“lions - gathenheim”“lions“lions -...

CM

YB

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Pretstavnikot na {vedskiot klub od Geteborg –[vedska, g-dinot Svetozar Spasi}, koj e po poteklo od Makedonija, prisvojata poseta na rodnata zemja vo tekot na juli 2008 godina, vospostavikontakt so Centarot za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost -PORAKASkopje.

Na na{e golemo zadovolstvo, otkako go poseti dnevniot centar –PORAKA Skopje i se zapozna so aktivnostite koi se realiziraat vo ovaaservisna slu`ba, g-dinot Spasi} odlu~i da donira koj

poradi dotraenost ineupotreblivost na stariot.

Upatuvame golema blagodarnost do g-din Spasi} i do “” so nade` deka sorabotkata i poddr{kata od nivna strana }e

prodol`i vo idnina.

“LIONS - Gathenheim”

LIONS -

Gathenheim

nov golem fri`ider,be{e prioritetna potreba za dnevniot centar,

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 3 godina XXI

C M Y B

C M Y B

C M Y B

C M Y B

Dnevniot centar - PORAKA Skopjedobi donacija od {vedskiot klub








Skopje, Septemvri 2008 godina

2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado KrstovskiMaja Gacoska

Grafi~ko oblikuvawe i pe~at:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociSeptemvri 2008 god. Broj 3, god. XXI

Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mkSpored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upo-trebuvanata terminologija voodredeni napisi od odredeniavtori ne go odrazuvaat ofi-cijalnoto mislewe i stavovina RCPLIP - PORAKA

Na 2-ri juni 2008 godina Evropskata komisija izdade novpredlog za Direktiva za implementirawe na na~eloto za ednakovtretman pome|u licata bez razlika na religija ili veruvawe,popre~enost, vozrast i seksualna orientacija.

Ovoj predlog opfa}a drugi oblasti namesto vrabotuvawe ivokaciona obuka, bidej}i tie ve}e se za{titeni so postara Direk-tiva (2000/78). Celta na ovaa Direktiva e borba protiv diskrimi-nacijata vrz osnova na popre~enost, kako i religija i veruvawe,vozrast i seksualna orientacija, vo slednite oblasti: socijalnaza{tita, vklu~uvaj}i socijalna sigurnost i zdravstvena grià, soci-jalni beneficii, obrazovanie, pristap i obezbeduvawe na dobra iservisni slu`bi koi se dostapni za javnosta, vklu~uvaj}idomuvawe.

Direktivata zabranuva diskriminacija i vo javniot i vo pri-vatniot sektor, no vo odnos na pristapot i obezbeduvawe na dobrai servisni slu`bi, vo momentot, }e se odnesuva samo na privatnilica bidej}i tie vr{at komercijalni aktivnosti ili profesional-ni. Nema da se primeni za privatni poedinci koi deluvaat soglasnonivniot li~en kapacitet.

Direktivata veli deka diskriminacijata moè da se slu~uvaspored najrazli~ni odredbi. Direktivata gi za{tituva gra|aniteso popre~enost od direktna diskriminacija, ako liceto se tretirapomalku povolno otkolku drugo lice poradi popre~enost i od in-direktna diskriminacija, ako odredba koja e o~igledno neutralna}e gi dovede vo nepovolna situacija licata so popre~enost vo spo-redba so drugi lica. Isto taka gi za{tituva od voznemiruvawe imaltretirawe, od instrukcija da se diskriminira lice poradipopre~enost, kako i od uskratuvawe na razumno prilagoduvawe (akoorganizacija odbie da obezbedi razumno prilagoduvawe, iako toane pretstavuva nesrazmerno optovaruvawe).

Direktivata, isto taka, veli deka merkite za ovozmoùvawena licata so popre~enost da imaat efektiven pristap vo gore-spomenatite oblasti treba predvreme da se obezbedat. Vo do-polnenie, koga e potrebno razumno prilagoduvawe (razumni izmenina dobra ili servisni slu`bi), toa treba da se obezbedi.

Ovie merki ne treba da nametnuvaat nesrazmeren tovar vrzorganizacijata koja prevreme gi obezbeduva merkite ili obezbeduvarazumno prilagoduvawe. Direktivata veli deka ovoj poim nanesrazmernost moè da se oceni zemaj}i ja predvid goleminata iresursite na organizacijata, nejzinata priroda, procenetitetro{oci, ìvotniot ciklus na dobrata i servisnite slu`bi imo`nite benefiti od zgolemen pristap za licata so popre~enost.Direktivata voedno dozvoluva merki na pozitivni akcii (pozitivnadiskriminacija), za da se nadomesti za nepovolnostite povrzaniso popre~enosta.

Postoe~kite nacionalni tela za ednakvost }e bidat odgovorniza sledewe na pravata na `rtvite od diskriminacija, preku indivi-dualna pomo{ za `rtvite i/ili izve{tai i preporaki za situacijatavo odnos na diskriminacija vrz lica so popre~enost i drugi grupi.

Za da vleze vo sila, ovaa Direktiva }e treba da bide edno-glasno usvoena od strana na Evropskiot sovet po konsultacija voEvropskiot parlament, soglasno ~lenot 13 od Dogovorot na Evrop-skata unija. Moème da o~ekuvame deka Direktivata }e bide usvoenavo po~etokot na 2009 godina. Potoa }e sledi kraen rok za dràvite~lenki da ja prenesat Direktivata vo nivnite nacionalni zakoni.

Inicijativi na evropsko nivoS O D R @ I N A

2. stranaEvropskata komisija predlaganova direktiva za anti-diskirminacija

3. stranaEvropski inicijativi zaobezbeduvawe dostoinstven ̀ ivot

4 i 5. stranaKlu~ni elementi na sistem zapoddràno donesuvawe odluki

6 i 7. stranaRezolucija - ̂ ekor napred

8, 9 i 10. stranaEASPD - Dokument za pozicija zastrategii za servisni slu`bi

11. stranaSocijalni aktivnosti na dnevniotcentar - PORAKA Skopje

12 i 13. stranaAktivnosti na lokalniteorganizacii na RCPLIP - PORAKA

14 i 15. stranaSportsko - rekreativni aktivnostiza korisnicite na dnevnite centri

16. stranaNa{a stranicaCPLIP - PORAKA Skopje dobidonacija od {vedskiot klub“LIONS - Gathenheim”

Evropskata komisija predlaga novaevropska direktiva za anti-diskriminacija

3


Evropskata asocijacija na obezbeduva~i na servisni slu`bi za lica so popre~enost(EASPD), vo periodot od 15-ti do 17-ti septemvri 2008 godina, vo Viena - Avstrija odrà dveMe|unarodni konferencii na tema “Kvalitet na ìvot” i “Evropski sertifikat za grià”.Na konferenciite u~estvuvaa nad 150 pretstavnici na organizacii - ~lenki na EASPD ipretstavnici na nacionalni i lokalni vlasti od cela Evropa. Vo prodolèni nakonferenciite, be{e odràno Izborno generalno sobranie na EASPD i Sve~eno dodeluvawena nagradi za ìvotno delo.

Evropski inicijativi za obezbeduvawe nadostoinstven ìvot preku kvalitetniservisni slu`bi

Od ~lenstvoto na RCPLIP - PORAKA vo Evropskata asocijacija na obezbeduva~ina servisni slu`bi za lica so popre~enost (EASPD)

Na 15-ti septemvri 2008 godina, vo Viena - Avstrijase odrà me|unarodnata konferencija na tema“Kvalitet na ̀ ivot”, koja ima{e za cel da gi prezentirarezultatite od istoimeniot proekt, realiziranizminatite dve godini od EASPD vo partnerstvo pome|unekolku organizaci - ~lenki na EASPD.

Vo ramkite na proektot razviena e metodologijaza merewe na kvalitetot na ìvot na licata sopopre~enost, so poseben fokus na oblastite odvrabotuvaweto i servisnite slu`bi. Vo debatite voramkite na konferencijata be{e istaknata ulogata naservisnite slu`bi, odnosno nivniot kvalitet na rabotakako eden od osnovnite uslovi za vnesuvawe nadopolnitelen kvalitet vo sekojdnevniot ̀ ivot na licataso popre~enost.

