investicijski program obrtno industrijska cona steklarna...

68
Investicijski program Obrtno industrijska cona Steklarna TKI Hrastnik OBČINA HRASTNIK Investicijski program OBRTNO INDUSTRIJSKA CONA STEKLARNA TKI HRASTNIK Celje, junij 2018 Št. projekta: 0549 Investicijski program izdelal: Investitor: Sofinancer: EUTRIP, d. o. o. Občina Hrastnik Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Direktorat za regionalni razvoj Kidričeva 24 3000 Celje Pot Vitka Pavliča 5 1430 Hrastnik Kotnikova ulica 5 1000 Ljubljana

Upload: others

Post on 07-Mar-2020

7 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

OBČINA HRASTNIK

Investicijski program

OBRTNO INDUSTRIJSKA CONA

STEKLARNA – TKI HRASTNIK

Celje, junij 2018

Št. projekta: 0549

Investicijski program izdelal: Investitor: Sofinancer:

EUTRIP, d. o. o.

Občina Hrastnik

Ministrstvo za gospodarski

razvoj in tehnologijo

Direktorat za regionalni razvoj

Kidričeva 24

3000 Celje

Pot Vitka Pavliča 5

1430 Hrastnik

Kotnikova ulica 5

1000 Ljubljana

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

2

Kazalo vsebine

1 Uvodno pojasnilo .............................................................................................................................. 4 1.1 Povzetek dokumenta identifikacije investicijskega programa .................................................... 5

1.1.1 Predstavitev variant ................................................................................................................ 5 1.2 Spremembe do priprave IP ......................................................................................................... 6 1.3 Namen in cilj investicije .............................................................................................................. 6

2 Povzetek investicijskega programa ................................................................................................ 9 2.1 Predstavitev investitorja, uporabnika, sofinancerja, upravljavca .............................................. 11

2.1.1 Sofinancer ............................................................................................................................. 11 2.1.2 Investitor ............................................................................................................................... 12 2.1.3 Upravljavec ........................................................................................................................... 13

3 Osnovni podatki o investitorju, sofinancerju, upravljavcu, izdelovalcih dokumentacije ........ 15 3.1 Opredelitev nosilca projekta, investitorja .................................................................................. 15 3.2 Opredelitev sofinancerja ........................................................................................................... 15 3.3 Izdelovalec Investicijskega programa ....................................................................................... 16 3.4 Opredelitev upravljavca ............................................................................................................ 17

4 Analiza obstoječega stanja s prikazom potreb ............................................................................ 18 4.1 Obstoječe stanje ....................................................................................................................... 18

4.1.1 Poslovne cone v Hrastniku ................................................................................................... 19 4.1.2 Gospodarstvo ....................................................................................................................... 20 4.1.3 Cestno in komunalno gospodarstvo ..................................................................................... 20 4.1.4 Gospodarske javne službe ................................................................................................... 22 4.1.5 Komunalni prispevek ............................................................................................................ 22

4.2 Usklajenost z razvojnimi strategijami in politikami.................................................................... 23 4.2.1 RRP zasavske regije za obdobje 2014-2020 ....................................................................... 23 4.2.2 Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 .......... 24 4.2.3 Skladnost s Strategijo razvoja Slovenije (SRS) za obdobje 2014-2020............................... 24 4.2.4 Skladnost z drugim javnim povabilom – povabilo razvojnim svetom regij za dopolnitev dogovora za razvoj regije .................................................................................................................. 24 4.2.5 Skladnost s Slovensko strategijo pametne specializacije .................................................... 24 4.2.6 Skladnost z razvojno specializacijo regije in OP EKP 2014-2020 ........................................ 25 4.2.7 Skladnost z občinskimi prostorskimi akti .............................................................................. 28

5 Analiza tržnih možnosti skupaj z analizo tržnih dejavnosti ........................................................ 29 5.1 Analiza ciljnega trga ................................................................................................................. 29

6 Tehnično-tehnološki del ................................................................................................................. 31 6.1 Tehnični podatki ....................................................................................................................... 31

7 Analiza zaposlenih .......................................................................................................................... 36 7.1 Kadrovsko – organizacijska shema projekta ............................................................................ 36

8 Ocena vrednosti projekta po stalnih in tekočih cenah ................................................................ 40 8.1 Ocena stroškov investicije po letih - stalne cene...................................................................... 42 8.2 Ocena stroškov investicije po letih - tekoče cene..................................................................... 43 8.3 Ocena stroškov na enoto .......................................................................................................... 43 8.4 Ocena stroškov glede na (ne)upravičen namen ....................................................................... 44 8.5 Izračun finančne vrzeli .............................................................................................................. 44

9 Analiza lokacije ................................................................................................................................ 47

10 Analiza vplivov investicijskega projekta na okolje ................................................................. 48 10.1.1 Okoljska učinkovitost in učinkovitost izrabe naravnih virov .............................................. 48 10.1.2 Trajnostna dostopnost ...................................................................................................... 50 10.1.3 Zmanjševanje vplivov na okolje ........................................................................................ 50 10.1.4 Vpliv na horizontalne načela operacije ............................................................................. 51 10.1.5 Specifični cilji prednostne osi ............................................................................................ 52

11 Časovni načrt izvedbe investicije ............................................................................................. 53 11.1 Terminski načrt investicije ........................................................................................................ 53 11.2 Nadaljnja investicijska, prostorska, projektna in tehnična dokumentacije ................................ 54

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

3

11.3 Analiza izvedljivosti ................................................................................................................... 54

12 Načrt financiranja, viri financiranja .......................................................................................... 56

13 Projekcija prihodkov in stroškov poslovanja .......................................................................... 57

14 Vrednotenje stroškov in koristi ................................................................................................. 58 14.1 Ostale koristi, ki nastanejo z realizirano investicijo .................................................................. 58 14.2 Ekonomska analiza .................................................................................................................. 59 14.3 Vrednotenje finančnih in ekonomskih kazalnikov po statični in dinamični metodi ................... 60

14.3.1 Doba vračanja investicijskih sredstev ............................................................................... 60 14.3.2 Neto sedanja vrednost ...................................................................................................... 60 14.3.3 Interna stopnja donosa ..................................................................................................... 61 14.3.4 Relativna neto sedanja vrednost ...................................................................................... 61

14.4 Presoja upravičenosti v ekonomski dobi z izdelavo finančne in ekonomske ocene ................ 62

15 Analiza tveganj in analiza občutljivosti .................................................................................... 64 15.1 Tveganja ................................................................................................................................... 64 15.2 Analiza občutljivosti .................................................................................................................. 66

16 Predstavitev in razlaga rezultatov ............................................................................................ 67

17 Zaključek ..................................................................................................................................... 68

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

4

1 Uvodno pojasnilo

s predstavitvijo investitorja in izdelovalcev investicijskega programa, namena in ciljev investicijskega projekta ter povzetkom iz dokumenta identifikacije investicijskega projekta oziroma predinvesticijske zasnove s

pojasnili poteka aktivnosti in morebitnih sprememb (do priprave investicijskega programa);

Lokalne skupnosti lahko z zagotovitvijo možnosti postavitve poslovnih prostorov v okviru poslovnih con

zelo olajšajo ustanavljanje morebitnih novih podjetij oziroma širitev dejavnosti podjetij, ki se že nahajajo

v poslovni coni. Poslovne cone so pomemben center podjetniškega dogajanja v lokalnih skupnostih.

Sodobna informacijska tehnologija omogoča tudi učinkovito povezovanje raziskovalno in razvojno

usmerjenih podjetij z raziskovalnimi organizacijami. Ob tehnološkem razvoju in povezovanju je nujno

usmerjati pozornost tudi za ustvarjanje spodbudnega socialnega okolja (socialne inovacije). Tega se

zaveda tudi Občina Hrastnik, ki je zato pristopila k pričujoči investiciji.

Ta investicijski program (v nadaljevanju IP) obravnava investicijsko namero za izvedbo nadaljnje

izgradnje komunalnega opremljanja Obrtno industrijske cone Steklarna – TKI Hrastnik, ki dopolnjuje

obstoječo že izgrajeno infrastrukturo.

V dokumentu so smiselno podani in utemeljeni razlogi za investicijsko namero komunalne ureditve

površin v Obrtno industrijski coni Steklarna – TKI Hrastnik, odstranitev dotrajanih večstanovanjskih

objektov in potrditev investicije.

Naziv projekta: Investicijski program – Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI

Hrastnik

Investitor in

sofinancer: Občina Hrastnik

Lokacija izvedbe: parcelne številke:

1483/27 (Hudournik), k. o. 1855 Hrastnik mesto.

1294, 1295, 1296, 1297, 1298, 1300/4, 1309/3,

1309/4, 1310/1, 1310/2, 1310/3, 1317, 1300/3,

1300/5, 1301, 1302, 1303, 1304, 1305/1, 1306,

1307, 1308, 1312, 1313, 1314 (Območje A), vse

k. o. 1855 Hrastnik mesto.

1517/5 (R-cesta), k. o. 1855 Hrastnik mesto.

1281, 1283, 1282, 1284,1280/1, 1279, 278,1277,

1276 (Območje B), k. o. 1855 Hrastnik mesto.

Izdelovalec IP: EUTRIP, d.o.o., Celje

Predstavljeni IP predstavlja temeljni dokument za investicijsko namero komunalne ureditve površin v

Obrtno industrijski coni Steklarna – TKI Hrastnik, odstranitev dotrajanih večstanovanjskih objektov in

potrditev investicije.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

5

1.1 Povzetek dokumenta identifikacije investicijskega programa

1.1.1 Predstavitev variant

V konceptualni fazi so bile preverjene različne variante glede možnosti izvedbe. Po urbanistično-

arhitekturni, lastniški in funkcionalni analizi je bila izbrana varianta, ki je bila predmet obravnave v DIIP.

Razmislek o varianti »brez« investicije in varianti »z« investicijo:

VARIANTA BREZ INVESTICIJE VARIANTA Z INVESTICIJO

1. Občina Hrastnik nima dovolj komunalno

opremljenih zemljišč, ki predstavljajo

predpogoj za razvoj podjetništva in s tem

občine. Brez kritične mase komunalno

urejenih površin ni možna rast gospodarstva

in novih delovnih mest. Brez investicije v

komunalno opremo ostane občina povsem

neprivlačna za nove investicije in ne more

začeti s kakršnimikoli aktivnostmi, ki bi

privabljale nove investitorje.

