SZS želi bolje vključiti tudi v napredek mladincev, ko ne tekmujejo več v regijskem sistemu tekmo-vanj. V ta namen bo na Ekonomsko-storitveno

izobraževalnem centru v Kranju poleg oddelka za smučarske skakalce v naslednjem šolskem letu najverjetneje začel delovati tudi smučarski oddelek. Kot pravi vodja otroški programov na SZS, je edini pogoj le še zadostno število vpisa-nih smučarjev.

To je hkrati z realizacijo otroških smučarskih tek-

movanj tudi del usmeritve in ciljev SZS, in sicer da v procesu vzgoje otrok in mladine ustvari čim več novih smučarjev na ravni države in jim zago-tovi pogoje, v katerih bodo svoje znanje lahko krepili in nadgrajevali vse do državne A-repre-zentance. In seveda tudi naprej. Do vrha?

ot

ro

ška

tek

mo

va

nja

– a

lpsk

o s

mu

a

nje

kar se CICIBAN naui, to vrhunski smuar znaPOT OD PRVIH OTROŠKIH SMUČI DO VELIKEGA IZBORA PROFESIONALNIH JE DOLGA IN PRECEJ ZAHTEVNA. A PREDEN SE MALI SMUČAR TEGA ZAVE, ŽE UŽIVA NA SMUČARSKIH TEKMOVANJIH S SOVRSTNIKI, S KATERIMI VSAKO NOVO ZIMO STOPI KORAK VIŠJE. ČEPRAV SI SANJ O PROFESIONALIZMU ŠE NE USTVARJA, PA UŽIVA V TEKMOVALNOSTI, DRUŽENJU IN V SNEŽNIH RADOSTIH, KI JIH PRINAŠAJO RAZLIČNA SMUČARSKA TEKMOVANJA V ORGANIZACIJI SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE.

Piše: Špela Robnik

www.modrakartica.com24

Verjetno so se sanje, da bodo nekoč v druž-bi najboljših smučarjev sveta, na tovrstnih tekmovanjih začele ustvarjati tudi pri Tini Maze, Andreju Jermanu in pri drugih ta čas najuspe-šnejših slovenskih smučarjih pa kot tudi pri naših največjih asih iz preteklosti. Na sloven-skih smučiščih so ob prvem vijuganju med količki vzkalile korenine dobrega smučar-skega razvoja, pokazali so se nadarjenost in takrat še neizbrušeni talenti, ki so nato nekaj let pozneje vstopili v karavano najboljših v svetovnem pokalu.

V ta namen SZS že vrsto let usklajuje sistem dela z otroki po različnih klubih in regijah ter pripravlja otroška tekmovanja. Smučarji se seveda najprej preizkusijo na klubski ravni, kmalu pa so nato že zreli za regijska in pozneje državna tekmovanja.

Ta se v zadnjih letih uresničujejo prek VN Argeta, kjer se od januarja do marca merijo smučarji cicibani in cicibanke ter mlajši in starejši dečki in deklice. Tekmujejo v slalomu, veleslalomu in v superveleslalomu. Vsaka izmed štirih regij v Sloveniji organizira določeno število tekem za VN Argeta. Ena zadnjih pri tem šteje tudi za državno prvenstvo.

Sponzorji panoge za alpsko smučanje

Cicibani in cicibanke se tako pomerijo na šestih tekmah in v dveh kombinacijah (veleslalom in superveleslalom), pri tem pa vsaka tekma šteje zase; tekme se ne seštevajo, kot se seštevajo pri mlajših in starejših dečkih in deklicah. Prav tako cicibani še ne nastopajo v tujini, medtem ko pri nekoliko starejših smučarjih glede na izide sezo-ne izberejo približno 30-člansko ekipo, ki nastopa

na nekaterih največjih smučarskih tekmovanjih v tujini: Topolino, Pinocchio in Val d'Isere. Eno ve-čjih mednarodnih tekmovanj z bogato tradicijo pa je tudi naš Pokal Loka na Starem vrhu.