Vtorata konferencija, koja se odrà na 16-tiseptemvri 2008 godina, na tema “Evropski sertifikatza grià”, isto taka pretstavuva{e zavr{na aktivnostna proekt na EASPD, naso~en kon kreirawe nainstrumenti preku koi niz cela Evropa bi se unificiralonivoto na potrebno znaewe za licata koi se angaìraatvo sektorot za grià i za{tita na lica so intelektualnapopre~enost.

So ogled na toa {to nasekade niz Evropa sekoristat razli~ni kriteriumi za angaìrawe napersonal vo servisnite slu`bi za lica so popre~enost,vo ramkite na konferencijata be{e diskutirano zavospostavuvawe na edno osnovno potrebno nivo na znaewekaj personalot pri nivno angaìrawe vo servisniteslu`bi vo zemjite od Evropa.

Osobeno vaèn rezultat od proektot, koj be{eprezentiran na konferencijata, pretstavuva modelot napra{alnik, odnosno test, koj bi se koristel kako prvi~enmetod za ocenuvawe na osnovnoto znaewe kaj personaloti koj vsu{nost e uslov za steknuvawe na tkn. evropskisertifikat za grià.

Izbornoto generalno sobranie na EASPD se odràna 17-ti septemvri 2008 godina i na istoto be{e izbrananova rakovodna struktura na EASPD (Pretsedatel, triPotpretsedateli i Odbor sostaven od devat ~lena).Golem uspeh za RCPLIP - PORAKA e {to d-r VasilkaDimoska, program menaxer na RCPLIP - PORAKA eizbrana za eden od devette ~lenovi na Odbor na EASPD.

Na 15-ti septemvri 2007 godina, vo Gradskotosobranie na Viena, EASPD odrà Sve~eno dodeluvawena nagradi za ìvotno delo. Nagradite bea dodeleni nadvajca istaknati aktivisti vo poleto na servisnislu`bi za lica so popre~enost: na d-r Maria Brukmilerod Avstrija i, na na{e golemo zadovolstvo, na XonO’Gorman od Irska koj e golem prijatel i poddrùva~ naRCPLIP - PORAKA.

4


KLU^NI ELEMENTI ZA SISTEM NA PODDR@ANODONESUVAWE ODLUKI

Dokument za pozicija na Evropskata Inkluzija

Konvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost vo ~lenot 12 bara ednakvozakonsko priznavawe za site lica so popre~enost. Ovoj dokument za pozicija istraùvakoi klu~ni elementi se potrebni za implementirawe na ova na~elo vo pravnite sistemina site evropski zemji. Zapo~nuvaj}i od diskusijata za odredeni osnovni poimi vo vrskaso delovnata sposobnost, Dokumentot za pozicija identifikuva osum elementi koi trebada se razgledaat pri implementacijata na ovoj ~len so cel Konvencijata na ON da staneinstrument koj gi promovira pravata na licata so intelektualna popre~enost.

Objektivno gledano na sposobnostite na licata sointelektualna popre~enost, morame da zaklu~ime dekamnogu od niv se dosta sposobni da nosat odluki koi seodnesuvaat na nivnite ìvoti: {to sakaat da jadat ilida pijat, koja obleka da ja nosat, kakva muzika ili TVprogrami sakaat, so kogo sakaat da ìveat, ili kakosakaat da go pominuvaat nivnoto slobodno vreme. Celtana inkluzivniot pristap e da se pro{irat oviesposobnosti za donesuvawe odluki i mislewa za sekojaindividua so toa {to ìvotot vo op{testvoto }e senapravi popristapen za licata so intelektualnapopre~enost.

Koga licata priznavaat deka imaat potreba odpoddr{ka, tie prvo se svrtuvaat kon nivnite neformalnimreì za poddr{ka. Mnogu lica so intelektualnapopre~enost se dosta ve{ti vo organizirawe na nivniotkrug na prijateli so ili bez popre~enosti, sosedi, kolegi

itn. na koi moàt da se obratat koga im e potrebna pomo{.Kolega koj pomaga da se objasnat promeni vo javniotprevoz, sosed koj zboruva so gazdata na stanot vo slu~ajna problemi so stanot, ili prijatel so koj kupuva novaobleka se nekolku primeri. Akcijata vo odnos na delovnasposobnost treba da bara da se zajaknat i da se pro{iratovie neformalni mreì namesto tie da se zamenat soprofesionalni servisni slu`bi.

Vo zavisnost od stepenot na popre~enost, }epostojat pogolemi ili pomali oblasti na donesuvaweodluki kade liceto so intelektualna popre~enost }e imapotreba od organizirana poddr{ka i sovet. Nekoi lica}e imaat potreba od poddr{ka vo mnogu ednostavnisekojdnevni odluki, dodeka drugi }e imaat potreba odpomo{ samo so golemi odluki koi vlijaat vrz nivniteìvoti. Licata so intelektualna popre~enost moàt danau~at kako da donesat odluka. Sepak, va`no e da se imana um deka rizikot od pravewe gre{ki treba vo celostda se prifati kako normalna posledica od celosnatadelovna sposobnost. Slednite su{tinski elementi zasistem na poddràno donesuvawe odluki se fokusiraatna obezbeduvawe na ovaa organizirana poddr{ka bezisklu~uvawe na predizvicite i pote{kotiite spomenativo prethodnite delovi.

Su{tinski elementi na sistemot napoddràno donesuvawe odluki

Poddrànoto donesuvawe odluki kako {to e predvidenovo Konvencijata na ON, zapo~nuva od celosna i ednakvadelovna sposobnost na site gra|ani, duri i na onie sote{ki i dlaboki stepeni na popre~enost. Potoa, go davapravoto da se dobiva soodvetna poddr{ka vodonesuvaweto odluki, vklu~uvaj}i gi potrebniteza{titni mehanizmi:

1. Promocija i poddr{ka na samozastapuvawe

Da se bide sposoben za nosewe na odluki bara obuki,poddr{ka i ve`bi so igrawe ulogi. Isto taka, bara~lenovite na semejstvoto, zgriùva~ite,profesionalcite i drugi da ja priznaat sposobnosta na

^len 12 na Konvencijata na ONEdnakvo priznavawe pred zakonot3. Dràvite potpisni~ki }e prezemat soodvetni

merki za da obezbedat pristap za licata sopopre~enost do poddr{ka koja moè da im e potreb-na pri ostvaruvaweto na nivnite zakonski prava.

4. Dràvite potpisni~ki }e obezbedat deka sitemerki povrzani so praktikuvaweto na delovnatasposobnost obezbeduvaat soodvetni i efektivnimehanizmi na za{tita nameneti za prevencija odzloupotreba vo soglasnost so me|unarodniot zakonza ~ovekovi prava. Takvite mehanizmi na za{tita}e obezbedat deka merkite povrzani so prakti-kuvaweto na delovnata sposobnost gi po~ituvaatpravata, voljata i preferencite na liceto, dekase oslobodeni od konflikt na interesi i nesoodvet-no vlijanie, se proporcionalni i skroeni sporeduslovite vo koi se nao|a liceto, se primenuvaat vonajkratko mo`no vreme i se podlo`ni na redovenpregled od strana na nadleèn, samostoen i nepri-strasen organ ili sudsko telo. Mehanizmite naza{tita }e bidat proporcionalni na stepenot dokoj merkite vlijaat vrz pravata i interesite naliceto.

prodolènie od prethodniot broj

5


prodolùva vo sledniot broj

licata so intelektualna popre~enost da nosat sopstveniodluki. Toa se celite na dvièweto za samozastapuvawena licata so intelektualna popre~enost koi zboruvaatvo svoe ime. Ova dvièwe moè da obezbedineprocenliva poddr{ka za vrsnici so intelektualnapopre~enost da nosat sopstveni odluki.