2. Neprimerno državno cestno omrežje ne

zagotavlja optimalnega funkcioniranja

potencialnih družb na tej lokaciji.

3. V občini ni novih komunalno opremljenih

zemljišč, ki bi bila ena izmed možnosti za

pospeševanje podjetništva, ki so namenjena

novim podjetnikom.

4. Občina Hrastnik v varianti »brez« investicije

ne more računati s kakšnim pomembnejšim

razvojnim prebojem in lahko zgolj nazaduje v

primerjavi z regijskim in državnim okoljem.

1. Realizacija projekta bo pomenila zagotovitev

osnovnih infrastrukturnih razmer in bo omogočila

družbam primerno infrastrukturno osnovo.

2. Občina bo z izvedbo investicije zagotovila

zadostno kritično maso komunalno opremljenih

zemljišč, da bo privlačna destinacija za manjše in

večje investitorje.

3. V primeru vzpostavitve komunalno

opremljene infrastrukture bo Občina omogočila

obstoječima gospodarskima družbama

investiranje v novi tovarni, brez nepotrebnih

zapletov pri zagotavljanju primernih prostorov in

osnovnega komunalnega opremljanja ter druge

logistike ter brez velikih začetnih vlaganj lastnih

sredstev v osnovno kom. infrastrukturo.

4. Projekt bo omogočil Občini vzpostavitev

osnovne komunalno opremljene infrastrukture,

primerne za zagon, in izboljšanje pogojev

primarnih pogojev za podjetnike in

gospodarstvenike.

Na osnovi navedenega lahko zaključimo, da varianta brez investicije z razvojnega vidika ni sprejemljiva.

1.1.1.1 Izbrana varianta

Predvidena operacija zajema odstranitev dotrajanih večstanovanjskih objektov, izgradnjo podpornih

konstrukcij, komunalno ureditev ter prometno priključitev cone na regionalno cesto. Varianta z

investicijo bo zgrajena po modernih standardih in bo omogočila rast vlaganj v gospodarski razvoj, s tem

bo občina dobila vso potrebno infrastrukturo in možnosti za razvoj v sodobno poslovno in storitveno

območje.

V fazi analize objektnih rešitev je investitor izbral rešitev po načelu dobrega gospodarjenja z javnimi

sredstvi in hkrati izvedbe zadanih ciljev. Varianti sta bili v analitični fazi medsebojno vrednoteni na

temelju potreb, ciljev in realne izvedbe ter varnosti, varovanja okolja, stroškov, učinkov investicije v

okolju, učinkov investicije na razvoj podjetništva in možnosti zaposlovanja, kazalnikov, likvidnosti

investitorja Občine Hrastnik in višine pridobitve nepovratnih sredstev skozi EU sredstva.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

6

Na osnovi navedenega je bilo zaključeno, da varianta brez investicije z razvojnega vidika ni

sprejemljiva.

1.2 Spremembe do priprave IP

V času od priprave Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (v nadaljevanju DIIP) do priprave

IP ni prišlo do bistvenih oz. večjih sprememb vhodnih podatkov in izhodišč. Investicijski program

vsebinsko podrobneje obravnava območja, ki so predmet investicije.

1.3 Namen in cilj investicije

Poslovno cono lahko definiramo kot kos zemljišča, ki je primerno razvit in razdeljen na poslovne enote,

skladno s splošnim načrtom, ter zagotavlja infrastrukturo (elektriko, vodo, ceste, plin in komunikacije) in

osnovne ugodnosti. Poslovne cone so pomemben dejavnik razvoja, saj predstavljajo osnovo za razvoj

skupnosti, kreiranje novih delovnih mest, prostorskega urejanja, ekologije in gospodarske blaginje. So

instrument regionalnega gospodarskega razvoja in orodje za okoljsko planiranje. Predvidene so

predvsem za proizvodna podjetja, pa tudi gradbena, logistična in storitvena podjetja.

Poslovne cone igrajo aktivno vlogo pri promociji podjetniške dejavnosti ter s tem pripomorejo k razvoju

lokalnih skupnosti in regij v državi. Strategija podjetniškega razvoja in strategija povečevanje

konkurenčne vrednosti državne ekonomije je med drugimi komponentami odvisna od razpoložljivosti

lokacij po sprejemljivi ceni, kot prioritetnega pogoja za nadaljnji ekonomski razvoj. Pogled na cone se v

zadnjem času spreminja, sicer ne v smislu ciljev, ki naj bi jih poslovna cona dosegla, temveč pristopu in

spremljevalnih aktivnostih potrebnih za dosego tega cilja.

Z vidika prihodnosti obstoj poslovne cone v občini zagotovo omogoča pogoje za razvoj industrijsko-

obrtne ter intelektualne poslovne dejavnosti v Občini Hrastnik in je le eden od projektov, ki jih občina

izvaja na tej lokaciji za dosego lastnih strateških ciljev. »Obrtna industrijska cona Steklarna – TKI

Hrastnik« je investicijski projekt, ki omogoča pogoje za razvoj poslovno-proizvodne dejavnosti v Občini

Hrastnik in tudi v širšem regijskem smislu. IP obsega Obrtno industrijsko cono Steklarna - TKI v

Hrastniku. Širši cilj ustanavljanja poslovnih con v občini je socialno-ekonomski razvoj, tako na lokalni kot

regionalni ravni, kar pa ima seveda vpliv tudi na nacionalno raven.

Primeri dobre prakse kažejo, da je komunalna ureditev in storitvena podpora, zasnovana kot ponudba

organiziranega prostora za poslovno dejavnost, pomemben dejavnik uspešnega pospeševanja

gospodarske rasti in večanja zaposlenosti. Občinska uprava Občine Hrastnik se zaveda priložnosti, ki

jih dajejo poslovne cone, projekti izgradnje poslovnih con so predvideni kot prioriteta občine na

gospodarskem področju.

Vsebina tega IP podpira osnovni motiv in strateški cilj Občine Hrastnik, da z oblikovanjem poslovne

cone vzpodbuja razvoj gospodarstva v občini, daje se možnost odpiranja novih delovnih mest in s tem

vsi posredni učinki, ki jih ima razvoj gospodarstva.

Predmet investicije je celostna ureditev obrtno industrijske cone Steklarna – TKI Hrastnik tako, da se

investitorji ne ukvarjajo s papirologijo in administrativnimi ovirami, temveč lahko prej kot v 6 mesecih

pričnejo z opravljanjem svoje dejavnosti. Projekt zajema odstranitev dotrajanih večstanovanjskih

objektov v neposredni bližini Steklarne in TKI, izgradnjo podpornih konstrukcij (pilotne stene) zaradi

doseganja optimalne izrabe prostora, s komunalno ureditvijo se zagotovijo priključna mesta na

gospodarsko javno infrastrukturo (meteorna in fekalna kanalizacija, vodovod) ter ureditev prometne

priključitve cone na regionalno cesto z dodatnim levim zavijalnim pasom.

Namen poslovne cone je privabiti investicije, še posebej nove, bodisi domače ali tuje investitorje. Za

dvig povpraševanja po poslovnih conah so specifični predvsem trije motivi:

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

7

Razvojni motivi, ki težijo k izboljšanju, razvoju, rasti gospodarskih aktivnosti na določenem

področju

Promocijski motivi Občina Hrastnik teži k izboljšanju nivoja obstoječih poslovnih in

proizvodnih aktivnosti na tem področju.

Motiv razvoja obeh hrbteničnih podjetij, ohranitev cca 800 obstoječih delovnih mest ter

odpiranje novih cca 75 delovnih mest, itd.

Z investicijo bo investitor zasledoval sledeče namene v smeri:

izpolnjevanja meddržavne obveznosti za doseganje Evropa 2020,

izvajanja strateške usmeritve države v smeri hitrejšega gospodarskega razvoja,

izvajanja strateške usmeritve regije na področju izboljšanja konkurenčnosti regije,

uresničevanja razvojnih ciljev občine.

Investitor bo z realizacijo investicije dosegel naslednje strateške in splošne cilje:

vsestranski razvoj občine,

gospodarsko rast in nova delovna mesta,

spodbujanje nastajanja in rasti podjetij,

razvoj komunalno-logistične infrastrukture.

Osnovni kvalitativni cilji investicije so:

Občina Hrastnik bo komunalno uredila industrijsko obrtno cono Steklarna – TKI (23.500

m2).

Steklarna Hrastnik, d.o.o. in TKI d.d. bosta imeli možnost širitve poslovnih dejavnosti in

prispevati k ustvarjanju cca 75 novih delovnih mest.

Preselitev prebivalstva na nove lokacije, ki so bolj primerne za bivanje in vplivajo na

kakovost bivanja in zdravje ljudi (cca 63 gospodinjstev in 137 oseb).

Pričakovani rezultati in učinki V okviru investicije je predvidena izgradnja komunalne, informacijske, energetske in prometne

infrastrukture. Z izvedbo del pa bo zaključeno komunalno opremljanje poslovne cone na površini cca

2,25 ha.

Učinki tega cilja bodo:

nova delovna mesta:

o glede na velikost cone sicer ni predvidenega prihoda novih gospodarskih družb v cono,

podjetji Steklarna Hrastnik, d.o.o in TKI, d.d., pa predvidevata nove zaposlitve;

človeški viri:

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

8

o potreba po delovnih virih bo spodbudila večje povpraševanje na področju človeških

virov, kjer se pričakuje predvsem zaposlovanje na delovna mesta, ki ustvarjajo višjo

dodano vrednost;

pozitivni vplivi na okolje:

o prostor v poslovni coni bo zadoščal sodobnim ekološkim standardom, kar pomeni

minimalne obremenitve za okolje,

o poslovna cona koncentrira gospodarsko dejavnost na enem mestu v občini, ki je

posebej predvidena za to dejavnost;

izboljšanje poslovanja podjetij:

o izkazan je pozitiven vpliv investicije na poslovanje. Povečali se bodo skupni prihodki

podjetij, prav tako se bo povečala tudi dodana vrednost na zaposlenega;

olajšanje procesa grozdenja:

o dobavitelji in poslovni partnerji obstoječih podjetij v coni bodo imeli možnost, da svoj

delovni proces ustvarijo v neposredni bližini teh podjetij ter zaradi koncentracije več

podjetij na enem mestu omogoča ustvarjanje sinergijskih učinkov;

prenos znanja:

o pri vodenju in izvajanju projekta bo pridobljeno znanje in izkušnje na področju priprave

dokumentacije za izgradnje poslovnih con, ki ga bomo kot primer dobre prakse prenesli

ostalim občinam v regiji;

ustrezna prometna in logistična ureditev:

o prometna varnost se bo z izboljšano prometno ureditvijo dvignila;

o primerna prometna ureditev in možnosti širitve bodo omogočala boljše logistične

možnosti.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

9

2 Povzetek investicijskega programa

ki vsebuje najmanj: – cilje investicije (v obliki fizičnih in finančnih kazalnikov, potrebnih za spremljanje njihovega vrednosti Povzetek

Cilji investicije Občina Hrastnik bo komunalno uredila industrijsko

obrtno cono Steklarna – TKI (23.500 m2).

