Kulturne in kreativne industrije ter ekonomski uinki kulturePredmet Kulturna politikaFakulteta za drubene vedeUniverze v Ljubljani**

Nart predstavitveDefinicije in osnovni problemiModeli kulturnih in kreativnih industrij: Throsby, Caves, FloridaO ekonomskih uinkih kultureO industriji popularne glasbeO filmski industrijiO knjinem trguRadio in televizija kot kulturni/kreativni industrijiKulturne in kreativne industrije v SlovenijiSklep**

Zakaj kulturne in kreativne industrije?Ali v vsej Sloveniji res ne zmoremo takega ustvarjalnega potenciala, ki bi izboljal kreacije v Muri? Ali v Labodu? Ali izdelkov v lesni, papirni in steklarski industriji? So nai izdelki dobro predstavljeni, komunicirani, dizajnirani, ponujeni, potroniku veno predstavljeni? Ali nai muzeji dovolj vabijo ljudi ali pa se prehitro zadovoljijo z obiski olskih avtobusov? Ali lahko arimo po muzejskih trgovinicah z replikami in vso tisto ponudbo, ki nam je poznana iz tujih galerij in muzejskih trgovin? Zakaj je Rex, eden najboljih stolov v zgodovini slovenskega oblikovanja, priel v Muzej sodobne umetnosti v New Yorku in v marsikateri slovenski dom?Majda irca, 2011**

Kulturne industrije, Kreativne industrije, Industrije copyrightaAdorno & Horkheimer (1944): Dialektika razsvetljenstvaPopularna kultura je kot tovarna, ki proizvaja standardizirane kulturne dobrine (filme, radijske programe, revije, itd.), ki se uporabljajo za manipulacijo drube v pasivnostNotranja nevarnost kulturnih industrij je kultivacija lanih psiholokih potreb, ki se lahko zadovoljijo le s pomojo proizvodov kapitalizma; zaradi tega sta Adorno in Horkheimer smatrala mnoino kulturo kot nevarno produkcijo in razvoj tehnino in intelektualno zahtevnejih visokih umetnostiV nasprotju s tem so prave psiholoke potrebe svoboda, ustvarjalnost in resnina srea, ki jih je (znotraj frankfurtske teorije) kot temeljne loveke potrebe oznail npr. H. Marcuse (Eros in civilizacija, 1955)**

Kulturne industrije, Kreativne industrije, Industrije copyrightaKulturne industrije so tiste industrije, ki proizvajajo in distribuirajo dobrine ali storitve, ki imajo takrat, ko se razvijejo, posebni atribut, uporabo in namen, ki utelea ali posreduje kulturno izraanje, ne glede na komercialno vrednost, ki jo lahko imajo. Poleg tradicionalnih umetnostnih podroij (scenske umetnosti, likovne umetnosti, kulturna dediina z javnim sektorjem vred) zajemajo tudi film, DVD in video, televizijo in radio, videoigre, nove medije, glasbo, knjige in tisk. (Evropska komisija, Zelena knjiga)**

Kulturne industrije, Kreativne industrije, Industrije copyrightaKreativne/ustvarjalne industrije so tiste industrije, ki uporabljajo kulturo kot vloek in imajo kulturno razsenost, eprav so njihovi rezultati po veini funkcionalni. Te industrije zajemajo arhitekturo in oblikovanje, ki kreativne elemente vkljuujeta v ire procese, in podsektorje, kot so grafino in modno oblikovanje ali oglaevanje. (Evropska komisija, Zelena knjiga)**

Throsby: koncentrini model**

Caves (2000): 7 tipinih lastnosti dela v kreativnih industrijah1. Nobody knows: negotovost v napovedih o uspehu posameznega umetnikega dela (znailen primer so pogromi nekaterih visokoproraunskih filmov);2. Larpurlartizem (art for art's sake), ki oznauje velik angama, ki ga imajo umetniki kot proizvajalci del, in ki pomeni, da so pripravljeni spremeniti lastnosti dela tudi v nasprotju z ekonomsko racionalnostjo;3. Skupno delo (motley crew), ki opredeljuje odvisnost umetnine od ve kreativnih prispevkov4. Neskonna razlinost (infinite variety), ki oznauje raznolikost reitev, s katerimi se sreuje ustvarjalec umetnine, in ki lahko omogoi tudi veliko stopnjo konkurennosti med proizvodi;**