Evropskata Inkluzija, poradi toa, gi povikuvasite dràvi potpisni~ki:• Da osiguraat deka ve{tinite za samozastapuvawe se

vklu~eni vo nastavnite planovi na site u~ili{ta;• Da kreiraat uslovi za grupi za samozastapuvawe i

poddrùvawe na samoopredeluvaweto;• Da gi poddrùvaat i promoviraat organizaciite za

samozastapuvawe.

2. Upotreba na redovni mehanizimi za za{titana najdobrite interesi na liceto

Kako {to be{e i prethodno spomenato, sistemitena poddràno donesuvawe odluki ne se edinstvenitemerki za za{tita na interesite na liceto. Za{titatana potro{uva~ite, informaciite za potro{uva~ite,pravnata za{tita za stanarite, pravata na medicinskitepacienti, pravata na korisnicite na transport,vrabotenite itn. se samo del od oblastite kade dràvitepotpisni~ki ve}e instalirale sistemi na za{tita zagra|anite.

Licata so intelektualna popre~enost seporanlivi na zloupotrebi i poradi toa redovnitesistemi za za{tita treba da bidat popristapni ipoinkluzivni. Se preferira da se koristat ovie redovnimehanizmi namesto posebni proceduri razvieni zaza{tita na interesite na licata so popre~enost.

Poradi toa, Evropskata Inkluzija gi povikuvasite dràvi potpisni~ki:• Da osiguraat deka site postoe~ki strukturi i

zakonski mehanizmi za za{tita na gra|anite vorazli~ni oblasti od ̀ ivotot se pristapni za licataso intelektualna popre~enost, se prilagodeni napotrebite na licata so popre~enost i se vo mo`nostda gi zemaat predvid nivnite interesi;

• Da {irat informacii za postoeweto i rabotata naovie sistemi vo pristapni formati za site lica sointelektualna popre~enost i nivnite poddrùva~i.

3. Zamenuvawe na tradicionalnoto stara-telstvo so sistem na poddràno donesuvaweodluki

So vospostavuvaweto na na~eloto na celosnadelovna sposobnost preku ~lenot 12, od dràvitepotpisni~ki se bara da razvijat seopfaten sistem napoddràno donesuvawe odluki i za{titni mehanizmi zasite lica so intelektualna popre~enost vo zakonot i vopraktikata.

Evropskata Inkluzija, poradi toa, gi povikuvadràvite potpisni~ki:• Da napravat pregled na site nacionalni zakoni vo

sporedba so ~lenot 12 i da osiguraat deka pravoto nasamoopredeluvawe i na ednakvo priznavawe predzakonot od site lica bez diskriminacija vrz osnovana popre~enost e zapi{ano vo zakonot.

• Da gi ukinat bez zadocnuvawe site legislativi ipraktiki koi (ponekoga{ avtomatski) vodat kondelovna onesposobenost otkako liceto sointelektualna popre~enost }e ostari.

• Da razvijat i vospostavat sistem na poddrànodonesuvawe odluki soglasno su{tinskite elementiopi{ani podolu;

• Da se kreira plan za postepeno implementirawe nanovousvoeniot sistem na poddràno donesuvaweodluki; tradicionalnite merki za staratelstvo vrzosnova na soodvetni zakonski reformi treba da bidatpregledani za site slu~ai i treba progresivno dabidat zameneti so sistem na poddràno donesuvaweodluki.

]e bide potrebno vreme za ovoj sistem da se razviei }e postoi rizik da stane nefunkcionalen ako sitepostoe~ki merki na tradicionalnoto staratelstvo seproglasat za nelegalni vo isto vreme. Stariot sistemna staratelstvo i noviot sistem na poddrànodonesuvawe odluki treba da postojat paralelno odredenvremenski period, odnosno se dodeka ne se zavr{itranzicijata.

Dokument za pozicija na Evropskata Inkluzija

6


Regionalna konferencija, Saraevo, Bosna i Hercegovina, 2-ri do 5-ti juni 2008 g.

“êkor kon Evropa II – Prava i politiki vo oblasta nalica so popre~enost vo Jugoisto~na Evropa”

REZOLUCIJA - ÊKOR NAPREDNie, u~esnicite na regionalnata konferencija

“êkor kon Evropa II”, pretstavnici na organizacii nalica so popre~enost i pretstavnici na Vladite od zemjitevo jugoisto~na Evropa, zaedno so pretstavnicite naevropskite institucii, me|unarodni nevladiniorganizacii i evropskoto dvièwe na lica sopopre~enost, organizirana od SHARE SEE partnerite iEvropskiot Forum na lica so popre~enost, se sobravmeda gi spodelime svoite nadeì i nameri vo odnos narazvojot na politikite za lica so popre~enost vokontekst na procesot na pristapuvawe kon EvropskataZaednica i da se soglasime okolu nekoi naredni ~ekori,neophodni da se prevzemat, za da im se ovozmoì nalicata so popre~enost da stanat ramnopravni gra|ani ida gi uìvaat ~ovekovite prava.

Go pozdravuvame pozitivniot napredok vo odnosna prvata konferencija odràna vo 2005g., koj imovozmoì na licata so popre~enost pove}e da u~estvuva-at vo site sferi na ìvotot vo op{testvoto, osobenoonie sferi koi se definirani kako prioritetni vo rezo-lucijata donesena na prvata konferencija ”êkor konEvropa”. Mnogu od zemjite imaat usvoeno anti-diskrimi-natorski zakoni i/ili nacionalni strategii vo oblastana lica so popre~enost, a nekoi od zemjite ja potpi{alei go zapo~nale procesot na ratifikacija na Konvencijataza pravata na lica so popre~enost.

Go pozdravuvame procesot na promeni koj povtornopotvrdi i istakna deka popre~enosta e pra{awe na~ovekovi prava, a e vo soglasnost so EvropskataKonvencija za ~ovekovi prava i poddràno so Akcioniotplan na Sovetot na Evropa za pra{awa va`ni za licataso popre~enost vo odnos na brojnite evropski programi.

Go pozdravuvame zna~ajniot napredok vo razvojotna dvièweto na organizirawe na lica so popre~enostvo regionot, ~ij rezultat e poaktivna uloga naorganizaciite na lica so popre~enost na site nivoa voprocesot na donesuvawe na odluki i vklu~uvawe kakointegralen del vo site politi~ki procesi. Ovoj progrese rezultat na zna~ajnite napori koi go vloìleorganizaciite na lica so popre~enost vo regionot nizproekti za zastapuvawe so cel da se unapredi ìvototna licata so popre~enost, kako i unapreduvawe nasocijalnata politika i prate~koto zakonodavstvo,procesi koi se isto taka proprateni so uspe{name|unarodna sorabotka.

Za àl, i pokraj zna~ajnite promeni od 2005g.licata so popre~enost se u{te se nao|aat me|unajsiroma{nite i najmarginaliziranite grupi nanaselenie vo Balkanskiot region. Nacionalniteizve{tai za sostojbite vo oblasta na lica sopopre~enost, podgotveni od site nacionalniorganizacii na licata so popre~enost vo regionot godokumentiraat ovoj fakt. Ograni~eniot pristap doinkluzivno obrazovanie, brojni barieri privrabotuvawe i ostvaruvawe na odr`liv standard naìveewe, nedostatok na pristap do socijalni servisnislu`bi i nizok standard na postoe~kite servisnislu`bi, prisustvo na institucii za trajno smestuvawei socijalna izolacija na licata so popre~enost, iponatamu se problemi koi treba da gi re{avaat vladitena zemjite vo regionot so pomo{ na me|unarodniteorganizacii, a vo tesna sorabotka so organizaciite nalica so popre~enost, obezbeduva~i na servisni slu`bi iuslugi i profesionalcite.

