klimatizacija v industriji - core.ac.uk · i diplomsko delo visokošolskega strokovnega...
TRANSCRIPT
Dušan Žabkar
KLIMATIZACIJA V INDUSTRIJI
Krško, marec 2012
I
Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
1. stopnje
KLIMATIZACIJA V INDUSTRIJI
Študent: Dušan Žabkar
Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program
1. stopnje energetika
Mentor: doc. dr. Zdravko Praunseis
Somentor: izr. prof. dr. Jurij Avsec
Lektorica: Sabina Božič, prof.
Krško, marec 2012
II
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr.
Zdravku Praunseisu in somentorju izr.
prof. dr. Juriju Avscu za pomoč in nasvete
pri izdelavi diplomske naloge.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi
omogočili študij, ter vsem profesorjem in
delavcem fakultete za posredovano
potrebno znanje.
IV
KLIMATIZACIJA V INDUSTRIJI
Ključne besede: prezračevanje, klimatizacija, hladilna obremenitev, grela obremenitev
UDK: 628.8(043.2)
Povzetek
V diplomskem delu so opisani sestavni deli klimatskih sistemov in princip njihovega
delovanja. Podani so osnovni parametri ugodja bivanja, ki jih moramo zagotoviti z
prezračevanjem in klimatizacijo. Izvedeni je izračun grelne in hladilne obremenitve
poslovnega prostor.
Na osnovi izračunanih toplotnih dobitkov, grelnih obremenitev in predvidene učinkovitosti
gretja ter hlajenja so izračunane moči za gretje in hlajenje. Na osnovi izračuna je mogoče
določiti primer klimatski sistem za podan objekt.
V
AIR CONDITIONING IN INDUSTRY
Keywords: ventilation, air-conditioning, coling load, heating load
UDK: 628.8(043.2)
Abstract
This graduate thesis describes the components of air conditioning systems and the principle
of their operatio. The following are the basic parameters of comfort, that we need to ensure
for HVAC. Carried out the calculation of heating and cooling load of the business space.
Based on the calculated heat gains, heating load and projected efficiency heating and cooling
power are calculated for the heating and cooling. On the basis of calculation can be
identified as air-conditioning system for the given object.
VI
VSEBINA
1 UVOD ................................................................................................................................. 1
2 PROCES KLIMATIZACIJE.................................................................................................. 2
2.1 Poletno delovanje ............................................................................................................. 3
2.2 Zimsko delovanje ............................................................................................................. 4
3 DELI PREZRAČEVALNIH IN KLIMATSKIH NAPRAV ................................................. 5
3.1 Zajem in odvod zraka ....................................................................................................... 5
3.2 Žaluzije ............................................................................................................................. 6
3.3 Čiščenje zraka ................................................................................................................... 7
3.4 Grelnik, hladilnik ............................................................................................................ 11
3.5 Ventilatorji ...................................................................................................................... 12
3.6 Vlažilnik ......................................................................................................................... 14
3.7 Conski dogrelnik............................................................................................................. 15
3.8 Splošno o kanalih............................................................................................................ 16
3.9 Zračne rešetke ................................................................................................................ 18
3.10 Rekuperator ................................................................................................................. 19
3.11 Šumnost ........................................................................................................................ 19
4 IZRAČUN TOPLOTNIH IZGUB ....................................................................................... 20
4.1 Prezračevanje .................................................................................................................. 21
4.2 Prenos toplote ................................................................................................................. 22
4.2.1 Prevod toplote .......................................................................................................... 23
4.2.2 Prestop toplote ......................................................................................................... 23
4.2.3 Prehod toplote skozi steno ....................................................................................... 24
4.3 Toplotna prehodnost ....................................................................................................... 25
4.3.1 Dodatki ..................................................................................................................... 26
4.3.2 Toplotne izgube zaradi naravnega prezračevanja .................................................... 27
4.3.3 Toplotne izgube zaradi prisilnega prezračevanja ..................................................... 27
4.4 PODATKI ZA IZRAČUN TOPLOTNIH PREHODNOSTI ............................................ 28
4.5 POVZETEK IZRAČUNA TOPLOTNIH IZGUB ............................................................ 30
4.5.1 Izračun hladilne obremenitve ..................................................................................... 31
4.5.2 Izračun grelne obremenitve ......................................................................................... 34
5 SKLEP .................................................................................................................................. 36
6 VIRI, LITERATURA........................................................................................................... 37
VII
7 PRILOGE: ............................................................................................................................ 38
7.1 Seznam slik .................................................................................................................... 45
7.2 Seznam tabel ................................................................................................................... 45
7.3 Izjava o istovetnosti tiskane in elektronske verzije diplomskega dela in objavi osebnih
podatkov avtorja ................................................................................................................... 46
VIII
UPORABLJENI SIMBOLI
α - koeficient prestopa toplote
η - izkoristek
λ - koeficient prevoda toplote
ρ - gostota
φ - relativna vlažnost zraka
x - absolutna vlažnost
h - entrapija, ki pove, koliko toplote vsebuje zrak kJ/kg
Q - moč
A - površina
f - korekcijski faktor
m - masa
n - volumska izmenjava
N - število ljudi
Q - toplotni tok
t - temperatura
V - prostornina
IX
UPORABLJENE KRATICE
HVAC (Heating, Ventilation and Air Conditioning): ogrevanje, prezračevanje in
klimatizacija
klimatizacija mehansko prezračevanje, pri katerem so temperatura, vlažnost,
prezračevanje in čistoča zraka nadzorovani
rekuperator plotni menjalnik, preko katerega se prenaša toplota iz toplejšega
medija, medija se pri tem ne mešata
klimatska naprava naprava za pripravo zrak
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
1
1 UVOD
S primerno klimatizacijo v industrijskih prostorih zagotovimo določeno temperaturo, vlago
ter primerno čistost zraka. V farmaciji so ti dejavniki zelo pomembni pri izdelavi zdravil.
Pozimi prostore ogrevamo. Zrak, ki ga vpihujemo, ogrejemo na želeno temperaturo. Poleti
vpihovani zrak hladimo. Temperatura v prostoru poleti ne bo enaka kot pozimi, ker bi bila
temperaturna razlika med zunanjim zrakom in zrakom v prostoru prevelika in bi se lahko
prehladili. Zato naj bi bila temperatura v prostoru le za največ 6° C nižja kot zunaj. Pri
proizvodnji zdravil pa so zahteve malo drugačne. Ne glede na zunanje temperature in vlažnost
zraka so zahteve enake celo leto.
Čist zrak zagotovimo z dovolj velikim številom izmenjav na uro. Svež zrak mora seveda biti
čist. Vpihovani zrak, bodisi sveži bodisi obtočni, pa še filtriramo glede na zahteve
proizvodnje. Paziti je treba, da je gibanje zraka v prostoru primerno počasno, odvisno od
temperature.
