likovno snovanje

25
Izbirni predmet LIKOVNO SNOVANJE

Upload: vutram

Post on 16-Dec-2016

291 views

Category:

Documents


5 download

TRANSCRIPT

Page 1: LIKOVNO SNOVANJE

Izbirni predmet

LIKOVNO SNOVANJE

Page 2: LIKOVNO SNOVANJE

Izbirni predmet

Nacionalni kur ikularni svetPodro~na kur ikularna komisi ja za osnovno {oloPredmetna kur ikularna komisi ja za l ikovno vzgojo

LIKOVNO SNOVANJE

Page 3: LIKOVNO SNOVANJE

U;ni na;rt za izbirni predmet

LIKOVNO SNOVANJE

PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA ZA LIKOVNO VZGOJOdr. Tonka, Tacol, Univerza v Ljubljani, Pedago[ka fakulteta, predsednica Silva Karim, Zavod RS za [olstvo, strokovna tajnicamag. :rtomir Frelih, spec., Univerza v Ljubljani, Pedago[ka fakulteta Oto Rimele, spec., Univerza v Mariboru, Pedago[ka fakultetaAlbin Kramberger, spec., Univerza v Mariboru, Pedago[ka fakultetaRobi Klan;nik, O{ Miha Pintarja Toleda, Velenje Vlasta Marko;i;, O{ DutovljeRozika Puvar, O{ borcev za severno mejo, MariborIrena {imenc – Mihali;, O{ Ledina, Ljubljana

Konzulent dr. Jo/ef Muhovi;

Izdala in zalo/ila Ministrstvo za [olstvo, znanost in [port, Zavod RS za [olstvo

Za ministrstvo dr. Slavko GaberZa zavod Alojz Plu[ko

Uredila Zvonka LabernikJezikovni pregled mag. Stanko {imencOblikovanje Tanja Rade/Prelom BS Jabolko d. o. o., LjubljanaTisk Ko;evski tisk d. d., Ko;evje

Prvi natis

Ljubljana, 2004

Sprejeto na 36. seji Strokovnega sveta RS za splo[no izobra/evanje, dne 1. 6. 2000.

CIP – Katalo/ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji/nica, Ljubljana

371.214.1>7

izoU:NI na;rt. Izbirni predmet > program osnovno[olskegaizobra/evanja. Likovno snovanje \ ∑∑pripravila] Predmetnakurikularna komisija za likovno vzgojo Tonka Tacol ...et al.]. - 1. natis. - Ljubljana > Ministrstvo za [olstvo, znanost in [port >Zavod RS za [olstvo, 2004

ISBN 961-234-342-X (Zavod Republike Slovenije za [olstvo)1. Tacol, Tonka125630976

Page 4: LIKOVNO SNOVANJE

K a z a l o

1 Opredelitev predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

2 Splo[ni cilji predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6

3 Operativni cilji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7

3.1 Likovno snovanje I. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7

3.2 Likovno snovanje II. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11

3.3 Likovno snovanje III. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15

4 Temeljni in minimalni standardi znanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20

5 Specialnodidakti;na priporo;ila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20

Page 5: LIKOVNO SNOVANJE
Page 6: LIKOVNO SNOVANJE

1 OPREDELITEV PREDMETA

Izbirni predmet likovne vzgoje – likovno snovanje – je s svojimi vzgojno-izobra/evalnimi

nalogami pomemben dejavnik, ki dopolnjuje vsebine rednega predmeta likovna vzgoja. Na

kognitivni ravni razgrajuje vidni svet, na izrazni pa ga likovno oblikuje. Z likovnim prakticiran-

jem u;enci poglabljajo razumevanje prostora, izra/ajo ob;utja, oblikujejo stali[;a in vrednote.

Vsebine predmeta so po posameznih likovnih podro;jih zasnovane na temeljnih likovnih

pojmih, ki jih u;enec pridobiva in poglablja glede na svoje zmogljivosti. Povezujejo pojme iz

likovne teorije, zgodovine umetnosti in likovne tehnologije. Nenehno pa se povezujejo tudi s

pojmi v vsebinah rednega predmeta likovna vzgoja in drugih predmetnih podro;ij.

Celotna dejavnost predmeta temelji na zagotavljanju materialnih in konceptualnih mo/nostih

za razvoj u;en;eve likovne ustvarjalnosti. Goji nadaljevanje in usmerjanje likovnega razisko-

vanja sveta, odkriva posebnosti likovnega izra/anja in njeno spopolnjevanje ter poglabljanje

posluha tako za likovna dela umetnikov kakor tudi uporabnih predmetov in likovne proble-

matike v okolju. Pomemben cilj predmeta je priprava u;enca za sodelovanje v kulturnem /iv-

ljenju o/jega in [ir[ega okolja ter razumevanje sodobne vizualne komunikacije.

Ob komunikaciji in interakciji z u;iteljem pri teoreti;nem in prakti;nem delu u;enec razvija

ob;utljivost zaznavanja, likovnoustvarjalno mi[ljenje, ;ustev in gibalno ob;utljivost, natan;no

zaznavanje, vizualni spomin, domi[ljijo in motori;no spretnost. Gre za kompleksno sodelo-

vanje in prepletanje ustvarjalnih in likovnih dejavnikov u;enca. Dejavniki se aktivirajo verbal-

no, realizirajo pa se v likovnem izra/anju. U;enci tako svojstveno vizualizirajo misli in ob;utja.

Z likovnimi izraznimi sredstvi v razli;nih materialih oblikujejo v notranjem svetu nastale misel-

ne modele predmetov in pojavov iz narave in okolja – spro[;eno in ustvarjalno osmi[ljajo prak-

ti;no delo.

5

Page 7: LIKOVNO SNOVANJE

2 SPLO{NI CILJI PREDMETA

UU;;eennccii>>

– razvijajo zmo/nost opazovanja, predstavljivosti, likovnega mi[ljenja, likovnega spomina, in

domi[ljije,

– razvijajo interes za razli;ne oblike likovne dejavnosti,

– bogatijo in ohranjajo zmo/nost za likovno izra/anje,

– pridobivajo znanje likovne teorije in ostrijo ;ut za likovne vrednote,

– se seznanjajo z likovnimi izrazili in se usposabljajo za njihovo samostojno uporabo,

– ob uporabi razli;nih materialov in orodij razvijajo motori;no spretnost in ob;utljivost,

– z oblikovanjem prostorov in kiparskih volumnov razvijajo kiparski odnos in ob;utenje

likovnega prostora,

– se seznanjajo z razlikami in povezavami med vizualnim in likovnim svetom,

– razvijajo likovnoizrazne zmo/nosti in ustvarjalnost,

– ob likovno dejavnem delu bogatijo ;ustvene, socialne in estetske osebnostne kvalitete,

– ob ozave[;anju ;ustev razvijajo ;ut za lepo,

– spoznavajo vlogo in pomen estetskih vizualnih komunikacij v o;jem in [ir[em okolju,

– razvijajo zmo/nost do/ivljanja lepote v naravi in umetninah,

– razvijajo odnos za likovne stvaritve, do nacionalne in splo[ne ;love[ke likovne kulturne

dedi[;ine,

– razvijajo zmo/nost oblikovanja meril za kriti;no vrednotenje svojih del, del vrstnikov in

stvaritev umetnikov,

– razvijajo zmo/nost razumevanja razli;nih medijev vizualne kulture in zmo/nost vrednotenja

uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju.