Nie, u~esnicite na Konferencijata “ êkor konEvropa II” zaradi gore navedenoto, kako osnovnipredizvici vo idnina gi gledame slednite zada~i:• Konvencijata na ON za pravata na licata so

popre~enost, koja vleze vo sila na 3-ti maj 2008g.,insistira na pravo za obrazovanie, zdravstvenaza{tita, vrabotuvawe, adekvatni uslovi za ìvot,sloboda na dvièwe, sloboda od eksploatacija iednakvi prava pred zakonot. Ukaùva na pra{awa zapristap do javen transport, izgradba na pristapniobjekti i prepoznavawe na kapacitetite na licata

Na konferencijata “êkor kon Evropa II”, u~estvuvaa golem broj na pretstavnici naorganizacii na lica so popre~enost od regionot na Jugoisto~na Evropa, na Vladite na zemjiteod ovoj region, kako i pretstavnici na evrpskoto dvièwe na licata so popre~enost. Voramkite na konferencijata bea odràni ~etiri rabotilnici. Na konferencijata u~estvuva{eêdomir Trajkovski - pretsedatel na RCPLIP - PORAKA i na NSIOM. Na krajot nakonferencijata be{e usvoena Rezolucija, koja vo celost ja prenesuvame.

7


so popre~enost i donesuvawe na samostojni odlukikoi se odnesuvaat na niv. Zatoa, ukaùvame naapsolutna potreba da site zemji od regionot japotpi{at i ratifikuvaat Konvencijata na ON.

• Procesot na evropski integracii i regionalnasorabotka treba da bide od korist i za site grupi nalica so popre~enost. Zatoa gi povikuvame site zemjiod regionot da gi vklu~at licata so popre~enost voprocesot na pridruùvawe kon Evropskata unija i dago integriraat Akcioniot Plan na Sovetot na Evropavo procesot na donesuvawe na odluki na site nivoa ivo site dràvni politiki.

Me|unarodnite organizacii treba da jaintegriraat Konvencijata na ON vo svoiteaktivnosti vo Balkanskiot region. Me|unarodniteinstrumenti na Svetska Banka, programite za razvojna ON, kako i instrumentite za vlez vo Evropskataunija treba da gi vklu~at i pra{awata za lica sopopre~enost vo svoite programi za finansirawe naodredeni aktivnosti vo regionot.

• Zabrana na diskriminacija po osnov na popre~enosttreba da bide vo fokus na site dràvi vo regionot.Istaknuvame itna potreba da se prodolìzaedni~kata borba protiv diskriminacija po osnovna popre~enost i fizi~ki i socioekonomski barierii ovozmoùvawe na polno u~estvo na licata sopopre~enost vo op{testvoto. Ova bara identi-fikacija i relokacija na finansiski i ~ove~kiresursi nameneti za primena i definirawe naodgovornosti vo odnos na pratewe i evaluacija na sitenivoa.

• Nacionalni strategii vo oblasta na popre~enost vosite dràvi vo regionot treba da bidat primeneti do2010g. Sekoja strategija treba da bide seopfatna,definirana i vo soglasnost so Konvencijata na ON,evropskiot “aquis communatuaire” i drugiteme|unarodni, evropski i nacionalni politiki iinstrumenti so cel za unapreduvawe na ìvotot nalicata so popre~enost. Toa bara usvojuvawe i primenana zakoni koi zabranuvaat diskriminacija po osnovna popre~enost i garantiraat pristap so socijalniteservisni slu`bi, javni dobra, obrazovanie idoìvotno u~ewe, vrabotuvawe, fizi~kata okolina,informacii, komunikacija i politi~ki prava.

• Obrazovanie za site e su{tinska neophodnost kojatreba da osiguri za licata so popre~enost pristap doteoretskoto zanewe, ìvotnite ve{tini i profe-sionalna rehabilitacija so cel da se primenatna~elata na inkluzivno op{testvo. Vo soglasnost soKonvencijata na ON, Evropskite standardi,Rezolucijata od Salamanka i drugi me|unarodniinstrumenti, gi povikuvame zemjite od regionot daprodolàt so reformite koi }e obezbedat pristap doobrazovanie za licata so popre~enost. Zatoa epotrebno zakonodavstvo koe go garantira pravoto naobrazovanie i mehanizmi koi }e obezbedat dadràvnite planovi za obrazovanie i regulativite givklu~uvaat i licata so popre~enost. Vodeni odna~elata na inkluzivno obrazovanie, dràvite trebaitno da iniciraat i donesat merki koi }e obezbedatzgolemen broj na lica so popre~enost koi }e sevklu~at vo redoven obrazoven proces.

• Socijalnite servisni slu`bi i samostojniot ìvotse vo tesna vrska, zatoa {to socijalnite servisnislu`bi pretstavuvaat instrumenti koi garantiraatkoncept na samostoen ̀ ivot i obezbeduvaat za licataso popre~enost da ìveat ìvot kako i ostanatitegra|ani. Zatoa istaknuvame deka odgovornosta na sitevladi vo regionot e da obezbeduvaat vakvi servisnislu`bi so {to }e se ispo~ituvaat osnovnite ~ovekoviprava na licata so popre~enost, servisnite slu`bida bidat dovolno finansirani, da postoi garantiranamo`nost na izbor i da na~elata na pristapnost,finansiska dostapnost i adaptibilnost bidatvklu~eni vo site servisni slu`bi.

@alosno e {to se u{te postojat golem broj naustanovi za trajno smestuvawe vo site zemji voregionot. Nacionalnite planovi za zatvarawe nainstituciite, a vo soglasnost so toa, i razvoj naalternativni servisni slu`bi vo lokalnata zaednica,treba da bidat integrirani vo sekoja strategija vooblasta na lica so popre~enost vo zemjite vo regionot.

• Vrabotuvawe i oddr`liv ̀ ivot se dve glavni nasokiza postignuvawe na ednakvo u~estvo. Ja istaknuvamepotrebata da site dràvi obezbedat ednakvimo`nosti za vrabotuvawe i odr`liv razvoj na licataso popre~enost, vo soglasnost so Konvencijata na ONi standardite na Evropskata zaednica i Sovetot naEvropa, preku usvojuvawe na adekvatni i efikasnizakoni i konkretni programi koi eksplicitno imaatza cel zgolemuvawe na u~estvoto na licata sopopre~enost na pazarot na trud.

• Seopfatna me|usebna sorabotka i zajaknuvawe nadvièweto treba da bide kontinuirana zada~a nasite akteri. Zatoa, povikuvame na ponatamo{naneprekinata sorabotka pome|u politi~kite lideri,javnite vlasti i organizacii na lica so popre~enostso {to ovaa problematika bi stanala me|usektorskiinteres vklu~ena vo site oblasti na ìvotot.Po~ituvaj}i go na~eloto “ni{to za nas - bez nas”konkretnite akcioni planovi treba da se donesat nasite nivoa vo koi }e se definira kako }e se organizirasorabotkata i na koj na~in }e se obezbedi vlijanietona licata so popre~enost. Toa ponatamu bara jasnadràvna politika za statusot na organizaciite nalicata so popre~enost i na~in na koj finansiskatapoddr{ka na ovie organizacii }e bide definirana idistribuirana.

Saraevo, 5 juni 2008 g.

8


DOKUMENT ZA POZICIJA ZA STRATEGII ZA POTPOMAGAWENA RAZVOJOT NA SERVISNI SLU@BI VO MESTOTONA @IVEEWE KOI SE ORIENTIRANI KON LICETO

ISTORIJAT

Konvencijata na Obedinetite nacii za pravata nalica so popre~enost ja dobi svojata 20-ta ratifikacijana 3-ti april 2008 godina, {to zna~i deka 30 dena podocnaKonvencijata i Opcijalniot protokol }e vlezat vo sila.Toa ozna~uva va`na presvrtnica vo naporite da sepromovira, za{titi i osigura celosnoto i ednakvouìvawe na site ~ovekovi prava i osnovni slobodi zalicata so popre~enost, i da se promovira po~itta zanivnoto vrodeno dostoinstvo.