Caves: 7 tipinih lastnosti dela v kreativnih industrijah5. lestvice ponudnikov (A-list/B-list), kar pomeni, da so ponudniki umetnikih del razvreni glede na sloves in kakovost, kar pomaga pri odloitvah potronikov, obenem pa zavira mobilnost med samimi umetniki;6. zapadlost (time flies), ko je finanni uspeh umetnike produkcije odvisen od asovne koordinacije celotnega ustvarjalnega, distribucijskega in prezentacijskega procesa;7. trajnost (ars longa) vemo, da so umetnine vene, kar ima lahko pomembne finanne posledice, zlasti na podroju avtorskih pravic**

Globalizacija in kulturne&kreativne industrijeV veliko dravah strah pred izgubo kulturne raznolikosti: kulturna izjemaStrahov pred globalizacijo so spodbudili ve zakonskih reitev, preprek za nemoten vstop zlasti amerikih KKI (zlasti filmov)**

Globalizacija in kulturne&kreativne industrije**

RAZPRAVA O KREATIVNEM RAZREDU**

RAZPRAVA O KREATIVNEM RAZREDURichard Florida: The Rise of the Creative Class (2002); Cities and the Creative Class (2004); The Flight of the Creative Class (2007)Kreativni razred: razred/skupina delavcev, katerih delo je ustvarjanje novih simbolnih form. Sestavljajo ga znanstveniki, inenirji, univerzitetni profesorji, pesniki in arhitekti, vkljuuje pa tudi zaposlene v dizajnu, izobraevanju, umetnosti, glasbi in zabavi, katerih naloga je ustvarjanje novih idej, nove tehnologije in/ali kreativnih vsebin (Florida, 2002:8)Da bi neko mesto privabilo kreativni razred, mora vkljuevati tri T-je: Talent (mono talentirano/izobraeno/kompetentno populacijo); Toleranco (raznoliko skupnost, ki ima ivljenjski etos ivi in pusti iveti); ter Tehnologijo (tehnoloko infrastrukturo, nujno za razvoj in spodbujanje podjetnike miselnosti in kulture)

**

RAZPRAVA O KREATIVNEM RAZREDUFlorida (2002): mona korelacija med tistimi mesti, ki imajo bolj toleranten odnos do kulturno neobiajnih ljudi, kot so homoseksualci, umetniki in glasbeniki (merjeno z indeksoma homoseksualnosti in bohemstva) ter tevilom delavcev kreativnega razreda, ki bivajo in/ali delajo v tem mestuEkonomija se spreminja in kreativnost je za 21. stoletje enako kar je bila uporaba pluga za 18. stoletje. Kreativna delovna mesta naraajo in podjetja se sedaj osredotoajo na privabljanje ustvarjalnega kadra

**

KRITIKE KREATIVNEGA RAZREDAVendar empirine preverbe zelo pogosto ne potrjujejo Floridinih trditev:Glaeser (2004): uinek bohemstva je povsem vezan na dve metropolitanski obmoji; e se v preverbi kontrolira za uinke lovekega kapitala, ni niesar ve, kar bi razloilo raznolikost in bohemstvo (oz. tega ne razloi uinek kreativnega razreda)Peck (2005): teorija kreativnega razreda ima velike probleme s kavzalnostjoMarkusen (2006): Floridovi indeksi postanejo brez pomena, ko se kontrolira za uinke izobrazbeHoyman in Faricy (2009): podatki za 1990-2004 za amerika mesta ne kaejo nobene veje rasti za mesta z vejim deleem kreativnega razreda

**

RAZVOJ IN NJEGOVE DIMENZIJE**

RAZVOJ IN NJEGOVE DIMENZIJEDefinicija razvoja: Napredek v loveki blaginji, kakovosti ivljenja, socialni blaginji; ter zadovoljevanje potreb in elja prebivalstva (merjeno s pomojo celega niza socio-ekonomskih indikatorjev) (Brundtland Report 1987)Ne smemo zamenjevati: razvoj vs. gospodarska raste ena razprava (glej npr. Frey 2002; 2008): koristnost vs. srea kot temeljni pojem v ekonomijiDefinicija trajnostnega razvoja: Trajnostni razvoj je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti, ne da bi onemogoal zmonosti prihodnjih generacij za zadovoljevanje svojih lastnih potreb. Vsebuje dva temeljna koncepta: 1) potrebe, zlasti nujne potrebe revne svetovne populacije, ki morajo imeti brezprizivno prednost; 2) omejitve, ki jih postavljajo razmere glede tehnologije in socialne organizacije za sposobnost nekega okolja, da zadovolji svoje sedanje in prihodnje potrebe (Brundtland Report 1987)**

