istorija - maturamatura.gov.mk/data_files/state_graduate/mk/3814_istorija-drzavna... ·...

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

OB

RA

ZO

VA

NI

E I

NA

UK

A

BI

RO

ZA

RA

ZV

OJ

NA

OB

RA

ZO

VA

NI

ET

O

SE

KT

OR

ZA

VR

ED

NU

VA

WE

NA

PO

ST

IG

AW

AT

A N

A U

^E

NI

CI

TE

Skopje, april 2008

ISTORIJA

DR

@A

VN

A M

AT

UR

A

ISPITNA PROGRAMA

GIMNAZISKO OBRAZOVANIE SREDNO STRU^NO OBRAZOVANIE

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO SEKTOR ZA VREDNUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE ISPITNA PROGRAMA DR@AVNA MATURA VO GIMNAZISKO I VO SREDNO STRU^NO OBRAZOVANIE

Ispitnata programa po istorija za dr`avna matura vo gimnaziskoto i vo srednoto stru~no obrazovanie e donesena so re{enie na ministerot za obrazovanie i nauka od HH.HH.HHHH godina.

ISTORIJA

2

1. VOVED Soglasno koncepciskite i sodrìnskite promeni vo gimnaziskoto i ~etirigodi{noto stru~no obrazovanie napraveni se promeni i vo ispitite na krajot na srednoto obrazovanie. Voveduvaweto na centralizirani ispiti na krajot na srednoto obrazovanie e vo funkcija na kontrola na kvalitetot, a so toa i na podobruvawe na nastavata na srednoto obrazovanie. Implementiraweto na novite modeli na ispiti vo srednoto obrazovanie ja nametna i potrebata od izgotvuvawe ispitni programi. Ispitnata programa za dràvnata matura po istorija za srednoto obrazovanie (gimnazisko, ~etirigodi{no stru~no) e osnoven dokument na koj se temeli maturskiot ispit po ovoj nastaven predmet. Vo ovoj dokument jasno e definirano koi znaewa, umeewa i sposobnosti }e se proveruvaat na ispitot. Ispitnata programa prvenstveno e nameneta za u~enicite i nastavnicite, izgotvuva~ite na ispitnite materijali, organizatorite na ispitite, kako i za drugi potencijalni korisnici. Kako oficijalen dokument ispitnata programa pretstavuva najvaèn element vo obezbeduvaweto transparentnost na obrazovniot sistem. Ispitnata programa e izgotvena spored nastavnite programi po istorija za gimnaziskoto obrazovanie- op{testveno/humanisti~ko podra~je (kade istorijata e zastapena kako zadolìtelen predmet vo I, II i III godina so 2 ~asa nedelen fond i vo IV godina kako izboren predmet, so u{te 2 ~asa nedelno). Zatoa u~enicite od srednoto stru~no obrazovanie (kade {to istorijata se izu~uva kako zadolìtelen predmet vo I i II godina so 2 ~asa nedelno) i u~enicite od gimnaziskoto obrazovanie vo ostanatite dve podra~ja: prirodo-matemati~koto i jazi~no-umetni~koto (kade {to istorijata se izu~uva kako zadolìtelen predmet vo I, II i III godina so 2 ~asa nedelno) koi }e izberat istorija za maturski ispit }e treba da vloàt dopolnitelni napori za usvojuvawe na nastavnite sodrìni koi ne gi u~ele vo tekot na nastavata.

Ispitnata programa gi sodrì slednite komponenti: - Op{ta cel na ispitot - Sodrìna na ispitot - Specifikacija na podra~jata i sposobnostite - Konkretizacija na celite - Specifikaciska mreà na ispitot - Opis na ispitot - Na~in na ocenuvawe

3

2. OP[TA CEL NA ISPITOT

Uspe{noto polagawe na dr`avnata matura, koja go vklu~uva i predmetot istorija, spored Koncepcijata za matura i zavr{en ispit vo javnoto sredno obrazovanie }e zna~i i direkten vlez na fakultetite.

So maturskiot ispit po predmetot istorija se vr{i zaokru`uvawe, odnosno se dava zavr{na ocenka na znaewata i

sposobnostite {to u~enicite treba da gi imaat na krajot od ~etirigodi{niot obrazoven proces.