6

Page 8: LIKOVNO SNOVANJE

Linearnielementi inkompozicij-ska na;ela

U;enci>

• dojamejo risbokot izhodi[;e prilikovnem izra/anju

• poglobijo znanjeo pojmih> sime-tri;nost, asime-tri;nost, razgiba-nost in nerazgi-banost narisanihpodob

• pojasnijo pove-zanost oblikekompozicije s for-matom risarskepodloge

• na umetni[kihdelih opredelijoposebnosti kom-pozicijskih re[itev

U;enci>

• z linearnimi ele-menti nari[ejorisbe po spo-minu, domi[ljiji,po poprej[njemopazovanju narave, pri tempa upo[tevajokompozicijskeodnose

U;enci>

• se navajajo nasamostojnej[ekomponiranjerisbe po na;elihkompozicije

• ostrijo ;ut zaopazovanje pred-metov v okolju in naravi

• razvijajo likovnispomin in likovnodomi[ljijo

• matema-tika

• sloven-[;ina

• glasbenavzgoja

• [portnavzgoja

• tehnika intehnolo-gija

U;enci>

opredelijopojme>• to;ka• ;rta (linija)• ploskve z

obrisom• kompozi-

cija>simetri;na, asimetri;-na, stati;na,dinami;na

• celotarisbe

• detajl• gradnja

risbe• sorazmerje• ravnovesje

RISA

NJE

7

LIK.POD.

LIKOVNI PROBLEMI

MEDPRED-METNEPOVEZAVE

STANDARDIZNANJA

PRIDOBIVANJELIKOVNIH POJMOV

LIKOVNOIZRA?ANJE

PRIVZGAJANJEDO?IVLJAJSKIHNARAVNANOSTI

CILJI RE{EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV

3 OPERATIVNI CILJI

3.1 LIKOVNO SNOVANJE I – 7. RAYRED

Page 9: LIKOVNO SNOVANJE

8

Linearnielementi inprikazo-vanjematerial-nostipovr[in

• na umetni[kihdelih in primerih vnaravi opredelijografi;ne vrednote

• pojasnijo zna;il-nosti dejanskih inlinearno upodob-ljenih povr[in raz-li;nih predmetov

• natan;neje spoz-najo izrazne zna-;ilnosti razli;nihrisarskih mate-rialov in orodij

• pojasnijo u;inkein pomene razli-;nih ;rt

• ugotovijo vizual-no ravnovesjemed razli;no ponazorjenimipovr[inami

• spoznajo pisavokot posplo[eno(abstraktno) risbo

• lo;ijo posebnostipisane (kaligraf-ske) pisave

• spoznajo mo/no-sti uporabe inoblikovanja tis-kanih (tipograf-skih) pisav

• pojasnijo upo-rabnost kombi-niranja besedilain risbe

• ugotovijo zna;il-nosti kombini-ranja ;rk, besedin risbe

• primerjajo poseb-nosti poklicev>tehni;ni risar,arhitekt, risar –slikar, grafik,kipar, grafi;nioblikovalec, mod-ni oblikovalec

• z uporaborazli;nih mate-rialov in orodij(tudi ra;unalni-ka) smiselnoskomponirajorazli;na pisanain tiskanabesedila

• opti;no poraz-delijo ;rke inbesede ter jihuskladijo z risbo(strip, vo[;ilnica,znak, knji/na aliembala/na oprema, slogan,grafit, vabilo,karikatura)

• razvijajozmo/nost oblikovanja lastnih idej

• si privzgajajosmisel za komponiranjebesedila in risbe

• se navajajo nadoslednost invztrajnost

• razvijajo likovnodomi[ljijo

• nari[ejo risbo skombiniranjemsvetlih in temnihpovr[in, nastalihz razli;nim nizan-jem in kri/anjem;rt

• nari[ejo risbo zmotivom in pritem upo[tevajosorazmerjesvetlih in temnih;rtnih povr[in

• razvijajo ob;utekza kombiniranjesvetlih in temnih;rtnih povr[in

• se navajajo nasamostojnouporabo razli;nihrisal glede na njihov u;inek

• si privzgajajoodgovornost zadosledno izpol-njevanje nari-sanih podob

• razvijajo ob;utekza vizualnoravnovesje

• tehnika intehno-logija

• sloven-[;ina

• glasbenavzgoja

• [portnavzgoja

raz;lenijopojme>• obris

(kontura)• povr[ina>

naravna,umetna,resni;na,upodo-bljena

• struktura• faktura• tekstura• patina• ravnovesje

svetlih intemnih ;rtnihpovr[in

• u;inek risal• vizualno

ravnovesje

Pisana,tiskanapisava inrisba

• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

• matema-tika

• [portnavzgoja

pove/ejopojme>• ;rkovna, be-

sedna pisava• pisana (kali-

grafska) pisava• tiskana

(tipografska)pisava

• istovetnostpisave

• strip> pasica,uokvirjenerisbe, dogo-dek (sekven-ca), plan ([iro-ki – total, bli/-nji – detajl),kroki, znak –simbol, tema-tika stripov –komi;ni, /ival-ski, pustolov-ski, detektiv-ski, fantasti;-ni, mladost-ni[ki

• ra;unalnik kotrisarsko orodje

• grafi;nioblikovalec

Page 10: LIKOVNO SNOVANJE

9

Komponi-ranjebarvnihploskev innjihovomehkou;inkova-nje

• raz[irijo znanje poj-mov> svetlostniodtenek, barvni od-tenek, skladni–ubrani – harmoni-;ni barvni toni

• obrazlo/ijo svetlo-stno vrednost bar-ve v devetstopenj-ski svetlostni lest-vici (tonski lestviciin lestvici barve)

• razdelijo svetlost-no lestvico na tri stopnje (triade)

• dolo;ijo tri kombi-nacije svetlostnihtonov ene barve –svetlo, srednjo intemno ubranost

• s ponazorili obraz-lo/ijo mehko u;in-kovanje barvne kom-binacije na ;loveka

• ugotovijo uporab-nost ubranih bar-vnih skladij

• utrdijo pojem nas-protje (kontrast)

• pojasnijo u;inke kom-plementarnega, top-lo-hladnega in svetlo-temnega nasprotja

• iz devetstopenjskesvetlostne lestviceene barve dolo;ijotri kombinacije iz iz-razito svetlih in te-mnih tonov

• ugotovijo u;inek na-stale trdote, jasnosti,te/e in strogostikombiniranih tonov

• pojasnijo uporab-nost kontrastnihbarvnih kombinacij

– spoznajo pomemb-nost zmo/nosti bar-vnega kombiniranjav poklicih> pleskar,frizer, prodajalec,vrtnar, aran/er, oblikovalec