TRI DIMENZIJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA**

KULTURA IN RAZVOJKljuna poroila: Our Creative Diversity (UNESCO, 1995), In From the Margins (European Commision, 1997); The Economy of Culture in Europe (KEA European Affairs, 2006); European Competitiveness Report (2010)Slovenija: Kultura kot razvojni dejavnik drave in regij (UMAR 2003); Ekonomika kulture (CIC & Mirovni intitut 2003); Poroilo za WIPO (EF 2011); Ekonomski uinki projekta EPK Maribor 2012 (EF 2013); Strategije razvoja Slovenije; Nacionalni kulturni programi (2004-2007; 2008-2011; 2014-2017)Kultura in ekonomski razvoj: neposredni vs. posredni uinkiKultura in socialni razvoj: neposredni vs. posredni uinkiKultura in okoljski razvojKultura in ideoloki uinki, kultura in politika**

KULTURA IN RAZVOJ**

KULTURA IN RAZVOJ**

KULTURA IN URBANA REGENERACIJARoberts (2000) 5 faz razvoja pojma urbane regeneracije: 1) 1950ta: rekonstrukcija; 2) 1960ta: revitalizacija; 3) 1970ta: prenova; 4) 1980ta: preoblikovanje; 5) 1990ta: regeneracija

Kratka zgodovina projektov urbane regeneracije prek kulture: Preteklost (srednji in novi vek): Santiago, Chartres, Canterbury, Ravenna, francoska mesta, Edinburgh, GlasgowModerno obdobje: ZDA (Baltimore, Pittsburgh, Boston); Evropa (Stockholm, Koebenhavn, Freiburg, Stuttgart, Lyon, Grenoble, Bologna, Rim)Najbolj znani sodobni primeri: Bilbao (the Guggenheim effect), Vienna (Museum Quartier), Gateshead (Angel of the North), Edinburgh, Glasgow (EPK 1990), Liverpool (EPK 2008)Nekaj slovenskih primerov: Ljubljana (Hostel Celica, kulturna etrt Tabor, Rog), Grosuplje, Maribor EPK 2012

**

BILBAO GUGGENHEIM**

VIENNA MUSEUMQUARTIER**

NEWCASTLE - GATESHEAD**

LJUBLJANA, HOSTEL CELICA**

MARIBOR EUROPEAN CAPITAL OF CULTURE 2012**

GLAVNE PREDNOSTI URBANE REGENERACIJE PREK KULTURE (Landry et al. 1996)Kultura kot spodbujevalka kakovostneje ureditve in trajnostnega razvoja okoljaKulturne dejavnosti kot nain preseganja socialnih delitev in prepreevanja kriminalaKultura kot vzvod pridobivanja zasebnega kapitala Vnaanje pomena in vitalnosti v vsebinsko izpraznjene dele mest in krepitev obutka identitete med prebivalci mesta **

Kako meriti ekonomske uinke kulture velike dilemeSeamanova enaba: Skupni uinek = Kratkoroni uinek na potronjo (SRS) + Dolgoroni uinek na rast (LRG) + Vrednotenje posameznikov (C)SRS: kratkoroni porasti ekonomske aktivnosti, vezani na generiranje neto novih sredstev v regijo kot neposredna posledica kulturnega dogodka Ekonomske impaktne tudije (EIM)LRG: dolgoroni porasti v produktivnosti in ekonomskem razvoju, vezani na kulturni dogodek Metoda potnih strokov (angl. travel cost method); Metoda hedoninih cen (angl. hedonic pricing)C: vrednost, ki jo dogodku pripiejo prebivalci oz. uporabniki Kontingenno vrednotenje (CVM); conjoint analiza in odloitveni eksperimenti**

Ekonomski uinki projekta EPK Maribor 2012Impaktna tudija:Uinek na proizvodnjo - med 87.990.866,47 EUR in 105.708.765,70 EURUinek na dodano vrednost - med 42.305.542,42 EUR in 51.471.253,70 EURUinki na zaposlenost - med 1007 in 1132 novih zaposlitev

Verifikacija multiplikatorjev: ekonomski uinki so sicer bili, vendar manji od napovedanih, predvsem pa je zanimivo, da rezultati kaejo, da ni bil Maribor tisti, ki je imel najveje ekonomske koristi od projekta

Kontingenna tudija: vsak prebivalec Slovenije v povpreju pripravljen plaati 13.80 EUR letno za nadaljevanje projekta; Skupno so (bili) Slovenci pripravljeni plaati 23,489,697.60 EUR letne vrednosti za nadaljevanje projekta (v za 80% zmanjanem obsegu delovanja kot v 2012) tudi v naslednjih treh letih**

