kazensko procesno pravo - ?· (2) procesna imuniteta – je procesna ovira za uvedbo in potek k.p....

Download KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ?· (2) procesna imuniteta – je procesna ovira za uvedbo in potek k.p. ali…

Post on 29-Aug-2019

213 views

Category:

Documents

0 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • KAZENSKO PROCESNO PRAVO Kompilacija

    1

    KAZENSKO PROCESNO PRAVO (kompilacija)

    UVOD IN TEMELJNI POJMI

    Prvo poglavje: POJEM KAZENSKEGA POSTOPKA

    I. DEFINICIJA KAZENSKEGA POSTOPKA

    Kazenski postopek je celota dejanj, ki jih sistematično opravljajo državni organi in drugi

    udeleženci v primeru utemeljenega suma, da je storjeno kaznivo dejanje, z namenom

    ugotovitve:

    (1) ali je bilo kaznivo dejanje res storjeno,

    (2) ali je kaznivo dejanje storil obdolženec,

    (3) ali so predpisih kazenskega materialnega prava podani pogoji, da se storilcu izreče

    kazenska sankcija.

    Dejanja državnih organov in drugih udeležencev v kazenskem postopku so pravno normirana.

    Imenujemo jih procesna dejanja.

    Procesno dejanje je aktivno ali pasivno voljno ravnanje procesnega udeleženca z določenim

    procesnim učinkom, ki je normirano s procesnim pravom.

    Državni organi v kazenskem postopku so sodišče, državni tožilec in policija.

    Drugi udeleženci v kazenskem postopku so obdolženec, oškodovanec, priče, zagovornik,...

    Pravno normirana razmerja, ki nastajajo, se razvijajo in prenehajo zaradi delovanja državnih

    organov in drugih oseb v kazenskem postopku, so kazensko procesna razmerja.

    Po večinskem pojmovanju teorije je zastopano stališče, da je kazenski postopek enotno pravno

    razmerje med tožilcem, sodiščem in obdolžencem, ki imajo eden nasproti drugemu določene

    pravice in dolžnosti, ki jih pravni red enim priznava in drugim nalaga – trostransko pravno

    razmerje.

    II. NALOGE IN SMISEL KAZENSKEGA POSTOPKA

    Neposredni cilj kazenskega postopka je ugotoviti kaznivo dejanja in njegovega storilca ter mu

    izreči kazensko sankcijo.

    SMISEL KP: -resocializacija storilca; -prevencija (specialna, generalna); -država definira

    k.d.=> ščiti dobrine; -država določa pogoje, pod katerimi posega v pravice; -predvidljivost za

    storilca; -zadoščanje žrtve; -preprečevanje samovolje; -kaj država ne sme

    *Namen preiskovalnih dejanj: ZBIRANJE DOKAZOV; Namen omejevalnih ukrepov:

    ZAGOTAVLJANJE POSTOPKA

    NALOGA KP je tudi izenačiti državo in posameznika (omejiti državo). RAZLOGI za to: -

    preprečitev krivih obsodb, -neenakost v osnovi med D in P, -sporni predmet je visoko v

    hierarhiji vrednot, -možnost zlorabe KP (nadzor)

    Funkcije kazenskega postopka so:

    (1) je sredstvo boja zoper kriminaliteto,

    (2) zaščitna funkcija = varstvo določene družbene in državne pravne ureditve,

    (3) garantna funkcija = zagotavljanje človekovih pravic in pravne varnosti,

  • KAZENSKO PROCESNO PRAVO Kompilacija

    2

    (4) vzgojna funkcija – kazenski postopek je sorazmerno neprijeten za obdolženca, zato ima

    tudi, če je obdolženec v resnici storil k.d., a tega ni bilo možno dokazati in je zato prišlo

    do oprostilne ali zavrnilne sodbe ali ustavitve postopka, specialnopreventivno vlogo

    (možno je pričakovati, da obdolženec ne bo več ponavljal k.d. zaradi neprijetnosti samega

    postopka). Vendar ne moremo govoriti o vzgojni funkciji, če je obdolženec tudi dejansko

    nedolžen – v tem primeru ima kazenski postopek zanj tudi v primeru ugodnega izida

    večinoma hude in težko popravljive posledice (izguba družbenega ugleda, težave v službi,

    neutemeljene govorice in namigovanja,...), ki jih poskušamo omiliti. Kdor je bil neupravi-

    čeno obsojen za k.d. ali mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost, ima pravico biti rehabili-

    tiran, pravico do povrnitive škode in druge pravice, ki jih določa zakon.

    (5) funkcija varstva človekovih pravic in svoboščin – kazenski postopek ima hkrati nalogo

    zagotoviti osebam, udeleženim v postopku, njihove temeljne pravice, med katerimi je

    najbolj pomembna pravica do obrambe. Te pravice imenujemo procesne garancije. Nihče

    ne sme biti obsojen, dokler ni na predpisan način ugotovljena njegova krivda. Tudi dejan-

    sko krivemu storilcu je treba zagoviti pravičen obseg represije, kot je določen v zakonu.

    (6) določi pogoje pod katerimi lahko posega v pravice; predvidljivost za storilca

    III. VRSTE KAZENSKEGA POSTOPKA

    V našem pravu imamo 3 vrste pravih kazenskih postopkov:

    (1) redni ali splošni kazenski postopek,

    (2) skrajšani ali sumarni kazenski postopek,

    (3) kazenski postopek proti mladoletnikom.