Steklarna Hrastnik, d.o.o. in TKI d.d. bosta imeli

možnost širitve poslovnih dejavnosti in prispevati k

ustvarjanju cca 75 novih delovnih mest.

Preselitev prebivalstva na nove lokacije, ki so bolj

primerne za bivanje in vplivajo na kakovost bivanja in

zdravje ljudi (cca 63 gospodinjstev in 137 oseb).

Investitor bo z realizacijo investicije dosegel naslednje

strateške cilje:

vsestranski razvoj občine,

gospodarsko rast in nova delovna mesta,

spodbujanje nastajanja in rasti podjetij ter povečanje

dodane vrednosti na zaposlenega,

razvoj komunalno-logistične infrastrukture.

Spisek strokovnih podlag - Investicijska dokumentacija

Dokument identifikacije investicijskega projekta – Obrtno

industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik, Eutrip, april

2018.

- Projektna dokumentacija, študije, elaborati

PGD/PZI za rušenje objektov, Arhis, d.o.o., št. projekta:

14/16, maj 2017;

PGD/PZI za komunalno ureditev (v izdelavi), Pronig,

d.o.o., predviden datum izdelave julij 2018;

- Spletni viri

http://www.hrastnik.si/.

https://www.ksphrastnik.si/.

http://www.mgrt.gov.si/si/.

http://www.stat.si/statweb.

Kratek opis upoštevanih

variant, utemeljitev

najugodnejše

V predhodni investicijski dokumentaciji so bile obravnavane

naslednje variante:

- Varianta brez investicije.

- Varianta z investicijo.

Kot najugodnejša varianta in edina sprejemljiva se je izkazala

varianta z investicijo v komunalno ureditev površin v Obrtno

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

10

industrijski cona Steklarna – TKI Hrastnik, odstranitev dotrajanih

večstanovanjskih objektov.

Odgovorni vodja za izvedbo

investicijskega projekta Janez Kraner

Odgovorna oseba za

izdelavo investicijske

dokumentacije

Primož Praper

Odgovorna oseba za

izdelavo projektne

dokumentacije

Grega Doberlet

Predvidena organizacija Za potrjevanje investicijske dokumentacije je bila na strani

investitorja imenovana komisija, ki bo spremljala potek investicije.

Po potrebi bo v pripravo dokumentacije vključena pravna služba

investitorja ali zunanja odvetniška hiša.

Za strokovni nadzor nad gradnjo bo imenovan nadzor skladno z

zakonom o javnih naročilih.

Zakonitost in pravilnost porabe proračunskih sredstev bo skladno

s svojim poslanstvom preverjalo NO Občine in Računsko sodišče.

Vrednost predlagane

variante

Po stalnih cenah znaša 3.919.737,66 EUR skupaj z DDV.

Po tekočih cenah znaša 4.026.000,00 EUR skupaj z DDV.

Vrednost investicije po tekočih cenah, po posameznem investitorju

oz. sofinancerju:

Lastna udeležba: 726.000,00 EUR (18,03 %),

Sredstva EU in RS: 3.300.000,00 EUR (81,97 %)

Zbirni prikaz rezultatov

izračunov ter utemeljitev

upravičenosti

Diskontna stopnja: 4 %

Finančna interna stopnja donosnosti investicije: - 12,89%

Finančna neto sedanja vrednost investicije: -3.431.262 EUR

Relativna neto sedanja vrednost: - 1,00

Diskontna stopnja: 5 %

Ekonomska interna stopnja donosnosti investicije: 5,54 %

Ekonomska neto sedanja vrednost investicije: 103.740 EUR

Ekonomska neto sedanja vrednost: 1,10

Terminski načrt Maj 2018 – julij 2018: Izdelava projektne dokumentacije.

Avgust – september 2018: Pridobitev gradbenega dovoljenja.

Maj 2018 - December 2019: Zagotovitev nadomestnih stanovanj

za cca 137 oseb.

Januar 2019 — Marec 2019: JN za izvajalca GOI del, sklenitev

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

11

pogodbe z izvajalcem, pridobitev gradbenega dovoljenja.

Marec 2019: Pričetek GOI del.

Oktober 2020: Zaključek del, uspešna primopredaja, pridobitev

uporabnega dovoljenja in priprava končnih poročil.

2.1 Predstavitev investitorja, uporabnika, sofinancerja, upravljavca

2.1.1 Sofinancer

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Direktorat za regionalni razvoj

Kotnikova 5

1000 Ljubljana

Tel.: (01) 400 33 11

http://www.mgrt.gov.si/

e-pošta: [email protected]

Ministrstvo gospodarski razvoj in tehnologijo opravlja naloge na naslednjih področjih:

na področju podjetništva, konkurenčnosti in tehnologije pripravlja politiko in izvaja ukrepe za

promocijo podjetništva, razvoja malih in srednje velikih podjetij ter spodbujanje tehnološkega

razvoja in inovativnosti;

na področju turizma pripravlja in izvaja strategijo in politiko spodbujanja turizma ter pripravlja

predpise s področja turizma in gostinstva, na področju internacionalizacije pa vodi in koordinira

zadeve s področja skupne trgovinske politike in mednarodnih organizacij, kreira politike spodbujanja

internacionalizacije in tujih neposrednih investicij ter pripravlja in izvaja druge politike ter ukrepe s

področja internacionalizacije, tujih investicij, mednarodnih organizacij in trgovinske politike, na

področju notranjega trga pripravlja in izvaja evropsko in nacionalno politiko ter zakonodajo s

področja prostega pretoka blaga in storitev, nacionalne tehnične infrastrukture kakovosti

(akreditacija, meroslovje, standardizacija), prava družb, varstva potrošnikov, intelektualne lastnine

in konkurence, preskrbljenosti trga in blagovnih rezerv, kontrole cen in trgovinske dejavnosti in

pošte;

na področju regionalnega razvoja z vizijo udejanjanja regionalizma, v danih pogojih, uresničuje

zastavljene strateške cilje in oblikuje regionalno politiko Vlade Republike Slovenije; poleg tega gre

za spodbujanje trajnostnega razvoja v najširšem pomenu, ki aktivira potenciale v slovenskih regijah,

pri tem pa ne zmanjšuje virov in možnosti razvoja prihodnjih generacij, ter spodbujanje

regionalnega razvoja obmejnih območij in poglabljanje čezmejnega sodelovanja v okviru programov

Evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS) in Instrumenta za predpristopno pomoč (IPA).

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

12

2.1.2 Investitor

Občina Hrastnik leži v Posavskem hribovju. Pretežni del občine predstavlja hribovit svet severno od

Save. Južno od Save, na pobočjih Kuma, se nahaja le Krajevna skupnost Podkraj. Občina meri 59 km2,

kar predstavlja 22 % Zasavske regije in 0,3 % površine države. Hrastnik ima cca 9.210 prebivalcev.

Občina Hrastnik sodi med gosteje poseljena območja v Sloveniji. Razdeljena je na 10 krajevnih

skupnosti, med katerimi je po številu prebivalcev največja KS Rudnik.

Zaradi lege v osrčju Posavskega hribovja je Hrastnik z vidika povezanosti na avtocestni križ slabo

dostopen. Občinsko središče Hrastnik do avtocestnega priključka na Trojanah loči 28 km državnih cest,

do priključka Brinje pri Ljubljani pa cca 55 km. Neustrezna je prometna povezava proti Posavju in celjski

regiji po regionalni cesti Hrastnik – Šmarjeta. Za poseljenost občine in hribovitega območja so izredno

pomembne tudi lokalne ceste, ki jih je v občini Hrastnik 52,07 km, k dostopnosti pa prispevajo tudi

povezave in frekvenca javnega prometa. Skozi občino vodi mednarodna železniška proga (koridor X.)

Ljubljana – Zidani Most – Dobova, vendar pa je železniška postaja Hrastnik namenjena zgolj lokalnemu

potniškemu prometu. Hitrejši, mednarodni vlaki se ustavijo le v Zidanem Mostu.

Pomembnejše avtobusne povezave so s Trbovljami, z Ljubljano (prek Trbovelj in Zagorja), Laškim oz. s

Celjem. Lokalni avtobusni prevoz opravlja Izletnik Celje, medkrajevni prevoz opravljata Integral Zagorje

in Izletnik Celje.

Območje Občine Hrastnik je zaradi svoje rudarske preteklosti, geologije in reliefa močno izpostavljeno

naravnim procesom ter različnim oblikam varovanja: degradirana rudniška območja, plazovita območja,

poplavne površine, NATURA 2000 in ekološko pomembna območja. Zaradi navedenega so površine za

poselitev in gospodarski razvoj zelo omejene. Občina Hrastnik kakor tudi gospodarske družbe v občini

in njeni okolici so v zadnjih letih vlagale pomemben delež sredstev v okoljske naložbe, kar je prispeva lo

k izboljšanju stanja okolja.

Slika: Lega občine Hrastnik

Vir: Wikipedija, 2018.

2.1.2.1 Položaj Občine Hrastnik

PREDNOSTI SLABOSTI

globalna usmerjenost gospodarstva, tradicionalna struktura gospodarstva,

dostopnost občine, kot posledica

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

13

naravne danosti,

stanje na področju družbenih dejavnosti.

geografske lege in slabe infrastrukturne povezanosti z ostalimi regijami,

pomanjkanje podjetniške tradicije na področju malega gospodarstva in turizma

odliv kadrov.