Človeku najugodnejše območje relativne vlage zraka je med 35 % in 65 %, pri temperaturi
20-24° C. Če je relativna vlažnost nizka, lahko sprejme zrak še veliko vlage, človeško telo se
suši. Koža postane suha in luskava, sluznice se osušijo. Če je relativna vlažnost velika, blizu
1, človeški pot slabo izhlapeva. Človek tako ne oddaja toplote z znojenjem. Za počutje je bolj
neugoden topel zrak z veliko vlažnostjo kot vroč, suh zrak. [1]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
2
2 PROCES KLIMATIZACIJE
Namen klimatizacije je vzdrževanje temperature in vlage zraka v zaprtem prostoru v želenih
mejnih vrednostih. Klimatizacija obsega niz postopkov, pri katerih iz klimatiziranega prostora
P izstopajoči vlažni zrak mešamo v mešalniku M s svežim zrakom iz ozračja A v zmes stanja
2. Nato to zmes v poletnem času ohladimo v hladilniku H ali jo v zimskem času segrejemo v
grelniku G1 in zvišamo vlago v vlažilniku V. Stanje zmesi se spremeni do stanja 3. V grelniku
G2 se segreje do želenega stanja 4, ki jo ventilator Vt potiska nazaj v prostor P. Za stanje zraka
v prostoru lahko vzamemo mešalno točko P med stanjem vstopnega (4) in izstopnega (1)
zraka.
Slika 1: Shema klimatskega sistema
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
3
2.1 Poletno delovanje
Poleti je treba zrak hladiti in mu odvzemati vlago. V hladilnik prihaja zmes stanja 2 na
hladilno vodo s temperaturo Tv, pri čemer se ohladi in osuši, hladilna voda pa se segreje.
Končno stanje 3 po izstopu iz hladilnika pa je odvisno od njegovega učinka. V grelniku G2 se
zmes še dodatno segreje do želene temperature, da jo nato ventilator potiska v prostor. Pri
prehodu zmesi iz stanja 4 v stanje 1 prevzame zmes od prostora toploto Q in vlago mv. [2]
( ) (2.1)
Q - toplota (kJ)
m - masa zmesi (kg)
h -. entalpija zmesi (kJ/kg)
( ) (2.2)
mv - masa vlage (kg)
x - relativna vlažnost zraka
Slika 2: Stanje zraka pri poletnem delovanju v Mollierovem h,x diagramu
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
4
2.2 Zimsko delovanje
V naših krajih je treba pozimi zrak ogrevati. Ker se pri tem zraku zniža relativna vlaga, ga je
treba tudi vlažiti. V prvem delu zrak segrejemo do stanja 2', v vlažilniku pa zmes ovlažimo in
ohladimo do stanja 3. Nato zmes še segrejemo v grelniku G2 do stanja 4, zatem pa jo
ventilator potisne v prostor.
Pri prehodu zmesi od stanja 4 do stanja 1 oddaja zmes prostoru toploto Q in prevzema od
njega vlago mv.
( ) (2.3)
Q - toplota (kJ)
m - masa zmesi (kg)
h - entalpija zmesi (kJ/kg)
( ) (2.4)
mv - masa vlage (kg)
x - relativna vlažnost zraka
Slika 3: Stanje zraka pri zimskem delovanju v Mollierovem h,x diagramu
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
5
3 DELI PREZRAČEVALNIH IN KLIMATSKIH NAPRAV
3.1 Zajem in odvod zraka
Svež zrak zajemamo tam, kjer je najbolj čist. Za objekt v mestu bomo zajemali zrak na
dvoriščni strani, ne pa s ceste. Zajemamo ga čim višje. Udeleženci prometa s tal dvigujejo
prah. Ta se dviguje in spet pada. Pri tleh nastane vrtinčenje, plast pa je visoka približno tri
metre. Sesalne odprtine naj bi bile torej višje.
V betonskem kanalu so žaluzije - rešetke, ki zavarujejo kanal pred padavinami in pred
vdorom ptic ter večjih delcev raznih snovi.
Tudi v pločevinastem kanalu, ki vodi preko strehe, so zaščitne rešetke. Tak kanal mora biti v
toplejših prostorih (v strojnici) izoliran, da se zračna vlaga ne kondenzira na hladnih
površinah. Enak kanal (slika 5) je namenjen odvodu odpadnega zraka. [1]
Slika 4: Zajem zraka nad terenom Slika 5: Zajem ali odvod zraka na strehi
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
6
Slika 6: Zajem svežega zraka
3.2 Žaluzije
Žaluzije so prvi element takoj ob vstopu zraka v klimatski sistem. Imajo dve nalogi, in sicer v
času mirovanja preprečujejo vdor zraka v klimat, v primeru nevarnosti zamrznitve grelnika pa
zaprejo dovod svežega zraka. [1]
Slika 7: Žaluzije
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
7
Za odpiranje ter zapiranje se uporablja pogon, ki je lahko električni (220V in 24V) (slika 8)
ali pnevmatski,če je klimat v Ex območju.
Slika 8: Električni pogon za odpiranje in zapiranje žaluzij
3.3 Čiščenje zraka
Svež zrak pred vstopom v prostore najprej prečiščujemo skozi filtre, da odstranimo predvsem
trdne delce (prah). Filtri so iz papirja, platna, plastičnih snovi, kovine in drugih materialov.
Površina, prek katere piha zrak, je zelo velika in lepljiva. Na tako ploskev se primejo prašni
delci. Kovinske filtre prepojimo z oljem in ko so filtri umazani, jih umijemo in znova
naoljimo. Druge vrste filtrov zamenjujemo. [1]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
8
Slika 9: Filtrski vložki v okvirju
Za uspešnost in kakovost filtra je pomembna »stopnja razpraševanja«. Če vzamemo vsebnost
prahu v mestih za največ 5mg/m3, največjo vsebnost prahu za filtrom pa 0,5 mg/m
3, je
»stopnja razpraševanja«:
(3.1)
Če je zrak, ki ga filtriramo, še bolj onesnažen, je dobro, če pred filter dodamo še grobi filter
(npr. vodni filtri).
Dober filter zahteva še nekaj drugih lastnosti, in sicer mora imeti majhne tlačne izgube, da ni
potrebno pretirano povečati moči ventilatorjev. Ta zahteva je v nasprotju z načeli dobre
filtracije, ki je tem boljša, čim drobnejše so poti skozi filter. Zato je v takšnih primerih
potrebno skleniti kompromis. Filter predstavlja največjo tlačno izgubo v celotni mreži. Tlačna
izguba ne sme biti večja od 100 Pa. Izguba ni odvisna samo od izvedbe filtra, ampak tudi od
hitrosti pretoka. Filtri morajo biti zato dovolj veliki, da bo hitrost pretoka čim manjša, največ
1,0 ... 1,4 m/s.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
9
Upor filtra se povečuje z nabiranjem prašnih delcev na njem. Hitrost pretoka se s tem veča.
Nastane nevarnost, da bo tok zraka pri tako povečani hitrosti poškodoval filter in prašne delce
odnesel s seboj. Zato moramo zamašenost filtrov redno spremljati. Najbolj ugodno je, če je
filter kontroliran s tipali ali merilniki, ki zaznajo zamašenost filtra (slika 10). Če hočemo
ohraniti konstanten pretok v kanalu, moramo zaradi zamašenosti filtra povečevati tlak v
kanalu, kar pomeni povečanje padca tlaka tudi na filtru.