    1. Redni kazenski postopek

    je predviden za k.d. s predpisano kaznijo nad 3 leta zapora. Opravlja se z vsemi formalnostmi

    in z upoštevanjem vseh načel kazenskega procesnega prava. Razdeljen je v več stopenj ali

    stadijev.

    2. Skrajšani (sumarni) kazenski postopek

    je predviden za k.d., za katera je predpisana zaporna kazen ali zapor do 3 let. Ne vključuje

    vseh formalnosti kot redni postopek. Njegova struktura je bolj enostavna. Ni treba opraviti

    preiskave in ni dovoljen ugovor zoper obtožbo. V našem pravu poznamo skrajšani postopek,

    ki opušča fazo glavne obravnave – takšni skrajšani postopki obstajajo tudi v angloameri-škem

    pravu, če se obdolženec pred sodiščem izreče za krivega (plea of guilty).

    3. Kazenski postopek proti mladoletnikom

    je predviden za mladoletne osebe in osebe, ki so storile k.d. kot mladoletniki in v času sojenja

    niso dopolnile 21 let starosti (mlajši polnoletni). Iz razlogov varovanja mladoletnikovih koristi

    so v postopku proti mladoletnikom določena odstopanja od načel, ki veljajo za redni kazenski

    postopek. (14-18 let; do 21 pod pogojema: -še ni končan KP; -osebnostno storilec še ni na

    stopnji 18 let)

    4. Posebni ali nepravi kazenski postopki

    V njih se neposredno ne razpravlja o kazenski odgovornosti in se ne izrekajo kazni. Namen

    postopkov je drugačen od namena kazenskega postopka, vendar je povezan s storitvijo k.d.

    Posebni kazenski postopki so:

    (1) postopek za uporabo varnostnih ukrepov,

    (2) postopek za odvzem predmetov,

    (3) postopek za odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora,

    (4) postopek za odvzem premoženjske koristi,

    (5) postopek za preklic pogojne obsodbe,

    (6) postopek za izbris obsodbe,

    (7) postopek za prenehanje varnostnih ukrepov in pravnih posledic obsodbe,

  • KAZENSKO PROCESNO PRAVO Kompilacija

    3

    (8) postopek za mednarodno kazenskopravno pomoč,

    (9) postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev,

    (10) postopek za povrnitev škode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile

    neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost,

    (11) postopek za izdajo tiralice in razglasa.

    5. Zgodovinski tipi kazenskega postopka

    (1) Obtožni ali akuzatorni kazenski postopek. (ADVERSARNI KP)

    (2) Inkvizicijski kazenski postopek.

    (3) Mešani (inkvizicijsko–obtožni) kazenski postopek.

    Več o tem v tretjem poglavju uvodnega dela.

    IV. VIRI KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA

    Glavni vir kazenskega procesnega prava je Zakon o kazenskem postopku.

    Pomemben vir je ustava, ker vsebuje številne določbe, ki se neposredno ali posredno nanašajo

    na kazenski postopek. V ustavi so:

     določbe o pogojih za odvzem prostosti,

     določbe o odreditvi in trajanju pripora,

     domneva nedolžnosti,

     pravica do odškodnine zaradi nezakonitega pripora ali neutemeljene obsodbe,

     določbe o procesnih garancijah (kavtelah).

    Organizacijski ali ureditveni zakoni urejajo organizacijo in pristojnost državnih organov, ki

    sodelujejo v kazenskem postopku. To so:

     Zakon o sodiščih,

     Zakon o državnem tožilstvu,

     Zakon o policiji,

     Zakon o odvetništvu,...

    Ostali viri so:

     procesne določbe iz mednarodnih pogodb, ki jih je ratificirala Republika Slovenija –

    urejajo:

    o procesne imunitete,

    o mednarodno pravno pomoč,

    o ekstradicijo (izročitev). (predajo)

     običajne norme mednarodnega prava.

    Pravice in procesna jamstva v kazenskem postopku so najbolj zajeta s 3 mednarodnimi akti:

     Splošna deklaracija OZN o človekovih pravicah (1948),

     Evropska konvencija o človekovih pravicah (1953, slovenska ratifikacija 1994),

     Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (1966).

    V. VELJAVNOST KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA

    1. Krajevna veljavnost

    Kazensko procesno pravo je omejeno na območje države. Pri nas je izključno pravo – naši

    procesni organi lahko uporabljajo le naše pravo. Domače procesne predpise je treba uporabljati

    tudi, ko se vodi postopek na prošnjo tujih sodišč in opravljajo zanje procesna dejanja.

    2. Časovna veljavnost

    Kazenskoprocesni zakon (kazenski postopkovnik) se začne uporabljati z dnem, ko začne velja-

    ti, in preneha s potekom veljavnosti. Vacatio legis je za kazenske postopkovnike običajno

    daljši kot za ostale zakone.

  • KAZENSKO PROCESNO PRAVO Kompilacija

    4

    Ob spremembi zakona nove procesne določbe popolnoma nadomestijo stare določbe. Pride do

    razveljavitve ali abrogacije starih določb. Za tekoče zadeve se običajno v spremenjeni zakon

    vstavi abrogacijska klavzula v prehodne in končn

Recommended

View more >