MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE IN JAVNO UPRAVOUPRAVNA AKADEMIJA

Ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema

Mag. Jurij Mezek

Evropska unija

- je edinstveno gospodarsko in politično partnerstvo med 27 demokratičnimi evropskimi državami, ki si skupaj prizadevajo za mir in blaginjo

- ni država, ki bi nadomestila obstoječe nacionalne države v Evropi, a je več kot katera koli mednarodna organizacija

- je edinstvena integracija - države članice so ustanovile skupne institucije, na katere so prenesle del svoje suverenosti, tako da se odločitve o nekaterih vprašanjih skupnega interesa sprejemajo demokratično na evropski ravni

Evropska unija

- petdesetletno obdobje miru, stabilnosti in blaginje, dvignil se je življenjski standard, uvedena je bila skupna valuta in postopno se je oblikoval enotni evropski trg, ki omogoča prosti pretok blaga, storitev in kapitala ter prosto gibanje ljudi med državami članicami

Evropska unija

Od 1. januarja 2007 ima Evropska unija 27 držav članic: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper,

Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija.

Evropska unija

    502,2 milijona prebivalcev (podatek Eurostata za 2011),

4,2 milijona km2 površine,

23 uradnih jezikov,

   24.400 evrov bruto domačega proizvoda na prebivalca (leto 2010).

Evropska unija

Današnja Evropska unija je rezultat idej, naporov in dela vseh, ki sodelujejo pri

izgradnji združene Evrope. Nikjer na svetu se še ni zgodilo, da bi suverene države do

takšne mere združile in prenesle svoje pristojnosti, in sicer na področjih

bistvenega pomena za njihove državljane

Zakaj EU

• Mir pol stoletja trajajoče miroljubno sodelovanje med državami

članicami evropskih skupnosti • Gospodarski in socialni napredek

Oblikovalci Rimske pogodbe (1957) so Evropski gospodarski skupnosti zastavili naslednjo nalogo: "z vzpostavitvijo skupnega trga in postopnim približevanjem ekonomskih politik držav članic v vsej

Skupnosti spodbujati skladen razvoj gospodarskih dejavnosti, stalno in uravnoteženo gospodarsko rast, povečano stabilnost, pospešeno

višanje življenjske ravni in tesnejše odnose med državami, ki jih združuje".

Zakaj EU

• Demokracija

Moč Evrope se skriva predvsem v tem, da je sposobna skupaj ukrepati na podlagi odločitev, sprejetih po demokratičnih postopkih v evropskih institucijah. EU želi spodbujati človekove vrednote in socialni napredek

Zakaj EU Kmalu po drugi svetovni vojni se je začelo evropsko

združevanje, ki je imelo sprva dva glavna cilja: gospodarsko obnoviti od vojne razdejano Evropo ter postopno ustvariti enotno območje miru, razvoja, blaginje in demokracije.

Na začetku je sodelovalo šest držav predvsem na področju trgovine in gospodarstva. Od takrat je združevalni proces dobil nove razsežnosti, zajel nove države in nova področja delovanja.

Danes je v EU 27 držav članic in skoraj pol milijarde prebivalcev, evropsko združevanje pa se nadaljuje

Zgodovinski mejniki

1950 - Francoski zunanji minister Robert Schuman 9. maja predstavi predlog o uskladitvi obnovitvenega procesa premogovne in jeklarske industrije Francije in Nemčije.

1951 - 18. aprila so Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska podpisale Pariško pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. S tem se je začel kompleksen proces gospodarskega združevanja, ki je temeljil na prosti medsebojni trgovini in skupni carinski politiki.

Zgodovinski mejniki

1957 - Na podlagi uspeha Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo je šest držav razširilo sodelovanje še na druge gospodarske sektorje. Podpišejo Rimski pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Evropske skupnosti za jedrsko energijo (Euratom). Cilj EGS je bil ustvariti gospodarsko skupnost, ki temelji na prostem pretoku blaga, storitev, ljudi in kapitala.  

1962 - 30. julija je EGS uvedla Skupno kmetijsko politiko, ki državam omogoča skupni nadzor nad živilsko proizvodnjo, da države EGS pridelajo dovolj hrane za svoje potrebe in da kmetje prejemajo enako plačilo za svoj pridelek.

Zgodovinski mejniki

1968 - 1. julija so znotraj šestih držav članic povsem ukini carine in ustvari carinsko unijo, ki v obdobju dveh let za šestkrat poveča čezmejno trgovanje med državami članicami.