Pri tem vodja otroških tekmovanj na SZS Roman Šturm poudarja, da je ta sistem precej odprt in ponuja možnost prehajanja za vse nadobudne smučarje, da se poskusijo na tekmovanjih, kjer so nekoč zmagovali danes najboljši smučarji v svetovnem pokalu, kot so: Benjamin Raich, Ivica Kostelič in še veliko drugih.

Čeprav morajo cicibani na tekmovanja v tujini še nekaj časa počakati, pa se imajo možnost po-meriti na enem izmed mednarodnih tekmovanj pri nas, to je Memorial Roka Petroviča v Kranjski Gori. Vse od leta 1994, odkar ga organizira SD Novinar, na tem tekmovanju zaznavajo bogato mednarodno udeležbo.

25-letnica s Škrjančevega ob vsaki takšni omembi še malce negotovo zastriže z obrvmi. Pa ne zaradi dvomov o svojih sposobnostih, bolj zaradi nevajenosti primerjav z dvema zimskima kraljicama. V zadnjih dveh zimah si je Saša s svo-jim smučanjem na treh celinah priborila nekaj malce bolj mastnih časopisnih naslovov in nekaj opaženih televizijskih sekund. A marsikdo, ki bo februarja lačen olimpijskih zgodb in uspehov slovenskih športnikov sedel pred televizijski zaslon, še vedno ne ve, kam sodi to dekle ali za kaj natanko v tej smučarski disciplini gre.

Več podrobnosti o disciplini v naslednjih Mo-drih novicah, tokrat se posvetimo Saši.

Za slovensko ekipo, v kateri so poleg Saše še Matej Adorjan, Filip Flisar, Simon Jecl in Alan Vidovič, so dobre jesenske snežne priprave. Največ so smučali na dobro pripravljeni progi na švicarskem ledeniku Saas Fee.

»Priprave pred sezono so nam šle res odlično. Na progi smo se lahko primerjali s številnimi dobrimi smučarji iz drugih ekip. Z vsemi smo v dobrih odnosih in radi nas povabijo zraven,« pravi Saša, ki je tudi odlično telesno pripravljena in je že pozabila na tegobe lanske zime, ko si je tik pred prvimi tekmami izpahnila kolk. Posledi-ce je čutila do konca zime.

Za letos je izbrala tudi nekoliko drugačno opre-mo: »Imam trše čevlje, najprej je malo bolelo, a razlika je očitna. Nove Elanke so spredaj trše, kar mi ustreza. Start smo izboljšali tudi s pet centimetrov daljšimi palicami. Tudi pri startu so še rezerve, a je zdaj bistveno boljši.«

Pravila v krosu prepovedujejo oprijeta oblačila, zato naši s proizvajalcem Andraž tako kot druge

sedma zima v krosu bo najbolj divja

OB ZAČETKU ZIME SE OB SKORAJ VSAKEM JAVNEM MODROVANJU O GLAVNIH SLOVENSKIH UPIH ZA USPEHE NA OLIMPIJSKIH IGRAH V BRITANSKI KOLUMBIJI OB PETRI IN TINI OMENJA ŠE TRETJA DAMA. SAŠA FARIČ, SMUČARSKI KROS.

ekipe z novimi materiali iščejo rezerve znotraj omejitev.

Start v krosu je zgodba zase. Zelo pomemb-no je, da si že na prvih skokih spredaj, na enih progah še bolj kot na drugih. Saša je že lani pri startu zelo napredovala. Tudi letos je ekipa temu posvečala veliko pozornosti, med drugim so posnetke startov analizirali na Fakulteti za šport.

Letošnja sezona bo Sašina sedma v krosu. Bo tudi najzahtevnejša, saj jo čaka rekordnih dvanajst tekem svetovnega pokala, olimpijski krst discipline ter še severnoameriške in prvič tudi evropske X-igre. »Tekem bo veliko, ampak to me ne moti, saj sem dobro pripravljena. Vsaka tekma mi pomeni enako, na vrh si želim tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala,« pravi.