Za boljše čiščenje zraka uporabljamo še druge vrste filtrov: ciklonske, elektrostatične, ogljene
itd. Taki filtri pa so seveda dragi. Uporabljamo jih tam, kjer je to predpisano in tehnološko ali
zdravstveno utemeljeno. [1]
Slika 10: Merilnik zamašenosti filtra
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
10
Slika 11: Različni tipi filtrnih vložkov od razreda filtracije G1 do H14
Slika 12: Pregled razredov filtrov
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
11
3.4 Grelnik, hladilnik
Svež zrak, deloma tudi obtočnega, je treba pozimi z grelniki segreti nad temperaturo prostora,
preden vstopa vanj. V poletnem času so grelniki izključeni. Pomembna naloga grelnikov je
varovanje celotnega klimatskega sistema pred zmrzovanjem, ko je temperatura okolice nižja
od 0° C. Zato so predgrelniki zraka nameščeni v klimatski sistem takoj po vstopu zraka.
Zraven je pritrjen tudi protizmrzovalni termostat, ki neposredno regulira delovanje grelnika
pozimi. Največkrat uporabljamo lamelne grelnike, grelni medij pa je topla ali vroča voda. S
primerno izbiro materiala lamel, z dobrim stikom lamel s cevmi je lahko tak grelnik dovolj
majhen in oddaja veliko toplote. Cevi in lamele so lahko jeklene, vse skupaj pa je pocinkano.
Lamele so danes največkrat izdelane iz aluminija zaradi teže, cevi pa so iz bakra. Hladilniki
so enaki, vendar je medij hladna voda. [1]
Slika 13: Lamelni zračni grelnik ali hladilnik
Uporabljamo pa tudi plinske grelnike. Plin kot gorivo ima kup prednosti. Zgoreli plin lahko
ogreva cevi, kjer teče topel zrak. Seveda pa je treba dimne pline iz vsakega takega dimnika
odvajati na prosto.
Najbolj enostavni in komfortni so električni grelci. Žal pa jih zaradi previsoke cene
električnega toka ne uporabljamo za ogrevanje večje količine zraka.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
12
Hladilniki so enaki kot grelniki, medij je hladna voda ali glikolska mešanica za nižje
temperature. Hladilnik ima dve nalogi. Prva je pohlajevanje vstopnega zraka na temperaturo,
ki je potrebna za vpih v prostor. Kadar pa je potrebno hlajenje ali pohlajevanje vlažnega zraka
na temperaturo rosišča, da odda vlago, takrat pa zrak dogrejemo, da mu znižamo relativno
vlažnost.
3.5 Ventilatorji
Ventilatorji so lahko aksialni za manjše količine zraka, za večje pa so centrifugalni. Velikost
ventilatorjev izbiramo s pomočjo diagramov, in sicer v odvisnosti od zahtevanega pretoka in
tlaka, ki ga mora premagati. Tlačna višina H, ki jo mora ventilator premagovati, nam
predstavlja seštevek vseh hidravličnih uporov in kanalskih razvodov tudi v primeru, da so vsi
filtri zamašeni. Tak diagram je na sliki 14.
Iz zahtevane količine zraka in tlaka izberemo tip ventilatorja, kjer krivulja leži nad
presečiščem zahtevanih veličin. Ventilator daje torej nekaj več zraka z višjim tlakom. Ta
presežek lahko na izpuh v prostor zadušimo, da je količina zraka taka, kot jo zahtevamo. [1]
Slika 14: Diagram za izbiro ventilatorja
:
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
13
Slika 15: Aksialni ventilator
Slika 16: Centrifugalni ventilator z različnimi legami motorja
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
14
Slika 17: Blažilniki za pritrditev ventilatorjev
Centrifugalni ventilatorji sesajo zrak v aksialni smeri z ene strani, dvojni z obeh strani.
Izstopna odprtina je lahko usmerjena vodoravno, navpično ali poševno. Pogon ventilatorja
poteka bodisi z elektromotorjem, ki je lahko neposredno na gredi rotorja, ali pa poganjamo
rotor z jermenskim prenosom. Sklop ventilatorja in rotorja je na posebni temeljni plošči, pod
katero je izolacijska plast, ki preprečuje prenašanje vibracij na podlago. Včasih vgradimo
posebne blažilnike (slika 17). Če so ventilatorji priključeni na kanale, tak priključek ni
neposreden. Med obema je meh iz jadrovine, da se vibracije ne prenašajo po kanalu. [1]
3.6 Vlažilnik
Naloga vlažilnika je dvigniti relativno vlago v dovodnem zraku in s tem tudi vlago v prostoru
na želeno vrednost. To je še zlasti pomembno v zimskih mesecih, ko so zunanje temperature
nizke. Zraku, ki ga grelnik segreje, se relativna vlaga močno zniža. Zajeti zrak pri -20° C in z
relativno vlago φ=90 % ima po segrevanju na 20° C samo še približno 5 % relativne vlage.
Tako suh zrak povzroča prekomerno izhlapevanje, draži dihalne poti, sili h kašlju in je za
bivanje ljudi neprimeren. Prah v takih prostorih postane izredno suh, kar povzroča lebdenje
prašnih delcev. Suh zrak je tudi nevaren v eksplozijsko ogroženih prostorih, ker lahko pride
do pojava statične elektrike. Zaradi naštetih nevšečnosti je potrebno tak zrak vlažiti. [1]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
15
Slika 18: Parni vlažilnik
Načini vlaženja:
- z industrijsko paro,
- z lastnim razvijalcem pare,
- s »hladno« paro in
- z vbrizganjem vode.
Za dobro počutje ljudi želimo v prostoru doseči »področje ugodja«, ki je pri temperaturi
19-24° C in 40-60 % relativne vlage. Temperatura in vlaga v prostoru sta odvisni od telesne
aktivnosti, starosti in od letnega časa.
3.7 Conski dogrelnik
Naloga conskega dogrelnika je segreti zrak na želeno temperaturo pred vpihom v prostor.
Conske dogrelnike ima običajno vsak prostor posebej ali več prostorov skupaj, če gre za
prostore, kjer je zahtevana ista temperatura. Dogrelniki so potrebni, ker klimatski sistem
oskrbuje več prostorov, kjer potekajo različni procesi ali pa so izgube oziroma dobitki zaradi
procesa v prostoru različni. Zato s conskim dogrelnikom vpih v prostor segrejemo ali
ohladimo glede na vrsto prostora in želeno temperaturo. Vgrajeni so v dovodnem kanalu na
posamezni veji tik pred vstopom zraka v prostor, pred ali za volumskimi regulatorji.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
16
Poznamo električne in toplovodne conske dogrelnike.
Slika 19: Toplovodni dogrelnik
3.8 Splošno o kanalih
Po kanalih vodimo zrak od ventilatorja do posameznih vpihovalnih elementov, izrabljen zrak
pa odvajamo na prosto ali ga vračamo do prezračevalne naprave oziroma ventilatorja.