1973 - Danska, Irska in Velika Britanija so se pridružile evropskim skupnostim.

1974 - Ustanovljen je bil Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) s cilji zagotavljanja uravnoteženega razvoja evropskih regij, izboljšanja prometnih in komunikacijskih povezav, povečanja naložb in ustvarjanja delovnih mest.

Zgodovinski mejniki

1979 - V času od 7. do 10. junija so bile izvedene prve neposredne volitve v Evropski parlament. Uveden je bil Evropski denarni sistem (EMS), ki je nekoliko pomagal pri ustalitvi menjalnih tečajev in spodbudil države članice evropski skupnosti k izvajanju strogih politik, ki so jim omogočale ohranitev medsebojne pomoči in vzpostavitev reda v gospodarstvu.

1981 - Pridružila se je Grčija. 1986 - Vstopili sta Španija in Portugalska.

Zgodovinski mejniki

1987 - Začel je veljati Enotni evropski akt, ki določa časovni razpored za oblikovanje enotnega evropskega trga do 1. januarja 1993.

1990 - Združili sta se Zvezna republika Nemčija in Nemška demokratična republika (3. oktobra).

Zgodovinski mejniki

1991 - V Maastrichtu je Evropski svet decembra dosegel sporazum glede Pogodbe o ustanovitvi Evropske unije, ki preimenuje EGS v Evropsko skupnost (ES), obstoječemu sistemu treh evropskih skupnosti so bila dodana področja meddržavnega sodelovanja. Zastavljeni so bili novi, ambiciozni cilji za države članice - denarna unija do leta 1999, evropsko državljanstvo, nove skupne politike in novi dogovori glede notranje varnosti.

1992 - Vzpostavljen je bil enotni trg, to je prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. EU postane največji enotni trgovinski blok na svetu.

Zgodovinski mejniki

1995 - Pridružijo se Avstrija, Finska in Švedska. 26. marca je začel v sedmih državah - v Belgiji, Franciji, Luksemburgu, Nemčiji, na Nizozemskem, Portugalskem in v Španiji - veljati Schengenski sporazum.

1997 - 17. junija je bila podpisana Amsterdamska pogodba, ki navaja načrte reform institucij EU, da bi Evropi dali vplivnejše mesto v svetu in da bi zagotovili več sredstev za zaposlovanje in pravice državljanov.

1998 - V Frankfurtu je bila ustanovljena Evropska centralna banka.

Zgodovinski mejniki

2000 - Marca je v Lizboni Evropski svet sprejel celovito strategijo za posodobitev gospodarstva EU. "Lizbonska strategija" naj bi Evropsko unijo do leta 2010 spremenila v najbolj dinamično, konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu.

2001 - Podpisana je bila Pogodba iz Nice, ki EU pripravi na največjo širitev v njeni zgodovini.

2002 - 12 držav članic območja evra je izvedlo največji monetarni prehod v zgodovini, ko so 1 januarja njeni državljani začeli uporabljati bankovce in kovance evra.

Zgodovinski mejniki

2004 - 1. maja so se EU pridružile Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. 29. oktobra so države članice EU podpisale Pogodbo o Ustavi za Evropo, katere namen je bil poenostavitev demokratičnega odločanja in upravljanja EU s 25 in več državami. Pogodbo so na referendumu v Franciji in na Nizozemskem državljani zavrnili.

2007 - 1. januarja je število držav članic EU naraslo na 27, saj sta se EU pridružili Bolgarija in Romunija. Decembra je bila podpisana Lizbonska pogodba, ker je bila Pogodba o Ustavi za Evropo zavrnjena.

Zgodovinski mejniki

2009 - 1. decembra je stopila v veljavo Lizbonska pogodba, po tem ko so jo ratificirale vse države članice EU, tudi Irska, kjer so jo na prvem referendumu leta 2008 zavrnili.

Evropska unija

Evropa je celina z različnimi tradicijami in jeziki, vendar tudi s skupnimi vrednotami, kot so demokracija, svoboda in socialna pravičnost. EU te vrednote brani, razvija sodelovanje in spodbuja enotnost med evropskimi narodi. Obenem ohranja njihovo raznolikost in zagotavlja, da državljani čimbolj sodelujejo pri sprejemanju odločitev.