Op{ta cel na maturskiot ispit po istorija e da proveri dali u~enikot: - znae i razbira opredelen broj istoriski fakti, poimi, nastani, pojavi, procesi i li~nosti od star vek, sreden vek,

nov vek i najnov vek; - e sposoben da analizira, otkriva, i objasnuva pri~insko-posledi~ni odnosi na istoriskite pojavi i procesi; - umee da sporeduva u odredeni pojavi, procesi, li~nosti, epohi i istoriski lokaliteti; - e sposoben da tolkuva, argumentira i nosi zaklu~oci za razli~ni pojavi i procesi; - umee da go razlikuva normativnoto od realnoto i deklarativnoto od objektivnoto vo istoriskite pojavi i procesi; - e sposoben da procenuva (vrednuva) odredeni istoriski tolkuvawa, nastani i procesi;

4

3. SODR@INA NA ISPITOT 3.1. Specifikacija na podra~jata (sodrìnite) i sposobnostite

Programski podra~ja: • Star vek • Sreden vek • Nov vek • Najnov vek

Ovde se globalno definirani znaewata i sposobnostite {to treba da gi poseduva u~enikot. Za da go poloì ispitot u~enikot treba da pokaè deka:

• (S1) ZNAE I RAZBIRA opredelen broj istoriski fakti, poimi, nastani, pojavi, procesi i li~nosti.

• (S2) sposoben e da ANALIZIRA I OTKRIVA, objasnuva pri~insko-posledi~nite odnosi na istoriskite pojavi i procesi, da vr{i sporedbi pome|u odredeni pojavi, procesi, li~nosti, epohi i istoriski lokaliteti, da tolkuva, argumentira i nosi zaklu~oci za razli~ni pojavi i procesi;

• (S3) sposoben e da VR[I PROCENKI (VREDNUVAWE) na odredeni istoriski tolkuvawa, nastani i procesi, da go razlikuva normativnoto od realnoto i deklarativnoto od objektivnoto.

5

3.2. Konkretizacija na celite (znaewata i sposobnostite) po podra~ja

PODRA^JE 1: STAR VEK

Sodrìna Znaewa i sposobnosti

- Star Istok: Prvi civilizacii − ∗ Egipetska dràva; Fenikija i Palestina; ∗ Kulturnite dostigawa na narodite na stariot Istok

- Balkanot vo stariot vek ∗ Stara Helada − Sparta i Atina; ∗ Kulturata na Helada; Iliri i Trakijci

- Makedonija vo stariot vek

∗ Starata Makedonska dràva do Filip II; ∗ Makedonskata dràva vo vremeto na Filip II; ∗ Makedonskata dràva vo vremeto na Aleksandar III Makedonski; ∗ Religijata i kulturata na anti~kite Makedonci; ∗ Helenisti~ki period

U~enikot treba: - preku razli~ni tehniki na rabota so istoriski tekstovi i ilustrativen materijal od periodot na stariot vek da pravi samostojna analiza na istoriski tekstovi i istoriski ilustracii; da tolkuva istoriski dokumenti i da gi vrednuva razli~nite interpretacii;

- da znae za po~etocite na ranite civilizacii, prirodnite uslovi i da gi sporeduva osnovnite karakteristiki na op{testvenoto i dràvnoto ureduvawe vo prvite dràvi; da go razbira zna~eweto na istoriskoto vreme i istoriskiot prostor kako glavni odrednici na istoriskite nastani, pojavi i procesi i pri~insko-posledi~nite vrski vo pojavata, razvojot i propa|aweto na dràvite (civilizaciite) na stariot Istok; da gi vrednuva kulturnite i civilizaciski pridobivki za ~ove{tvoto od narodite i dràvite na stariot Istok.

- Da gi opi{uva prirodnite uslovi i tekot na sozdavaweto na dràvite na Balkanskiot Poluostrov; da znae za kritsko-mikenskata kultura i za Homerovoto vreme; da gi objasnuva i da gi sporeduva karakteristikite na ureduvaweto na gr~kite polisi Sparta i Atina; da ja sfa}a su{tinata na atinskata demokratija i reformite na nejzinite najva`ni pretstavnici; da gi procenuva zna~eweto i vrednostite na kulturnite dostreli na Helada; da ja opi{uva teritorijata na ilirskite plemiwa, nivniot specifi~en na~in na ìvot i obi~ai; da go objasnuva procesot na sozdavawe na Ilirskoto carstvo i da znae za kulturata na Ilirite; da go opi{uva procesot na sozdavawe na Trakiskoto kralstvo; da znae za potpa|aweto na Ilirite i Trakijcite pod rimska vlast.

- Da gi objasnuva specifi~nostite i karakteristikite vo sozdavaweto na starata Makedonska dràva; da go analizira podemot na Makedonskata dràva vo vremeto na Filip II i negovoto zavladuvawe so helenskiot svet; da go objasnuva prerasnuvaweto na Makedonija vo svetska sila; da ja vrednuva li~nosta na Aleksandar III Makedonski i negovoto mesto vo svetskata istorija; da go objasnuva helenisti~kiot period vo istorijata na stariot vek; da znae za religijata i kulturata na anti~kite Makedonci.