Po šestih sezonah v krosu in prej že mladinskem obdobju v alpskem smučanju je Saša zrela tek-movalka: »Ko sem prišla v kros, nisem poznala nevarnosti, smučala sem povsem brez zadržkov. Po nekaj padcih sem postala previdnejša, hkrati je konkurenca postajala vse močnejša in zdaj je za vsako izmed nas uspeh že uvrstitev med dvaintrideset finalistk. Še vedno pa se na vsaki tekmi iz svojih napak kaj naučim.«

Kako pa se spopada z eno posebnosti discipline, kar petim zaporednim tekmovalnim nastopom, če se prebije do velikega ali malega finala? »Ja, najprej trening, potem kvalifikacije, pa štirje krogi tekmovanja na izpadanje ... Kako naporno je, je

odvisno tudi od dolžine proge. Na progah, dalj-ših od minute, je kar težko. Lani smo nastopali tudi na progah s časom do minute in 40 sekund. Težava je, ker res nikdar ne moreš smučati tako, da bi varčeval z močmi. Še zlasti ne takrat, ko si spredaj. Zato moraš biti res dobro telesno pripravljen.«

Ima tudi svoje mnenje o tem, kaj pomeni biti vsestranski smučar. »Letos smo trenirali tudi v snežnem žlebu, v parku, na 'railih' ... Omejitev na smučanje med količki ni koristna. Mislim, da bi tudi alpski tekmovalci morali imeti kakšnih deset dni treninga na progi za kros. Zase si upam trditi, da sem zdaj boljša smučarka kot takrat, ko sem bila le alpska tekmovalka.«

Saša že leta vse podreja smučanju, kako na to gledajo njeni najbližji in kako se razume s svojim smučarskim štabom? »Boljše podpore doma ne bi mogla imeti. Tudi prijatelji in fant razumejo, koliko mi pomeni smučanje. Odlično se razu-mem tudi s trenerjem Primožem Vrhovnikom in z vsemi, ki sodelujejo z ekipo. Vsi se trudijo zame in počutim se kot princeska. Brez pomoči vseh, še posebej fizioterapevta Alena Lilića in kondicijskega trenerja Tadeja Černoša, se lani po poškodbi ne bi mogla tako hitro vrniti. Ker sem imela do zdaj še največ težav s svojo glavo, s tremo v ključnih trenutkih, letos prvič delamo tudi na tem področju. Odlično sodelujem s psihologinjo Tanjo Kajtna.«

Piše: Andrej Dekleva

Sponzorja ekipe v smučarskem krosu Sponzor ekipe nove šole

www.sloski.si 25

Podobne lastnosti so verjetno imeli tudi idejni oče-tje deskanja na snegu, ki so ob razmahu rolkarske kulture v Ameriki začeli izdelovati snowboarde in posledično tudi največ pripomogli k temu, da so v Vermontu v začetku 80. let prejšnjega stoletja pripravili prvo ameriško prvenstvo. Deskanje je nato hitro postalo priljubljeno tudi drugod po svetu, kmalu pa so se začele oblikovati tudi prve tekmovalne discipline. Te pa niso bile omejene le na vijuganje med količki v paralelnem slalomu in veleslalomu, deskanje so namreč kmalu preplavile tudi ekstremnejše oblike prostega sloga.

Ena izmed njih je snežni žleb (half pipe), katere začetki segajo v ZDA, ko so skupine rolkarjev nov izziv našle v praznih rečnih kanalih reke Kolorado. Tako ni trajalo dolgo, da so si tovrstni kanal omislili tudi na snegu. Prvo tekmo so v ZDA pripravili že leta 1983, od takrat pa je ta privlačna disciplina, ki je bila na smučarskem področju nekaj povsem novega, vztrajno pridobivala nove privržence. Čeprav je sprva glavni problem zanje predstavljala infrastruktura in njeno vzdrževanje, so danes številna smučarska središča opremljena tudi s tovrstnim poligonom za deskarske zanesenjake.