MOŽNOSTI NEVARNOSTI

usmeritev v lahko industrijo, za kar so na voljo prostorski in kadrovski resursi,

pospešitev razvoja malega gospodarstva s širitvijo obstoječe industrijsko obrtne cone Steklarna – TKI,

postopni razvoj turizma z izvedbo ustrezne infrastrukture in razvojnimi spodbudami,

usklajen razvoj dejavnosti občine z razvojem moči občine, ki izvira iz gospodarske moči,

izkoriščanje potenciala sofinanciranja projektov s sredstvi EU,

selektivno pridobivanje strukturno potrebnih kadrov.

nadaljnje padanje gospodarske moči in s tem naraščanje brezposelnosti,

nezmožnost okolja, da izkoristi dane možnosti,

zamujanje s projekti gospodarskih subjektov za koriščenje sredstev spodbud resornih ministrstev,

zastoji v regijskem povezovanju in skupnih projektih.

2.1.3 Upravljavec

Izvajalec: KSP HRASTNIK, d.d.

Cesta 3. julija 7, 1430 Hrastnik

Telefon: +386 3 56 42 310

E-pošta: [email protected]

Obvezne lokalne gospodarske dejavnosti javne službe:

1. oskrba s pitno vodo;

2. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode;

3. ravnanje s komunalnimi odpadki (zbiranje in prevoz);

4. urejanje in čiščenje javnih površin;

5. vzdrževanje cest;

6. upravljanje, urejanje in vzdrževanje pokopališč ter izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti.

Vrednote KSP Hrastnik, d. d. so:

- odgovornost na vseh področjih delovanja in poslovanja gospodarske družbe,

- strokovnost, znanje, razvoj, ustvarjalnost, inovativnost,

- čisto in urejeno zunanje in delovno okolje,

- tradicija, zaupanje, spoštovanje,

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

14

- odličnost in učinkovitost

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

15

3 Osnovni podatki o investitorju, sofinancerju, upravljavcu, izdelovalcih

dokumentacije

3.1 Opredelitev nosilca projekta, investitorja

Investitor: OBČINA HRASTNIK

Naslov: Pot Vitka Pavliča 5, 1430 Hrastnik

Telefon: 03 565 43 50

Faks: 03 56 54 369

E-mail: [email protected]

Spletna stran: www.hrastnik.si

Odgovorna oseba: Miran Jerič

Žig in podpis:

3.2 Opredelitev sofinancerja

Sofinancer:

Ministrstvo za gospodarski razvoj in

tehnologijo

Direktorat za regionalni razvoj

Naslov: Kotnikova 5, 1000 LJUBLJANA

Telefon: 01 400 33 11

E-pošta: [email protected]

Spletna stran: http://www.mgrt.gov.si

Odgovorna oseba: Zdravko Počivalšek, minister

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

16

3.3 Izdelovalec Investicijskega programa

Izdelovalec IP: EUTRIP, d. o. o.

Naslov: Kidričeva ulica 24, 3000 Celje

Telefon: 059 032 045

Faks: 059 032 046

E-pošta: [email protected]

Odgovorna oseba in

koordinator izdelave:

Žig in podpis:

mag. Primož Praper, direktor

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

17

3.4 Opredelitev upravljavca

Bodoči upravljavec: KSP HRASTNIK, d.d.

Naslov: Cesta 3. julija 7, 1430 Hrastnik

Telefon: 03 56 42 310

E-mail: [email protected]

Spletna stran: http://www.ksphrastnik.si

Odgovorna oseba: Nives Venko, direktorica

Žig in podpis:

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

18

4 Analiza obstoječega stanja s prikazom potreb

4.1 Obstoječe stanje

Pojem podjetniške (oz. poslovne) cone je prvič javno opredelil Geoffrey Howe leta 1978, ko je v govoru

za britansko konservativno stranko predlagal, da bi z ureditvijo zanimivega lokalnega okolja spodbudili

ustanavljanje zasebnih podjetij (Butler, 1991, str. 27). Eden izmed vzrokov za začetek delovanja podjetij

v conah je prav gotovo prostor. Ta je postajal vedno bolj zavirajoč dejavnik razvoja in ga je bilo treba

čim racionalneje izkoristiti. Oblikovanje in priprava določenih področij oz. con za specifični dolgoročni

namen je zato postajalo velikega pomena tako za prostorski, kakor tudi za gospodarski razvoj (Krešič,

1981, str. 63).

Konec sedemdesetih let so v ZDA po britanskem vzoru pričeli ustanavljati podjetniške cone v razvojno

šibkih regijah. Možnost ustanavljanja so dobile regije z visoko nezaposlenostjo, nizkim dohodkom na

prebivalca, z demografskimi problemi ipd. Perspektivnost posameznih območij se je povečala z

naraščanjem števila malih in srednjih podjetij. Rečemo lahko, da so podjetniške cone predstavnik

sodobnega spodbujanja razvoja, ki zamenjuje proračunsko generiranje finančnega kapitala v razvojno

šibkih regijah z aktiviranjem in dolgoročnim angažiranjem potencialov tega območja.

Poslovne cone igrajo aktivno vlogo pri promociji podjetniške dejavnosti ter s tem pripomorejo k razvoju

lokalnih skupnosti in regij v državi. Strategija podjetniškega razvoja in strategija povečevanja

konkurenčne vrednosti državne ekonomije je med drugimi komponentami odvisna od razpoložljivosti

lokacij po sprejemljivi ceni kot prioritetnega pogoja za nadaljnji ekonomski razvoj.

Pomemben dejavnik uspeha pri ustanavljanju poslovne cone je ustrezna ocena obstoječe lokalne

infrastrukture v obliki materialnih, tehničnih in socialno-ekonomskih virov, pa tudi ponudba nekaterih

spodbud in storitev podjetjem kot motivacija za preselitev v poslovno cono. Najpomembnejša spodbuda

je po navadi ekonomske narave, t. j. nizka cena za pridobitev lastništva zemljišča ali objekta, pa tudi

vse neposredne ali posredne oblike finančne pomoči.

V letu 1997 je bilo v Sloveniji 92 lokacij, ki jih lokalne skupnosti imenujejo podjetniško-obrtne cone (PC)

ali jih označujejo s temu podobnimi izrazi. Te cone so večinoma majhnega obsega, saj polovica con ne

presega 5 hektarjev, prevladujoča dejavnost v njih je trgovina in storitve, preostala polovica pa so

proizvodne dejavnosti. Večina PC v Sloveniji je nastala v zadnjem desetletju. Nosilci izgradnje PC so

večinoma lokalne skupnosti v sodelovanju s podjetji. Največ težav se pojavlja na področju financiranja

izgradnje, organizacije in upravljanja.

Te podjetniško-obrtne cone so bile locirane v 51 občinah, kar je 34,7 % vseh slovenskih občin. Njihova

razvrstitev v prostoru je dokaj enakomerna, s tem da je zaznati večjo koncentracijo v pasu od Dolenjske

proti Ljubljani, ob Obali, v delu Notranjske in Mariboru z okolico. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se v

Sloveniji načrtuje izgradnja dodatnih 154 podjetniških con v 93 občinah.

Ena prednostnih nalog Občine je tudi oblikovanje novih poslovnih con in posledično koncentriranje

gospodarske dejavnost na lokacijah, primernih gospodarski dejavnosti – v poslovnih conah.

Razlog za investicijo so gospodarski učinki, ekološki in razvojni učinki, ki jih daje poslovna cona.

Investicijski projekt komunalne ureditve površin v Obrtno industrijski coni Steklarna – TKI Hrastnik ter

odstranitve dotrajanih večstanovanjskih objektov omogoča nadaljnje pogoje za razvoj industrijsko-

obrtne ter intelektualne poslovne dejavnosti v obravnavanih območjih in je le eden od projektov, ki jih

občina izvaja za dosego lastnih strateških ciljev. V tem pogledu je stroka že od leta 1985 dolgoročno

opredeljevala in načrtovala storitvene dejavnosti na tej lokaciji. Možno je trditi, da so se strateški cilji

občine glede poslovne cone v času tridesetih let spreminjali le v pogledih obsega teritorija, ki naj bi ga

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

19

poslovna cona obsegala, oz. njegove širitve, ne pa v pogledu ciljev, ki opredeljujejo skrb za povečanje

obsega naložb v javno gospodarsko infrastrukturo in gospodarski razvoj.

Skladno s tako strategijo je občina s posameznimi investicijskimi projekti v skladu s povpraševanjem in

razpoložljivimi finančnimi viri postopoma na taktičnem nivoju začela realizirati celovit projekt. Posamezni

projekti so bili podprti z investicijsko tehnično dokumentacijo v obliki dokumentov identifikacije

investicijskega projekta, investicijskih elaboratov, upravne dokumentacije in izvedbenih projektov.

4.1.1 Poslovne cone v Hrastniku

Območje zahodno od potoka Boben med tovarnama TKI Hrastnik in Steklarno Hrastnik je pozidano z

večstanovanjskimi objekti, starimi nad 80 let. Bivalni standard je na nizki ravni, saj stanovanja nimajo

lastnih toaletnih prostorov temveč skupne. Objekti so v veljavnem OPN-ju, predvideni za rušenje. V

OPN je kot namenska raba opredeljena IG – gospodarska cona. Glede na konfiguracijo terena znaša

uporabna površina 23.500 m2:

V od državne ceste: 1.400 m2.

Z od državne ceste: 22.100 m2.

Obstoječa komunalna oprema obsega vodovod, fekalno kanalizacijo in meteorno kanalizacijo,

telekomunikacijske vode in javno razsvetljavo v regionalni cesti R1-224/1230 Hrastnik – most čez Savo.

Na samem območju OIC je glavna plinska postaja zemeljskega plina, ki oskrbuje TKI in Steklarno

Hrastnik ter transformatorska postaja za obstoječe potrebe naselja.

HRASTNIK:

V okviru investicije je predvidena odstranitev dotrajanih večstanovanjskih objektov, izgradnja podpornih

konstrukcij, ureditev priključnih mest za komunalno ureditev ter prometna priključitev cone na

regionalno cesto z dodatnim levim zavijalnim pasom.