6

- Stariot Rim ∗ Sozdavawe i {irewe na Rimskata dràva; ∗ Opa|awe na Rimskata dràva i vnatre{ni sudiri; ∗ Pojava i {irewe na hristijanstvoto

- Makedonija pod rimska vlast

∗ Makedonija pod rimska vlast; ∗ Ostatoci na rimskata kultura vo Makedonija; ∗ [irewe na hristijanstvoto vo Makedonija

- Da znae za sozdavaweto na Rimskata dràva i teoriite za nastanokot Rim; grafi~ki da go pretstavuva dràvnoto i op{testvenoto ureduvawe na Rimskata dràva i nejziniot razvoj (kralstvo, republika, carstvo); da gi znae pri~inite za propa|aweto na Rimskoto carstvo; da gi objasnuva po~etocite i {ireweto na hristijanskoto u~ewe; da go analizira odnosot na dràvata kon hristijanstvoto i negovoto proglasuvawe za dràvna religija.

- Da gi objasnuva pri~inite i tekot na makedonsko-rimskite vojni; da ja opi{uva rimskata kultura vo Makedonija; da znae za po~etokot na {ireweto na hristijanstvo vo Makedonija, za formiraweto na hristijanski op{tini i ulogata na apostol Pavle.

7

PODRA^JE 2: SREDEN VEK


- Svetot i Evropa vo raniot sreden vek ∗ Golemata preselba na narodite; ∗ Dràvata na Frankite; ∗ Arabjanite i pojavata na islamot; ∗ Isto~no Rimsko Carstvo (Vizantija)

- Balkanot vo raniot sreden vek ∗ Slovenite i nivnite doseluvawa na Balkanot

- Makedonija vo raniot sreden vek ∗ Doseluvawe na Slovenite vo Makedonija; ∗ Pojava i razvoj na slovenskata pismenost i kultura; ∗Dejnosta na sv. Kliment i sv. Naum vo Makedonija; ∗ Sozdavawe na Makedonska-ta dràva − Samuilovo carstvo; ∗ Izdignuvawe na dràvata i pretvorawe vo carstvo; ∗ Organizacija na Samuilovata dràva; ∗ Slabeewe i propa|awe na Samui-lovata dràva ; ∗ Ohridskata arhiepiskopi-ja; ∗ Vostanija vo Makedonija vo XI vek

- Svetot i Evropa vo razvieniot i docniot sreden vek do krajot na XVIII vek Srednovekovni gradovi; ∗ Humanizam i renesansa; ∗ Golemite geografski otkritija; Kultura i nauka

U~enikot treba: - da gi znae pri~inite, tekot i posledicite na golemite preselbi na narodite; da go objasnuva sozdavaweto na dràvata na Frankite, nejziniot razvoj i raspa|awe; da znae za teritorijata i naselenieto na arapskata dràva; da go opi{uva sozdava-weto na islamot, ulogata na Muhamed; da ja objasnuva kulturata na Arabjanite i nivnoto vlijanie vrz evropskata nauka i kultura; da znae za razvojot na Vizantija i nejziniot odnos so varavarskite plemiwa; da gi objasnuva sudirite so Slovenite i Arabjanite; da go tolkuva procesot na raspa|aweto na hristijanskata crkva; da gi vrednuva glavnite karakteristiki na vizantiskata kultura.

- Da ja opi{uva teritorijata, na~inot na ìvot, obi~aite i pravcite na preselba na Slovenite; da gi analizira promenite koi nastanale na Balkanot so prodorot na slovenskite plemiwa.

- Da go analizira procesot na naseluvawe na Slovenite vo Makedonija, procesot na simbioza so starosedelcite i nivnoto potpa|awe pod vizantiska vlast; da ja vred-nuva pojavata i zna~eweto na slovenskata pismenost i kultura i deloto na svetite Kiril, Metodij, Kliment i Naum; da go objasnuva sozdavaweto na Samuilovata dràva, da go analizira nejzinoto vnatre{no ureduvawe, podem i propa|awe; da go analizira procesot na sozdavawe i opstojuvawe na Ohridskata arhiepiskopija; znae za vnatrecrkovnata organizacija na Ohridskata arhiepiskopija; da ja vrednuva ulogata na crkvata vo srednovekovnata istorija na makedonskiot narod; da gi analizira pri~inite, tekot i krajot na vostanijata na Petar Deljan i \or|i Vojteh.