Na infrastrukturni problem so zaradi omejenih smučarskih površin sprva naleteli tudi privrženci deskarskega krosa. Tudi ta ima svoje korenine v Severni Ameriki. Nastal je pravzaprav v sklopu neke televizijske oddaje o ekstremnih športih. Ustvarjalci oddaje so si zamislili progo s številnimi zavoji, skoki in z drugimi preprekami, na kateri se meri četverica (tudi šesterica) tekmovalcev. Idejna zasnova je ostala, prav tako ime (boardercross) in deskarski kros je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja precej hitro obkolil svet.

Precej mlada disciplina so tudi akrobatski skoki (big air), ki je kmalu prevzela status najbolj nevarne, vendar zato tudi toliko bolj atraktivne. V svetov-nem pokalu se je pojavila šele ob začetku novega tisočletja. K njeni priljubljenosti je zlasti pripomogel tudi premik tekem iz tradicionalnih smučarskih središč v velike prestolnice, kjer nočne spektakle na zasneženih skakalnicah spremlja na tisoče gledalcev.

Ob tem velja omeniti, da so se iz teh disciplin razvili tudi nekateri hibridi, npr. »slopestyle«, kjer mora tekmovalec na več skakalnicah, ograjah in na drugih preprekah prikazati vsestransko deskarsko znanje. Discipline do zdaj ni bilo v koledarju FIS, krstna izvedba v svetovnem pokalu v Bardonecchii pa je preteklo zimo zaradi slabega vremena splavala po vodi. Tekmovalci upajo, da bodo imeli več sreče to sezono v Calgaryju.

Ekstremnejše discipline so se kmalu razmahnile tudi v Sloveniji, pravi eden izmed pionirjev deskanja na

ra

zv

oj

dis

cip

lin

v d

esk

an

ju n

a s

neg

u

slovenija kmalu deskarska velesila?DESKARJI NA SNEGU SE V MARSIČEM RAZLIKUJEJO OD DRUGIH ŠPORTNIKOV. ZLASTI V DISCIPLINAH PROSTEGA SLOGA JIM NE MANJKA USTVARJALNOSTI IN SVOBODOMISELNEGA DUHA, PRI TEM PA, SEVEDA OB ZADOSTNI MERI PROFESIONALNOSTI, REDKO POZABIJO NA UŽITEK, KI JIM GA SNEŽNA DESKA PRINAŠA TUDI OB NAJVEČJIH IZZIVIH TEKEM NAJVIŠJE RAVNI.

Piše: Špela Robnik

www.modrakartica.com26

snegu pri nas Matej Vörös. Čeprav je glavni problem predstavljala primerna infrastruktura, je ta športna zvrst navdušila veliko mladih. Tako so se po mnenju Vörösa glede na ponudbo na naših smučiščih razvili zelo dobri tekmovalci, ki so svoj talent dokazovali že v mladinskih vrstah. Eden tistih je npr. Marko Grilc, ki ima z mladinskih SP kar tri zlate kolajne, veliko pa v snežnem žlebu danes obeta tudi njegova some-ščanka Cilka Sadar.

Sloveniji pa ni bilo treba dolgo čakati tudi na prve članske kolajne z velikih tekmovanj. Leta 2005 je namreč srebro v akrobatskih skokih že osvojil Ma-tevž Petek, medtem ko so deskarji alpskih disciplin z Dejanom Koširjem na čelu tako ali tako v svetov-

nem pokalu pisali svojo uspešno zgodbo, ki se v nadaljevanjih ponavlja tudi v zadnjih sezonah,

le da je v vlogi glavnega junaka Rok Flander. Konkurenčnost Slovenije se je v zadnjih letih, ko so se reprezentanci pridružili še nekateri mlajši tekmovalci, tako okrepila, da se v svetovnem pokalu lahko enakovredno

kosa z deskarskima velesilama, kot sta Švica in Avstrija. Za rekordni ekipni uspeh so poskr-

beli zlasti preteklo zimo na tekmi svetovnega pokala v Kreischbergu, kjer so se kar trije uvrstili

med najboljšo četverico.