• naslikajo poljub-no kompozicijo skontrastnimi barvami

• z ra;unalnikomkot orodjem kom-ponirajo triadesvetlostnih tonovene barve z izrazitim svetlo-temnim kon-trastom

• naslikajo poljub-no kompozicijo skontrastnimi barvami

• z ra;unalnikomkot orodjem kom-ponirajo triadesvetlostnih tonovene barve z izrazitim svetlo-temnimkontrastom

• razvijajo smiselza nasprotnebarvne kombi-nacije

• se navajajo nasamostojnoizvedbo likovnenaloge

• si privzgajajodoslednost priravnanju zra;unalnikom indrugim orodjem

• zgradijo kom-pozicijo s tremiskladnimi svet-lostnimi toni

• z ra;unalnikomskomponirajoubrane barvnetone triad (izrazi-to svetle, srednjein izrazito temne)

• bogatijozmo/nostme[anja barv inkombiniranjaskladnih svet-lostnih tonov

• bogatijo ob;utekza barvnoravnovesje

• razvijajoob;utljivost zamehke prehodebarvnih tonov

• spoznajora;unalnik kotslikarsko orodje

• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

• matema-tika

• tehnika in tehno-logija

• [portnavzgoja

smiselnozdru/ijopojme>• harmoni;ni

barvni ton• svetlostni

in barvniodtenek

• svetlostnavrednostbarve

• svetlostnalestvica

• svetla,srednja,temnaubranost

• mehkou;inko-vanje barv

SLIK

ANJE

Komponira-njebarvnihploskev innjihovotrdo u;in-kovanje

• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

• matema-tika

• tehnika in tehno-logija

• [portnavzgoja

smiselnozdru/ijopojme>• nasprotje

(kontrast)• komple-

mentarnikontrast

• toplo-hlad-ni kontrast

• svetlo-temni kontrast

• trdi u;inekbarvneganasprotja

• svetlostne(valerske)ubranosti

• triade(svetla,srednja,temna)

Page 11: LIKOVNO SNOVANJE

10

Moda • spoznajo pomenrisbe in barve vmodnem obliko-vanju

• ugotovijo pome-mbnost oblikova-nja obla;il, obuvalin dodatkov

• pojasnijo pomem-bnost skladnostibarve in oblike termateriala v mod-nem oblikovanju

• precizirajo harmo-ni;ne in kontrast-ne kombinacijebarv in oblikglede na namenuporabe ter gledeokolja in osebe

• spoznajo delomodnega oblikovalca

• poglobijo vedenjeo prostornini kotpolni gmoti (masi)in votli lupini

• spoznajo razli;nekiparske kompo-zicije

• opredelijo stojnostkipa glede na material

• opi[ejo pomemb-nost sorazmerjagmot na obliko-vani kiparski tvorbi

• na[tejejo kiparskezvrsti in opredelijozna;ilnosti obhod-nega kipa ter reliefa na delihznanih slovenskihin tujih kiparjev

• opi[ejo ustreznostin smiselnost kom-biniranja razli;nihkiparskih materi-alov

• oblikujejo razgi-ban kip iz meh-kega materiala

• oblikujejo relief zrazgibano povr-[ino v razli;nooblikovane osno-vne plo[;e iz raz-li;nih materialov

• oblikujejo nega-tiv reliefa iz meh-kega materiala inpozitiv reliefa od-lijejo z razli;nimiteko;imi materiali

• skomponirajokiparsko tvorboiz odpadnih materialov

• bogatijo ob;utekza tretjo dimen-zijo

• krepijo zmo/nostza oblikovanjerazgibane in trdno-stojne figure

• se navajajo naspro[;eno vgraje-vanje svojih idejza oblikovanjekipa

• ob izvajanju raz-li;nih kiparskihtehnik razvijajosamostojnost inro;no spretnost

• izdelajo skladnomodno kompozi-cijo (lahko tudi z ra;unalnikom)

• oblikujejo modnedodatke po svo-jih zamislih

• si privzgajajo ;utza skladnost barvin oblik

• razvijajo domisel-nost ob kombini-ranju razli;nihbarvnih ploskevin harmoni;nihoblik

• se navajajo naubrano in kon-trastno kombini-ranje obla;il,obuval indodatkov

• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

• tehnika in tehno-logija

• [portnavzgoja

pove/ejopojme>• modni

oblikovalec• skica• risba• barvna

kombi-nacija (harmo-ni;na, kontrastna)

• oblika• enotnost

materialov• modni

dodatek• modni krik• visoka

moda

Kiparskielementi

• matema-tika

• tehnikain tehno-logija

• [portnavzgoja

analizirajopojme>• kip>• volumen• polna

gmota(masa)

• votla lupina• preprosti,

sestavljenikip

• obli (obhod-ni) kip

• relief• kompozicija

(stati;na,dinami;na)

• kiparskapovr[ina(naravna,umetna)

• barva • faktura kipa• geometrij-

ska, negeo-metrijskaoblika

• strukturakiparskegamateriala

KIP

ARST

VO

Page 12: LIKOVNO SNOVANJE

11

3.2 LIKOVNO SNOVANJE II – 8. RAYRED

Likovniprostor

Vidno(vizualno)ravnovesjena risbi

U;enci>

• poglobijo znanjeo pojmih> risarskamodelacija, line-arna perspektiva,fantazijski prostor

• na reprodukcijahumetni[kih del, izrazli;nih stilnihobdobij, pojasnijona[tete na;inerisanja vizualnegaprostora naploskvi

• predstavijo po-membnost prika-zovanja prostorana ploskvi pri raz-nih poklicih(slikar, arhitekt,oblikovalec,scenograf, ...)

• razlo/ijo pojme>simetri;na, asi-metri;na, stati-;na, dinami;nakompozicija

• spoznajo zna;il-nosti upodablja-nja predmetnihali figuralnih innefiguralnih oblik

• s pomo;jo pona-zoril povedo po-sebnosti vidnega(vizualnega)ravnovesja (obli-ka, velikost, tek-stura, svetlost)

U;enci>

• nari[ejo prostor-ske forme na fantazijski na;ins pomo;jo sodob-nih risarskihpripomo;kov(ra;unalnik)

• po principihgrafi;ne modela-cije in linearneperspektive upo-dobijo opazovanimotiv

• s pomo;jo ra;u-nalnika nari[ejouravnote/enokompozicijo zrazli;nimi obli-kami likov in njihovimi lastnostmi

U;enci>

• si razvijajo zmo/-nost samostoj-nega snovanjanovega prostoras svobodno kompozicijo oblik

• si krepijo ob;u-tljivost za prika-zovanje svetlobein sence z razli;-nim nizanjem linij in to;k

• si pridobivajozmo/nost izra-/anja s pravili

• si pridobivajozmo/nost dolo-;anja navideznete/e likov

• si razvijajo ob;u-tek za uravno-te/eno komponi-ranje razli;nihploskev

• se navajajo nadosledno izvajan-je navodil pririsanju kompo-zicije

• matema-tika

• fizika• tehnika

in tehno-logija

• geografija• zgodovina

• matema-tika

• fizika• tehnika

in tehno-logija

specificirajopojme>• ravnovesje>

simetri;no,asime-tri;no, stati;no,dinami;no

• figuralna,nefiguralnaoblika

• vidno(vizualno)ravnovesje

U;enci>

povedozna;ilnostipojmov>• risarska

modelacija• linearna

perspek-tiva (horizont,o;i[;e, kotgledanja)

• fantazijskiprostor

• stilnoobdobje

• arhitekt• obliko-

valec• scenograf

RISA

NJE

LIK.POD.