Vendar (verifikacija multiplikatorjev): zaposlenost v Mariboru 2005-2012**

Glasbene industrije**

Glasbene industrije: potronja in participacijaPrimarni trg za prodajo zvonih posnetkov in notnega gradiva + sekundarni trg za glasbo kot spremljajoo dejavnost (ob TV, radiu, kulisni glasbi); oba trga sta zelo pomembnaPotronja glasbe ni vedno vezana na trg, veliko je glasbe ljubiteljev oz. taknih, ki se ne prodajajo neposredno na trgu; kljub temu so najpogosteja mera za potronjo v glasbi tevilo prodanih vstopnic za ivo glasbo in prihodki od prodaje zvonih posnetkov**

Glasbene industrije: produkcijaVe stopenj v produkcijski verigi glasbenega izdelka: umetniki (skladatelji, izvajalci); njihovi agentje, managerji, promotorji; zaloniki; izdelovalci zvonih zapisov; prodajalci; konni potroniki (poslualci in sekundarni uporabniki kulisna glasba itd.); kolektivne organizacije za avtorske pravice; izdelovalci intrumentov, prodajalci kart, upravitelji koncertnih halSkupna znailnosti glasbenih del: znaaj informacijske dobrine pomembna je vsebina (neoprijemljivi del) in ne materialna forma (CD); ravno zaradi tega je mono toliko zlorab

**

Sektorji glasbene industrije**

Sektorji glasbene industrijeSkladatelji eksponentna rast skladb, podoben problem kot pri manuskriptihSkladatelji morajo velikokrat skladati marsikaj in ne le ivo glasbo: glasbo za oglase, filmsko glasbo, priredbe, TV serije in oddajeGlasbeni zaloniki: obiajno prejmejo okrog 50% prihodka od mehanskih pravic; za avtorske pravice praviloma skrbijo kolektivne organizacijeVelikokrat so zaloniki in snemalni studii povezani v konglomerate: problem omejevanja konkurenceSnemalne hie tirje veliki: EMI, Sony BMG (SBMG), Universal Music Group (UMG) in Warner Music Group (WMG)Podatki kaejo sliko mono koncentrirane industrije, ki se osredotoa na razvite drave, veina prihodkov pa prihaja iz nosilcev zvoka (in koncertov, kar je vedno bolj pomembno v zadnjem asu), pa tudi avtorskih pravic**

Vpliv internetaNapster: prva komercialna stran za download glasbe, zaprta 2001 zaradi tobe glede krenja avtorskih pravicPiratstvo: ne le download, pa pa tudi bootleg prodaja ilegalnih nosilcev zvoka; v letu 2005 37% vseh prodanih CDjev ilegalnihVpraanje: ali so downloadi nadomestki ali dopolnila prodaji glasbe (potem, ko ljudje posluajo sample, gredo lahko kupit CD)?Internet je lahko tudi vir novih poslovnih modelov prodaje glasbeNaraanje prihodkov od ivih koncertov Connely & Krueger: Rockonomics (2006), postavila tezo, da izpad prihodkov zaradi piratstva in prostega dostopa glasbe na internetu vedno bolj nadomeajo ivi koncerti; e so vasih koncerti sluili za promocijo Cdjev, sedaj glasba na internetu ali nosilcih zvoka slui kot promocija za ive koncerte**

Rast cen vstopnic (Connely&Krueger 2006)**

Razlika v vstopnicah: koncerti vs. druge podobne prireditve**

Prihodki od koncertov**

Prihodki od prodaje nosilcev zvoka**

Ekonomska organizacija glasbene industrijePogodbe: etudi so pogodbe med glasbenimi skupinami in zaloniki lahko zelo dolge, ne morejo predvideti vsega (nobody knows); velikokrat ima zaloba doloene monosti pri naslednjem albumu skupine; zaradi vloene (sunk) investicije se zaloba najvekrat zavaruje z risk-sharing dogovoromMikroekonomika glasbene industrije: vstopne ovire so zelo nizke; vasih celo disekonomije obsega, zaradi prevelike birokratiziranosti velikih zalob; zalobe premagujejo nobody knows tveganje z raznolikimi skupinami, ki jih zastopajo; A&R oddelki: podobno kot R&D v podjetjih; ars longa: zelo uspeni albumi prinaajo koristi avtorjem e dolgo po nastanku; prihodki na primarnem in sekundarnem trgu: oboji mono nagnjeni v desno (velika neenakost v prihodkih)**