Pove}eto evropski zemji se vo proces naratifikuvawe na novata Konvencija na ON, {to sozdavaedinstvena mo`nost i moment za promena. Zaobezbeduva~ite na servisni slu`bi niz cela Evropa,razvojot na servisni slu`bi vo mestoto na ̀ iveewe koise orientirani kon liceto, kako {to e opi{ano voKonvencijata na ON i drugi me|unarodni dokumenti, everojatno najgolemiot predizvik za sektorot vo dekada-ta {to doa|a. Predizvikot se odnesuva na pribliùvawena servisnite slu`bi do licata, a ne obratno.

So ovoj dokument za pozicija, odobren od site~lenki, EASPD saka da pridonese za implementacija naKonvencijata i iznao|awe re{enie za golemitesegregira~ki institucii koi s# u{te postojat vo celaEvropa. Dokumentot e strukturiran okolu 4 glavnidelovi: strate{ki preporaki, preporaki za Evropskataunija i Sovetot na Evropa, preporaki za dràvite ~lenkii op{ti zaklu~oci.

PRV DEL: STRATE[KI PREPORAKI

Nekolku evropski istraùvawa potvrdile dekainstitucionalnata grià za lica so popre~enost voEvropa prodolùva da pokaùva neuspeh vopostignuvaweto na prifatlivi standardi vo mnoguslu~ai. Najgolemiot broj na izve{tai prepora~uvaatpo{iroka upotreba na servisni slu`bi vo mestoto na

ìveewe, koi nudat podobar kvalitet na ̀ ivot za licataso popre~enost, a istovremeno, ne se poskapi.1

EASPD predloì ~etiri vida na akcii za potpomagawena razvojot na servisni slu`bi vo mestoto na ìveewekoi se orientirani kon liceto:

1. Politi~ka i zakonska akcija

• Zakonska zabrana za smestuvawe vo golemisegregira~ki institucii e potrebna. Samo sopresekuvawe na linijata na primawa moè da seosigura deka nema da ima smestuvawe na novi lica sopopre~enost vo ovie institucii.

• Nezavisna procenka na kvalitetot na servisniteslu`bi e apsolutno potrebna: izve{taite odmonitoringot treba da se podnesuvaat doparlamentite, a ne do ministerstvata.

• Lokalna odgovornost za obezbeduvaweto na socijalnii zdravstveni servisni slu`bi funkcionira samo kogase instalirani dobro sledeni nacionalni mehanizmiza kvalitet.

Evropskata asocijacija na obezbeduva~i na servisni slu`bi za lica so popre~enost(EASPD) pretstavuva nad 8.000 organizacii obezbeduva~i na socijalni servisni slu`bi nizcela Evropa, od razli~en vid na popre~enost. Glavnata cel na EASPD e da promoviraizedna~uvawe na mo`nostite za licata so popre~enost preku efektivni i visoko kvalitetnisistemi na servisni slu`bi. EASPD veruva vo me|usebna povrzanost i partnerstvo naorganizacii na korisnici, obezbeduva~i i vlasti na site nivoa, za spravuvawe sopredizvicite koi pretstojat.

1 EASPD dade pridones kako partner vo proektot Vklu~eni vo op{testvoto, finansiran od Evropskata komisija,Oddelenie za vrabotuvawe i socijalni raboti, vo ramkite na Evropskata godina za lica so popre~enost 2003, i vo proektotDeinstitucionalizacija i ìvot vo zaednicata – ishodi i tro{oci, finansiran od Evropskata komisija, Oddelenie zavrabotuvawe, socijalni raboti i ednakvi mo`nosti, 2005.

Strate{ki dokument na EASPD

9


2. Vistinska sorabotka me|u nositelite naakcii

• Samo preku vklu~uvawe na site relevantni nositelina akcii (lica so popre~enost, obezbeduva~i naservisni slu`bi, vlasti), moè da se razvivaatefektivni i efikasni politiki. Vistinskatasorabotka me|u nositelite na akcii zna~i mnogupove}e od me|usebno soslu{uvawe.

• Rabota so akteri koi se sposobni da ispolnuvaat:treba da se promovira sorabotka so nevladiniorganizacii i posveteni lokalni vlasti.

3. Razvivawe na alternativi

• Deinstitucionalizacijata e neophodna, no ne edovolna. Golemite segregira~ki institucii ne moàtda se zatvorat dokolku ne postojat alternativi!

• Poradi toa, razvojot na novi alternativi e odsu{tinska va`nost. [irok spektar na servisnislu`bi, zapo~nuvaj}i od semejna poddr{ka i ranaintervencija, se potrebni. Regionalni i/iliop{tinski multidisciplinarni timovi za ranaintervencija i poddr{ka na semejstvata se del odre{enieto. Site novi alternativi treba dapridonesuvaat za socijalna inkluzija i za socijalnakohezija vo op{testvata.

• Postoe~kite institucii ne smeat da se promenat vozlatni kafezi. Potreben e nov vid na servisni slu`bi,ne samo podobra verzija na istite!

4. Investirawe vo licata

• Investirawe vo personalot: Obuka (i povtorna obuka)na personalot (i na nivo na menaxmentot) mora da sesproveduva.

• Investirawe vo semejstvata: Da se obideme da gizadrìme decata vo svoite domovi i da gi tro{imevremeto i parite na nivnite rodnini. Ulogata nasemejstvata vo obezbeduvaweto na socijalni servisnislu`bi ne moè da se preceni.

• Investirawe vo licata so popre~enost: Se slu~ipromena vo paradigmata koja ne gi gleda licata sopopre~enost kako pacienti, tuku od socijalen model imodel na ~ovekovi prava. Licata so popre~enost trebada se zajaknat i potreben e posilen fokus na nivnitesposobnosti namesto na nivnata popre~enost.o Obrazovanieto voop{to i pospecifi~nopristapot do kvalitetno obrazovanie ima klu~nauloga vo ovoj pogled.

• Investirawe vo op{testvoto: Podignuvawe na svestana razli~ni nivoa (mediumi, vlasti, op{testvo, …)moè da bide korisna alatka.

ZAKLUÔCI

Promenata treba da se gradi vrz korektnizakonski ramki i vrz vistinska sorabotka pome|unositelite na akcii, i treba da se potpira na posvetenpersonal. Samo toga{ e moèn razvojot na odr`livi novividovi na servisni slu`bi.

VTOR DEL: PREPORAKI ZA EVROPSKATAUNIJA I SOVETOT NA EVROPA

Razli~nite evropski tela imaat zna~ajna uloga kojatreba da ja odigraat vo potpomagaweto na razvojot naservisni slu`bi vo mestoto na ìveewe koi seorientirani kon liceto:1. Evropskata komisija i Evropskiot parlament treba

da garantiraat deka nitu eden od strukturnitefondovi (osobeno Evropskiot socijalen fond) nemada se koristi za kreirawe na novi segregira~kiinstitucii.

Toa moè da se napravi preku vklu~uvawe naposilna nasoka vo odnos na kvalitetot na socijalniteservisni slu`bi vo nasokite za strukturni fondovii drugi finansirawa od Evropskata komisija. Morada se napravi podobar monitoring za toa kako setro{at fondovite vo dràvite ~lenki.

2. Vlastite na site nivoa }e treba da obezbedatrezervirani buxeti, specifi~no raspredeleni zapoddr{ka na dràvite ~lenki vo implementirawe napotrebnite promeni vo obezbeduvaweto servisnislu`bi za lica so popre~enost.

3. Sovetot na Evropa i Evropskata unija treba dapomognat vo me|unarodnata razmena na modeli nadobra praktika i u~ewe preku granicite i kulturite.

4. Evropskata unija i Sovetot na Evropa treba da imaatuloga vo ponatamo{no razvivawe na Evropskataramka za na~ela na kvalitet za socijalnite izdravstvenite servisni slu`bi za lica sopopre~enost.

Inovativna rabota ve}e se slu~uva vo High Levelgrupata za popre~enost pri Evropskata komisija.

5. Va`no e i Evropskata unija i Sovetot na Evropa dapromoviraat brza ratifikacija na Konvencijata naON pome|u svoite dràvi ~lenki.

Efektiven monitoring za implementacijata naKonvencijata na ON mora da se sproveduva.