- Da gi sporeduva anti~kite i srednovekovnite gradovi (na~inot na nivnoto sozda-vawe, izgledot preku tekstovi i ilustracii); da gi analizira pri~inite koi dovele do borba na gradovite za samouprava; da gi analizira karakteristikite na humaniz-mot i renesansata i znae za najzna~ajnite pretstavnici na taa epoha; da gi objasnuva pri~inite za golemite geografski otkritija i uslovite koi gi ovozmoìle istite; da gi sporeduva pomorskite pati{ta po koi plovele najgolemite moreplovci; da gi objasnuva karakteristikite na kulturata vo sredniot vek i zna~eweto na pojavata

8

- Makedonija vo razvieniot sreden vek ∗ Pa|awe na Makedonija pod osmanska vlast

- Balkanot i Makedonija pod osmanska vlast od XV vek do XVIII vek ∗ Organizacija na Osmanskata dr`ava i vospostavuvawe na timarsko-spahiskiot sistem; ∗ Otpori protiv osmanskata vlast; Vostanie na Skender-beg; ∗ Karpo{ovo vostanie; ∗ Ohridska arhiepiskopija

na nau~nicite koi gi negirale religioznite tolkuvawa na prirodata i svetot. - Da gi opi{uva uslovite i na~inot na koj Makedonija padnala pod osmanska vlast. - Da gi objasnuva osnovnite karakteristiki na timarsko-spahiskiot sistem; da gi analizira ekonomskite, etni~kite i verskite promeni koi bile rezultat na osmanskite osvojuvawa; da gi znae na~inite na kolonizacija i islamizacija na balkanskite zemji; da gi znae vidovite na otpor protiv osmanskata vlast; da gi opi{uva pri~inite za krevawe na vostanieto na Skender-beg; da analizira tekstovi od epskata i druga literatura posveteni na toj period; da go objasnuva tekot, posledicite i zadu{uvaweto na vostanieto na Skender-beg; da ja objasnuva Avstro-osmanskata vojna i u~estvoto na balkanskite narodi vo vojnata; da gi analizira pri~inite, tekot i posledicite od Karpo{ovoto vostanie; da go objasnuva odnosot na osmanskata vlast kon Ohridskata arhiepiskopija i pri~inite za nejzinoto ukinuvawe; da go vrednuva mestoto na Ohridskata arhiepiskopija za za~uvuvawe na hristijanskata religija i kultura vo Makedonija i po{iroko.

9

PODRA^JE 3: NOV VEK


- Svetot i Evropa od krajot na XVIII vek do Prvata svetska vojna ∗ Francuskata revolucija i polo`bata vo Evropa vo prvata polovina na XIX vek; ∗ Sozdavawe i izdignuvawe na SAD; ∗ Evropa vo vtorata polovina na XIX vek i po~etokot na XX vek; Rusija do Prvata svetska vojna

- Balkanot od krajot na XVIII vek do Prvata svetska vojna ∗ Osmanskata dràva vo XIX vek i po~etokot na XX vek; ∗ Balkanskite vojni; Albanija vo XIX vek do po~etokot na prvata svetska vojna

- Makedonija od krajot na XVIII vek do Prvata svetska vojna ∗ Razlove~ko vostanie; ∗ Makedonsko (Kresnensko) vostanie; ∗ Makedonija vo politikata na golemite sili i balkanskite dràvi vo vtorata polovina na XIX vek; ∗ Nadvore{ni propagandi vo Makedonija i borba za obnova na Ohridskata arhiepis-kopija; ∗ MRO 1893-1903; ∗ Istaknati dejci na MRO; ∗ MRO i odnosite so VMK; ∗ Ilindensko vostanie; ∗ Makedonija vo vreme na Hurietot (1908-1912); ∗ Makedonija vo Balkanskite vojni

U~enikot treba: - da gi analizira pri~inite i posledicite od Francuskata revolucija; da ja tolkuva Deklaracijata za pravata na ~ovekot i gra|aninot; da go objasnuva formiraweto na SAD, dràvnoto i politi~koto ureduvawe i prerasnuvaweto na SAD vo svetska sila; da gi analizira pojavite i procesite vo Evropa vo vtorata polovina na XIX vek i vo po~etokot na XX vek; da ja objasnuva Golemata isto~na kriza i ulogata na golemite sili; gi opi{uva sostojbite vo Rusija i nejzinata balkanska politika do Prvata svetska vojna.

- Da gi prepoznava pri~inite koi dovele do slabeewe na Osmanskata dràva; da gi analizira vlijanijata koi dovele do nacionalno budewe kaj balkanskite narodi vo Osmanskata dràva; da ja opi{uva socijalno-ekonomskata polo`ba vo Albanija, nacionalno-osloboditelnoto dvièwe i procesot na formirawe na dràvata Albanija.