Evropska unija

Ključnega pomena za demokratično delovanje EU so že omenjene skupne institucije, ki druga drugo dopolnjujejo,

vsaka pa igra pomembno vlogo pri sprejemanju odločitev. Njihovi sedeži so v

Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu. Delo institucij podpirajo še posvetovalni in finančni organi ter agencije, specializirane

za delovanje na področjih nekaterih skupnih politik EU.

Evropska unija

V EU so enotno urejena samo tista področja, na katerih lahko države članice skupaj dosežejo boljše rezultate, kot če bi delovale same. To imenujemo načelo subsidiarnosti. Skupna področja delovanja pa imenujemo skupne politike.

Eden od načinov, da se ljudje identificirajo s tako kompleksno politično skupnostjo kot je EU, je uporaba simbolov. Vse od leta 1986 je tako EU prepoznavna po evropski zastavi, evropski himni, skupni valuti - evru, sloganu 'Združeni v različnosti'; in dnevu Evrope, ki ga praznujemo 9. maja.

Institucije in drugi organi EU

Evropska unija ima edinstveno institucionalno ureditev:Evropski svet (vrh), v katerem so voditelji držav članic in

EU, določa splošne politične smernice EU;Evropski parlament, v katerem sedijo neposredno

izvoljeni poslanci, zastopa ljudstvo Evrope;Evropska komisija, katere člane imenujejo vlade držav

članic, skrbi za interese EU kot celote;Svet Evropske unije/Svet ministrov, v katerem so

predstavniki vlad, zagovarja interese posameznih držav

Institucije in drugi organi EU

Sodišče

Računsko sodišče

Evropska investicijska banka

Evropska centralna banka

Ekonomsko – socialni odbor – glas civilne družbe

Odbor regij – glas lokalnih oblasti

Agencije

Evropski parlament

Poslanci Evropskega parlamenta so zastopniki ljudstva. Izvoljeni so na neposrednih volitvah, ki potekajo vsakih pet let. Parlament je skupaj s Svetom Evropske unije (Svet) najpomembnejše zakonodajno telo EU.

Evropski parlament ima tri glavne naloge:• po razpravi skupaj s Svetom sprejme predloge zakonov

EU;• nadzoruje druge evropske institucije, zlasti Evropsko

komisijo, in preverja demokratičnost njihovega delovanja;• po razpravi skupaj s Svetom sprejme proračun EU.

Evropski parlament

• Sprejemanje evropske zakonodaje

• Demokratični nadzor

• Proračunski nadzor

Evropski parlament

Število poslancev v Evropskem parlamentu je sorazmerno številu prebivalcev posamezne države članice. Lizbonska pogodba določa, da nobena država ne sme imeti manj kot 6 ali več kot 96 poslancev

Evropski parlament je edini neposredno izvoljeni organ EU in ena največjih demokratičnih skupščin na svetu. Njegovih 754 poslancev zastopa 500 milijonov državljanov EU. Vsakih pet let jih volijo volivci iz vseh 27 držav članic.

Evropski parlament

• Evropski parlament deluje v treh mestih: Bruslju, Luxembourgu in Strasbourgu.

• V Luxembourgu so upravne pisarne (generalni sekretariat).

• Zasedanje celotnega Parlamenta (plenarno zasedanje) poteka v Strasbourgu in včasih v Bruslju. Tudi odbori zasedajo v Bruslju.

• Na zasedanjih Evropskega sveta voditelji EU določijo splošne politične prednostne naloge in najpomembnejše pobude. Vsako leto običajno skličejo štiri zasedanja, ki jih vodi stalni predsednik.

Evropski svet

Evropski svet določa splošne politične usmeritve in prednostne naloge ter obravnava zapletena in občutljiva vprašanja, ki jih ni mogoče rešiti na nižji ravni medvladnega sodelovanja.

Čeprav ima Evropski svet velik vpliv pri določanju političnih prednostnih nalog EU, ne more sprejemati zakonodaje

Evropski svet

V okviru Evropskega sveta se sestajajo voditelji držav oziroma vlad članic EU,

predsednik Evropske komisije in predsednik Evropskega sveta, ki tudi

predseduje zasedanjem. Sodeluje tudi visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

Evropski svet

Predsednik

Zasedanje

Sprejemanje odločitev

Zgodovina Evropskega sveta

Svet Evropske unije

Svet Evropske unije oziroma (neuradno Svet EU) sestavljajo ministri držav članic. Svet EU sprejema predpise in usklajuje politike.