Filmska industrija**

Filmska industrija - Nekaj kratke zgodovineOkrog leta 1911 so Ameriani prieli gledati (in proizvajati) celoveerne filmeNekatere osnovne znailnosti takratne produkcije filmov so ostale vse do danes. Ena od njih je promocija filmov prek promocije zvezd, ki v njih nastopajo.e ena znailnost, ki pa je danes ni ve, je bila vertikalna integracija studijskega sistema: studiji, ki so filme proizvajali, so imeli v lasti tudi kinematografe, kjer so se filmi vrteli.Vse se je spremenilo v znameniti sodni odloitvi United States vs. Paramount Pictures, Inc. iz leta 1948 proti petim najvejim studiemObtobe, ki so jih bili studii deleni: dogovarjanje o minimalnih cenah ogleda filmov; asovna cenovna diskriminacija t.j. zaraunavanje vijih cen za prve oglede filmov; dajanje pogodbenih prednosti doloenim kinematografom pri predvajanju njihovih filmov; ter omejevanje svobodne prodaje na trgu filmske industrije.Block booking: Kenney and Klein (1983)Blind selling: Blumenthal (1988), kodljivi uinki na predvajalce filmov**

Nekaj o filmskem sistemuTrojica akterjev: producent, distributor, predvajalecNajprej producent pridobi pravice za produkcijo filma bodisi prek odkupa scenarija, odkupa knjige, na osnovi katere se bo pisal scenarij, najema avtorja, da napie scenarij, ali kako drugae; Nato producent ie financiranje za film: studio; neodvisni financer; zasebno podjetje; zunanja finanna agencija (velikokrat javna); ali kako drugaeKo je film dokonan, producent ie monosti distribucije razline kombinacije delitve prihodkov med obema (50/50, e distributer sofinancira e sam nastanek filma; ali npr. 67/33, e distributer samo distribuira film)Nato gre film v kinodvorane, ki prav tako zaraunavajo svoj dele, ki je ponavadi odstotek od prodaje vstopnic; kinematograf potem plaa distributerju doloen odstotek od prodaje, ki je odvisen od asovnice vrtenja filma, in se ponavadi giblje v liniji 70% (prvi teden), 70% (drugi teden), 60% (tretji), 60% (etrti), 50% (peti), ter 35% od tu naprej. (vir: de Vany 2006)Poznamo torej tri vrste plaila: vstopnica v kino, ki jo plaajo uporabniki, pobere pa jo lastnik kinematografa; cena izposoje (rental price), ki jo plaa kinematograf filmskemu distributerju; plailo, ki ga distributer plaa filmskemu studiu, ponavadi je doloeno kot odstotek od celotnih prihodkov distributerja.**

Nekateri drugi pomembni vidiki filmske industrijeZvezdniki sistem (Rosen (1981)): ve razlogov za vkljuevanje zvezd, med njimi najpomembneji signalni vidikA-list/B-list property (Caves 2000)Kritiki in recenzije: pomemben vidik; Basuroy et al. (2003): 1) slabe recenzije kodijo bolj kot dobre koristijo; 2) zvezde in veliki prorauni koristijo filmom, ki doivijo slabe recenzije; ne koristijo pa bistveno tistim z dobrimi recenzijamiNagrade Ginsburgh (2010): nagrade so slab prediktor uspeha filmov; Deuchert et al. (2005): nagrade so pomembne za uspeh filma, vendar gre glavni uinek skozi nominacije in ne nagrade sameanri Simonton (2009): sex doesnt sell; Ravid & Basuroy (2004): medtem, ko filmi z nasilno ali seksualno vsebino ne poveujejo nujno dobikonosnosti, pa so uspeni pri prepreevanju izgube**

20 trno najbolj uspenih filmov v zgodovini1. Gone With the Wind (1939), zasluek 1,606 milijarde $ 2. Star Wars (1977), zasluek 1,416 milijarde $ 3. The Sound of Music (1965), 1,132 milijarde $ 4. E.T.: The Extra-Terrestrial (1982), 1,128 milijarde $ 5. The Ten Commandments (1956), 1,041 milijarde $ 6. Titanic (1997), 1,020 milijarde $ 7. Jaws (1975), 1,018 milijarde $ 8. Doctor Zhivago (1965), 987 milijonov $ 9. The Exorcist (1973), 879 milijonov $ 10. Snow White and the Seven Dwarfs (1937), 867 milijonov $ 11. 101 Dalmatians (1961), 794 milijonov $ 12. The Empire Strikes Back (1980), 781 milijonov $ 13. Ben-Hur (1959), 779 milijonov $ 14. Avatar (2009), 773 milijonov $ 15. Return of the Jedi (1983), 748 milijonov $ 16. The Sting (1973), 709 milijonov $ 17. Raiders of the Lost Ark (1981), 701 milijon $ 18. Jurassic Park (1993), 685 milijonov $ 19. The Graduate (1967), 680 milijonov $ 20. Star Wars 1: The Phantom Menace (1999), 674 milijonov $**