Na obravnavanem območju veljajo naslednji občinski in prostorski akti:

Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 2/2016).

Dela se bodo izvajala na parcelnih številkah:

1483/27, 1294, 1295, 1296, 1297, 1298, 1300/4, 1309/3, 1309/4, 1310/1, 1310/2, 1310/3, 1317,

1300/3, 1300/5, 1301, 1302, 1303, 1304, 1305/1, 1306, 1307, 1308, 1312, 1313, 1314, 1517/5, 1281,

1283, 1282, 1284,1280/1, 1279, 278,1277, 1276, vse k. o. 1855 Hrastnik mesto.

Skupna površina novo opremljenih in dograjenih komunalnih zemljišč poslovne cone znaša 23.500 m2

oz. 2,35 ha.

Slika: Lokacija Obrtno industrijske cone Steklarna – TKI Hrastnik

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

20

Vir: Idejna zasnova

4.1.2 Gospodarstvo

Izgradnja poslovnih con je bistvenega pomena ne le za Občino Hrastnik, temveč tudi za širšo subregijo

občin širše Zasavske regije.

Malo gospodarstvo je v Občini Hrastnik dobro zastopano, 491 gospodarskih družb je na območju

občine registriranih v obliki d.o.o., d.n.o., k.d., d.d. ali zadruge ter kot samostojnih podjetnikov.

Navedene gospodarske družbe zaposlujejo 2.303 oseb (navedeni podatki so za leto 2017, vir:

www.stat.si, 28.5.2018). Občina pa je v navedenem obdobju imela skupaj 2.302 delovno aktivnih

prebivalcev (zaposlenih, samozaposlenih in samozaposlenih kmetov).

Glavna skrb občine je zagotavljanje pogojev za delovanje in razvoj malega gospodarstva. V okviru

vsakoletnega proračuna se zagotavljajo precejšnja sredstva za razvoj gospodarske infrastrukture, ki

pomeni osnovo za razvoj malega gospodarstva. Sem sodi skrb za urejene ceste, vodovod, komunalno

opremljena zemljišča ter druga potrebna infrastruktura. In prav predmet predstavljenega dokumenta

sodi v sklop načrtovane komunalne ureditve v okviru poslovne cone OIC Steklarna – TKI Hrastnik.

4.1.3 Cestno in komunalno gospodarstvo

Ceste Javne ceste so po Zakonu o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010, 48/2012, 36/2014 - Odl. US; v

nadaljevanju: ZCes-1) tiste ceste, ki jih država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest,

razglasi za javne ceste določene kategorije in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji,

določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Javne ceste se tako delijo na državne in občinske ceste,

njihova gradnja in vzdrževanje pa sta v javnem interesu.

Občinske ceste so javne ceste, namenjene povezovanju naselij v občini s povezovanjem naselij v

sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v

občini, in se glede na pomen za promet in povezovalno funkcijo kategorizirajo na lokalne ceste, javne

poti in občinske kolesarske poti. Kategorizacijo občinskih cest v Občini Hrastnik določa Odlok o

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

21

kategorizaciji občinskih cest v Občini Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 7/1999, 7/2006, 29/2009,

18/2014).

Vzdrževanje cest

Ker morajo biti javne ceste vzdrževane tako, da jih lahko ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih

pogojev za odvijanje prometa varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene, je redno

vzdrževanje javnih cest obvezna gospodarska javna služba.

Način izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest je na območju Občine

Hrastnik določen z Odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja

občinskih cest v Občini Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 17/2013), v skladu z ZCes-1, Odlokom o

občinskih cestah na območju Občine Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 35/2012), s Pravilnikom o

vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št.

62/1998, 110/02 – ZGO-1, 109/2010-ZCes-1), Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi

na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/2000, 110/2006, 49/2008, 64/2008 (65/2008 popr.), 109/2010-

ZCes-1) ter z drugimi predpisi s področja cest, obsega pa predvsem vzdrževalna dela za ohranjanje

javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in

cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah. Javna služba se

izvaja na celotnem območju Občine Hrastnik na kategoriziranih občinskih cestah, kot so določene v

Odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja št. 7/1999, 7/2006,

29/2009, 18/2014), in na nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, in jih določi

koncedent.

V obdobju 2013-2020 izvaja obvezno gospodarsko javno službo rednega vzdrževanja občinskih cest na

območju Občine Hrastnik na podlagi javnega razpisa izbrani koncesionar AGM NEMEC d.o.o., s

partnerjem KSP Hrastnik Komunalno – stanovanjsko podjetje, d.d..

Zimska služba

Izvajanje obvezne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest obsega tudi izvajanje

zimske službe, ki je v sklopu rednega vzdrževanja cest zaradi izjemnih pogojev, ki nastajajo na cestah

predvsem ob poledici, snegu, sodri, žledu in drugih pogojih, najtežja in tudi najbolj zahtevna dejavnost.

Nepravilno in nepravočasno ukrepanje pooblaščenih služb bi v zimskem času lahko povzročilo veliko

gospodarsko škodo, zato je v skladu s predpisi s področja cest in varnosti cestnega prometa nujno

organizirati kakovostno službo za zimsko vzdrževanje cest.

Sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnosti cestnega prometa v

zimskih razmerah je zaradi nemotenega izvajanja brez večjih zastojev prometa določen v izvedbenem

programu zimske službe, kjer so zajeti vsi podatki in vsa potrebna navodila delavcem, vključenim v

izvajanje zimske službe. Zimska služba poteka od 15.11. do 15.03., ki je obdobje določeno za izvajanje

zimske službe, po potrebi pa se izvaja tudi pred 15. novembrom in po 15. marcu. V tem času se zimska

služba izvaja po določenem prednostnem redu z usposobljenimi ekipami in mehanizacijo, opremljeno

za izvajanje zimske službe. Družba AGM Nemec d.o.o. na svojem območju vzdržuje 47,654 km lokalnih

cest, 40,527 km javnih poti in 12,526 km nekategoriziranih cest, v skupni dolžini 100,707 km, ter 6,060

km pločnikov, 1.105 m2 avtobusnih postajališč in 3.950 m

2 parkirišč, družba KSP Hrastnik d.d. pa

18,228 km lokalnih cest, 18,465 km javnih poti in 1,754 km nekategoriziranih cest, v skupni dolžini

38,447 km, ter 6,630 km pločnikov, 455 m2 avtobusnih postajališč in 18.560 m

2 parkirišč.

Zaradi zahtevnosti izvajanja del zimske službe že od 1.10. do 15.11. potekajo pripravljalne aktivnosti, ki

obsegajo predvsem postavitev zimske signalizacije, postavitev snežnih kolov, pripravo deponij za

posipne materiale, pripravo zimske mehanizacije in izobraževanje delavcev. Po končanem zimskem

obdobju pa se v času od 15.3. do 15.4. izvaja predvsem čiščenje cest z odstranjevanjem zimske

signalizacije, opreme in cestnih naprav za zimsko službo, pospravljanje in čiščenje deponij, čiščenje,

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

22

remonti in konzerviranje zimske mehanizacije, ureditev okolice cestišča ter odpiranje morebitnih zaprtih

cest.

4.1.4 Gospodarske javne službe

Materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje je v javnem

interesu, se zaradi zadovoljevanja javnih potreb zagotavljajo z gospodarskimi javnimi službami, kadar in

kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu.

Gospodarske javne službe delimo na republiške in lokalne, ter so lahko obvezne ali izbirne.

Kot obvezne lokalne gospodarske javne službe, ki jih zagotavlja Občina Hrastnik, se opravljajo

naslednje dejavnosti:

oskrba s pitno vodo;

odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode;

zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,

obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov,

odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,

urejanje in čiščenje javnih površin,

pokopališka in pogrebna dejavnost, upravljanje, urejanje in vzdrževanje pokopališč ter dajanje

grobnih prostorov v najem,

redno vzdrževanje občinskih cest.

Kot izbirne lokalne gospodarske javne službe, ki jih zagotavlja Občina Hrastnik, se opravljajo naslednje

dejavnosti:

plakatiranje na javnih plakatnih mestih, nameščanje transparentov in izobešanje zastav,

upravljanje javne tržnice,

oskrba s toplotno energijo iz lokalnega omrežja, ki zajema proizvodnjo in distribucijo toplotne

energije,

oskrba s plinom iz lokalnega omrežja, ki zajema distribucijo plina iz lokalnega omrežja,

upravljanje z javno razsvetljavo v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih

površin v naseljih.

4.1.5 Komunalni prispevek

Občinam nalaga določanje sorazmernega deleža stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča s

komunalnimi objekti in drugimi napravami sekundarnega omrežja zakonodaja, med drugim Odlok o

podlagah za odmero komunalnega prispevka, ki podrobneje opredeljuje navodila za odmero

komunalnega prispevka.

Na osnovi parametrov je bil izdelan informativni izračun komunalnega prispevka, ki zajema velikost

gradbene parcele, neto pozidanost v m² in namembnost dejavnosti.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

23

4.2 Usklajenost z razvojnimi strategijami in politikami

Investicijski projekt je skladen z usmeritvami in s cilji razvojnih strategij in dokumentov ter z zakonodajo

v Sloveniji in EU. Naložba v javno infrastrukturo v občini bo pripomogla k rasti in zbliževanju območja

razvitosti z ostalimi območji, gospodarski, družbeni, okoljski in trajnostni razvoj ipd., kar pomeni, da

usklajenost investicijskega projekta s cilji in strategijami strateških dokumentov, zakonov in politik v

Sloveniji pomeni njegovo usklajenost tudi z mednarodnimi listinami. Obravnavani investicijski

projekt je skladen z naslednjimi razvojnimi strategijami, politikami, dokumenti, zakoni in

programi:

• RRP zasavske regije za obdobje 2014-2020 (prioritete: 1, 3 in 5).

• Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020;

• Strategija razvoja Slovenije (SRS) 2030;

• Drugi javnim povabilom – povabilo razvojnim svetom regij za dopolnitev dogovora za

razvoj regije.

• Slovensko strategijo pametne specializacije.

• Skladnost z razvojno specializacijo regije in OP EKP 214-2020.