- Da gi objasnuva pri~inite, tekot i posledicite od Razlove~koto i Kresnenskoto

vostanie; da ja analizira vnatre{nata i me|unarodnata polo`ba na Makedonija za vreme na Isto~nata kriza; da gi opi{uva naporite za organizirawe na crkovno-u~ili{na dejnost i borbata za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija; da gi analizira na~inite, celite i posledicite od deluvaweto na stranskite propagandi vo Makedonija; da znae za formiraweto na MRO i nejziniot razvoj do Ilindenskoto vostanie; da go objasnuva zna~eweto na oddelnite istaknati dejci na MRO; da gi analizira odnosite na MRO so VMK; da gi objasnuva odlukite za krevaweto na Ilindenskoto vostanie; da znae za po~etokot i tekot na vostanieto, sozdavaweto na Kru{evskata Republika; da go analizira Kru{evskiot manifest; da gi opi{uva posledicite za makedonskiot narod od Ilindenskoto vostanie; da gi objasnuva promenite i situacijata vo Makedonija za vreme na Hurietot i u~estvoto na Makedoncite vo politi~kiot ìvot za vreme na vlasta na Mladoturcite; da ja analizira osvojuva~kata politika na balkanskite dràvi kon Makedonija, nivnoto sojuzni{tvo i neprijatelstvo vo tekot na dvete balkanski vojni i posledicite od ovie vojni za Makedonija i makedonskiot narod.

10

(Za albanski nastaven jazik) Albancite od krajot na XVIII vek do Prvata svetska vojna - Nacionalnoto dvièwe na Albancite za formirawe nezavisna dràva; Kulturno-obrazovnite dostigawa vo periodot 1990-1914; Proglasuvawe na nezavisnosta na Albanija

- Go objasnuva politi~koto i kulturnoto dvièwe na Albancite, nivnite vostani~ki dvièwa (1910; 1911 i 1912) i zna~eweto na Bitolskiot Kongres, Kongresot vo Elbasan i vo Debar;

- gi analizira okolnostite za proglasuvaweto na nezavisnosta na Albanija; - go analizira odnosot na me|unarodnite faktori kon Albanija; - pravi sporedba na pozicijata na Albancite vo odnos na drugite balkanski narodi vo Balkanskite vojni.

11

PODRA^JE 4: NAJNOV VEK


- Svetot, Evropa i Balkanot vo Prvata svetska vojna Evropa vo po~etokot na XX vek; ∗ Prvata svetska vojna; ∗ Revolucijata vo Rusija i nejziniot odraz vo Evropa; Balkanskite narodi i dràvi vo Prvata svetska vojna; ∗ Pariskata mirovna konferencija

- Makedonija vo Prvata svetska vojna ∗ Makedonija i makedonskiot narod vo Prvata svetska vojna

(Za albanski nastaven jazik) Albanija i Albancite vo Prvata svetska vojna Albancite vo Prvata svetska vojna; Pozicijata na Albancite vo me|unarodnite dogovori; Albanija i Albancite vo periodot od 1919-1939; @ivotot i kulturnite pridobivki na Albancite vo periodot me|u dvete svetski vojni

U~enikot treba: - da tolkuva statisti~ki i drugi grafi~ki pokazateli; da gi sporeduva i sintetizira pojavite, procesite i li~nostite preku izrabotka na razli~ni grafi~ki organizatori; da sporeduva razli~ni pojavi, bara vrski pome|u niv (sli~nosti i razliki); da gi tolkuva minatite procesi vo kontekst na sovremenite posledici preku analiza na dokumenti, karikaturi i drugi istoriski izvori, tekstovi i ilustracii za svetot, Evropa, Balkanot i Makedonija vo periodot od 1914 do 2000 godina;

- da ja objasnuva industrijalizacijata, razvojot na gra|anskata demokratija; da gi analizira osnovnite karakteristiki i posebni interesi na golemite dràvi vo po~etokot na XX vek; da gi oddeluva pri~inite od povodot za Prvata svetska vojna; da znae za celite na dvete zavojuvani strani vo vojnata, pova`nite momenti od vojnata i za nejzinite posledici; da gi opi{uva uslovite vo Rusija za vreme na Prvata svetska vojna i izbuvnuvaweto na Oktomvriskata revolucija; da go objasnuva sozdavaweto na SSSR i vlijanieto na Oktomvri-skata revolucija vo svetot; da go objasnuva vleguvaweto na balkanskite dràvi vo Prvata svetska vojna i polo`bata na nivnoto naselenie za vreme na vojnata; da go pi{uva Makedonskiot front; da gi objasnuva posledicite od vojnata za balkanskite zemji i narodi; da znae za najva`nite odluki na Pariskata mirovna konferencija; da go vrednuva karakterot na novata politi~ka karta na Evropa.