LIKOVNI PROBLEMI

MEDPRED-METNEPOVEZAVE

STANDARDIZNANJA

PRIDOBIVANJELIKOVNIH POJMOV

LIKOVNOIZRA?ANJE

PRIVZGAJANJEDO?IVLJAJSKIHNARAVNANOSTI

CILJI RE{EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV

Page 13: LIKOVNO SNOVANJE

12

:rta, kinastane zgibanjemto;ke

• si poglobijo znanjeo to;ki in ;rti

• v likovnih delih naj-dejo primere, koto;ka v gibanjuoblikuje ploskovnorisbo,

• odkrivajo primereiz vsakdanjega /i-vljenja, ko to;ka vgibanju opi[e prostor

• ugotavijo razlikemed risbo na plo-skvi in ;rto v pro-storu primerjajorisbe in fotografijeter jih vrednotijo

• ugotovijo, da liko-vno delo lahko na-stane v povezavi zglasbo, ritmi;nimgibanjem in njego-vo fotoregistracijo

• si poglobijo znanjeo barvnih kontra-stih in tonskih ubranostih (valerskih klju;ih)

• pojasnijo povezavemed likovnim inglasbenim jezikom

• spoznajo analogijokot na;in prevaja-nja glasbe v sliko

• poi[;ejo likovnaizrazila za glasbenesinonime

• primerjajo formal-no vsebino glas-benega in likovne-ga dela

• spoznajo teoretskeosnove za ustva-rjalno prevajanjeglasbenega delav likovno delo

• primerjajo obliko-vana dela med seboj in ugotovijoustreznost izbranihlikovnih izrazil)

• naslikajo sliko naizbrano glasbenodelo (izberejopriljubljeno glas-beno delo, obposlu[anju ugo-tavljajo izraznezna;ilnosti, poanalogiji izberejoustrezna likovnaizrazila – barvnikontrast in tons-ka ubranost)

• si razvijajoob;utek zaanalognost medglasbenim inlikovnim jezikom

• si krepijoob;utljivost zaustreznepovezavelikovnih izrazil z glasbenimi

• se navajajo nagloblje do/ivlja-nje likovnih inglasbenih del

• se navajajo nakriti;no opazo-vanje povezavmed glasbo insliko (v filmu,gledali[;u, operi,videospotih)

• dolo;ijo motiv,podobo in jonari[ejo>

– mi/e na papir– mi/e na tablo– mi/e po zraku

tako jasno, daso[olci uganejovsebino podobe

• nari[ejo izbranopodobo sto;kovnimsvetilom pozraku v zatem-njeni sobi predodprtim objek-tivom fotoapara-ta (30 sekund)

• si razvijajo ob;u-tek za povezavomed gibom, to;ko, ;rto inprostorom

• si razvijajo zmo/-nosti telesnegagibanja z likov-nimi nameni

• si razvijajo ob;u-tek za razmerjemed ;asom inprostorom vlikovnem delu

• izkusijo pomenuporabnosti pod-lage in risala zalikovno formo

• se navajajo narazlikovanje medlikovno zamislijoin likovno reali-zacijo

• biologija• kemija• glasbena

vzgoja

pojasnijozna;ilnosti>• to;ka• ;rta• to;ka v

gibanju• ;rta v

prostoru• izrazna

mo; ;rte• ;rta v ;asu

in ritmu• telesnost

v risbi• vizualna

registracijagibanja

• risba kotposledicagibanj

Glasba kotlikovnimotiv

• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

• zgodovina

pove/ejopojme>• analogija• tonske

ubranosti(valerskiklju;i)

• soob;utje(sineste-zija)

• barvni kontrasti

SLIK

ANJE

RIS

ANJE

Page 14: LIKOVNO SNOVANJE

13

Uporabna(industrij-ska) grafika

• pojasnijo zna;il-nosti uporabnegrafike

• spoznajo pojemgrafi;no obliko-vanje in grafi;nioblikovalec, vidnasporo;ila (vizualnekomunikacije)

• opi[ejo pomemb-nost raznovrstnihmedijev

• razlo/ijo poseb-nosti slikovnihinformacij vizual-nih medijev (;aso-pisi, revije, nalep-ke, prospekti,reklame, znaki,emblemi, plakati,spletne strani, ...)

• spoznajo delo tiskarja

• opredelijo namenplakata

• predstavijo plakatpo vsebini inizraznih elementih

• opredelijo posterkot posebno vrstoplakata

• spoznajo razli;nemo/nosti ra;unal-ni[ke animacije

• opi[ejo umetni-[ko grafi;no de-javnost> izdelavaosnutka in risbe,priprava matricein tiskanje – odtis(originalna grafi-ka), avtoriziranjegrafike<

• spoznajo poseb-nosti visokega inglobokega tiska innjihove tehnike

• spoznajo pomem-bne slovenske insvetovne grafike

• izdelajo barvnografiko v visokemtisku

• izvedejo tehnikoglobokega tiska

• si privzgajajopozitiven odnosdo umetni[kevrednosti izvirnegrafike

• se navajajo naizvirno uporaborazli;nih grafi;nihmaterialov

• se navajajo naobvladovanjeve;je grafi;nepovr[ine

• oblikujejo idejnozasnovo plakatas prostoro;norisbo in jo s po-mo;jo ra;unal-nika dokon;nooblikujejo

• oblikujejo estet-sko vizualnosporo;ilo (ovitek,vabilo, znak, ...)