4.2.1 RRP zasavske regije za obdobje 2014-2020

PRIORITETA: Konkurenčnost gospodarstva

UKREP: Konkurenčno gospodarstvo

Projekt je usklajen z RRP zasavske regije za obdobje 2014-2020 (prioriteta 1, 3 in 4).

Prioriteta 1: Konkurenčnost gospodarstva;

Ukrep 3: Podjetništvo

Izgradnja, posodobitev in urejanje obrtno-industrijskih con v regiji.

Z rušitvijo dotrajanih večstanovanjskih objektov in komunalno ureditvijo 23.500 m2 območja OIC

Steklarna – TKI se funkcionalno zaokroži območje gospodarske cone v južnem delu hrastniške doline.

V OPN je namenjena gospodarskemu razvoju.

Prioriteta 3: Razvoj človeškega kapitala

Ukrep 5: Skrb za zdravje prebivalstva

Podpiranje proučevanja vpliva onesnažil na zdravje prebivalcev Zasavja ter spremljanje in

odpravljanje škodljivih emisij.

Odprava škodljivih emisij: delci PM10, hrup – preselitev prebivalstva na druge lokacije, boljša kvaliteta

življenja na drugih lokacijah.

Prioriteta 4: Okolje, zdravje, prostor in infrastruktura

Povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju in v gospodinjstvih.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

24

Sedanji stanovanjski in drugi objekti so dotrajani in energetsko potratni (načrtovano rušenje teh

objektov), zato bodo stanovalci preseljeni v novejša, energetsko učinkovitejša stanovanja.

4.2.2 Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020

Projekt je usklajen z OP za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020.

Prednostna os 3: Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast

PREDNOSTNA NALOŽBA: 3.1. Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem gospodarske izrabe

novih idej in s spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji (str. 38).

Tematski cilj 3, str. 38: Izboljšanje konkurenčnosti MSP

Specifični cilj 2, str. 79: Povečana dodana vrednost MSP

rast in razvoj MSP (tehnološki razvoj, investicijska in razvojna vlaganja podjetij).

4.2.3 Skladnost s Strategijo razvoja Slovenije (SRS) za obdobje 2014-2020

Osrednji cilj: zagotoviti kakovostno življenje za vse (dobre priložnosti za delo, dostojno življenje v

zdravem in čistem okolju …).

Strateška usmeritev RS je tudi vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba ter visoko produktivno

gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse.

Razvojni cilj št. 5, str. 32: Gospodarska stabilnost

Kazalnik, str. 33: BDP/prebivalca

Cilj bo dosežen s spodbujanjem trajnostnega in vključujočega gospodarskega razvoja, ki bo omogočal

zmanjševanje zaostanka za razvitejšimi državami in povečal kakovost življenja vseh. Med njimi je tudi

zagotavljanje ustrezne gospodarske cone za trajnostni razvoj gospodarskih subjektov (Steklarne in

TKI).

4.2.4 Skladnost z drugim javnim povabilom – povabilo razvojnim svetom regij za dopolnitev dogovora za razvoj regije

Prednostna naložba: 3.1 Spodbujanje podjetništva,

Podporno okolje za podjetništvo – poslovna infrastruktura

Občina Hrastnik bo investirala v komunalno ureditev OIC Steklarna – TKI, in sicer v neposredni bližini

tovarn, kjer se trenutno nahajajo dotrajani stanovanjski objekti, ki so predvideni za rušenje (po preselitvi

prebivalstva). Z naložbo bo zagotovila funkcionalno zaokrožitev poslovne cone in odpravila ovire za rast

in razvoj hrbteničnih podjetij. Območje zajema več stavbnih zemljišč. V občinskem prostorskem načrtu

je predvideno rušenje večstanovanjskih stavb, namenska raba območja pa je predvidena gospodarska

cona – za razvoj industrije, podjetništva in obrti.

4.2.5 Skladnost s Slovensko strategijo pametne specializacije

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

25

Prednostno področje: (S)INDUSTRIJA 4.0

Tovarne prihodnosti:

Cilj II.

dvig nivoja robotizacije in avtomatizacije proizvodnje v predelovalnih dejavnostih,

visoka tehnologija v steklarstvu (proizvodnja embalažnega stekla), večja kapaciteta steklarske

peči (za boljšo konkurenčnost),

prestrukturiranje proizvodnih procesov znotraj tovarniškega kompleksa, ločitev finalizacije

proizvodov za potrebe živilske industrije od proizvodnje izdelkov bazne kemije, avtomatizacija

proizvodnih procesov in logistike.

4.2.6 Skladnost z razvojno specializacijo regije in OP EKP 2014-2020

Projekt sledi ciljem prostorskega razvoja Hrastnika po ločitvi gospodarskih in stanovanjskih območij s

poudarkom, da se gospodarska cona izprazni in prebivalstvo preseli v poseljeni del doline. Na

izpraznjenih površinah se uredi gospodarska cona, ki omogoča razvoj novih dejavnosti in širitev obeh

hrbteničnih podjetij v bližini cone. Za zagotovitev 23.500 m2 prostih površin je potrebno porušiti vse

dotrajane nefunkcionalne objekte, po predhodni preselitvi uporabnikov v nadomestne bivalne enote in

nato območje opremiti z ustrezno komunalno infrastrukturo.

a. Učinek na gospodarsko rast in delovna mesta

gospodarsko prestrukturiranje regije z izvedbo sanacije in ustvarjanja pogojev za razvoj novih

dejavnosti (ureditev dodatnih poslovnih površin za širitev dejavnosti MSP);

gradnja nove pametne tovarne (visoka tehnologija), ki bo dala dodatno vrednost izdelkom ter

ustvarila najmanj 50 novih delovnih mest. Z večjimi kapacitetami bo na trgu bolj konkurenčna

zaradi znižanja stroškov na proizvodno enoto;

s prestrukturiranjem proizvodnje in izgradnjo novih proizvodnih in logističnih prostorov v okviru

nove OIC bo TKI omogočeno povečanje proizvodnje finalnih proizvodov in s tem ohranjanje oz.

povečanje števila zaposlenih za cca 25;

ustvarjanje prostorskih pogojev za druga MSP podjetja (potencialni podjetniki) – širitev ali

ustanavljanje novih podjetij;

z rušitvijo stanovanjskih in drugih objektov ter s preselitvijo prebivalstva bodo ustvarjeni pogoji

za nemoteno delovanje obstoječih hrbteničnih podjetij, ki trenutno zaposlujeta cca 800 oseb. Z

vidika vplivov na okolje (hrup) bo z odstranitvijo stanovanjskih objektov izpolnjena opredelitev

občinskega prostorskega načrta, da je to območje gospodarske cone brez bivalnih objektov.

b. Učinek na razvoj človeškega potenciala

ohranjanje delovnih mest (cca 800), predvsem v hrbteničnih podjetjih in ustvarjanje novih

delovnih mest v regiji (cca 75);

možnost razvoja človeških virov v podjetjih z visoko tehnologijo in s procesi, kar vpliva na

zaposlitev tudi visoko kvalificiranega kadra;

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

26

primerljiva raven kakovosti življenja - selitev prebivalstva iz tega območja, kjer se nahajajo

podjetja, ki povzročajo hrup (podjetja so locirana v neposredni bližini stanovanjskih zgradb);

preselitev na druge lokacije bo vplivala tudi na boljšo socialno vključenost ljudi v okolje, na boljši

dostop do drugih storitev .

c. Vpliv na okolje

rušitev starih in dotrajanih stanovanjskih in drugih objektov ter selitev prebivalstva iz tega

območja;

stanovanjske stavbe so energetsko potratne in neprimerne za bivanje glede na sedanje

standarde bivanja (nekateri objekti so presegli starost 100 let in so dotrajani in neprimerni za

adaptacijo oz. sanacijo), primerni so za rušitev. Elektro in druga infrastruktura je v večini

objektov neprimerna in dotrajana, strehe so potrebne celotne obnove, fasade so neprimerne in

energetsko potratne (ni izolacij – stara gradnja). Objekti so nefunkcionalni in ne ustrezajo

današnjim standardom in potrebam (stanovanja nimajo sanitarnih prostorov – le-ti so skupni za

več stanovanj);

stanovanjske stavbe niso priključene na daljinsko ogrevanje, so energetsko potratne

(individualna kurišča) in vplivajo na povečanje emisij PM10. S preselitvijo prebivalstva v nova ali

novejša stanovanja se doseže prispevek k nizkoogljični družbi in tudi manjši energetski porabi v

gospodinjstvih;

z ureditvijo gospodarske cone se izboljša kakovost površin v urbanem okolju in tudi stanje

okolja (funkcionalnost in urejenost površin).

d. Prispevek k ciljem prostorskega razvoja regije

predvidena naložba sledi ciljem prostorskega razvoja lokalne skupnosti in regije, saj je

učinkovita raba prostora za poslovne dejavnosti v urbanem območju nujna. V Hrastniku

primernih ravnih površin za umestitev večjih proizvodnih kompleksov zaradi konfiguracije terena

in velikega odstotka degradiranih površin zaradi večstoletnega rudarjenja ni. Prostor predvidene

cone se nahaja na območju, kjer že delujeta hrbtenični podjetji (vmesni prostor med podjetji),

kar pomeni funkcionalno zaokrožitev prostora - strnjena celota industrijsko obrtne cone;

stanovanjski objekti so neprimerni za bivanje, zato so bila v zadnjih letih vlaganja minimalna

zaradi namena postopne preselitve prebivalcev v urbani del Hrastnika in z odstranitvijo objektov

sprostitve površin za potrebe industrije in obrti. Z ureditvijo novih površin bi dosegli tudi

kakovostnejšo prostorsko ureditev, boljšo izkoriščenost prostora na ravnem območju, kar je

zelo pomembno z vidika pomanjkanja prostora za poslovne dejavnosti zaradi konfiguracije

terena na celotnem območju občine (utesnjena dolina med hribovjem);

komunalno opremljanje prostora vpliva na zagotavljanje ustreznih površin za rast in razvoj

obstoječih in novih dejavnosti.

e. Sinergijski učinek med nameni iz prvih štirih točk (a, b, c in d)

ureditev industrijsko obrtne cone Steklarna – TKI bo prispevala k zagotavljanju prostorskih

rešitev za obstoječi podjetji, ki sta hrbtenični podjetji in hkrati izvoznici ter želita širiti svojo

dejavnost (Steklarna Hrastnik – zgraditi novo pametno tovarno, za širitev proizvodnih kapacitet,

TKI – zgraditi nov obrat za živilsko dejavnost). S tem se povečujejo kompetence in

konkurenčnost podjetij. Podjetji bosta prispevali k strategiji pametne specializacije: vlaganja v

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

27

naložbe visokih tehnologij in naprednejše procese v predelovalnih dejavnostih, stroškovno in

organizacijsko bosta bolj konkurenčni – širitev na obstoječem območju (boljša in hitrejša

logistika). Lokacija je primerna za delovanje podjetij, ker se nahaja ob regionalni cesti, na

ravnem območju. Podjetja imajo tudi dostop do železnice (transport);

Steklarna Hrastnik bo ustvarila 50 in TKI 25 novih delovnih mest, tudi za brezposelne osebe iz

regije in tako vplivali na ustvarjanje novih delovnih mest v regiji, posebej visoko kvalificiranih.