- Da go objasnuva mestoto na Makedonija vo pregovorite pome|u Antantata i Centralnite sili; da ja opi{uva polo`bata na makedonskiot narod pod okupaciite i u~estvoto na Makedoncite vo razli~nite armii.

- Ja objasnuva pozicijata na Albanija i Albancite vo tekot na Prvata svetska vojna; gi analizira i sporeduva odlukite na Dra~kiot Kongres i Kongresot vo Lu{wa; ja tolkuva pozicijata na Albanija vo me|unarodnite dogovori za vreme na vojnata i po nea t.e. vo tajnata Londonska konferencija (1915) i Pariskata mirovna konferencija (1919); gi analizira glavnite nastani vo politi~kiot ìvot vo Albanija vo periodot na 1919-1939; go opi{uva kulturniot i politi~kiot ìvot na Albancite vo monarhisti~ka Jugoslavija.

12

- Svetot i Evropa me|u dvete svetski vojni ∗ Me|unarodnite odnosi me|u dvete svetski vojni; ∗ Pojava na fa{izmot i kriza na gra|anskata demokratija

- Balkanskite dràvi me|u dvete svetski vojni Balkanskite dràvi me|u dvete svetski vojni; Odnosite me|u balkanskite dràvi me|u dvete svetski vojni

- Makedonija me|u dvete svetski vojni ∗ Makedonija pod vlasta na sosed-nite dràvi; ∗ Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe me|u dvete svetski vojni; ∗ Afirmacija na makedonskata nacionalna svest, jazik i kultura

- Svetot vo Vtorata svetska vojna∗ Vtorata svetska vojna 1939-1941; ∗ Vtorata svetska vojna 1941-1943; ∗ Vtorata svetska vojna 1943-1945

- Makedonija vo Vtorata svetska vojna ∗ Fa{isti~kata okupacija i podelba na Makedonija; ∗ NOB i antifa{isti~kata borba na makedonskiot narod vo

- Da gi analizira politi~kite odnosi vo Evropa i vo svetot po Prvata svetska vojna i obidite za sozdavawe sistem na kolektivna bezbednost vo Evropa; da ja objasnuva golemata ekonomska kriza i razli~nite na~ini na izlez od istata.

- Da go analizira odnosot na golemite sili kon balkanskite narodi i dràvi na Pariskata mirovna konferencija; da go objasnuva politi~kiot ìvot vo balkanskite dràvi i polo`bata na malcinstvata vo balkanskite dràvi me|u dvete svetki vojni;

- Da ja sporeduva polo`bata na makedonskiot narod pod vlasta na razli~nite balkanski reìmi; da ja analizira denacionalizatorskata i asimilatorska politika; da gi objasnuva etni~kite promeni; da znae za organizaciite i razli~nite strui vo makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvièwe me|u dvete svetki vojni; da gi objasnuva naporite na makedonskite organizacii, dru{tva i poedinci vo afirmiraweto na makedonskata nacionalna svest, jazik i kultura.

- Da gi objasnuva pri~inite za Vtorata svetska vojna, povodot za nejzinoto zapo~nuvawe, nejziniot tek i najva`nite presvrtni bitki od 1939 do 1945 godina; da ja opi{uva kapitu-lacijata na zemjite na Trojniot sojuz; da gi objasnuva posledicite od Vtorata svetska vojna.

- Da ja opi{uva okupacijata i podelbata na Makedonija; da gi analizira podgotovkite za vooruèna antifa{isti~ka borba i tekot na NOB vo vardarskiot del na Makedonija; da go prosleduva razvojot na voenata sila i organiziraweto na narodna vlast sé do konstituiraweto na sovremenata makedonska dr`va na Prvoto zasedanie na ASNOM; da go objasnuva narodnoosloboditelnoto dvièwe vo pirinskiot i egejskiot del na Makedonija i sorabotkata so osloboditelnoto dvièwe vo vardarskiot del na Makedonija

13

vardarskiot del na Makedonija 1941-1944; ∗ Konstituirawe na makedonskata dràva; ∗ Narodnoosloboditelnoto dvièwe i NOV vo pirinskiot i egejskiot del na Makedonija vo Vtorata svetska vojna