PREBOJ V OLIMPIJSKO DRUŽINO?

Uspehom primerna je tako tudi želja po dokazova-nju na največjem športnem dogodku na svetu, tj. OI. V olimpijski družini sta svoj krst leta 1998 v Naganu doživela paralelni veleslalom in snežni žleb, deskarski kros se jima je pridružil leta 2006 v Torinu.

Do zdaj so na OI iz deskarskih vrst nastopili Polona Zupan v Naganu, v Salt Lake Cityju Tomaž Knafelj in Dejan Košir, ki sta v Torinu dobila družbo mlajših sotekmovalcev Roka Flandra in Izidorja Šušteršiča. Za Vancouver (normo je v paralelnem veleslalomu

izpolnilo že pet tekmovalcev) se obeta pravi boj za vozovnice …

Slovenija pa v disciplinah prostega sloga na OI še ni

popeljala svojega predstav-nika. Kljub lobiranju veliko ljudi, da bi med olimpijske discipline uvrstili tudi akro-batske skoke, kjer blesti

vrsta slovenskih tekmo-valcev, se stvari ne obračajo

najbolje. Mogoče pa nas z olimpijsko normo v deskarskem

krosu vendarle preseneti Rok Rogelj ali Cilka Sadar v snežnem žlebu.

DESKANJE TUDI SLOVENSKI NACIONALNI ŠPORT

Vse te razmeroma nove discipline so v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja svoje privr-žence našle tudi na slovenskih smučiščih. Kot

prve so se pri nas uveljavile paralelne discipline, prve deskarske tekme pa so pripravili v sklopu

smučarskega tekmovanja Ski Open.

www.sloski.si 27

Že več kot 2.500 ljudi iz 42 držav se je prijavilo na največji zimski dogodek za rekreativne športnike to sezono – Svetovne zimske masters igre. Do sedaj se je za “olimpijsko” izkušnjo prijavilo že več kot 800 alpskih smučarjev, okoli 600 tekačev na smučeh, 200 skakalcev, 100 tekmovalcev v biatlonu in preko 30 hokejskih ekip. Poleg tega so se prijavile tudi futsal ekipe iz številnih držav.

Zimska oblika masters iger bo tokrat izvedena prvič. Tako bo Bled med 25. in 31. januarjem 2010 gostil rekreativne športnike z vsega sveta. Ker veliko število športnikov še želi tekmovati, je bil rok prijav podaljšan do 25. decembra 2009. Mednarodne športne zveze, med katere spadajo tudi FIS, IBU, IIHF in FIFA, pod okriljem International Masters Games Association (Mednarodne organizacije za masters igre), so se namreč odločile ponuditi master športnikom z vsega sveta priložnost tek-movanja v najljubšem zimskem športu in doživetja razburljivost velikih športnih dogodkov.

Glavna ideja iger je, da lahko tekmuje vsak – bivši olimpijski prvak, športnik na državni ali lokalni ravni ali rekreativni športnik, ki obožuje šport in rad spoznava ljudi z vsega sveta. Med tistimi, ki vneto