! ne zamenjati:

z Evropskim svetom – institucijo EU, v okviru katere se približno štirikrat letno sestanejo voditelji držav ali vlad držav članic in obravnavajo prednostne politične naloge EU.

s Svetom Evrope – ki ni organ EU.

Svet Evropske unije

Svet sprejema zakonodajo EU,• usklajuje širše gospodarske politike držav

članic,• podpiše sporazume med EU in drugimi

državami,• potrdi letni proračun EU,• razvija zunanjo in varnostno politiko EU,• usklajuje sodelovanje med nacionalnimi

sodišči in policijskimi organi

Svet Evropske unije

Kdo so člani Sveta?Število članov ni določeno. Na vsak sestanek Sveta pošlje

država članica svojega ministra za ustrezno politično področje – denimo okoljskega ministra, kadar se

obravnavajo okoljska vprašanja: Svet se v tem primeru imenuje Svet za okolje.

Kdo vodi seje?Svetu zunanjih ministrov stalno predseduje visoki

predstavnik za zunanjo in varnostno politiko EU.Vse druge seje Sveta vodi ustrezni minister države, ki

predseduje Svetu Evropske unije.

Svet Evropske unije• Svet EU praviloma sprejema odločitve s kvalificirano večino. Države

z več prebivalci imajo več glasov, vendar je število glasov ponderirano v dobro držav z manj prebivalci:

• Nemčija, Francija, Italija in Združeno kraljestvo: 29 glasov• Španija in Poljska: 27• Romunija: 14• Nizozemska: 13• Belgija, Češka, Grčija, Madžarska in Portugalska: 12• Avstrija, Bolgarija in Švedska: 10• Danska, Irska, Litva, Slovaška in Finska: 7• Ciper, Estonija, Latvija, Luksemburg in Slovenija: 4• Malta: 3• SKUPAJ: 345• Svet glasuje s kvalificirano večino (za predlog glasuje večina, včasih

dve tretjini, držav EU ali predlog dobi vsaj 255 od 345 glasov.

Evropska komisija

Evropska komisija je med pomembnejšimi institucijami Evropske unije. Zastopa interese EU kot celote, oblikuje predloge novih evropskih predpisov ter skrbi za izvajanje politik EU in porabo denarja EU.

Evropsko komisijo vodi 27 komisarjev, po eden iz vsake države EU. Predsednik Komisije določi resorje, za katere so v petletnem mandatu pristojni posamezni komisarji.

Evropska komisija

• Predsednika imenuje Evropski svet, ki v soglasju z imenovanim predsednikom imenuje tudi komisarje.

• Predsednika Komisije in kandidate za komisarje nato odobri še Evropski parlament, kateremu odgovarjajo za svoje delo. Parlament je tudi edini organ, ki Komisijo lahko razpusti.

• Delovne naloge Komisije izvaja osebje Komisije, ki so organizirani v oddelke, imenovane generalni direktorati (GD).

• Z izrazom Komisija torej poimenujemo 27 posameznih komisarjev, stalno osebje ali institucijo kot celoto.

Evropska komisija

Evropska komisija zastopa in se zavzema za interese EU kot celote. Nadzoruje in izvaja politike EU, tako da:

• Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga nove zakone in predpise;

• upravlja proračun EU in dodeljuje sredstva;• izvršuje zakonodajo EU (skupaj s Sodiščem

EU);• zastopa Evropsko unijo na mednarodni ravni,

denimo tako, da sklepa sporazume med EU in drugimi državami.

Sodišče Evropske unije

Sodišče zagotavlja enako spoštovanje prava EU pri razlagi in uporabi pogodb v vseh državah EU. Sodišče je pristojno tudi za reševanje pravnih sporov med državami članicami in institucijami EU. Nanj se lahko obrnejo tudi podjetja, organizacije in posamezniki, če menijo, da je določena institucija EU kršila njihove pravice

Sodišče Evropske unije• Sodišče Evropske unije sestavlja po en sodnik iz vsake države

članice EU

• Sodišču pomaga osem generalnih pravobranilcev. Njihova naloga je podati pravno mnenje o zadevah, predloženih Sodišču. Njihovo delo mora biti javno in nepristransko.

• Sodnike in generalne pravobranilce imenujejo vlade držav članic EU za obdobje šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.