• si razvijajo smiselza oblikovanjeestetskegavizualnegasporo;ila

• se navajajo nasamostojno zasnovo osnutkain izbor motivavizualnegasporo;ila

• si razvijajo kri-ti;en odnos do vizualnihkomunikacij vdru/benem prostoru

• matema-tika

• fizika• sloven-

[;ina• glasbena

vzgoja• zgodovina

razlo/ijopojme>• uporabna

grafika• grafi;no

obliko-vanje

• grafi;niobliko-valec

• vidnasporo;ila(vizualnekomuni-kacije)

• plakat,poster

GR

AFIK

A

Umetni[ka grafika

• kemija• fizika• tehnika

in tehno-logija

• sloven-[;ina

• glasbenavzgoja

• zgodovina

precizirajopojme>• umetni[ka

grafika• matrica• original –

unikat• grafi;ni list• naklada• avtoriziranje• grafi;na teh-

nika (linorez,kola/ni tisk,suha igla)

• vrste tiskov(visoki,globoki)

Page 15: LIKOVNO SNOVANJE

14

Umetnostoblikovan-ja prostora

• si obogatijo poj-me o elementihprostora in njihovi funkciji

• opredelijo funkci-jo arhitektonskihoblik v okolju

• opi[ejo posebno-sti sodobnih grad-benih materialovin njihove obliko-tvorne mo/nosti

• pojasnijo pomenureditve lastnegain skupnega okolja

• spoznajo pomenvarovanja arhitek-turne dedi[;ine

• opredelijo ele-mente bivalnegaprostora

• predstavijo funk-cionalno in estet-sko ureditev bi-valnega prostora

• opi[ejo specifi-;nosti odrskegaprostora

• spoznajo zna;il-nosti poklica oblikovalec prostorov

• pojasnijo povezavemed likovno inpripovedno vse-bino likovnih del(naslovi del)

• spoznajo razlikomed likovno in pri-povedno vsebinolikovnih del obdelih z isto vsebino(npr. najpogostej[imotivi iz kr[;anskeikonografije)

• razlikujejo medverbalnim pojmomin njegovo likovnopodobo

• upodobijo izbranipojem na sedemrazli;nih na;inov(izberejo pojem,na besedni ravni,ga raz;lenijo namno/ico pome-nov in asociacij,poi[;ejo likovnoustrezna izrazilaza svoje ugoto-vitve, utemeljijoizdelke in jih zve-/ejo v knjigo polikovno logi;nemvrstnem redu)

• se navajajo na razlikovanje medbesedo in podobo

• si razvijajo ob;u-tek za sorodnost(analognost) raz-li;nih ;lovekovihizraznih podro;ij

• si krepijo ob;utlji-vost za ustreznepovezave lik-ovnih znakov spojmi

• se navajajo nabranje vsebin so-dobnih vizualnihmedijev

• na;rtujejo in pred-lagajo spremem-be prostorskihzasnov v doma-;em kraju

• izdelajo idejniosnutek in make-to svojega stanovanjskegaprostora

• oblikujejo skicoin maketo scen-skega prostora sploskovnimi aliplasti;nimi scen-skimi elementi

• si razvijajo ob;u-tek za estetskooblikovan bivalniprostor

• si krepi zavest o primernostiprostorskih zasnov in uporabimaterialov v razli;nih okoljih

• se navajajo navrednotenje invarovanje kul-turne dedi[;ine

• razvijajo smiselza na;rtno delo

• matema-tika

• fizika• kemija• zgodovina• geografija• tehnika

in tehno-logija

• sloven-[;ina

pove/ejopojme>• naravni,

arhitek-turni prostor

• arhitekt • zunanji,

notranjiprostor

• arhitek-turni element

• funkcio-nalnost prostora

• estetskaureditevprostora

• oblikovalecnotranjeopreme

• gradbenimaterial

• arhitek-turnadedi[;ina

• scenskiprostor

• scenograf

PRO

STO

RSK

OO

BLI

KO

VAN

JE

Od pojmado znaka

• vsegrafi;nepona-zoritveproblemovvseh predme-tov, strok

razlo;ijo>• pojem• znak • znak za

pojem• analognost • simbol• kodacija• dekodacija

KO

MB

INIR

ANA

LIK

OVN

A PO

DR

O:J

A

Page 16: LIKOVNO SNOVANJE

15

Zlati rez

U;enci>

• si utrdijo pojme>simetri;no ravno-vesje, asimetri;-no (dinami;no) ravnovesje,sorazmerje ali proporc

• lo;ijo posebnostidolo;anja razme-rij med velikostmiznotraj neke obli-ke (forme) in raz-merij med veli-kostmi ve; oblikv kompoziciji

• doumejo dolo;a-nje idealnega raz-merja (zlati rez) nageometri;en (kon-strukcijski) na;inin po ob;utku

• spoznajo pojme>zlati pravokotnik,neskon;na deli-tev, zlata spirala,to;ke zlatega reza

• na primerih umet-ni[kih del razlo-/ijo razvrstitevelementov v zlatem rezu

• poi[;ejo primerezlatega reza vokolju in naravi

U;enci>

• nari[ejo kompozicijo s pomo;jo zlatega reza

U;enci>

• si razvijajo zmo/-nost kompozicij-skega razisko-vanja

• si bogatijo ob;u-tek za dinami;nokomponiranjeoblik v kompo-ziciji

• se navajajo nadosledno upo-[tevanje pravilzlatega reza

• matema-tika

• fizika• zgodovina• glasbena

vzgoja

U;enci>

opredelijopojme>• ravnovesje

(simetri;no,asimetri;no(dinami;no)

• sorazmerje (proporc)

• zlati rez• zlati pravo-

kotnik• neskon;na

delitev• zlata

spirala• opti;no

sredi[;ezlategarezaRI

SAN

JE

LIK.POD.

LIKOVNI PROBLEMI

MEDPRED-METNEPOVEZAVE

STANDARDIZNANJA

PRIDOBIVANJELIKOVNIH POJMOV

LIKOVNOIZRA?ANJE

PRIVZGAJANJEDO?IVLJAJSKIHNARAVNANOSTI

CILJI RE{EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV

3.3 LIKOVNO SNOVANJE III – 9. RAYRED

Page 17: LIKOVNO SNOVANJE

Obrnjenaperspek-tiva,aspektiva,anamor-foza

• si poglobijo zna-nje o perspektiv-nih pravilih

• ob primerjavi o;esa in foto-aparata pojasnijo“realno” slikovidnega sveta

• doumejo upora-bo perspektivnihpravil za poplo[-;itev tridimenzio-nalnega prostora

• pojasnijo odnosmed o;i[;em, obzornico inkotom gledanja

• izvedejo nalogo vskladu z osvojeni-mi spoznanji (nari[ejo kocko popravilih linearneperspektive)

• ozna;ijo o;i[;ein obzornico

• dolo;ijo o;i[;e inobzornico v real-nem prostoru(u;ilnici)

• na prosojniconari[ejo geome-trijski lik in gaprojicirajo v kotu;ilnice

• projicirano slikopobarvajo

• projicirano slikofotografirajo s to;ke projekcijeoz. navideznopoplo[;ijo realniprostor

• izku[njo uporabi-jo v zunanjemprostoru [ole>oblikujejo ana-morfno podobo,ki z izbranegakota gledanja splo[;i realni prostor

• si razvijajo zmo/-nost za dojema-nje relativnostiresni;ne podobesveta

• si razvijajo ob;u-tek za prostorskeodnose

• se navajajo naodkrivanjeaspektiv inanamorfoz vvizualnihkomunikacijah

• si razvijajo zavesto razlikah medvsakdanjimi inre/iranimi koti gledanja

• matema-tika

specificirajopojme>• o;i[;e• fokus• obzornica

(horizont)• projekcija• sredobe/-

nice• kot gle-

danja• perspekti-

va• anamor-

foza(popa;enje)