NegotovostEden najbolj zanimivih avtorjev je gotovo Arthur de Vany in njegova nova ekonomika filmske industrije (glej npr. De Vany 2006; De Vany & Walls 1996; 1997; 1999; 2004)Preueval statistine porazdelitve prihodkov in dobikov filmovPrihodki in prorauni filmov ne sledijo normalni porazdelitvi, pa pa Pareto/Levy porazdelitvi: neskonna varianca, izjemno dolgi repiPreprosta, a okantna posledica: preprosto ni mogoe, s kakrnim koli modelom, statistino zanesljivo napovedati uspeh filma! Noben dejavnik (npr. igralci v filmu, tematika in anr filma, dolina in vrsta filma, reiser, ipd) nam ne more sluiti kot zanesljiv prediktor pri napovedi uspeha nekega filma.Kdorkoli trdi, da lahko postavi model, s katerim bo napovedoval uspeh nekega filma (npr. nedavni Googlov model),je torej bodisi lanivecbodisi blefer**

Bizarni svet Arta De VanyjaPodobni statistini distribuciji sledijo tudi zasluki igralcev in reiserjev, ter e nekateri kazalniki doloenega filma, kot so denimo tudi stroki filma.Bizarni De Vanyjev svet se e nadaljuje: ko v nekem trenutku produkcije filma izraunamo dosedanje stroke, je priakovana vrednostdodatnih strokov pozitivno odvisna od njih in torej nepadajoa. Slednje pomeni, da priakovani dodatni stroki ne bodo padali, ko se bo film blial koncu, pa pa so lahko viji pravzaprav v neskonnost katastrofalna vest za vse producente filmov.**

Bizarni svet Arta De Vanyja**

e nekaj o filmski industrijiFilmi so luksuzne dobrine in njihov obisk relativno hitro upade z vianjem cen vstopnicCameron (1986; 1988): britanska filmska industrija vse od petdesetih let v upadu, delno kot posledica vijih cen predstav delno pa substitutov (TV, VCR)MacMillan & Smith (2001): uvedba multipleks kinov v 1990tih je delno obrnila trendFernandez Blanco & Banos Pino (1997): poveanje tevila televizijskih programov v 1980tih je povzroilo le majhno (9%) zmanjanje ogleda filmovHui & Png (2002): uinki substitucije med televizijo in kinom so prevladali nad uinki poveane ponudbe filmov in rasti prebivalstva: moneji upad gledalcev kino predstav zaradi televizije in drugih medijev**

Knjini trg**

Knjini trgO knjinem trgu vsaj na podroju ekonomike napisanega relativno malo, nekoliko ve na podroju kulture politike (npr. Grilc 2006a; 2006b)Velike razlike v branju knjig: polovica Portugalcev ne bere knjig, medtem ko jih bere ve kot 90% v Finski, vedski in viciNajmanj izdanih knjig na 100.000 prebivalcev imajo ZDA (24, od tega 6 umetnikih in kulturnih), najve pa Danska (275, 80% umetnikih in kulturnih); najve naslovov se na prebivalca letno producira v skandinavskih dravah, vici in Veliki Britaniji; zelo malo pa v Italiji, Griji in AvstralijiPrihodki od prodaje knjig so v povpreju med 40 in 60 EUR, najmanj v Griji in najve na FinskemNajveje knjine industrije se nahajajo v ZDA, Nemiji, VB, Franciji in Italiji; na ravni EU je prispevek teh industrij k BDP 0,11%eprav ni veliko podatkov, pa tisti, ki so kaejo na jasne trende padanja branosti knjig tako pri mokih kot pri enskam (podatek iz tudije iz leta 2006)**

Knjini trg**

Akterji na knjinem trguPogodbe med avtorji in zaloniki: nobody knows, time fliesAvtorji dobijo odstotek prodaje (obiajno 10%) ter dele bruto dobika (58%). Le v primeru zvezdnikih avtorjev so te tevilke bistveno druganeDoloena asimetrija med avtorji in zaloniki, slednji imajo vejo mo, Caves: v povpreju je sprejet le en manuskript na 15.000 novelLove-hate relationship: a letter from the nineteenth-century writer of books on Japan, Lafcadio Hearn, to his New York publisher, Harpers (which had resented something Hearn had done): Please understand that your resentment has for me less than the value of a bottled fart, and your bank account less consequence than a wooden shithouse struck by lightning.