SI SPORT d.o.o., Poslovna cona A 37, SI-4208 Šenœur

tel: +386 4 279 19 00, faks: +386 4 279 19 05

info@2010mastersgames.com

pričakujejo začetek Svetovnih zimskih masters iger sta tudi bivši avstrijski alpski smučar, dvakratni dobitnik bronaste medalje na olimpijskih igrah, Christian Maier in eden najboljših slovenskih smu-čarjev, prav tako tretji na olimpijskih igrah, Jure Košir. Tudi kolesar Tadej Valjavec bo tekmoval v zimskih športih – tokrat v teku na smučeh. Pridružil se mu bo smučarski skakalec Jože Šlibar, nekdanji nosilec rekorda za najdaljši polet. V alpskem smučanju tekmovalci se ne bodo imeli le priložnosti pomeriti z bivšimi profesionalnimi smučarji, temveč tudi z več kot 20 avstralskimi, izraelskimi in španskimi smučarji, ki bodo prišli v Kranjsko Goro točno takrat, ko bodo najboljši alpski smučarji tekmovali na FIS svetovnem pokalu.

Kot promocijski šport v okviru FIFA (Svetovne nogometne zveze) bo na igrah potekal tudi turinir v futsalu, kar je povzročilo veliko zanimanja med ljubitelji tega športa. Dejstvo, da so masters igre za vsakogar, potrjuje olimpijski prvak leta 1964 in 1968 ter svetovni prvak na konju z ročaji Miroslav Cerar, ki se bo pridružil svojima prijateljema, igralcu Janezu Hočevarju Rifletu in novinarju Tonetu Fornezziju Tofu, na futsal turnirju. Morda bodo tekmovali z

ekipami iz Gane, Francije, Velike Britanije, Bosne ali Slovenije, ki so le nekatere od že prijavljenih ekip.

Število prijavljenih hokejskih ekip je doseglo novo mejo, saj se je do sedaj prijavilo že 30 ekip iz držav kot so Kanada, Češka, Finska, Francija, Združene države Amerike, Švica, Avstrija, Nizozemska, Romu-nija, Srbija in Bosna ter 10 slovenskih ekip.

Prizorišče svetovnih pokalov kot je Kranjska Gora, kjer bodo tekmovali alpski smučarji, nov športni center na Pokljuki in Bled kot mesto gostitelja bodo kmalu pripravljeni za največji zimski multi športni dogodek za rekreativne športnike. Imenitna prizorišča, bližina nastanitvenih možnosti in Bled kot osrednja lokacija so zagotovilo, da bodo tik pred olimpijskimi igrami v Kanadi te igre ustvarile “olimpijsko” vzdušje tudi za rekreativne športnike.

To sezono bo v okviru Svetovnih zimskih masters iger potekal tudi Pokljuški mara-ton in sicer v nedeljo, 31. januarja 2010.

Prijave na www.2010mastersgames.com

www.modrakartica.com30

• 4x na leto Modri dnevi izjemno ugodnih nakupov v prodajalnah Hervis. Posebni izredni popusti do 20-odstotkov samo za imetnike Modre kartice na vse izdelke iz prodajnega programa Hervis.• 2 bona za koriščenje 10-odstotnega popusta pri nakupu vseh izdelkov v prodajalnah Hervis. Člani SZS lahko do 30. septembra 2010 kadar koli z vsakim bonom koristijo na njem naveden popust.• 25-odstotni popust pri servisiranju smuči in snežnih desk v vseh Hervisovih prodajalnah.Popusti v prodajalnah Hervis ne veljajo na izdelke z zni-žano ceno v času razprodaj in se ne seštevajo s popusti tistih izdelkov, ki so označeni s posebno nalepko ali označevalcem. Posamezni popusti v trgovini se ne se-števajo (velja višji popust). Člani SZS bodo o posebnih akcijah Hervisa (času in višini popusta) obveščeni prek elektronske pošte, zato je v pristopnici priporočljivo navesti e-naslov.

• 10-odstotni popust pri nakupu celodnevnih smučarskih vozovnic na vseh slovenskih smučiščih, ki so člani GIZ – Združenje slovenskih žičničarjev ali ZGC – Zbornice gorskih centrov.

• 10-odstotni popust pri nakupu storitev v Šolah smučanja Slovenije.