• aspektiva(splo[-;enje)

16

Page 18: LIKOVNO SNOVANJE

17

Kip inambient

• si utrdijo kipar-ske pojme> masa,oblika, razmerje(proporc), kom-pozicija (stati;-nost, dinami;-nost), ravnovesje,povr[ina, barva

• pojasnijo kipar-ski volumen inpovezanostkiparskega inzunanjega pros-tora

• spoznajo razli;nena;ine organizi-ranosti kiparske-ga prostora – kipin ambient(instalacije)

• se seznanijo zmateriali in pred-meti za gradnjoinstalacij (narav-ni, umetni, upo-rabni, odpadni)

• ob fotografijahumetni[kih delanalizirajomo/nosti in ome-jitve oblikovanjainstalacij ter nji-hovo vkomponi-ranje v naravni

• poglobijo znanjeo elementih urbanizma

• ob primerjavistarih in sodob-nih fotografijugotovijo klju;neprostorske spre-membe v doma-;em kraju

• pojasnijo razlogeza spremembe

• predlagajo spre-membe v pros-torski ureditvidoma;ega kraja

• fotografirajo glavne prostorsketvorbe v doma-;em kraju

• na;rtujejo in izvedejo maketenovih prostorskihtvorb

• s pomo;jo foto-monta/e jih vklju;ijo v obstoje;i prostor

• zapi[ejo pojasni-la za spremembe

• uredijo razstavo• zberejo in

obdelajo mnenjasokrajanov

• spoznajo obliko-vani prostor kotkulturno dobrino

• se navajajo naprojektno delo

• krepijo ob;utlji-vost za prostor-ske vrednote

• se navajajo nakulturo dialoga vodlo;anju ojavnih zadevah

• izdelajo konceptali maketo zainstalacijo

• izdelajo insta-lacijo

• si razvijajo pros-torske predstavein plasti;noob;utljivost

• si razvijajo ro;nespretnosti

• si krepijo zavesto pomembnostiharmoni;nepovezavekiparskega, arhitekturnega in naravnegaprostora

• biologija• matema-

tika• fizika• kemija

raz;lenijo inzdru/ijopojme>• masa• oblika• razmerje

(proporc)• kompo-

zicija (dinami;na, stati;na)

• ravnovesje• povr[ina• barva• kip • ambient• kiparski

prostor• zunanji

prostor• instalacija

KIP

ARST

VO

Na;rtova-nje pros-torskihspremembv doma;emkraju

• zgodovina• geografija• sloven-

[;ina

PRO

STO

RSK

O O

BLI

KO

VAN

JE

lo;ijo inanalizirajopojme>• urbani-

sti;ni na;rt• veduta• elementi

urbanizma• arhitektura• varovanje

naravne inkulturnededi[;ine

Page 19: LIKOVNO SNOVANJE

18

Vizualnaspro;ila in likovnavsebina

• pojasnijo poseb-nosti razli;nihsporo;il

• pojasnijo nalogevizualnih sporo;il

• spoznajo psiho-lo[ki in fiziolo[kivpliv barv na ;loveka

• si utrdijo znanjeo barvnihkontrastih

• spoznajo zna;il-nosti zaporedne-ga (sukcesivne-ga) in so;asnega(simultanega)barvnega nasprotja

• analizirajo u;in-kovitost vizualne-ga sporo;ila (do-vr[enost v estet-ski obliki, jasnostideje, zanimivostvsebine, barvnau;inkovitost)

• razlo/ijo vpliv vi-zualnih sporo;ilna urejenost okolja

• pojasnijo izbor likovnih izrazil pri oblikovanjuvizualnih sporo;il

• oblikujejo estet-sko vizualno spo-ro;ilo (svobodenizbor slikarsketehnike)

• oblikujejo idejnozasnovo vizual-nega sporo;ila injo s pomo;jo ra-;unalnika alikako druga;e do-kon;no izvedejo

• na;rtujejo svojlogo v skladu ssvojimi poklicni-mi /eljami

• si razvijajo pozi-tivni odnos dovloge vizualnihkomunikacij

• si razvijajozmo/nost zasamostojnooblikovanje lastnih zamisli

• si razvijajo smiselza kreativnolikovno iterpretacijosporo;ila

• sloven-[;ina

• glasbenavzgoja

• zgodovina• geografija• fizika• kemija• matema-

tika• biologija• [portna

vzgoja

specificirajopojme>• vidno

(vizualno)sporo;ilo

• sporo;anje(komu-nikacija)

• u;inkovi-tost vizul-negasporo;ila

• idejna zasnova

– izvedba• psiholo[ki,

vpliv barv• zaporedno

(sukce-sivno)nasprotje

• so;asno(simultano)barvnonasprotje

• tipografija• zgo[;anje

(reduciran-je) likovneforme

• logotip

VID

NA

(VIZ

UAL

NA)

SPO

RO

:AN

JA (

KO

MU

NIK

ACIJ

E)

Page 20: LIKOVNO SNOVANJE

19

Vizualnimediji

• pojasnijorazli;nostsporo;il (gibalno, zvo;no,vidno)

• analizirajo medijkot sredstvo zaprena[anjesporo;il

• spoznajofotografijo kotsamostojnosredstvovizualne komu-nikacije (infor-macija o dogod-ku, osebi,reklamna fo-tografija, likovnaizvedba ideje) –umetni[kafotografija(motivi))

• pojasnijozna;ilnosti vid-nih sporo;il, kiso v povezavi zdrugimi sporo;ili(film – igrani,dokumentarni,animirani< TV,ra;unalnikin video animacija

• analizirajou;inkovitostkombiniranjagibalnega,zvo;nega, vidne-ga sporo;ila

• sestavijo prepro-sto kompozicijoin izdelajo sen-;no sliko ali fotogram

• fotografirajo raz-li;ne motive invna[ajo v posne-tke lastne ideje,posebnosti kom-pozicije in izvir-nost v prikazihplanov, poudar-kih svetlega intemnega tona,kontrastih oblik,barv, ...

• izvedejo projekts kakim medijemna izbrano temo

• si razvijajo kriti-;en odnos dovizuanih sporo;ilv lastnem okolju

• vrednotijo razlikemed realnimi invirtualnimi dogodki

• si razvijajo ;ut zaestetsko izvedboideje

• si privzgajajovztrajnost za do-seganje spretnos-ti, ki terjajo znan-je in tehniko

• si razvijajo samostojnost in odgovornostdo svojega dela

• fizika• kemija• matema-

tika• sloven-

[;ina• geografija• glasbena

vzgoja

razlo/ijopojme>• sredstvo za

prena[anjesporo;il(medij)

• fotografija• umetni[ka

fotografija• motiv

(krajina,interier,/anr,tiho/itje,portret) in drugi viri

• reklamnafotografija

• sen;naslika(fotogram)

• fim• filmska

umetnost• kader• sekvenca• total• plani• scenarij,

scenarist• re/iser• monta/er• televizija• ra;unal-

ni[ka,video animacija

Page 21: LIKOVNO SNOVANJE

20

4 TEMELJNI IN MINIMALNI STANDARDI YNANJA

Zaradi specifi;nosti predmeta so temeljni – minimalni standardi znanja opredeljeni v zadnjem

stolpcu razpredelnice v poglavju OPERATIVNI CILJI PREDMETA. Pri ravneh znanja gre za

poglabljanje nekaterih vsebin na kvalitativni ravni. Temeljna raven znanja je hkrati tudi mini-

malna.