Presek kanalov ne sme biti premajhen, ker bi bile sicer hitrosti zraka v njih prevelike, kar bi
povzročalo šume in žvižganje. Veliki kanali so seveda dražji in tudi toplotne izgube so zaradi
ohlajanja zraka na večjih površinah večje. Iz izkušenj izbiramo naslednje hitrosti:
- v glavnih kanalih 4 ... 8 m/s za komfortne naprave
8 ... 12 m/s za industrijske naprave
- v odcepih 3 ... 5 m/s za komfortne naprave
5 ... 8 m/s za industrijske naprave
Kanali so danes večinoma iz pocinkane pločevine. Navadno so pravokotnega ali okroglega
preseka. Na strop so pritrjeni s primernimi obešali, ob stenah visijo ali stojijo na konzolah.
Spajamo jih na različne načine (slika 20).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
17
Slika 20: Načini spajanja zračnih kanalov
Stena kanala bi začela pri večji hitrosti vibrirati, če pločevina ne bi bila dovolj debela. Zato so
debeline pločevine standardizirane (tabela 3.1). Večje kanale ob straneh ojačajo z jeklenimi
kotniki. [1]
Tabela 3.1:Dovoljene debeline pločevine
Največja notranja mera [mm]
Najmanjša
debelina pločevine
[mm]
250 0,5
250 - 500
500
0,62
500 - 990
990
0,75
1000 - 1490
1490
0,88
1500 - 1990
1990
1,0
2000 - 2490
2490
1,13
2500 in več 1,25
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
18
Slika 21: Kanali in odcepi
3.9 Zračne rešetke
Izstopna odprtina ni samo luknja v kanalu. Na odprtini je element, ki preprečuje vdor tujih
teles v kanal in pravilno usmerja zrak. Z njim tudi reguliramo vpihovano količino zraka.
Nekaj oblik takih elementov je na sliki 22.
Zrak lahko vstopa v prostor tudi skozi perforirani (luknjičavi) strop.
Ta izvedba je primerna predvsem za prostore z nizkim stropom ali če je potreba po zraku
velika.
Slika 22: Različni tipi vpihovalnih odprtin
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
19
Obešen strop mora biti zatesnjen, da lahko zrak prehaja le skozi luknjice.
Elementi za odvod zraka so podobni kot za vpihovanje, le enostavnejši, saj ni treba določevati
dometne dolžine. Hitrosti v njih pa ne smejo biti prevelike zaradi vrtinčenja na vstopu.
Posledici bi bili umazana okolica izstopnega elementa in šumnost. [1]
3.10 Rekuperator
V klimatizaciji rekuperacija vrača visoko stopnjo toplotne energije, tudi do 90 %. Rekuperator
deluje tako, da odvodni zrak iz prostora posredno ogreva ali hladi svež zrak, odvisno od
letnega časa. Toplotni izmenjevalnik je izveden tako, da dovodnega in odvodnega zračnega
toka med seboj ne meša. Najbolj pogost rekuperator je ploščati in rotacijski. [5]
Slika 23: Ploščati prenosnik toplote
3.11 Šumnost
Pri pretoku skozi kanale, ventilator, grelnik in druge elemente nastane vrtinčenje zraka in s
tem šum, ki se ne sme prenašati v prostore. Čim večji sta hitrost zraka in turbulenca, tem
močnejši je šum. Šum zaradi turbulence ali drugih vibracij, ki bi se z zračnim tokom
prenašale po kanalih, zadušimo s primernimi dušilniki zraka. Montiramo jih običajno že v
strojnici. Sestavljeni pa so iz elementov, ki lahko absorbirajo zvok.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
20
4 IZRAČUN TOPLOTNIH IZGUB
Tabela 4.1:Seznam prostorov v objektu
Prostor Oznaka
prostora
Širina
(m)
Dolžina
(m)
Površina
(m2)
Višina
(m)
Volumen
(m3)
PISARNA 1 P2 5,2 4 20,8 3 62,4
PISARNA 2 P2 5 2,2 11 3 33
WC WC1 2,5 1,5 3,75 3 11,25
WC WC2 2,5 1,5 3,75 3 11,25
HODNIK H 3;2 2,5;9 25,5 4 102
PISARNA 3 P3 4,5 3,2 14,4 3 43,2
KUHINJA K1 4,5 3,2 14,4 3 43,2
SEJNA SOBA SS 7,3;2,6 9;4,5 77,4 4 309,6
Klimatski podatki za Krško:
Klimatski podatki v poletnem času
zunanja temperatura zraka 32° C
zunanja relativna vlažnost zraka 38 %
zahtevana notranja temperatura zraka 20° C, 17° C
zahtevana notranja relativna vlažnost zraka 50 %
Klimatski podatki v zimskem času
zunanja temperatura zraka -20° C
zunanja relativna vlažnost zraka 84 %
zahtevana notranja temperatura zraka 20° C,17° C
zahtevana notranja relativna vlažnost zraka 50 %
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
21
4.1 Prezračevanje
S prezračevanjem dovajamo v prostore svež zrak. Kvaliteta zraka v prostorih se slabša zaradi:
trdih delcev (prah),
toplotnih virov (višanje temperature),
virov vlage (izhlapevanje, potenje),
plinastih snovi (vonjave, dim),
padanja koncentracije kisika.
Ker se kvaliteta zraka hitro slabša, je treba dovajati svežega in ga v enaki količini tudi
odvajati iz prostora.
Razlikujemo:
naravno prezračevanje,
prisilno prezračevanje (z ventilatorjem).
Minimalna količina vtoka zraka znaša 20 m3/h na osebo brez upoštevanja drugih notranjih
virov onesnaževanja, če pa so v prostoru kadilci, količina vtoka zraka znaša 30 m3/h. Pri
enostavnih sistemih prostorom določamo volumsko izmenjavo zraka n=0,5h-1
. V primeru
povečanja vsebnosti škodljivih snovi v zraku je potrebno količino svežega zraka določiti na
osnovi le-teh. [1]
Tabela 4.2:Število izmenjav zraka v eni uri
Prostor Število izmenjav (h-1
)
WC – tovarne 8 ... 10
- poslovne stavbe 5 ... 8
- stanovanje 4 ... 5
Kopalnica 5 ... 8
Pisarniški prostori 4 ... 8
Garderobe 4 ... 6
Kuhinje
- stanovanja 15 ... 25
- gostilne, hoteli 15 ... 30
- največje, npr. bolnišnice 10 ... 30
- hladne 8 ... 4
Sejne dvorane 6 ... 8
Delavnice brez posebnih izvorov za
onesnaževanje zraka
3 ... 6
Jedilnice v tovarnah 4 ... 8
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
22
Tabela 4.3: Potrebno število izmenjav zraka v eni uri po prostorih
Prostor Oznaka
prostora
Osebe Minimalna
količina
zraka za
osebo
(m3/h)
Volumen
(m3)
Volumska
izmenjava
(1 h-1
)
(m3/h)
PISARNA 1 P2 2 40 62,4 102,4
PISARNA 2 P2 2 40 33 73
WC WC1 0 0 11,25 11,25
WC WC2 0 0 11,25 11,25
HODNIK H 0 0 102 102
PISARNA 3 P3 2 40 43,2 83,2
KUHINJA K1 1 20 43,2 63,2
SEJNA SOBA SS 6 120 309,6 429,
SKUPAJ 13 260 638,4 875,9
(4.0)
kjer je:
Vh [m3] - dovedeni zrak
Vprostora[m3] - volumen prostora
LW[h-1
] - izmenjava zraka (IZ) (tabela 4.2)
4.2 Prenos toplote
Toplota se prenaša s snovi na snov ali po snovi na štiri načine:
- s prevodom,
- s prenosom (med dvema snovema z različnim agregatnim stanjem),
- s sevanjem,
- z združevanjem prvih treh oblik prenosa toplote.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
23
4.2.1 Prevod toplote
Zaradi temperaturne razlike se prevaja toplota po trdni snovi z delca na delec.