**

Akterji na knjinem trguZaloniki in knjigarne: problemi z ostajanjem knjig na policahV veini drav obstaja monost povraila knjige zalonikomTudi monosti drugih kanalov prodaje (internet: primer Amazon)

Bralci: kako se znajti v mnoici knjigVelika vloga piscev recenzij oz. kritikov kot posrednikov med knjigarnami in bralcipayola: plaati za dobro (pozitivno) recenzijo knjigo, podkupnina z drugimi besedami, prisotna tudi pri popularni glasbi (glej Caves 2000)

**

Znailnosti knjig kot ekonomskih dobrinKnjige so zasebne dobrine: tekmovalne in izkljuljiveVendar veliki informacijski problemi, zato je tako pomembna vloga posrednikov in gatekeeperjev v obliki kritikov in recenzentovZnailnosti knjinega trga:Zelo raznoliki produkti;Zaloniki doloajo cene;tevilo prodajalcev je veliko, zaloniki ne upotevajo prav dosti odgovorov konkurentov;Vstop je neomejen.Posledice: veliko ne-cenovnega tekmovanja; na dolgi rok ni dobikov; doloen vpliv zalonikov na cene (povpraevanje je podobno padajoe kot pri monopolistu)**

Enotna cena knjige**

Enotna cena knjigeNa podlagi negativnih izkuenj z enotno ceno knjige je kar nekaj drav slednjo opustilo, omeniti velja predvsem Veliko Britanijo, Irsko, vedsko in Finsko. V teh dravah se zaloniki ne elijo vrniti k staremu sistemu enotne cene knjig, kot navaja Mednarodno zdruenje zalonikov.kodljiv uinek tudi na inovativnost pri prodaji knjigarne ne bodo ve preve motivirane za iskanje novih prodajnih in distribucijskih poti do kupcev, saj cenovnih prihrankov, ki bi nastali pri tem, ne bodo mogle ve prenesti na kupce.Alternative:Nija (ali nielna) stopnja davka na knjigo2) Stimuliranje kulturne ponudbe: ve nagrad za avtorje in/ali subvencije za knjigarne3) Spodbujanje branja prek podpore knjinicam**

Kratko o ekonomiki avdiovizualnih medijev**

Kratko o ekonomiki avdiovizualnih medijevtevilni ekonomski razlogi za intenzivno poseganje drave v medijsko kontroloVelik tehnoloki napredek povzroal spreminjanje obinstva in dosega posameznih medijev, predvsem radia in TVTV in radio sta posredovana na razline naine, ki pa ne zahtevajo vsi plailaTV je e vedno ena najpogostejih oblik preivljanja prostega asa, eprav pada v nekaterih dravah (npr. Nizozemska)

**

Financiranje avdiovizualnih medijevAvdiovizualni mediji so jasna javna dobrina: neizkljuljivost in netekmovalnostElementi naravnega monopola: visoki fiksni stroki in skorajda nini mejniV veini drav reitev neka oblika javnega financiranjaZgodnji model je bil BBC, arms length institucija, financirana prek prispevka (podobno kot v Sloveniji)Za razliko od ZDA, kjer so TV bodisi zasebne in se financirajo iz oglaevanja ali nevladne, in se delno financirajo tudi iz javnih sredstevV tevilnih drugih dravah (Kanada, Nizozemska) pa je v veljavi meani model**

RegulacijaTrije razlogi: ekonomski, tehnini in kulturniTehnini: poskrbeti, da ne bo meanja med signali; manj pomembno s tehnolokimi napredkiEkonomski: zagotoviti konkurennost in pluralnost nainov preskrbeKulturni: zagotoviti raznolikost vsebin**

Javna narava avdiovizualnih medijevArgumenti na ravni uinkovitosti (market failure) in enakosti (equity)Uinkovitost lahko doseemo prek regulacije, direktnih subvencij prek davkov, donacijami in javnim prispevkomKako upravljati z javno financiranimi mediji: morajo slediti druganim smotrom in vsebinam, sicer je podpora nedovoljeno dajanje prednosti pred komercialnimi postajami; predlogi: 1) upravljanje kot arms length agencija; 2) vaverji; 3) ugotavljanje preferenc gledalcev prek kontingennih tudijProblem principala in agenta: kako naj principal/gledalec uinkovito prevede svoje preference do agenta/TV postaje**