10


6. Korektni zakonski ramki se potrebni za da moè dase obezbedat kvalitetni servisni slu`bi.

Celata debata za specifi~nosta na sektorot i zava`nosta od obezbeduvawe socijalni i zdravstveniservisni slu`bi vo Evropa koja staree se od najgolemava`nost.

7. Sobiraweto na sporedlivi podatoci moàt da imobezbedat na dràvite ~lenki i nositelite na akciipotrebni informacii koi }e im pomognat voaktuelnoto razvivawe na novi vidovi servisnislu`bi.

8. Dobro razbirawe na sektorot vo isto~no-evropskitezemji e potrebno za da moè da se iznajdat skroenire{enija. Re{enijata, koi bea prikaàni vodokumentarniot film na BBC “Napu{tenite deca naBugarija” se pod ~ovekovoto dostoinstvo i treba dase re{at.

Del od re{enieto ne e samo da se blamiraatbugarskite vlasti ili fokusot da se stavi samo naBugarija. Sli~ni slu~ai se slu~uvaat i vo drugizemji, poradi toa potreben e mnogu po{irok odgovor.

TRET DEL: PREPORAKI ZA DR@AVITE^LENKI

Najgolemata nadle`nost vo ovaa oblast ja imaatdràvite ~lenki. Tie, isto taka, se odgovorni zaaktuelnata implementacija na Konvencijata na ON.Poradi toa, gi povikuvame dràvite ~lenki da jaratifikuvaat Konvencijata na ON bez nikakvoodlagawe.1. So cel da se potpomogne implementacijata na

Konvencijata na ON, moàt da se organiziraatinterministerski konferencii na nacionalno ili naregionalno nivo. Takvite “konferencii zaimplementacija” treba da se organiziraat sovklu~uvawe na razli~ni ministerstva, no i vo tesnasorabotka so licata so popre~enost, mreìte naobezbeduva~i na servisni slu`bi i site drugivklu~eni nositeli na akcii. Samo preku vklu~uvawena site (relevantni) ministerstva moè da segarantira vistinsko vklu~uvawe vo redovniot tek(eden od klu~nite koncepti na Konvencijata na ON).

2. Decentralizacija na nadle`nostite na regionalno ina lokalno nivo ponekoga{ e rizi~na. êstopatibuxetite se poniski na lokalno nivo i buxetskite

pra{awa se smetaat za pova`ni otkolku obezbeduvawena visoko kvalitetni servisni slu`bi. Monitoringotna obezbeduvaweto socijalni servisni slu`bi trebada se vr{i na pocentralna osnova.

3. Treba da se rezervira prostor za obezbeduvawe nasocijalni i zdravstveni servisni slu`bi za lica sopopre~enost vo op{tinskoto socijalno planirawe.

4. Vlastite od site nivoa }e treba da obezbedatrezervirani buxeti, specifi~no raspredeleni zapoddr{ka na dràvite ~lenki da gi implementiraatpotrebnite promeni vo obezbeduvaweto servisnislu`bi za licata so popre~enost.

5. Treba da se razvijat {emi za direktno finansirawe.Na primer, konceptot na li~ni buxeti e edna odopciite koja }e im ovozmoì pogolema samostojnostna licata so popre~enost i so koja servisnata slu`ba}e se pribliì do licata, a ne obratno. Soobezbeduvawe na li~ni buxeti, licata }e ostanatnadvor od instituciite i tie }e moàt da uìvaat voservisnite slu`bi vo mestoto na ìveewe.

ÊTVRT DEL: ZAKLUÔK

Vklu~uvaweto na nositelite na akcii vokreiraweto politiki, planiraweto i vo menaxmentotvodi kon porealni i efektivni politiki i planovi, avoedno ja podobruva nivnata implementacija. Pri~initeza toa se deka podobrata informiranost i po{irokiteiskustva go olesnuvaat razvojot i implementacijata narealisti~ni politiki i planovi, novi inicijativi moèda se vmetnuvaat vo postoe~kite legitimni lokalniinstitucii, postoi pomal otpor i pogolema politi~kapoddr{ka, }e se razvivaat lokalnite kapaciteti, a }e seminimizira politi~kata zame{anost. Samo prekuvistinska sorabotka pome|u nositelite na akcii, moèda se podobri obezbeduvaweto na servisni slu`bi za licaso popre~enosti i da se garantira implementacijata naKonvencijata na ON.

Sorabotkata pome|u nositelite na akcii treba davodi kon razvoj na akcionen plan za potpomagawe narazvojot na servisni slu`bi vo mestoto na ̀ iveewe koise orientirani kon liceto. Eden od klu~nite fokusi voakcioniot plan }e treba da bide rezervirani buxetiraspredeleni za ovaa specifi~na oblast.


11


Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Poseta na muzejot na Goce Del~ev i na Skopskoto Kale

Aktivnosti na bazen

Ve}e tradicionalno sekoja godina korisnicite oddnevniot centar – PORAKA Skopje, kako del odprogramskite aktivnosti, podgotvuvaat zimnica.

Ovojpat vo aktivnosta na podgotovka na zimnicatabea vklu~eni i del od roditelite na korisnicite poraditoa {to edna od celite na dnevniot centar PORAKA -Skopje pretstavuva i vklu~uvawe na roditelite voaktivnostite na dnevniot centar.

Ovie aktivnosti se povtoruvaat nekolku godininanazad, no sepak pretstavuvaat edinstveno iskustvoporadi zadovolstvoto i radosta koja korisnicite giimaat pri podgotovkata, kako i poradi mo`nostapodgotvenata zimnica da se proba i vkusi vo tekot nazimata.

Nekolku sezoni nanazad korisnicite na dnevniotcentar na PORAKA vo Skopje gi koristat mo`nostiteza rekreirawe, zabavuvawe i razladuvawe na otvoreniotbazen “Biser”.

Celta na ovaa aktivnost e da se uvidatmo`nostite na sekoj od prisutnite korisnici zavklu~uvawe vo vakov vid na sportuvawe, rekreacija irelaksacija.

I ovaa godina vo tekot na letniot period,povtorno blagodarej}i na razbiraweto na sopstvenikotna bazenot, za besplatno koristewe na uslugite,korisnicite od dnevniot centar, pridruùvani odangaìranite lica, se rekreiraa vo bazenot edna{nedelno. Nikoga{ ne pominuva radosta koga }e se vlezevo voda i }e se razladuva vo è{kite letni denovi.Nekoi od korisnicite ve}e go nadminaa stravot koj goimaat od vleguvaweto vo voda, a nekoi se zdobivaat soelementarni poznavawa za plivawe i odrùvawe vo voda.

Pred se, site se zabavuvavme i rekreiravme, asorabotkata so bazenot ja prodlabo~ivme, za {toupatuvame golema blagodarnost.

Vo ramkite na zapoznavaweto so makedonskotominato i istorija, a po povod nacionalniot praznikIlinden, korisnicite na dnevnot centar na PORAKA od

Skopje imaa mo`nost da go posetat muzejot na na{iotistaknat revolucioner Goce Del~ev.

So pomo{ na na{ata doma}inka, koja nesebi~nogo spodeluva{e znaeweto so nas, imavme mo`nost da sezapoznaeme so ìvotot i deloto na Goce Del~ev, kako ina drugite revolucioneri i borci za slobodata odperiodot na Ilindenskoto vostanie.

Isto taka, kako rezultat na potrebata od posto-jano zapoznavawe, no i povtoruvawe na ve}e steknatiteznaewa za znamenitostite i prepoznatlivite mesta nagradot Skopje, korisnicite na dnevniot centar -PORAKA Skopje go posetija skopskoto Kale.

Pokraj razgleduvaweto na istoto i povto-ruvaweto za toa deka pretstavuva mnogu star grad, sezapoznavme so zna~eweto na golemite yidovi i golematakula, a imavme mo`nost da se zapoznaeme i so iskopinitena tvrdinata.