- Svetot po Vtorata svetska vojnaHolokaustot; Politikata vo kreiraweto na povoeniot svet; Me|unarodnite op{testveno-ekonomski i politi~ki odnosi vo svetot po Vtorata svetska vojna; Me|unarodnite voeno-politi~ki krizi i formirawe na novi dràvi vo svetot; Sovetizacija na isto~noevropskite zemji; Novi tendencii i promeni vo svetot; Dekolonizacija i neokolonijalizam vo svetot po Vtorata svetska vojna

- Balkanskite dràvi po Vtorata svetska vojna Refleksiite na svetskata poli-tika na balkanskite dràvi; Op{testveno-ekonomski i poli-ti~ki promeni vo balkanskite zemji; Funkcioniraweto na jugoslovenskta federacija i pri~inite za nejzinoto raspa-|awe; Razvoj i kriza na socija-lizmot vo balkanskite zemji

- Da go objasnuva holokaustot; da znae za najva`nite odluki na Posdamskata konferencija; da gi analizira odlukite na Pariskata mirovna konferencija i nivnite posledici za povoeniot svet; da go objasnuva formiraweto na OON i nejzinite mehanizmi za za~uvuvawe na svetskiot mir; da gi analizira pri~inite za pojavata na studenata vojna i formiraweto na blokovite (NATO i Var{avskiot dogovor); da go analizira sproveduvaweto na Mar{aloviot plan i Trumanovata doktrina; da ja objasnuva sovetizacijata na isto~noevropskite zemji i pojavata na Informbiroto; da ja analizira pojavata na krizi vo socijalisti~kite dràvi i nivnoto preminuvawe kon pove}epartiska parlamentarna demokratija; da go objasnuva procesot na dekolonizacija i funkcioniraweto na neokolonijalizmot; da znae za evropskite integracii i najva`nite evropski asocijacii.

- Da gi objasnuva politi~ko-ekonomskite promeni vo balkanskite dràvi vo povoeniot period; da gi sporeduva sli~nostite i razlikite pome|u ureduvawata na balkanskite dràvi; da ja opi{uva Gra|anskata vojna vo Grcija, nejzinite posledici i politi~kiot razvoj na Grcija do krajot na XX vek; da go objasnuva razvojot na Albanija, Bugarija i Jugoslavija, navleguvaweto vo kriza na nivnite politi~ko-ekonomski sistemi i po~etocite na tranzicijata.

14

(Za albanski nastaven jazik) Albanija i Albancite vo vtorata svetska vojna i vo povoeniot period Albancite pod fa{isti~ka okupacija; Nacionalno osloboditelnata borba vo Albanija 1939-1944; Albanija i Albancite po Vtorata svetska vojna; Politi~kata i kulturno-obrazovna pozicija na Albancite vo SFRJ 1974-2000; Albanija i Albancite vo periodot na voveduvawe na pluralizmot

- Makedonija po Vtorata svetska vojna ∗ Op{testveno-politi~ki i ekonomski razvoj na Makedonija 1946-1991; ∗ Sozdavawe samostojna i nezavisna Makedonija; ∗ Makedonskata pravoslavna crkva i drugite verski zaednici vo Makedonija; ∗ Obrazovanie, nauka i kultura; ∗ Polo`bata na Makedoncite vo sosednite dràvi; ∗ Migracioni dvièwa vo Republika Makedonija

- Ja analizira polo`bata na Albancite i Albanija za vreme na fa{isti~kata okupacija; go objasnuva u~estvoto na Albancite vo antifa{isti~kata NOB vo Jugoslavija i Albanija; ja opi{uva polo`bata na Albancite vo ramkite na FNRJ/SFRJ; go analizira politi~kiot i kulturniot ìvot vo Albanija za vreme na komunisti~kiot reìm; ja objasnuva ustavnata pozicija na Albancite vo Jugoslavija po 1974 godina i nivnata kulturno-obrazovna i politi~ka pozicija vo ramkite na Jugoslavija i Republika Makedonija do 2000 godina; gi analizira kulturno-obrazovnite dostigawa na Albancite vo Republika Makedonija i nivnoto politi~ko organizirawe; go analizira procesot na raspadot na komunisti~kiot reìm i pojavata na pluralisti~kiot ìvot vo Albanija do 2000 godina.

- Da ja analizira polo`bata na Makedonija vo ramkite na jugoslovenskata federacija; da gi opi{uva procesite, pojavite i promenite vo politi~kata i ekonomskata sfera vo RM od 1945 do 1991 godina; da go objasnuva procesot na osamostojuvawe na RM i nejziniot razvoj do 2000 godina; da ja objasnuva ulogata na MPC, IVZ i drugite verski zaednici vo RM; da znae za glavnite dostigawa na planot na razvojot na obrazovanieto, naukata i kulturata; da ja analizira polo`bata na Makedoncite vo sosednite dràvi i vr{i sporedba so polo`bata na etni~kite zaednici vo RM; da gi objasnuva pri~inite za migraciite na naselenieto od Makedonija; da ja objasnuva migracijata selo-grad i iseluvaweto na gra|anite od Makedonija vo stranstvo.