Na ta način bo posreden učinek na zaustavljanje odseljevanja visokokvalificiranega in drugega

kadra (beg možganov);

ureditev industrijsko obrtne cone Steklarna - TKI bo prispevala k urbani ureditvi in podobi

lokalne skupnosti in regije (odstranile se bodo stare in dotrajane stavbe – nekdanja steklarska

kolonija). Okolje bo primernejše za poslovne dejavnosti po odstranitvi stanovanjskih objektov v

neposredni bližini;

preselitev prebivalstva iz tega območja, ki se nahaja neposredno ob tovarnah, na druge

primernejše lokacije občine bo vplivala na boljšo kvaliteto življenja tega prebivalstva in

njihovega zdravja (boljši bivalni pogoji v primernejših stavbah in energetsko manj potratnih). Z

odstranitvijo stanovanjskih objektov z individualnimi kurišči se bo hkrati zmanjšala emisija

prašnih delcev PM10 v okolje.

f. Sinergijski učinek z drugimi projekti

izvedba projekta je v neposredni povezavi z izvajanjem Načrta za izboljšanje kakovosti zraka v

Zasavju (zmanjšanje števila individualnih kurišč).

g. Sinergijski učinek glede regionalne celovitosti, razvojne specializacije in medregionalnega

sodelovanja

širitev obstoječe industrijsko obrtne cone Steklarna – TKI in ureditev dodatnih površin za razvoj

obstoječih in novih MSP bo vplivala na regijo (vpliv na stopnjo brezposelnosti v Zasavju);

projekt ima posredni vpliv na projekt Podjetno Zasavje in Go international, kjer je poudarek na

razvoju podjetništva in podjetniške miselnosti, mreženju in povezovanju podjetij, povečevanju

izvozu;

projekt ima posredni vpliv na projekt Razvojni center Novi materiali (eNEM), kjer je vključenih

več podjetij, med njimi tudi Steklarna Hrastnik in TKI, ki investirata v visoko tehnologijo ob

upoštevanju novih sodobnih trendov (okolju prijaznejša in energetsko varčna tehnologija,

prijaznejša delavcem – ugodnejši delovni pogoji, ipd.);

projekt ima posredni vpliv na projekt Spodbujanje naložb podjetij v raziskave, tehnološki razvoj,

inovacije in dodatna znanja, kjer bodo lahko MSP na tem območju razvijala različne dejavnosti,

v kolikor bodo imela komunalno urejene površine za razvoj poslovnih dejavnosti. Posredni

učinek se kaže tudi na delovanje in sodelovanje z Regionalnim tehnološkim centrom Zasavje, ki

opravlja nekatere storitve za hrbtenična in druga podjetja (ohranja se obstoječi posel in

možnost širitve poslov);

projekt ima posredni učinek na izvajanje programa konkurenčnosti na problemskem območju

Hrastnik, Radeče in Trbovlje za obdobje 2013-2020, saj bodo MSP lahko kandidirala za

nepovratna sredstva za naložbe v dejavnosti (objekte in opremo …);

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

28

projekt ima učinek na trajnostni razvoj prostora v regiji, ker bo prostor bolj izkoriščen in

funkcionalen, primeren za razvoj gospodarskih dejavnosti saj je v regiji na voljo malo prostora

za širitev večjih poslovnih sistemov;

projekt vpliva na razvoj predelovalne industrije in uporabe novih tehnologij ter materialov;

projekt je trajnostno naravnan, saj bodo njegovi učinki vplivali na nadaljnji razvoj podjetij in na

kvaliteto bivanja prebivalstva, ki bo preseljeno na primernejše lokacije;

projekt ima tudi učinek na medregionalno sodelovanje, saj obe obstoječi podjetji zagotavljata

delovna mesta osebam tudi iz drugih regij, ne le zasavske.

h. učinek na vložena finančna sredstva

Je ustrezen.

4.2.7 Skladnost z občinskimi prostorskimi akti

Projekt je usklajen s prostorskimi akti:

Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 2/2016).

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

29

5 Analiza tržnih možnosti skupaj z analizo tržnih dejavnosti

Brez dodatne izdatne podpore Evropskega sklada za regionalni razvoj in sredstev proračuna Republike

Slovenije bi se stanje na tem področju reševalo veliko počasneje, ob tem pa bi bil počasnejši tudi

celostni razvoj občin. Le-ta pa mora zagotavljati ravnotežje med ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi

vidiki ter prispevati k večji blaginji. S finančnimi sredstvi EU se zagotavlja v okviru enotne finančne

perspektive dodaten, nujno potreben finančni vir za izgradnjo potrebnih investicij.

Iz pogovorov s podjetniki, iz mikro, malih in srednjih podjetji, je opaziti, da v okolju obstaja potreba po

dodatni podpori tako na strani storitev, kot tudi na strani infrastrukture. Podjetniki v okolju najbolj

potrebujejo osnovne informacije in pomoč ob ustanovitvi podjetja ter svetovanje v različnih fazah

razvoja podjetja. Prav tako imajo velike potrebe po pomoči pri različnih prijavah na razpise za pridobitev

(ne)povratnih sredstev ob investicijah. Deloma imajo podjetniki tudi potrebe po novih prostorih.

Pobuda za komunalno dograditev infrastrukture na območju poslovne cone v OIC Steklarna Hrastnik je

prišla s strani podjetnikov. Hrbtenični podjetji Steklarna Hrastnik, d.o.o. in TKI Hrastnik, d.d. sta izrazili

potrebe po dodatno prostorsko urejenih površinah za razvoj, širitev in krepitev obstoječih in novih

dejavnosti v njuni bližini ter potrebe po ustvarjanju pogojev za ohranjanje cca 800 in ustvarjanje novih

75 delovnih mest. Iz navedenega razloga je občina pristopila k celoviti ureditve komunalne

infrastrukture na navedenih območjih. Glede na diskusije, ki so se po predstavitvi razvile, je bilo

razvidno, da kot posledica gospodarske krize in okrevanja gospodarstva v regiji, trenutno med

prisotnimi gospodarstveniki, ki že poslujejo v poslovni coni, ni bilo zasebnega investitorja, ki bi bil

pripravljen investirati v izgradnjo infrastrukture. Kljub temu pa so bili podjetniki zainteresirani delovati kot

del poslovne cone s svojimi dejavnostmi.

Osnovni namen operacije je vzpostavljanje pogojev za razvoj podjetništva. Izgradnja PC neposredno

vpliva na razvoj tržnih dejavnosti saj omogoča:

odpiranje novih delovnih mest (cca 75 novih delovnih mest);

hitrejši zagon proizvodnje glede na pristop v katerem bi PC investitorji zgradili sami;

sinergijske učinke zaradi večje koncentracije podjetij na določeni lokaciji in

izboljšanje poslovanja podjetja in hkratno povečanje dodane vrednosti na zaposlenega.

5.1 Analiza ciljnega trga

Potencialna rast trga je opredeljena z rastjo števila novih, potencialnih investitorjev (novih dejavnosti),

predvsem pa rast hrbtenični podjetji v Občini Hrastnik, kar bo neposredno vplivalo tudi na rast števila

novih delovnih mest, ki se bodo odpirala na območju urejanja poslovnih con kot posledica izvedbe

investicijskega projekta.

Glavne ciljne skupine

Investicijski projekt je namenjen predvsem že obstoječim, pa tudi potencialnim (prihodnjim) ciljnim

skupinam v ožjem in širšem območju Hrastnika oz. celotne Občine Hrastnik in širše (na območju

celotne regije, države in tudi tujine), in sicer:

• domačim in tujim investitorjem oz. podjetnikom, ki bi svojo dejavnost preselili na območje

novo urejene in dograjene poslovne cone;

• potencialnim novim zaposlenim, stalnim prebivalcem (vseh starostnih skupin, predvsem

delovnemu kontingentu);

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

30

• vsem potencialnim koristnikom/uporabnikom, ki že delujejo na območju komunalno opremljenih

površin vseh štirih območjih poslovne cone.

Neposredni in posredni uporabniki

Med neposredne uporabnike lahko štejemo domače in tuje investitorje oz. podjetnike, ki bodo vlagali v

nove poslovne prostore in dejavnosti na območju komunalno urejenih poslovnih con, kakor tudi

potencialne nove zaposlene lokalne prebivalce, ki se bodo zaposlili v novih gospodarskih družbah, ki

bodo nastale v poslovni coni.

Posredni uporabniki pa so lahko vsi potencialni koristniki novih, komunalno opremljenih površin.

Omenjene skupine neposrednih in posrednih uporabnikov bodo tudi največ koristile omenjene

zmogljivosti. Med potencialne uporabnike pa lahko štejemo tudi morebitne nove priseljence in njihove

družine, ki se bodo priselili na to območje, v kolikor bo delovno, družbeno, socialno, kulturno, bivanjsko

okolje primerno in privlačno (nova delovna mesta zaradi novih gospodarskih subjektov).