Toplotna prevodnost je toplotni tok, ki se prevede skozi snov na preseku 1 m2 pri
temperaturni razliki za eno stopinjo.
(4.1)
kjer je:
A[m2] - prerez
λ [w/m K] - toplotna prevodnost
d[m] - debelina snovi
(t1-t2)[K,°C] - temperaturna razlika
λ=R[m
2K/W] - toplotna prevodna upornost
4.2.2 Prestop toplote
Toplota nerada prestopi s snovi na snov, če nimata obe enakega agregatnega stanja. Pri
prestopu z zraka na trdno steno, z vode ali pare na steno cevi in podobno pride do velikega
temperaturnega padca.
Prestop izračunamo po naslednji formuli:
( ) (4.2)
kjer je:
[ ] - toplotni tok pri prestopu
[m2] - površina
(t1-t2)[°C] - temperaturna razlika
α[W/m2K] - toplotna prestopnost
=Ri[W/m
2K] - toplotna prestopna upornost pri prestopu na notranji strani stene
=Re[W/m
2K] - toplotna prestopna upornost pri prestopu na zunanji strani stene
Toplotna prestopnost α je toplotni tok, ki prestopi z 1m2 površine pri temperaturni razliki eno
za stopinjo.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
24
4.2.3 Prehod toplote skozi steno
Toplota se prenaša navadno z zraka v prostoru na trak zunaj stavbe skozi zidove, strope, okna
in vrata. Padec temperature pri prehodu skozi steno opazujemo na sliki 26.
Slika 24: Padec temperature pri prehodu toplote skozi večplastno steno
Celoten prenos toplote je sestavljen iz prestopa na steno, prevoda skoznjo in spet prestopa na
zunanji zrak. To kombinacijo prenosa toplote imenujemo toplotni prehod. Na sliki 26 vidimo,
da ima vsaka plast drugačno toplotno prevodnost. Rdeča plast bolje prevaja toploto kot
rumena. Zato je tudi funkcija temperature v tej plasti položnejša.
Zaradi enostavnejšega računanja največkrat predpostavimo, da so gradbene konstrukcije
homogene. Enačbo toplotne prehodnosti za večslojne gradbene konstrukcije tako uporabimo
za izračun toplotnih izgub prostorov v zgradbi. Zahtevnejši računi pa upoštevajo tudi
nehomogenost in linijske izgube v konstrukcijah.
Toplotna prehodnost »k« je sestavljena iz obeh toplotnih prestopnosti in topotne prevodnosti:
(4.3)
ker je:
(4.4)
To lahko zapišemo:
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
25
(4.5)
in iz tega:
(4.6)
Toplotni tok skozi steno znaša:
( ) (4.7)
kjer je:
[W] - toplotni tok
A[m2] - površina stene
k[W/ m2
K] - toplotna prehodnost
(t1-t2)[K,°C] - temperaturna razlika med zrakom v prostoru in zunaj njega [1]
4.3 Toplotna prehodnost
Toplotno prehodnost smo izračunali že v poglavju 4.2. Izjeme so gradbene konstrukcije z
neenako sestavo, s toplotnimi mostovi.
Toplotne prehodnosti izračunamo za vsak del objekta, kjer prehaja toplota. Podatke za izračun
vzamemo iz tabel za snovne lastnosti gradbenih materialov.
4.3.1 Toplotne izgube brez dodatkov
Toplotni tok, ki prehaja skozi steno, strope, tla, okna in vrata na zunanji zrak ali v sosednje
prostore z nižjo temperaturo, izračunamo:
[ ( )] ( )
(4.8)
kjer je:
[W] - toplotni tok brez dodatkov
[W] - površina ploskev
K[W/m2 K] - toplotna prehodnost
Rk[m2 K/W] - toplotna upornost
t1[°C,K] - temperatura prostora
t2[°C,K] - zunanja temperatura ali temperatura sosednjega prostora
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
26
4.3.1 Dodatki
Če je stena na objektu obrnjena proti jugu, je temperatura na zunanji strani stene višja, kot če
je stena obrnjena proti severu. To upoštevamo z dodatkom za strani neba ZH.(tabela 4.4)
Tabela 4.4: Dodatek za strani neba ZH[%]
Smer neba
J JZ Z SZ S SV V JZ
ZH -5 -5 0 +5 +5 +5 0 -5
Preden dosežemo ravnovesje med odvedeno in dovedeno toploto, je treba ogreti zidove,
strope, pohištvo itd. Predvsem zidovi akumulirajo veliko toplote. To upoštevamo z dodatkom
k čistim toplotnim izgubam ZD. Ta dodatek je odvisen od prekinitev ogrevanja. Odčitamo ga
iz tabele 4.5 v odvisnosti od vrednosti D, ki nam poda odvisnost od čistih toplotnih izgub ,
površine ploskev, ki jo omejujejo prostor in temperaturne razlike:
( ) (4.9)
kjer je:
[ ] - toplotni tok brez dodatkov
Acel[m2] - celotna površin oken, stropa in tal, vključno z okni in vrati
Tn[°C] - notranja temperatura
Tz[°C] - zunanja temperatura
Tabela 4.5: Dodatek za prekinitev obratovanja in izravnavo obodnih površinskih temperatur ZD=ZA+ZU[%]
Način kurjenja D 0,1-0,34 0,35-0,80 0,81-1,73 >1,74
Omejeno nočno kurjenje I 7 7 7 7
9-12 ur prekinitve
II 20 15 15 15
12-16 ur prekinitve III 30 25 20 15
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
27
Toplotne izgube z dodatki:
( ) (4.10)
4.3.2 Toplotne izgube zaradi naravnega prezračevanja
V prostore vdira mrzel zrak skozi špranje pri oknih in vratih. Pri izračunu upoštevamo samo
špranje pri zunanjih oknih in vratih. Mrzlega zraka vdre več, če je stavba izpostavljena vetru.