5 SPECIALNODIDAKTI:NA PRIPORO:ILA

V starosti od enajst do petnajst let za;nejo u;enci ustvarjati na temelju trdnej[ih, jasno

premi[ljenih kriterijev, ki so si jih pridobili vizualno in z abstrakcijo. To je ;as upodobitev.

Spontano likovno izra/anje usiha, u;enci preidejo k zavestnej[emu re[evanju likovnih proble-

mov z materialnim, perceptivnim pristopom. Likovno izra/anje postane namerno, cilj je /e

likovni. U;enci u/ivajo v zavestnem upodabljanju predmetov, ki so po vizualni plati najbli/e

videzu. Obvladajo empiri;ni vidni svet in ga razumejo prakti;no. Pri likovnem izra/anju razum-

sko obvladajo ;ustveno do/ivetje in vodijo svojo ustvarjalnost. Zato je u;iteljeva naloga, da

pozna in spremlja likovni razvoj posameznega u;enca, njegovo spoznavanje in razumevanje

likovnih problemov ter individualni na;in izra/anja. Posebno je pozoren na do/ivljanje in

izra/anje ;ustev in u;en;ev socialni razvoj – njegov odnos z drugimi in na ;ustva, ki se pri tem

porajajo, pa tudi na u;en;evo zanimanje za likovne stvaritve in na;ine izra/anja, odnos do

predmetov – do/ivljanje lepega in razvijanje zmo/nosti za ustvarjanje lepega.

Vsebina v u;nih na;rtih za obvezni izbirni program je oblikovana in prilagojena posamezni

starostni stopnji u;encev, kar u;itelj upo[teva pri na;rtovanju vzgojno-izobra/evalnega proce-

sa. Ob tem pa poskrbi, da so posamezni u;ni koraki ;im bolj gibljivi (fleksibilni), da ;im bolj

predvidljivo omogo;ajo razvoj u;en;eve likovne ob;utljivosti, ustvarjalnosti, estetskega in

izvirnega izra/anja, razvoj motori;nih spretnosti, pa tudi samostojnega pridobivanja znanja,

zmo/nosti opazovanja, pomnjenja, primerjanja, razumevanja, kriti;nega vrednotenja, pozi-

tivnega odnosa do dela in delovnih navad.

Page 22: LIKOVNO SNOVANJE

21

Pri obveznem izbirnem programu v 7., 8. in 9. razredu u;enci dopolnjujejo spoznanja iz

osnovnega programa in razvijajo ro;ne spretnosti. U;encem v osmem, [e posebno pa v

devetem razredu, in sicer v skladu z njihovimi interesi in zanimanji, u;itelj omogo;a raz[iriti

likovna spoznanja o druga;nih na;inih likovnega izra/anja, o povezovanju likovnega izra/anja

s problemi sodobne dru/be, o sodobnih principih in pristopih k likovnemu izra/anju. U;enci

tako pridobijo osnovni vpogled v sodobna likovna dogajanja, sodobni likovni svet spoznajo

kot obi;ajen, kvaliteten. U;encem posebno v devetem razredu u;itelj omogo;a iskati nove

izrazne mo/nosti v skladu z njihovim razvijajo;im se svetovnim nazorom.

Priporo;a se, da se za izvajanje posameznih likovnih nalog uporabijo tudi postopki, povezani

s fotografiranjem, projiciranjem, fotokopiranjem, skeniranjem, ...

U;itelj s posebnim posluhom neguje individualno izra/anje posameznega u;enca. Likovne

naloge oblikuje smiselno in v povezavi z drugimi vzgojno-izobra/evalnimi vsebinami. Prila-

gojene morajo biti individualnim potrebam u;encev in zasnovane problemsko, kar omogo;a

vpeti pouk v medsebojno komunikacijo med u;iteljem in u;encem (interakcija). Izhodi[;e za

izrazno delo je likovni problem, ki ga u;itelj lahko zasnuje na podlagi spoznanih likovnih poj-

mov, izbrane likovne tehnike ali likovnega motiva.

Za ure, namenjene poglobljeni obravnavi sodobnih likovnih praks v devetem razredu pa u;itelj

ne oblikuje likovne naloge iz posameznega likovnega podro;ja, temve; celotno [tevilo ur (4)

nameni za analiziranje sodobne likovne umetnosti. To poglobi z eksperimentiranjem z novimi

na;ini oblikovanja.

Uspe[nost izvajanja u;nega procesa danes omogo;ajo sodobne oblike in metode dela. Zelo

primerna je uporaba metode [irjenja in elaboriranja likovnih senzibilnosti, pri kateri u;itelj

dose/e ve;plastnost likovnih sporo;il. U;enci [irijo likovne komponente in vrednosti ter misel-

ne elaboracije. Metoda estetske komunikacije ter transponiranja in alternative pa spodbujata

izvirnost ter lastno iskanje re[itev, pa tudi razli;ne estetske do/ivljaje in razli;ne estetske

sodbe u;encev.

U;itelj posebno pozornost namenja analizi okolja, ekolo[kim problemom in vizualnim komu-

nikacijam. Fotografije likovnih stvaritev smiselno in ustvarjalno vklju;uje kot ponazorilo (u;ilo)

v posamezne korake u;nega procesa. Za poglobljeno spoznavanje umetni[kih stvaritev in nji-

hov neposreden stik pelje u;itelj u;ence na ogled razstave v galerijo ali organizira pogovor z

umetnikom (tudi v ateljeju).

Page 23: LIKOVNO SNOVANJE

22

5.1 Re[evanje likovnih problemov

Re[evanje likovnih problemov temelji na u;iteljevi uspe[ni motivaciji u;enca z metodo pogo-

vora, demonstracije in opazovanja, posebno [e z metodo [irjenja in elaboriranja likovnih sen-

zibilnosti, metode transponiranja in alternative ter metode estetske komunikacije. S temi

metodami dosega, da u;enci neprisiljeno bogatijo ob;utljivost za likovne elemente in njihove

odnose ter spodbuja izvirnost in lastno iskanje re[itev, spoznavanje posebnosti likovnih mate-

rialov in orodij, vizualnih komunikacij ter dojemanje likovnih del umetnikov iz vseh umetnost-

nozgodovinskih obdobij, posebno [e sodobno likovno umetnost, njeno namembnost in

posebnosti re[itev. Zavestno dojemanje likovnih problemov omogo;a u;itelju, da u;ence ob

spro[;anju ;ustvenih in razumskih zmogljivosti navaja na kriti;no vrednotenje njihovih

likovnih del in del njihovih vrstnikov.