Kulturne in kreativne industrije v Sloveniji**

Kulturne in kreativne industrije v SlovenijiKKI v Sloveniji, 2003: ustvarile 1,77 milijarde evrov prihodkov, njihova dodana vrednost k nacionalnemu BDP-ju pa naj bi bila 2,2 %, kar Slovenijo uvra na 14. mesto izmed prouevanih 30 evropskih drav (KEA 2006) V Evropi le redko kateri sektorji prispevajo ve kot 3% k nacionalnemu BDP-ju. Z 2,2% KKI v Sloveniji tako zaostajajo le za proizvodnjo kemikalij, keminih izdelkov in umetnih vlaken (3,4% BDP), izenaene pa so z proizvodnjo strojev in naprav (prav tako 2,2% BDP). Povprena rast prihodkov v KKI v Sloveniji je v obdobju 1999-2003 bila 17,9%, kar je v primerjavi s preostalimi dravami sicer zelo veliko (2. mesto), rast njihove dodane vrednosti k evropskemu BDP-ju pa je bila v istem obdobju 5,4%, kar pa nas uvra na rep lestvice. **

Kulturne in kreativne industrije v SlovenijiPo deleu zaposlenih v kulturi in kulturnem turizmu se Slovenija s 3,6% uvra v vrh evropskih drav (na 4. mesto) (KEA 2006). Slovenija izstopa tudi po deleu visoko izobraenih v kulturi, ki je kar 47,4% (povpreje za vse sektorje pa je 21%), deleu zaposlenih za doloen as (30,7%), ki je celo najviji med vsemi prouevanimi dravami, ter deleu zaposlenih za polovien delovni as (18,3%), ki v kulturnem sektorju ve kot dvakrat presega dele v celotnem gospodarstvu (KEA 2006). **

KKI v Sloveniji: Menjava s tujinoStopnja rasti izvoza kreativnih proizvodov v Sloveniji v obdobju 2003-2008: 12,59%, kar nas uvra na 9. mesto med prouevanimi 27 evropskimi dravami (UNCTAD 2010)Vendar: uvoz naraal skorajda enako hitro, kljub temu pa izvoz e vedno presega izvozSkoraj identino velja tudi za podatke glede kreativnih storitevAbsoluten znesek izvoza intelektualne lastnine je za Slovenijo med najnijimi, e ga primerjamo z drugimi evropskimi dravami, kar pa je glede na majhnost Slovenije razumljivo.Statistini podatki SURS: v letih 2010-2012 se pojavijo veliki problemi z mednarodno trgovino s slovenskimi kulturnimi proizvodi uvoz prine mono presegati izvoz, izvoz mono upadee zadnja zanimivost: lokacijski kvocient KKI za Ljubljano se po tem kriteriju uvra celo na najvije mesto med prouevanimi 26 evropskimi glavnimi mesti in drugimi velikimi mesti (vir: tudija EF in IER, 2012)**

Kako ministrstvo za kulturo (eli) skrbeti za KKI v Sloveniji?Distribucijsko skladino sredie za knjigoMuzejska trgovinaSejmiRazstave o zgodovini oglaevanjaKonvencija in alternativa v tekstilni industrijiTradicija in inovativnost umetnostne obrtiGrafino oblikovanje in vidna sporoilaCulture.siOd filma do podcastaProsto programsko orodjeDrubene iniciative kot skupnostna umetnostFestivali ustvarjalne kuhinje**

Namesto sklepa zadnje noviceKdo ima dejansko veje ekonomske uinke kulturne in kreativne industrije ali jedrna kultura? (Srakar + opi 2014)Odgovor se zdaj zdi precej jasen: 1) dale najveje uinke imajo kulturne industrije (film, glasba, zalonitvo), jedrna kultura (pa tudi kreativne industrije) caplja/jo dale zadaj; 2) uinki se spremenijo, e gledamo ameriko ekonomijo, kjer ima tudi jedrna umetnost lahko veliko veje ekonomske uinkeVendar: kultura ima veliko vije multiplikatorje od drugih podroij javnega sektorja (zdravstvo, olstvo, sociala, obramba, javna uprava): e torej hoemo v Sloveniji imeti gospodarsko rast, bi se morali obrniti (tudi) h kulturi**