Ta zrak je treba ogreti na temperaturo prostora. To potrebno moč izračunamo:
( ) ( ) (4.11)
kjer je:
[W] - toplotni tok zaradi naravnega prezračevanja
A[m3/m,h] - prepustnost špranj pri zunanjih oknih in vratih
l [m] - povprečna dolžina špranje
R[-] - prostorsko število, tesnjenje notranjih vrat
H[W h /m3,K] - hišno število
ZE[-] - dodatek na vogalna okna, ZE=1,2,sicer ZE=1
4.3.3 Toplotne izgube zaradi prisilnega prezračevanja
Umetno prezračevanje nastopi običajno pri stanovanjskih objektih v kuhinji ali na WC-ju, če
je v jedru objekta brez oken. V takšnih primerih se uporablja kanalsko prezračevanje. Zrak, ki
prihaja v prostor, je potrebno ogreti in glede na namembnost prostora nekajkrat izmenjati v
uri. Potrebni toplotni tok za ogretje svežega zraka izračunano po formuli:
( ) (4.12)
kjer je:
[ ] - toplotni tok za ogretje svežega zraka
[ ] - število izmenjav zraka na uro
[ ] - volumen prostora
[ ] - razlika med temperaturo prostora in temperaturo vstopajočega zraka
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
28
4.4 PODATKI ZA IZRAČUN TOPLOTNIH PREHODNOSTI
Tabela 4.6: Zunanje stene
Material Debelina (d) [cm] Toplotna prevodnost
[W/ m K]
Apneni omet 2 0,81
Modularna opeka 25 0,52
Stiropor 3 0,041
Plemeniti fasadni
Omet
2 0,70
Primer izračuna toplotne prehodne upornosti:
(4.13)
Tabela 4.7: Notranje stene
Material Debelina (d) [cm] Toplotna prevodnost
[W/m K]
Omet 2 0,81
Porolit 8 0,52
Omet 2 0,81
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
29
Tabela 4.8: Strop
Material Debelina (d) [cm] Toplotna prevodnost
[W/ m K]
Tervol 8 0,041
Porolit 16 2,33
Omet 2 0,81
Tabela 4.9: Tla
Material Debelina (d) [cm] Toplotna prevodnost
[W/ m K]
PVC na filcu 2 0,120
Cementni estrih 4 1,4
Stiropor 2 0,041
Armirana
betonska plošča
16 0,81
- okna PVC:
- vrata:
- vrata zunanja 1,7
- zunanja temperatura tz=-20°C
- prekinitev ogrevanja 9-12 ur
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
30
Legenda označb ploskev, skozi katere prehaja toplota v okolico, za izračun v tabeli:
SZ - stena zunanja
SN - stena notranja
T - tla
S - strop
OT - okna s termopan zasteklitvijo
VZ - vrata zunanja
4.5 POVZETEK IZRAČUNA TOPLOTNIH IZGUB
Tabela 4.10: Izračunane toplotne izgube
Prostor Oznaka
prostora
Temperatura
(°C)
Volumen
(m3)
q (W/m3) Toplotne
izgube
(W)(QT)
PISARNA 1 P2 20 62,4 53,3 3325,1
PISARNA 2 P2 20 33 65,7 2167,2
WC WC1,2 17 22,5 66,3 1356,9
HODNIK H 17 102 37,86 3862,4
PISARNA 3 P3 20 43,2 38,3 1654
KUHINJA K1 20 43,2 20,53 1995
SEJNA SOBA SS 20 309,6 36,2 11196
SKUPAJ 638,4
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
31
4.5.1 Izračun hladilne obremenitve
Transmisijske izgube
Pri izračunu transmisijskih izgub upoštevamo toplotne prehodnosti ovoja stavbe, temperaturni
primanjkljaj in površino gradbenega elementa, ki temelji na zunanji zrak. Na rabo energije
lahko vplivajo z zmanjšanjem toplotne prehodnosti ovoja stavbe, postavitvijo zgradbe na
drugo lokacijo ali zmanjšanjem površine ovoja. Povsem normalno je, da pride pri načrtovanju
zgradbe in rabe energije v poštev le prva opcija, in sicer dovolj nizka toplotna prehodnost
skozi ovoj stavbe. Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi v stavah predpisuje
maksimalne prehodnosti gradbenih konstrukcij. Pri mojem primeru sem upošteval lego in
postavitev objekta v okolju.[7]
( ) (4.15)
kjer je:
- toplotni tok
A[m2] - površina stene
k[W/ m2 K] - toplotna prehodnost
(t1-t2)[K,°C] - temperaturna razlika med zrakom v prostoru in zunaj njega
Ventilacijske toplotne izgube
Poleg dobre toplotne izolacije ovoja je pomembna tudi njegova zrakotesnost. Zmanjšanje
transmisijskih toplotnih izgub pri novogradnji dosežemo z dobro toplotno zaščito,
ventilacijske toplotne izgube pa zmanjšamo z dobo zrakotesnostjo ovoja. Prav tako je
pomembno, da toplotno izolacijo zaščitimo pred vlago in pred vdorom hladnega zraka v plasti
toplotne izolacije. To dosežemo z vgradnjo za paro prepustne in vodo neprepustne sekundarne
kritine nad toplotno izolacijo, ki je obenem tudi vetrna zapora.
Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi v stavah predpisuje urne izmenjave zraka med
0,5 in 1. Predpisane urne izmenjave pa je v praksi težko doseči. Pri sodobnih oknih, ki
praviloma vsa dobro tesnijo, je nekontroliranega prezračevanja zelo malo, kar pomeni, da je
prezračevanja premalo. Zato se lahko pojavijo plesni na hladnih notranjih površinah, če ne
izvajamo naravnega prezračevanja. Če pa prezračujemo preveč, je zaradi tega ventilacijska
izguba prevelika. Do prevelike ventilacijske izgube pride tudi pri starejših oknih in vratih.
Vendar pa lahko s pravilnim prezračevanjem zmanjšamo rabo energije tudi do 25 %. [7]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
32
Notranji toplotni viri
Pri notranjih virih upoštevamo:
- osebe,
- električno energijo (ne za ogrevanje),
- oddano toploto energijsko učinkovitih hišnih naprav,
- toploto tople sanitarne vode,
- izhlapevanje oz. izparevanje (npr. vlažnost iz lončnic).
Kot notranji vir energije upoštevamo 5W/m2.
Hlajenje zunanjega zraka
Volumen svežega zraka znaša 875,9 m3. Masni tok zunanjega zraka izračunamo:
mzr,z=p·V=1,2·875,2=1051,08
Iz Mollierovega h,x diagrama odčitamo za vlažni zrak
- temperatura zunanjega zraka 32° C, vlažnost zraka 40 %
(h1+x)z=60 k J/kg
- temperatura notranjega zraka 20° C, vlažnost zraka 50 %
(h1+x)n=40 k J/kg
[( ) ( ) ] (4.16)
[ ]
6196W (4.17)
QAU[W] - hlajenje zunanjega zraka in razvlaževanje
Δh[kJ/kg] - toplota potrebna za uparjanje 1kg vode
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
33
(4.18)
kjer je:
N - število oseb
Qf - oddana energija telesa pri temperaturi 20° C
Količina dovedenega zraka
( )
(4.19)
kjer je:
Mzr[
] - masni tok dovedenega zraka
Cp - specifična toplota zraka (1013 J/kg K)
(tn-tz)=5K
Hlajenje ventilatorja
3604W (4.20)
Notranji toplotni viri
Površina objekta znaša 171 m2.