5.2 Likovno iyra/anje

Likovno izra/anje je zavestna in ustvarjalna interpretacija do/ivetij u;encev in uporaba

temeljnih in obogatenih spoznanj likovnih problemov. Gre za svobodno in zavestno inter-

pretacijo oblikovanih misli z likovnimi znaki ob pomo;i raznolikih likovnih materialov in orodij.

U;itelj aktivno spodbuja in usmerja u;ence, da samostojno, samosvoje likovno izrazijo misli

ter da pri tem ostajajo svojski in prepoznavni. S pravilnim vodenjem delovnih postopkov razvi-

ja tudi gibalno spretnost in ob;utljivost. Spodbuja tudi samostojno vklju;evanje u;en;evih

likovnih zmo/nosti v izvirno re[evanje likovnih problemov.

5.3 Privygajanje do/ivljajskih naravnanosti

Predstavlja skladno in celostno ponotranjenje pridobljenega, ki se pri u;encu na zunaj ka/e

kot odnos do lastnega dela, dela so[olcev, dela umetnikov, kot spo[tljiv odnos do naravnega,

kulturnega in socialnega okolja ter ;ustvenega odnosa do narave. Ka/e se tudi kot u;en;eva

izvirnost, domiselnost, samostojnost pri izpeljevanju likovnih nalog, zmo/nost ravnanja in pre-

sojanja. Zato je zelo pomembno, kako u;itelj spodbuja u;ence k likovni dejavnosti in kako

namenja pozornost individualni izraznosti u;enca glede na starostno stopnjo in razvoj ;utov,

zainteresiranosti za likovno izra/anje ter razvoju ustvarjalnosti.

Page 24: LIKOVNO SNOVANJE

23

Medpredmetne povezave

Pri na;rtovanju likovnih nalog za u;ence i[;e u;itelj smiselne povezave z drugimi predmetni-

mi podro;ji, in sicer tako, da u;encem omogo;i re[iti likovno nalogo ustvarjalno, samosvoje

likovno, primerno njihovim psihofizi;nim zmo/nostim in idividualnemu izra/anju.

Izhodi[;a za izvedbo povezave predmeta likovno snovanje z drugimi predmetnimi podro;ji

lahko u;itelj poi[;e v likovnem podro;ju, likovni tehniki, likovnem motivu ali likovnem pojmu.

Mo/nosti povezovanja i[;emo v predmetih> glasbena vzgoja, sloven[;ina, matematika, [port-

na vzgoja, zgodovina, geografija, fizika, kemija, tehnika in tehnologija.

:asovni okvir

Za obvezni izbirni predmet likovno snovanje sta za izvajanje programa namenjeni 102 uri – po

ena ura na teden v vsakem razredu. Priporo;amo blok uro na 14 dni, izvajanje v ob;asnih, ve;

ur trajajo;ih delavnicah.

Program obveznega izbirnega predmeta dopolnjuje osnovni program. V okviru razpolo/ljivih

ur v posameznem razredu mora u;itelj realizirati na;rtovano vsebino oziroma predvidene

likovne probleme. Pribli/no enako [tevilo ur nameni vsem na;rtovanim podro;jem po

posameznih razredih.

U;enci izbirajo med eno, dve ali tri leta trajajo;imi programi likovne dejavnosti, ki jih ponudi

[ola v tretjem vzgojno-izobra/evalnem obdobju. Tako lahko u;enci sedmega razreda izberejo

likovno snovanje I, u;enci osmega razreda likovno snovanje II in u;enci devetega razreda

likovno snovanje III, lahko pa tudi likovno snovanje II ali I. Izbira likovnega snovanja II ni

vezana na predhodno izbiro likovnega snovanja I, prav tako pa tudi izbira likovnega snovanja

III ni vezana na predhodno izbiro likovnega snovanja II in likovnega snovanja I.

Page 25: LIKOVNO SNOVANJE

24

V sedmem razredu na;rtovana podro;ja risanje, slikanje in kiparstvo zaokro/ajo vsebine

likovnih nalog tako, da lahko u;enci kon;ajo eno leto trajajo;i program, ki je namenjen pred-

vsem razvoju likovnih zmo/nosti in razvoju ustvarjalnosti. Lahko pa tudi nemoteno nadaljuje-

jo likovno izobra/evanje v dveletnem programu v osmem razredu, kjer jim re[evanje likovnih

nalog z likovnih podro;ij risanje, slikanje, grafika, prostorsko oblikovanje in kombinirana

likovna podro;ja omogo;a poglobljen razvoj zmo/nosti opazovanja predmetov in prostora,

tridimenzionalnega oblikovanja ter pravilnega upodabljanja na dvodimenzionalni ploskvi.

Smiselno na;rtovane vsebine po posameznih podro;jih iz enoletnega (sedmi razred) ter

dveletnega programa (osmi razred) omogo;ajo u;encem samostojneje zdru/evati likovna

spoznanja na teoreti;nem in prakti;nem podro;ju v tretjem letu obveznega izbirnega progra-

ma iz vsebin risanja, kiparstva, prostorskega oblikovanja in vizualnih komunikacij ter eksperi-

mentirati s sodobnimi na;ini oblikovanja.

V tretjini razpolo/ljivih ur (12) obveznega izbirnega programa je treba pri izvedbeno

zahtevnej[ih nalogah iz risanja, kiparstva, vidnega (vizualnega) sporo;anja (komunikacije),

prostorskega oblikovanja, deliti u;ence v dve skupini, in sicer v skladu z normativi, ki veljajo

za delitev v skupine.

Vrednotenje u;en;evih iydelkov in yapis dose/kov

Likovno vrednotenje je dolo;anje vrednosti opravljenega u;en;evega dela v u;ni uri, in sicer

glede na njegovo prizadevnost pri uresni;evanju ciljev pri pridobivanju likovnih pojmov,

likovnem izra/anju ter privzgajanju do/ivljajskih naravnanosti. Cilj vrednotenja ni samo ocena

izdelka temve; tudi ocena u;en;evega dela, ki temelji na napredovanju v celotnem u;nem pro-

cesu. Zato mora u;itelj vrednotiti u;en;evo dejavnost v celotnem u;nem procesu. Tak na;in

vrednotenja u;en;evega dose/ka (njegovo delo in napredek) obsega dose/ke na afektivnem,

psihomotori;nem in kognitivnem podro;ju.

Po vsaki kon;ani likovni nalogi vrednoti u;itelj z u;enci, in sicer ob razstavljenih, dokon;anih

in nedokon;anih likovnih izdelkih, dose/ene cilje po izoblikovanih kriterijih, ki izhajajo iz

likovne naloge. Objektivne kritike morajo biti smernice za nadaljnje delo. Krepiti morajo

u;en;evo emocionalno, moralno, motivacijsko, estetsko in intelektualno komponento.