• 10-odstotni popust na celotno ponudbo iz kataloga Ski&Fun, Smučanje 2010.• 5-odstotni popust na ostalo ponudbo, predstavljeno na spletni strani ww.skifun.si.

• 10-odstotni popust pri nakupu dnevne vstopnice za Svet doživetij in Termalni tempelj po veljavnem ceniku.• 20-odstotni popust pri nakupu dnevne vstopnice za Deželo savn v mesecu decembru 2009 in februarju 2010 ter dodatni popust v času Modrih dni.

• 20-odstotni popust na redne cene pri nakupu name-stitvenih storitev ter 10-odstotni popust pri nakupu počitniških paketov v Grand hotelu Bernardin, Hotelu Histrion ter Hotelu Vile Park.

• 10-odstotni popust pri nakupu vseh mesečnih kart (fitnes, vodena vadba in kombinirane karte).• 15-odstotni popust pri nakupu polletnih in letnih kart za fitnes, vodeno vadbo in kombinirane karte.• 10-odstotni popust pri enkratnih obiskih za fitnes, vodeno vadbo in spa.

• 10-odstotni popust pri nakupu dnevne vstopnice za kopanje in pri nastanitvi v apartmajih v apartmajskem naselju 4*.• Popusti veljajo za redne cene in ne veljajo za penzi-onske storitve.• Poseben popust v času Modrih dni.

• 15-odstotni popust pri nakupu vstopnic za bazen, savno + bazen, solarij in fitnes.• 10-odstotni popust na penzionske in programske storitve ter wllness in zdravstvene storitve za imetnike Modre kartice in njihove družinske člane v hotelu Zdravilišče Laško in Wellness park Laško po veljavnem ceniku ter dodatni popusti v času Modrih dni.

• 20-odstotni popust pri nakupu vseh storitev ob prijavi na zdravljenje v Zdravstvenem centru dr. Wohlmann.

• 15-odstotni popust pri nakupu digitalnih kartograf-skih zemljevidov Quo na spletni strani www.kje.si ter posebni popusti v času Modrih dni.

SZS-PROST VSTOP NA TEKME SVETOVNEGA POKALA V SLOVENIJI:

· 16. – 20. december 2009Pokljuka - Svet. pokal v biatlonu - M / Ž· 19. – 20. december 2009 Rogla - Svet. pokal v teku na smučeh - M / Ž· 16. - 17. januar 2010 Maribor - Svet. pokal v alpskem smučanju - Ž· 16. - 17. januar 2010 Kobla - Svet. pokal v telemarku - M / Ž· 30. – 31. januar 2010 Kranjska Gora - Svet. pokal v alpskem smučanju - M· 19. - 21. marec 2010Planica - Svet. prvenstvo v smučarskih poletih – M

* Lastna udeležba v primeru škod je 10 % oziroma najmanj 100,00 EUR. Krita je pravna pomoč zavarovancu!

VRSTA ZAVAROVANJA ZAVAROVALNA GEOGRAFSKO

ZAVAROVALNI PRIMER VSOTA (EUR OBMOČJE KRITJA

NEZGODNO ZAVAROVANJE

Nezgodna smrt 4.200,00 ves svet

Nezgodna invalidnost, stopnja invalidnosti nad 10 % 12.500,00 ves svet

ZAVAROVANJE CIVILNE ODGOVORNOSTI

Odgovornost za poškodovanje oseb* 85.000,00 ves svet

Odgovornost za poškodovanje stvari* 20.000,00 ves svet

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE NA POTOVANJIH V TUJINI Z ASISTENCO

Skupna zavarovalna vsota 15.000,00 ves svet tujina)

Od tega za prevozne stroške največ 3.500,00 ves svet tujina)

Skupna zavarovalna vsota 50.000,00 ves svet tujina)

Od tega za prevozne stroške največ 7.500,00 ves svet tujina)