1m2=5W/m
2
QNV=171m2·5W=855W (4.21)
Skupna obremenitev hladilnega sistema
QKU=QT+QAU+QV+QNV=25556+6196+3604+855=36211W= 36,211kW (4.22)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
34
4.5.2 Izračun grelne obremenitve
Grelna obremenitev je raba energije za ogrevanje prostorov in je odvisna od transmisijskih
izgub, ventilacijskih izgub, sončnih dobitkov, notranjih virov ter tudi od uporabnikov. Kako
natančno pa je mogoče upoštevati vse toplotne izgube in dobitke, pa je odvisno od mnogih
faktorjev in približnih ocen. [8]
QHL=QT+Qv+QW+QS-QNV (4.23)
kjer je:
QHL[W] - grelna obremenitev
QT[W] - transmisijske toplotne izgube
QV[W] - ventilacijske toplotne izgube
Qw[W] - moč potrebna za vlaženje zraka
QS[W] - toplota potrebna za segrevanje zunanjega zraka
QNV[W] - notranji viri energije
Povzetek izračuna grelne obremenitve
- temperatura zunanjega zraka -20° C, vlažnost zraka 84 %
xz=0,001;(h1+x)z=-17 k J/kg
- temperatura notranjega zraka 20° C, vlažnost zraka 50 %
xn=0,0070(h1+x)n=40 k J/kg
[( ) ( ) ] (4.24)
[
( )
] 4391W (4.25)
QW[W] - toplota potrebna na vlaženje zraka
Δh[kJ/kg] - toplota potrebna za uparjanje 1kg vode
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
35
(4.26)
kjer je:
N - število oseb
Qf - oddana energija telesa pri temperaturi 20° C
Toplota potrebna za segrevanje zunanjega zraka
( ) (4.27)
( ( ) (4.28)
Qs[W] - toplota potrebna za segrevanje zunanjega zraka
Cp - 1013 J/kgK (specifična toplota zraka)
Končni izračun grelne obremenitve
QHL=QT+Qv+QW+QS-QNV=25556+4391+ -855=40922W=40,922kW (4.30)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
36
5 SKLEP
V diplomski nalogi sem obravnaval sklope in načine obratovanja prezračevanje in
klimatizacije v industriji. Pomembno je da pri projektiranju in izgradnji novih objektov, z
ustrezno izbiro gradbenih materialov ter načinom izgradnje zadostimo standardom rabe
energije za hlajenje in ogrevanje.
Po optimizaciji celotnega sistema prezračevanja ali klimatizacije se bo poraba energije in CO2
izpustov, ki so povezani s temi sistemi, v povprečju zmanjšala za 30 %.
V večjih industrijskih objektih je edini pravilni način prezračevanje in klimatizacije v
sedanjosti in prihodnosti rekuperacija toplote in učinkovitejša izgradnja objektov.
Omenjene pogoje zagotavljajo posebno grajene klimatske naprave z vsemi pomožnimi
napravami, ki zagotavljajo ustrezne energetske medije. Najpogostejši energent je prav gotovo
elektrika, poleg nje pa voda in komprimiran zrak. Na splošno porabimo za klimatizacijo zelo
veliko energije. Zato je poraba energije, ki jo moramo zagotoviti za ogrevanje in
klimatizacijo, z uporabo novih tehničnih rešitev optimalna
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
37
6 VIRI, LITERATURA
[1] Tomaž Jepej, Strojne inštalacije, Ljubljana, 1990.
[2] Bojan Kraut, Strojniški priročnik, Ljubljana, 2002.
[3] Bojan Grobovšek, Solarni sistemi za ogrevanje naselij,
[4] http://www.erevija.com/clanek/38/Toplotna-zascita-hise
[5] http://www.tehnovent.si/
[6] http://si.hidria.com/klima/
[7] Bojan Grobovšek, Izračun letne rabe energije v stanovanjskih stavbah
[8] Robert Špegel, Prezračevanje in klimatizacija poslovnih prostorov, magistrsko delo.
Velenje: 2010,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
38
7 PRILOGE:
Priloga 7.1: Tloris nadstropja poslovnega objekta
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
39
Priloga 2: Izračun toplotnih izgub objekta
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17
Ozn
ačb
a
Sm
er n
eba
Deb
elin
a
sten
e
Izračun ohlajenih površin Izračun toplotnih izgub Dodatki TI
Do
lžin
a
Viš
ina
Po
vrš
ina
Šte
vil
o
Raz
lik
a
Po
vrš
in z
a
izra
čun
Pre
ho
dn
i
ko
efic
ien
t
t n-t
z
(tn-t
z)k
Izg
ub
e b
rez
do
dat
ka
ZD
ZH
Fak
tor
- - c
m
m m m2
- m2 m
2
W % % 1+
%
W
(P1) PISARNA 1 20°C, V=62,4 m3,q=53,3W/m
3
S
Z
S 22 5,
2
3 15,
6
1 2,8 12,8 0,69 40 27,6 353,3
( )
( ( ))
=0,53
O
T
S - 1 1,4 1,4 2 - 2,8 1,5 40 60 186
S
Z
V 22 4 3 12 1 2,8 9,2 0,69 40 27,6 254
O
Z
V - 1 1,4 1,4 2 - 2,8 1,5 40 60 186
S
N
J 12 5,
2
3 15,
6
1 - 15,6 2,1 2 4,2 65,5
V
N
V - 1 2 2 1 - 2 2 3 6 12
S
N
V - 4 3 12 1 2 10 2,1 3 6,3 63
T - 24 5,
2
4 20,
8
1 - 20,8 0,95 32 30,4 632,3
S - 26 5,
2
4 20,
8
1 - 20,8 0,45 32 14,4 300
2052 15 +5 1,2 2462
( ) ( ) ( ( ))
863,1
3325,1W
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
40
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14
(P2) PISARNA 2 20°C, V=33 m3,q=65,7W/m
3
SZ V 22 5 3 15 1 3,3
6
11,64 0,69 40 27,6 312
( ( ))
=0,56
OT V - 1,
2
1,4 1,6
8
2 - 3,36 1,5 40 60 201,6
SZ J 22 2,
2
3 6,6 1 1,1
2
5,48 0,69 40 27,6 151,2
OT J - 0,
8
1,4 1,1
2
1 - 1,12 1,5 40 60 67,2
SN V 12 5 3 15 1 - 15 2,1 3 6,3 94,5
T - 24 5 2,2 11 1 - 11 0,95 32 30,4 334,4
S - 26 5 2,2 11 1 - 11 0,45 32 14,4 158,4
1319,
3
15 -5 1,1 1451
( ( ))= 716,3
2167,2W
(WC1,WC2) 17°C, V=22,5 m3,q=60,3 W/m
3
SN S 12 3 3 9 1 - 9 2,1 3 6,3 18,9
( ( )) =0,2
SN V 12 2,
5
3 7,5 1 - 7,5 2,1 3 6,3 47,25
T - 24 3 2,
5
7,5 1 - 7,5 0,95 32 30,4 228
S - 26 3 2,
5
11 1 - 7,5 0,45 32 14,4 108
( )=874 402,2 15 0 1,2 482,9
1356,9W
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
41
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17
(H1) HODNIK 17°C, V=102 m3,q=37,86W/m
3
SZ S 22 2,
8
4 8,4 1 1,4 9,8 0,69 40 27,6 270,5
( ( ))
=0,49
OT S - 1 1,4 1,4 1 - 1,4 1,5 40 60 84
SN V 12 2,
5
4 10 1 2 8 2,1 3 6,3 50,4
VN V - 1 2 2 1 - 2 2 3 6 12
SZ J 22 5,
8
4 23,
2
1 5,2
9
17,91 0,69 40 27,6 529,4
OT S - 1,
5
1,4 2,1 1 - 2,1 1,5 40 60 126
VZ S - 1,
2
2,1 2,5
2
1 - 2,52 1,7 40 68 171,4
SN Z 12 9 3 36 1 6 30 2,1 3 6,3 189
VN Z - 1 2 2 3 - 6 2 3 6 36
T - 24 3;
2
2,5
;9
25,
5
1 - 25,5 0,95 32 30,4 775,2
S - 26 3;
2
2,5
;9
25,
5
1 - 25,5 0,45 32 14,4 367,2
2611 15 0 1,1
5
3002,
7
( ( ))= 859,7
3862,4W
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
42
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17
(P3) PISARNA 3 20°C, V=43,2 m3,q=38, 3W/m
3
SZ S 22 4,
5
3 13,
5
1 2,1 11,4 0,69 40 27,6 314,64
( ( ))
=0,35
OT S - 1,
5
1,
4
2,1 1 - 2,1 1,5 40 60 18,9
SN V 12 3,
2
3 9,6 1 2 7,6 2,1 3 6,3 47,9