Podgotovka na zimnica vo dnevniot centar - PORAKA Skopje

12


Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

Korisnicite na dnevniot centar – PORAKARadovi{ redovno prisustvuvaat na site kulturnizbidnuvawa koi se odvivaat vo ramkite na “Radovi{kokulturno leto” koe se sproveduva pod pokrovitelstvo nagradona~alnikot na Radovi{ i Centarot za kultura.

Na den 04.07.2008 godina korisnicite na dnevniotcentar – PORAKA Radovi{ prisustvuvaa na sve~enootvarawe na “Radovi{koto kulturno leto”, so galaoperski koncert na makedonskata opera pod vodstvotona na{ata sogra|anka i primadona na makedonskata operag-|a Milka Eftimova so nejzini gosti peja~i.

Vistinsko iznenaduvawe na ve~erta zaradovi{kata javnost be{e pretstavuvaweto namakedonskiot ambasador vo UNESKO g-din Boris

Trajanov, koj so negoviot prekrasen glas ja plenipublikata i ne ja ostavi ramnodu{na.

Gosti na ovaa manifestacija bea golem broj nau~enici na g-|a Milka Eftimova, a ve}e priznaeniumetnici vo zemjata i vo stranstvo, me|u koi i g-|a VesnaGinovska-Ilkova.

Na den 18.07.2008 godina so po~etok vo 20:30 ~asotvo Centarot za kultura, vo ramkite na Radovi{kotokulturno leto, ja prosledivme izvedbata na teatarskatapretstava “Pokondirana tikva” od strana na akteri odCentarot za kultura vo Ko~ani. Stanuva{e zbor zakomi~no pretstavuvawe na dvete klasi na narodot, bogatii siromasi, i nivniot odnos vo me|usebnotokomunicirawe.

Radovi{ko kulturno leto 2008 godina

I ovaa leto, vo na{iot grad se odràmanifestacijata [tipsko kulturno leto. Programatana [tipskoto kulturno leto 2008 pobudi interes i ̀ elbanekoi aktivnosti da bidat poseteni i od ~lenovite naklubot na CPLIP – PORAKA [tip. Se dogovorivme soroditeli na na{ite ~lenovi zaedni~ki da gi posetimemuzi~kite koncerti na narodni pesni i ora od koi edniotse odrà vo Domot na mladite, a drugiot na K’rteke vomesnosta nare~ena Sujtlak. Na koncertite prisustvuvaai roditelite na licata so intelektualna popre~enost,zatoa {to koncertite se odrùvaa vo podocnite ve~erni~asovi. Zaedno so golemiot broj na gra|ani od na{iotgrad koi bea prisutni na koncertite, ~lenovite sozadovolstvo i vnimanie gi prosledija narodnite pesni iora. ̂ lenovite na klubot na CPLIP – PORAKA [tipja posetija izlo`bata na likovni umetni~ki sliki {tobe{e otvorena vo Umetni~kata galerija Bezisten vo[tip. I na ovoj na~in CPLIP – PORAKA [tip im davapoddr{ka na svoite ~lenovi da izlezat od svoite domovii da se po~uvstvuvaat ramnopravni so ostanatitegra|ani, se so cel da go razubavime nivniot ̀ ivot.

Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA [tip vo mesec juni 2008 godinaorganizira{e i sprovede ednodneven izlet doLesnovskiot manastor koj se nao|a vo blizina na seloto

[tipsko kulturno leto 2008 i izlet do Lesnovskiot manastir

CPLIP - PORAKA Vinica vo Specijalniot zavod - Demir KapijaCentarot za poddr{ka na lica so intelektualna

popre~enost – PORAKA Vinica na 08.06.2008 godinaorganizira{e poseta na {titenicite vo SpecijalniotZavod Demir Kapija na koja u~estvuvaa ~lenovite,roditeli i rodnini na {titenicite. Prevozot i hranataza po pat bea obezbedeni od lokalnata samouprava naOp{tina Vinica. ^lenovite na CPLIP – PORAKAVinica, vo ime na op{tinata, na licata koi prestojuvaat

vo Zavodot, im dadoa mali paketi. Sredbata pominadobro, na zaedni~ko zadovolstvo i na {titenicite i naroditelite.

Posetite na Zavodot se organiziraat pove}egodini po red, edna{ do dvapati vo godinata, i sonetrpenie se o~ekuvaat od strana na roditelite irodninite, a na niv se raduvaat i licata smesteni voZavodot.

Zletovo – Probi{tip. Na ednodnevniot izlet bea licataso umerena i te{ka intelektualna popre~enost i malbroj nivni roditeli.

Po pristignuvaweto, najnapred go posetivmeLesnovskiot manastir, prisustvuvavme na nivnataliturgija, a potoa bevme pokaneti od odgovorniot namanastirot na ru~ek, podgotven od niv, so ostanatitegosti koi bea vo poseta na manastirot. Potoa, pe{a~ej}ii uìvaj}i vo prirodnite ubavini {to go opkruùvaatmanastirot, site zaedno otidovme vo seloto Lesnovo igo posetivme u~ili{teto, a od doma}inot ni be{eovozmoèno da ja posetime izlo`bata na narodni nosiii stari predmeti {to gi upotrebuvale na{ite babi idedovci vo doma}instvoto.

Po vra}aweto od seloto Lesnovo, se odmorivmemalku, a potoa se upativme po napravenata pateka kojavode{e do pe{terite. Vlegovme vo nekolku pe{teri odkoi se vadele golemi vodeni~ni kamewa za vodenicitepo selata za melewe na ̀ itoto. Temnite oblaci i letniotdo`d koj odvreme navreme prorosuva{e, ne uspeaa da nigo rasipat ovoj ubav den koj mnogu brgu ni pomina vodruèwe i rekreirawe. Site zadovolni se vrativme vove~ernite ~asovi, so èlba povtorno da organiziramevakov izlet do nekoe izletni~ko mesto vo Makedonija.

13


Korisnicite na dnevniot centar - PORAKA Ko~ani naekskurzija vo Kru{evo

Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

Na 17.06.2008 godina, korisnicite na dnevniotcentar na PORAKA vo Ko~ani so edukatorot ipretsedatelkata Svetlana Trninkova go posetijaKru{evo i ve~noto po~ivali{te na To{e Proeski. Ovapatuvawe korisnicite dolgo go posakuvaa, taka {toima{e vreme da izrabotat svoi podaroci za To{e. Soseta svoja qubov i po~it gi poloìja svoite izrabotki izapalija sve}i. Kolku i da bevme podgotveni za ovaaposeta, tagata za To{e se gleda{e na se~ij lik.

Potoa go posetivme spomenikot “Makedonium”kade korisnicite se fotografiraa kraj bistata na To{e,no se zapoznaa i so istoriskoto zna~ewe na ovoj kompleks.Po kratkiot odmor kraj ve{ta~koto ezero ja posetivmeku}ata na To{e i negovata omilena kafeterija “Planet”.

Ostatokot od denot go pominavme vo prekrasnatapriroda na “Me~kin Kamen” kade {to korisniciterazigrani i veseli, se relaksiraa i osveùvaa so ovo{je,sokovi i hrana koi vo izobilstvo im ja obezbedi g-dinBaè Stojanovski, nastavnik vo O.U. “Nikola Karev”.Toj so svojot entuzijazam i po~it kon licata sointelektualna popre~enost vsu{nost ja inicira{eposetata na Kru{evo i kontaktot so Fondacijata “To{eProeski”, koja se nadevame da ni ja vozvrati posetata vona{iot grad. Ja koristime i ovaa prilika da mu sezablagodarime.

Razgleduvaj}i gi fotografiite od ovaaekskurzija, korisnicite vo dnevniot centar sozadovolstvo se potsetuvaat na mnogubrojnite ubavidoìvuvawa od toj den vo Kru{evo.

Edno od niv be{e i po~inkata vo s.Rosoman na kojaprijatno n# iznenadija osveùvawata od strana na g-dinFisnik Ambari od Debar, kako i od grupa bitol~ani,~lenovi na agencijata “Karpatija”, koi go pokaàa svojotpozitivniot odnos i po~it kon licata so intelektualnapopre~enost i nivnite organizacii.