• Da bi Sodišče Evropske unije uspešneje reševalo številne predložene zadeve in zaradi boljše pravne zaščite državljanov, je bilo ustanovljeno Splošno sodišče, ki je pristojno za obravnavo tožb fizičnih oseb, podjetij in nekaterih organizacij ter zadev, povezanih s konkurenčnim pravom.

Sodišče Evropske unijeSodišče odloča o zadevah, ki se mu predložijo. Pristojno je za

obravnavo petih vrst postopkov:• predhodno odločanje – sodišče države članice se obrne na Sodišče

Evropske unije s prošnjo za razjasnitev določenega vidika razlage prava EU,

• tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – postopek zoper državo članico zaradi neizpolnjevanja prava EU,

• ničnostna tožba – vloži se zoper predpis EU, za katerega se meni, da krši pogodbe in temeljne pravice EU,

• tožba zaradi nedelovanja – postopek zaradi nedelovanja institucije EU oziroma nesprejemanja določenih odločitev,

• pritožba – fizična oseba, podjetje ali organizacija se lahko pritoži zoper odločitev ali ukrep EU

Računsko sodišče

Evropsko računsko sodišče opravlja revizije v Uniji. Izboljšuje finančno poslovodenje EU in pripravlja poročila o uporabi javnih sredstev. Ustanovljeno je bilo leta 1975 in ima sedež v Luxembourgu

Računsko sodišče

Računsko sodišče lahko opravi revizijo poslovanja pri vsakem subjektu ali organizaciji, ki upravlja sredstva EU, s čimer zagotavlja, da davkoplačevalci dobijo največ za svoj denar. Pogosto izvaja preglede na kraju samem. Svoj poročila predloži Evropski komisiji in nacionalnim vladam EU.

Računsko sodišče samo po sebi nima nobenih pravnih pooblastil. Če revizorji odkrijejo goljufije ali nepravilnosti, o tem obvestijo Evropski urad za boj proti goljufijam.

Računsko sodišče

Naloge

Sestava

Organizacijska sestava

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Predstavniki evropskih delodajalcev, delojemalcev in drugih interesnih skupin lahko v okviru Evropskega ekonomsko-socialnega odbora izrazijo mnenja o različnih vprašanjih, povezanih z EU. Je posvetovalni organ, ki s strokovnimi nasveti pomaga večjim institucijam EU, zlasti Svetu EU, Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu.

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Pristojnosti

- Prizadeva si za uveljavljanje lokalnih in regionalnih pogledov na zakonodajo EU

Člani

- 344 članov

Odbor regij

je svetovalno telo, ki zastopa interese evropskih regionalnih in lokalnih organov v EU:

• Prizadeva si za uveljavljanje lokalnih in regionalnih pogledov na zakonodajo EU. V ta namen pripravlja poročila („mnenja“) o predlogih Komisije.

• Evropska komisija, Svet EU in Evropski parlament se morajo posvetovati z Odborom regij o zadevah, ki zadevajo lokalne in regionalne organe (denimo o zaposlovanju, okolju, izobraževanju ali javnem zdravju).

Odbor regij

Člani• štiri politične skupine, ki zastopajo interese glavnih

evropskih političnih strank:• Evropske ljudske stranke (EPP),• Stranke evropskih socialistov (PES),• Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE),• Združenja za Evropo narodov – Evropske zveze (UEN-

EA). Delo Odbora- vsako leto pet plenarnih zasedanj, na katerih določi

splošne politične smernice in sprejema mnenja

Evropska centralna banka

• Evropska centralna banka s sedežem v Frankfurtu upravlja skupno valuto evro in zagotavlja stabilnost cen v EU.

• Evropska centralna banka je odgovorna tudi za pripravo in izvajanje ekonomske in monetarne politike EU

Evropska centralna banka

ECB je institucija Evropske unije in skrbi za:• stabilnost cen (z ohranjanjem inflacije pod nadzorom),

zlasti v državah, ki uporabljajo evro;• stabilnost finančnega sistema, in sicer z ustreznim

nadzorom finančnih trgov in ustanov.• Sodeluje tudi s centralnimi bankami vseh 27 držav

članic EU v okviru evropskega sistema centralnih bank.• ECB je tudi na čelu evrskega območja, v katerem je 17

držav EU, ki uporabljajo evro. Njihove centralne banke skupaj z Evropsko centralno banko predstavljajo „evrosistem“.