15

4. SPECIFIKACISKA MRE@A NA ISPITOT Specifikaciskata mre`a go opredeluva soodnosot na podra~jata (sodr`inite) i na sposobnostite (globalnite celi na ispitot) izrazen vo procenti.

P o d r a ~ j a Sposobnosti

P1 P2 P3 P4 ZASTAPENOST (%)

S1 45−55

S2 25−35

S3 15−25

ZASTAPENOST (%) 15−25 25−35 15−25 25−35 100 S1 - znaewe i razbirawe S2 - analizirawe i otkrivawe S3 - procenuvawe (vrednuvawe) P1 - Star vek P2 - Sreden vek P3 - Nov vek P4 - Najnov vek

16

5. OPIS NA ISPITOT

Ispitot po predmetot istorija e pismen. Toj se sostoi vo re{avawe na test na znaewa {to }e bide podgotven na dràvno nivo i }e se sproveduva na eksteren na~in.

Vremetraeweto na ispitot po istorija e 90 minuti. Testot }e sodrì okolu 50 ispitni zada~i od koi najgolem del }e bidat so pove}e~len izbor, drug del zada~i so

kratki odgovori i eden del zada~i vo koi }e se bara u~enicite da dadat po{iroki obrazloèni odgovori.

Tip na ispitnata zada~a Opis na barawata na zada~ata

1. Ispitni zada~i so pove}ekraten izbor 25 - 30 zada~i. U~enikot treba da go raspoznae to~niot odgovor i da go zaokruì

2. Ispitni zada~i so dopolnuvawe 20 - 25 zada~i. Vo prazniot prostor na zada~ata u~enikot treba da go napi{e baraniot (ispu{teniot) podatok;

3. Ispitni zada~i od otvoren tip 3 - 5 zada~i. Zada~ite moàt da bidat: - zada~i so direktno pra{awe i odgovor - zada~i za analiza i vrednuvawe na istoriski ilustracii i tekstovi (u~enicite

dobivaat zada~a od zadaden tekst, ilustracija i sl. da izvle~at soznanija za odredena istoriska pojava, nastan ili li~nost, spored postavenite barawa).

17

6. NAÎN NA OCENUVAWE Vkupniot broj na bodovi {to moàt da se osvojat na ispitot e od 80 do 100. To~niot odgovor na zada~ite so pove}e ~len izbor (vo koi se bara u~enikot da izbere eden od odgovorite {to se

ponudeni), se ocenuva so eden bod. So to~no re{avawe na vakvite zada~i u~enikot moè da osvoi do 30 bodovi. To~niot odgovor na zada~ite so kratki odgovori (so eden ili nekolku zborovi), isto taka se vrednuva so eden bod. So

to~noto re{avawe na vakvite zada~i u~enikot moè da osvoi od 20 do 25 bodovi. Zada~ite na koi se bara u~enicite da dadat po{iroki, obrazloèni odgovori (da re{at odredena problemska

situacija), se ocenuvaat taka {to oddelno se ocenuva sekoja faza od odgovaraweto na baranata zada~a. So to~noto re{avawe na vakvite zada~i u~enikot moè da osvoi od 30 do 50 bodovi.

Ocenuvaweto se vr{i eksterno i centralizirano (na edno mesto) od strana na nezavisni ocenuva~i, vrz osnova na

odnapred izgotveno upatstvo i usoglaseni kriteriumi. Minimalniot broj bodovi za da se poloì ispitot po istorija, kako i rasponot na bodovite za sekoja od pozitivnite

ocenki (dovolen - 2, dobar - 3, mnogu dobar - 4 i odli~en - 5) go utvrduva Dràvniot maturski odbor, za sekoja ispitna sesija posebno, na predlog na Dràvnata maturska predmetna komisija po istorija, po sproveduvaweto na ispitot. NAPOMENA: - Nastavnicite od gimnaziskoto obrazovanie koi }e podgotvuvaat ispitni zada~i za dràvnata matura po predmetot istorija celosno ja koristat poso~enata ispitna dràvna programa.

- Nastavnicite vo srednoto stru~no obrazovanie gi koristat sodrìnite od programata ozna~eni so yvezdi~ki.

istorija - maturamatura.gov.mk/data_files/state_graduate/mk/3814_istorija-drzavna... ·...

Documents