MalaMK

Velika MK 55

paket 55

Velika MK 105

paket 105

Zavarovanje

KAKO DO MODRE KARTICE?1. v vseh prodajalnah Hervis po Sloveniji do 31.

decembra 2009;

2. prek spletne strani www.modrakartica.com;

3. na Smučarski zvezi Slovenije, Podutiška 146,

1000 Ljubljana, od 10.00 do 15.00 ure;

4. s pristopnico, ki jo pošljete na naslov Nova

Orbita, d. o. o., Modra kartica, Parmova 41,

1000 Ljubljana, in hkratnim plačilom članarine

na TRR SZS: 05100-8000016385, namen:

Članarina – Modra kartica, sklic: 00 03110;

5. v Novi Orbiti, d.o.o., Parmova 41,

1000 Ljubljana.

Kaj je Modra kartica?Modra kartica Smučarske zveze Slovenije je članska izkaznica Smučarske zveze Slovenije – Združenja smučarskih panog, ki se v Republiki Sloveniji ukvarjajo z alpskim smučanjem, smučarskimi skoki, nordijsko kombinacijo, s teki na smučeh (nordijsko hojo in tekom, rolkanjem in rolanjem), biatlonom, smučanjem prostega sloga, z deskanjem na snegu, s telemark smučanjem, smučanjem invalidov, smučanjem z zarezno tehniko ter z usposabljanjem in izpopolnjevanjem smučarskih kadrov ter z organiziranjem na področju smučanja.

Izbirate lahko med dvema vrstama Modre kartice:

Veljavnost Modre karticeV sezoni 2009/2010 bo začela veljati ob 00:00 uri po preteku treh (3) dni od dneva plačila članarine oziroma od dneva, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji za izdajo Modre kartice (vzame se konec dneva ob 24:00 uri), vendar ne prej kot ob 00:00 1. 10. 2009, in bo veljala do 30. 9. 2009 do 24:00 (dan plačila + 3 dni). Primer: plačilo se izvede v petek (16. 10. 2009) ob 17:00. Zavarovalno jamstvo nastopi v torek (20. 10. 2009) ob 00:00 uri.

Članstvo velja za tekočo sezono in preteče z veljavnostjo kartice. Članske pravice in ugodnosti lahko uveljavlja le na kartici navedeni član. Modra kartica ni prenosljiva! Veljavna je skupaj z osebnim dokumentom. Zloraba se kaznuje z odvzemom in s prenehanjem članstva.

NAČIN PLAČILA:1. na blagajni v prodajalnah Hervis po Sloveniji do

31. decembra 2009;

2. prek spletne strani www.modrakartica.com

– možnost plačila s kreditnimi karticami Visa,

Eurocard in Diners Club ter prek spletne banke

Abanet;

3. na Smučarski zvezi Slovenije (gotovinsko

plačilo): Podutiška cesta 146, 1000 Ljubljana

vsak delavnik od 10:00 do 15:00 ure;

4. s položnico na transakcijski račun SZS: 05100-

8000016385, namen: Članarina Modra kartica,

sklic: 00 03110 in s poslano pristopnico na

naslov: Nova Orbita, d.o.o., Modra kartica,

Parmova 41, 1000 Ljubljana;

5. na blagajni Nove Orbite, d.o.o. (gotovinsko

plačilo), Parmova 41, 1000 Ljubljana.

S članskimi ugodnostmi in popusti, osnovnim zavarovanjem za primer nezgode in civilne odgovornosti ter zdravstvenim zavarovanjem na potovanjih v tujini z asistenco.

S članskimi ugodnostmi in popusti ter osnovnim zavarovanjem za primer nezgode in civilne odgovornosti.

ZAVARUJE:

Več o ugodnostih partnerjev Modre kartice na www.modrakartica.com. Popusti se ne seštevajo z ostalimi popusti, ki jih nudijo partnerji Modre kartice.

Medijski pokrovitelj

UGODNOSTI 2009/2010