Evropska centralna banka

• določa ključne obrestne mere evrskega območja in nadzoruje količino denarja v obtoku;

• upravlja devizne rezerve evrskega območja ter po potrebi opravlja posege na deviznih trgih (devizni posli) za zagotovitev stabilnosti menjalnih tečajev;

• pomaga nacionalnim organom pri zagotavljanju ustreznega nadzora finančnih trgov in ustanov in podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov;

• je pristojna, da centralnim bankam v evrskem območju dovoli izdajo evrskih bankovcev;

• spremlja gibanje cen in ocenjuje tveganje za stabilnost cen na evrskem območju

Druge finančne institucije

Evropska investicijska banka (banka podpira projekte v državah EU ter v prihodnjih državah članicah in partnerskih državah)

Evropski investicijski sklad (zagotavlja tvegani kapital za mala in srednje velika podjetja, predvsem nova podjetja in tehnološko usmerjena podjetja)

Priprava zakonodaje v EU

Državljani, interesne skupine,strokovnjaki…: razprave, posvetovanja…..

˃ Komisija pripravi uradni predlog

˃ Parlament in Svet ministrov se skupaj odločita

˃ Nacionalni ali lokalni organi izvajajo

˃ Komisija in Evropsko sodišče nadzorujeta izvajanje

Pravo Evropske unije

- ima svoj lastni pravni sistem in svoje lastno pravo: temeljna pravila in načela so določena v ustanovnih pogodbah; EU lahko sprejme zakonodajne in druge pravne akte, ki jih morajo države članice spoštovati in uporabljati.

- Pravo EU je pravno zavezujoče in javno dostopno v vseh uradnih jezikih EU

Viri prava

Glavna vira prava EU sta primarno in sekundarno pravo. • Primarno pravo sestavljajo mednarodne pogodbe, ki

določajo pravni okvir Evropske unije. Sekundarno pravo sestavljajo pravni akti, ki temeljijo na navedenih mednarodnih pogodbah, in sicer uredbe, direktive, sklepi in sporazumi. Poleg tega obstajajo tudi temeljna načela prava EU, sodna praksa, ki jo je razvilo Sodišče EU, in mednarodno pravo.

• Posebnost predpisov EU je, da jih je mogoče neposredno izvrševati pred sodišči držav članic („neposredni učinek“) in da se lahko predpisi držav članic EU, ki so v nasprotju s pravom EU, štejejo za neveljavne („prevlada“ prava EU).

Primarno pravo• Primarno pravo se lahko šteje za vir prava EU z največjo pravno

močjo. Je temelj pravnega reda EU in obsega zlasti naslednje mednarodne pogodbe:

• „ustanovne“ mednarodne pogodbe: Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbo o delovanju Evropske unije in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

• protokole in priloge k mednarodnim pogodbam, mednarodne pogodbe o pristopu držav članic k EU in druge mednarodne pogodbe.

• Vse te mednarodne pogodbe določajo način delitve oblasti med Unijo in državami članicami, postopek sprejemanja odločitev, pristojnosti institucij EU in obseg njihovih dejavnosti na posameznem področju politike.

• Zadnja sprememba primarnega prava EU je bila izvedena s sprejetjem Lizbonske pogodbe, ki je začela veljati decembra 2009 (zgoraj navedene mednarodne pogodbe vsebujejo spremembe iz Lizbonske pogodbe).

Sekundarno pravo

• Sekundarno pravo sestavljajo t. i. pravni akti Unije in sporazumi.

• Pravni akti Unije so zlasti pravni akti, navedeni v členu 288 Pogodbe o delovanju EU: uredbe, direktive, sklepi, mnenja in priporočila. Poleg tega obstajajo tudi posebni pravni akti, ki temeljijo na prejšnjih pogodbah: na področju kazenskih zadev na primer še naprej veljajo „okvirni sklepi“ (sprejeti so bili pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, ko je imelo pravosodno in policijsko sodelovanje v kazenskih zadevah poseben položaj

Sekundarno pravo

• Pravno zavezujoči akti, sprejeti v zakonodajnem postopku (kot so uredbe, direktive in okvirni sklepi), se imenujejo tudi zakonodajni akti ali „zakonodaja“.

• Sporazumi obsegajo: mednarodne sporazume ali konvencije, ki sta jih podpisali Skupnost ali Evropska unija in država ali organizacija, ki ni del EU, sporazume med državami članicami in medinstitucionalne sporazume, ki so jih sklenile posamezne institucije EU.