I ovaa godina, dnevniot centar koj funkcioniravo sostav na JU MCSR – Kriva Palanka so zaedni~kisili i napori so CPLIP – PORAKA Kriva Palanka,uspeaa da gi odvedat korisnicite na dnevniot centar naleten odmor vo Dojran vo traewe od 8 dena.

Odmorot koj se realizira ve}e ~etvrta godina pored, se odrà vo period od 15.08. do 22.08.2008 godina voodmorali{teto na Detskiot dom “11-ti Oktomvri”,Skopje. Na odmorot bea vklu~eni 18 lica od dnevniotcentar so pette vraboteni lica.

Vo ovoj period od 8 dena korisnicite beasamostojni, bea podaleku od nivnite roditeli-zgriùva~i, sami ja odrùvaa li~nata higiena, sami gimestea svoite kreveti, se kapea vo ezeroto, sami sikupuvaa osveìtelni pijaloci, komuniciraa soprodava~ite, so lu|eto na plaà.

Za odbeleùvawe e i faktot {to ovaa godinaroditelite-zgriùva~ite za prv pat participiraa zasvoeto dete po 1.000,00 denari za transportni tro{oci.

Sekako deka na krajot ja izrazuvame neizmernatablagodarnost do Detskiot dom “11-ti Oktomvri” odSkopje koj go otstapi odmorali{teto za na{itekorisnici bez nadomestok, osven potro{eni komunalii

(struja i voda), i sekako golema blagodarnost dovrabotenite koi 24 ~asa dnevno se grièa za korisnicite.

Se nadevame deka i vo narednata godina }e seprodolì so realizacijata na ovie zacrtani celi iaktivnosti so vklu~uvawe i na drugi lica sointelektualna popre~enost koi ne se korisnici nauslugite koi gi ovozmoùva dnevniot centar.

Leten odmor za korisnicite na dnevniot centarvo Kriva Palanka

14


SPORTSKO - REKREATIVNI AKTIVNOSTIza korisnicite na dnevnite centri

na RCPLIP - PORAKA

Kako rezultat na pozitivnite efekti od sprove-duvaweto na sportsko - rekreativnite aktivnosti voizminatite godini, Republi~kiot centar za poddr{kana lica so intelektualna popre~enost – PORAKA, i vo2008 godina predvide vo svojata programa za rabotaorganizirawe i realizirawe na dve vakvi manifestacii.

Glavnata cel na ovie aktivnosti e promocija nanova forma na vklu~uvawe na adolescentite sointelektualna popre~enost vo op{testvoto preku sporti rekreacija i pridones vo razvojot na ve{tinite zasamostojno ìveewe kaj ovie lica. Isto taka, ovieaktivnosti nudat mo`nosti za podobruvawe napsihofizi~kata sostojba na adolescentite sointelektualna popre~enost.

Prvite sportsko - rekreativni aktivnosti vo 2008godina bea odràni vo Struga, vo Centarot za edukacijai rekreacija na kadri na Crveniot krst, vo periodot od16-ti do 20-ti juni 2008 godina, a vtorite sportsko -rekreativni aktivnosti bea odràni isto taka voStruga, no vo Detskoto odmorali{te “Majski cvet” voperiodot od 31-vi avgust do 3-ti septemvri 2008 godina.

Kako i prethodnite godini, vo sportsko -rekreativnite aktivnosti bea vklu~eni adolescenti sointelektualna popre~enost, korisnici na dnevnitecentri koi gi menaxira RCPLIP – PORAKA vo Skopje,Radovi{, Ohrid, Struga i Kumanovo.

Vo soglasnost so svojata Programa za rabota za 2008 godina, Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA vo juni i vo septemvri 2008 godinaorganizira{e i realizira{e dve sportsko - rekreativni aktivnosti za korisnicite nadnevnite centri na RCPLIP - PORAKA.

Vo sproveduvaweto na ovie aktivnosti beavklu~eni vodi~i na timovite (personal od dnevnitecentri) i odgovorni lica od RCPLIP – PORAKA.

Sportsko-rekreativnite aktivnosti obezbeduvaatgolem broj razli~ni mo`nosti: razvoj na ~uvstvoto iduhot za natprevaruvawe me|u adolescentite sointelektualna popre~enost; iskustvo da se bide del odsportska ekipa, pritoa ~uvstvuvaj}i go edinstvoto voekipata; motivacija za natprevaruvawe i pobeda, noistovremeno i iskusuvawe i spravuvawe so poraz vosportskite igri.

Vo organizacija na RCPLIP - PORAKA

15


Od druga strana, ovie aktivnosti pretstavuvaatdobra mo`nost za personalot od dnevnite centri dapominuva 24 ~asa zaedno so korisnicite na dnevnitecentri ovozmoùvaj}i im da go razberat ritamot naìveewe i odnesuvaweto na sekoe lice so intelektualnapopre~enost. Ponatamu, nabquduvaweto na korisnicitevo nova sredina, bez roditelskoto vlijanie, im nudi napersonalot novi soznanija vo odnos na mo`nitepodobruvawa vo samostojnosta i samodoverbata me|ukorisnicite i nesebi~nata poddr{ka i prijatelstvome|u niv samite, {to ne moè da se uvidi vo tekot naaktivnostite vo dnevnite centri. U{te pove}e, vakviteaktivnosti obezbeduvaat mo`nosti za podobruvawe nave{tinite za odrùvawe na li~nata higiena, ve{tiniteza socijalni interakcii itn.

Sportskite aktivnosti bea podeleni vo slednitedisciplini:

- Atletika (natprevari vo tr~awe i skok vodale~ina),

- Natprevari vo mal fudbal,- Natprevari vo basket,- Natprevari vo tegnewe jaè.

Rekreativniot del od programata opfati raznidru{tveni igri, crtawe, kako i zabavi so muzika itancuvawe vo ve~ernite ~asovi.

Vo popladnevnite ~asovi, na plaìte so koiraspolagaat Centarot za edukacija na kadri na Crvenkrst i Detskoto odmorali{te “Majski cvet” beaorganizirani rekreativni aktivnosti vo voda. Za nekoiod korisnicite toa pretstavuva{e mo`nost da giusovr{at svoite pliva~ki ve{tini, a za del od nivpozitivno iskustvo da bidat na plaà so nivnitevrsnici.

Moè da se zaklu~i deka celite na sportsko-rekreativnite aktivnosti bea vo celost realizirani.Korisnicite na dnevnite centri bea aktivno vklu~enivo sportsko-rekreativnite sodrìni, personalot oddnevnite centri na RCPLIP – PORAKA ima{emo`nost da uvidi va`ni informacii vo odnos naodnesuvaweto na korisnicite nadvor od dnevniot centar,{to }e bide od ogromno zna~ewe za nivnata ponatamo{narabota vo ramkite na individualnata rabota sokorisnicite i podobruvaweto na ve{tinite zasamostojno ̀ iveewe.

Vo organizacija na RCPLIP - PORAKA

CM

YB

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Pretstavnikot na {vedskiot klub od Geteborg –[vedska, g-dinot Svetozar Spasi}, koj e po poteklo od Makedonija, prisvojata poseta na rodnata zemja vo tekot na juli 2008 godina, vospostavikontakt so Centarot za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost -PORAKASkopje.

Na na{e golemo zadovolstvo, otkako go poseti dnevniot centar –PORAKA Skopje i se zapozna so aktivnostite koi se realiziraat vo ovaaservisna slu`ba, g-dinot Spasi} odlu~i da donira koj

poradi dotraenost ineupotreblivost na stariot.

Upatuvame golema blagodarnost do g-din Spasi} i do “” so nade` deka sorabotkata i poddr{kata od nivna strana }e

prodol`i vo idnina.


LIONS -

Gathenheim

nov golem fri`ider,be{e prioritetna potreba za dnevniot centar,

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 3 godina XXI

C M Y B

C M Y B

C M Y B

C M Y B









Skopje, Septemvri 2008 godina

“lions - gathenheim”“lions“lions -...

Documents