VN V - 1 2 2 1 - 2 2 3 6 12
T - 24 4,
5
3,
2
14,
4
1 - 14,4 0,95 32 30,4 437,8
S - 26 4,
5
3,
2
14,
4
1 - 14,4 0,45 32 14,4 207,36
1039 15 5 1,
2
1246
( ( ))= 408,2
1654W
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
43
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17
(K1) KUHINJA 1 20°C, V=43,2 m3,q=20,53 W/m
3
SN V 1
2
3,
2
3 9,6 1 2 7,6 2,1 3 6,3 47,9
( )
=0,25
VN V - 1 2 2 1 - 2 2 3 6 12
T - 2
4
4,
5
3,2 14,
4
1 - 14,4 0,95 32 30,4 437,8
S - 2
6
4,
5
3,2 14,
4
1 - 14,4 0,45 32 14,4 207,3
6
705 20 0 1,2 846
( )=41 1149
1995W
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
44
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14 15 16 17
(SS) SEJNA SOBA 20°C, V=309,6 m3,q=36,2 W/m
3
SZ S 22 7,3 4 29,2 1 2,8 26,
4
0,69 40 27,
6
728,6
( ( ))
=0,49
OT S - 1 1,4 1,4 2 - 2,8 1,5 40 60 168
SN Z 12 2,6 4 10,4 1 2 8,4 2,1 3 6,3 53
VN Z - 1 2 2 1 - 2 2 3 6 12
SZ J 22 13,8 4 53,6 1 7 46,
6
0,69 40 27,
6
1286
OT J - 2,5 1,4 3,5 2 - 7 1,5 40 60 420
SZ V 22 9 4 36 1 6,3 29,
7
0,69 40 27,
6
819,72
OT V - 1,5 1,4 2,1 1 - 6,3 1,5 40 60 378
T - 24 7,3;
2,6
9;4,
5
77,4 1 - 77,
4
0,95 32 30,
4
2353
S - 26 7,3;
2,6
9;4,
5
77,4 1 - 77,
4
0,45 32 14,
4
1115
7333 15 -5 1,
1
8066
( ( ))= 3130
11196 W
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
45
7.1 Seznam slik
Slika 1: Shema klimatskega sistema ........................................................................................... 2
Slika 2: Stanje zraka pri poletnem delovanju v Mollierovem h,x diagramu .............................. 3
Slika 3: Stanje zraka pri zimskem delovanju v Mollierovem h,x diagramu ............................... 4
Slika 4: Zajem zraka nad terenom …......................................................................................... 5
Slika 5: Zajem ali odvod zraka na strehi .................................................................................... 5
Slika 6: Zajem svežega zraka ..................................................................................................... 6
Slika 7: Žaluzije .......................................................................................................................... 6
Slika 8: Električni pogon za odpiranje in zapiranje žaluzij ....................................................... 7
Slika 9: Filtrski vložki v okvirju ................................................................................................. 8
Slika 10: Merilnik zamašenosti filtra ......................................................................................... 9
Slika 11: Različni tipi filtrnih vložkov od razreda filtracije G1 do H14 .................................. 10
Slika 12: Pregled razredov filtrov ............................................................................................ 10
Slika 13: Lamelni zračni grelnik ali hladilnik .......................................................................... 11
Slika 14: Diagram za izbiro ventilatorja .................................................................................. 12
Slika 15: Aksialni ventilator ..................................................................................................... 13
Slika 16: Centrifugalni ventilator z različnimi legami motorja ............................................... 13
Slika 18: Blažilniki za pritrditev ventilatorjev ......................................................................... 14
Slika 19: Parni vlažilnik ........................................................................................................... 15
Slika 20: Toplovodni dogrelnik ................................................................................................ 16
Slika 21: Načini spajanja zračnih kanalov .............................................................................. 17
Slika 22: Kanali in odcepi ........................................................................................................ 18
Slika 23: Različni tipi vpihovalnih odprtin .............................................................................. 18
Slika 24: Ploščati prenosnik toplote ......................................................................................... 19
Slika 26: Padec temperature pri prehodu toplote skozi večplastno steno ............................... 24
7.2 Seznam tabel
Tabela 3.1: Dovoljene debeline pločevine ................................................................................ 17
Tabela 4.1: Seznam prostorov v objektu ................................................................................... 20
Tabela 4.2: Število izmenjav zraka v eni uri ............................................................................. 21
Tabela 4.3: Potrebno število izmenjav zraka v eni uri po prostorih ........................................ 22
Tabela 4.4: Dodatek za strani neba ZH[%] ............................................................................. 26
Tabela 4.5: Dodatek za prekinitev obratovanja in izravnavo obodnih površinskih temperatur
ZD=ZA+ZU[%] ....................................................................................................................... 26
Tabela 4.6: Zunanje stene ......................................................................................................... 28
Tabela 4.7: Notranje stene ....................................................................................................... 28
Tabela 4.8: Strop ...................................................................................................................... 29
Tabela 4.9: Tla .......................................................................................................................... 29
Tabela 4.10: Izračunane toplotne izgube ................................................................................ 30
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
46
7.3 Izjava o istovetnosti tiskane in elektronske verzije diplomskega dela in objavi
osebnih podatkov avtorja