Opredelitev tržnega območja

Tržno območje je širše območje Hrastnika, okoliških naselij, Občine Hrastnik, sosednjih občin, regije in

države, katerega prebivalci bodo imeli od investicijskega projekta največ koristi. Širše tržno območje je

tudi območje sosednjih držav, iz katerih bi lahko prihajali novi investitorji/podjetniki, ki bi se odločili

vlagati v svoje nove obrate zaradi ugodnih in primernih pogojev za razvoj različnih gospodarskih

dejavnosti.

e

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

31

6 Tehnično-tehnološki del

Podlaga za tehnično-tehnološki del so idejne zasnove, projekti za razpis, in projekti izvedenih del.

Projektna dokumentacija je izdelana skladno s Pravilnikom o projektni dokumentaciji (Ur. list št.

55/2008). Ob uskladitvi dokončnega PZI projekta so možna in dopustna odstopanja v smislu boljših

tehničnih, stvarno – pravnih in ekonomskih rešitev.

Skladno s področno zakonodajo revizija projektne dokumentacije ni potrebna.

Splošno

Z odstranitvijo dotrajanih večstanovanjskih objektov in komunalno ureditvijo območja se funkcionalno

zaokroži območje gospodarske cone v južnem delu hrastniške doline, ki je z OPN namenjena razvoju

gospodarstva – za razvoj proizvodnih dejavnosti. Obe tovarni v neposredni bližini potrebujeta prostor za

razvoj novih dejavnosti, ki ga v okviru svojih tovarniških območij nimata več na voljo. Steklarna Hrastnik

je uspešno inovativno podjetje z visokim potencialom in visoko tehnologijo, ki je uveljavljeno tudi na

svetovnih trgih. Svoje izdelke izvaža na različne kontinente (delež izvoza znaša cca 95 %). Podobno

uspešno zgodbo pa piše tudi TKI Hrastnik. Podjetji sta inovativni in vlagata v visoko tehnologijo, s čimer

ohranjata konkurenčnost in delovna mesta v regiji.

Odstranitev dotrajanih večstanovanjskih objektov v neposredni bližini Steklarne in TKI.

Preseljenim prebivalcem se zagotovi boljše pogoje bivanja v centru Hrastnika;

izgradnja podpornih konstrukcij (pilotne stene) zaradi doseganja optimalne izrabe prostora,

izravnava platojev za bodočo gradnjo, ureditev skupnih manipulacijskih površin – ceste,

parkirišče;

s komunalno ureditvijo se zagotovi priključna mesta na gospodarsko javno infrastrukturo

(meteorna, fekalna kanalizacija, vodovod), napajanje z energenti zagotovijo dobavitelji (elektro

energija, zemeljski plin), prav tako telekomunikacije;

prometna priključitev cone na regionalno cesto se izvede z dodatnim levim zavijalnim pasom

pod pogoji DRSI.

6.1 Tehnični podatki

Občina Hrastnik namerava urediti novo industrijsko cono na območju obstoječih stanovanjskih in

pripadajočih gospodarskih objektov nasproti tovarn Steklarna Hrastnik d.o.o. in Tovarna kemičnih

izdelkov TKI Hrastnik d.d. (preko regionalne ceste R1-224/1230). Nova industrijska cona je namenjena

širitvi obeh tovarn z novimi proizvodnimi objekti in upravno zgradbo podjetja TKI Hrastnik.

Priprava zemljišča za kasnejšo gradnjo objektov obeh tovarn obsega potrebno izvedbo zemeljskih del –

izkopov ter izvedbo potrebnih podpornih armirano betonskih konstrukcij. Na območju nove industrijske

cone bo potrebna tudi rekonstrukcija regionalne ceste, katera ni predmet obrtne cone, območju obrtne

cone pa pripadata oba cestna priključka. V km 0+980 je predviden nov cestni priključek obrtne cone in

je kot glavni namenjen prometu težkih vozil obeh tovarn (tovornjaki s prikolico in vlačilci). Predvideva se

ureditev klasičnega »T« križišča s pasom za levo zavijanje. V sklopu ureditve križišča se ustrezno

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

32

preuredijo obstoječa avtobusna postajališča (zamik lokacij) ter uredijo se nove površine za pešce

(pločniki in prehodi za pešce).

Cestni priključek v km 1+107 je obstoječ priključek lokalne ceste LK 122671. Slednji se rekonstruira ter

nanj priključi tudi izvoz iz kompleksa objekta steklarne ter dostopna cesta v zaledje objektov. Za ta

priključek pasovi za levo zavijanje na regionalni cesti niso predvideni (kot obstoječe).

Rušenja obstoječih objektov in utrjenih površin so predmet ločenega projekta, tako se urejanje obrtne

cone prične z izkopi in pripravo delavnih platojev za izvedbo zahtevnih podpornih konstrukcij. Te so

predvidene na zahodni strani obrtne cone, praktično v njeni celotni dolžini. Na tej lokaciji se predvideva

izgradnja dveh sidranih pilotnih sten. Ena dolžine 75 m ter vidne višine 6 do 9 m (predvideno sidrana v

dveh nivojih), druga je predvidene dolžine 155 m ter vidne višine 5-6 m. Pilotni steni sta vmes prekinjeni

zaradi zagotavljanja strme dovozne ceste do objekta MRP (Plinovodi d.o.o.). Delno bo na območju

dovoza do MRP brežina varovana s kamnito zložbo dolžine 30 m. Vzdolž pilotne stene (v vznožju

njenega vidnega dela) bo izvedena zaledna cesta, ki bo proti vzhodu podprta z AB zidovi vidne višine

cca 3-5 m. Predvidena je izvedba dveh takšnih zidov skupne dolžine 122 m, izmed katerih bo eden

podaljšan za 30 m (izven območja bodočega objekta).

Zaledna cesta bo s prečno cesto med kompleksoma obeh platojev, z vzdolžnim naklonom ~11%,

povezana z glavnim cestnim priključkom oz. regionalno cesto. Z obeh strani bo cesta podprta z AB

zidovi vidne višine 0-5 m. Dolžina teh zidov bo znašala cca 9 5m.

Vzporedno z regionalno cesto ter vzdolž obrtne cone je za zagotavljanje višinske ureditve platojev

namenjenih gradnji objektov, predvidena izvedba dveh AB parapetnih zidov dolžin 90 in 105 m.

Parapetni zidovi ob regionalni cesti, zidovi ob prečni cesti med tovarnama ter ostali podporni AB zidovi

bodo v grobem prestavljali meje površin namenjene kasnejši gradnji in zunanji ureditvi objektov. Obe

območji (oba platoja) bosta v končni fazi ureditve obrtne cone obdani z ustrezno varovalno ograjo,

dovoz v posamezen kompleks tovarn pa bo omogočen preko drsnih ali krilnih vrat. Tako bosta znotraj

industrijske cone vsaki tovarni namenjeni dve zaprti (ograjeni) območji, medtem ko bodo cestne

povezave znotraj cone prosto prevozne (zaledna cesta ter prečna povezava do glavnega cestnega

priključka v km 0+980). Izven zaprtih območij se bo seveda nahajal tudi cestni priključek v km 1+107.

Glede na opisano ureditev se vse povozne in pohodne površine obrtne cone (izven platojev namenjenih

kasnejši gradnji in zunanji ureditvi objektov) uredijo v končni izvedbi, torej tudi z robniki, ustrezno

asfaltno utrditvijo ter z urejenim odvodnjavanjem … Za zaprta zemljišča, namenjena kasnejši gradnji

objektov, pa se izvedejo izkopi do kote 80 cm pod predvidenimi kotami ničle objektov. Na teh zemljiščih

se za odvod meteornih in fekalnih voda objektov in pripadajočih zunanjih ureditev predvidijo priključni

jaški z navezavo na ustrezen odvodnik.

Sestavni del tega projekta je tudi ureditev dveh hudourniških grap oz. odvodnjavanj pripadajočih voda

preko obrtne cone ter preko regionalne ceste v strugo potoka Boben. Predvidena je izvedba dveh

škatlastih prepustov dolžine 115 in 45 m. Za zagotovitev križanj prepustov z obstoječimi vodi v telesu

regionalne ceste ocenjujemo, da bo potrebna prestavitev primarnega fekalnega kanalizacijskega voda v

dolžini dva krat po ~80 m.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

33

Celotna površina urejanja obrtne cone znaša 16.300 m2 (površina med regionalno cesto in zaledjem,

kar se bo dejansko urejalo kot obrtno industrijska cona). Dodatne pa so površine parkirišč preko

regionalne ceste, avtobusnih postajališč ter hodnikov za pešce, kot posledica urejanja cestnih

priključkov. Ta površina urejanja znaša skupaj 3.500 m2. Zemljišči, predvideni za gradnjo objektov ter

pripadajočih zunanjih ureditev, sta površin 6.700 in 5.100 m2.

Preddela

Ker so rušenja objektov predmet ločenega projekta in gradbenega dovoljenja, je predmetni projekt

izdelan s predpostavko, da so vsi objekti ter utrjene površine že odstranjeni. Tako se preddela po

predmetnem projektu pričnejo z zakoličbo vzdolžne in prečnih osi obrtno industrijske cone. V fazi

izvedbe projekta PZI bodo seveda podane tudi karakteristične točke zakoličbe vseh podpornih in

opornih konstrukcij ter karakteristične točke povozno/pohodnih površin. Faza preddela bo vsebovala

tudi zaščito območja gradbišča s primerno prometno signalizacijo na regionalni cesti.

V fazi preddela tudi niso upoštevane prestavitve obstoječih komunalnih vodov, ker bodo slednje po

potrebi izvedli upravljalci vodov sami.

Zemeljska dela

Zemeljska dela za pripravo celotnega območja obrtno industrijske cone bodo zelo obsežna. Predvideno

visoke vkope bo pred izkopi potrebno varovati z ustreznimi konstrukcijami. Ves izkopani material se

sprotno z izkopom natovori na transportna vozila in odpelje na primerno deponijo. Za celotno obrtno

industrijsko cono je predviden izkop v izmeri 46.600 m3. Po izvedbi izkopov na površinah izven območja

predvidenega za gradnjo objektov se vgradi posteljica iz drobljenca v debelini 35 cm. Količina materiala

za izvedbo posteljice znaša 2.200 m3. Zbitost na planumu posteljice mora znašati 80 MPa.

Zgornji ustroj

Na planum posteljice se vgradi tamponski sloj debeline 25 cm. Zbitost na planumu posteljice mora

znašati vsaj 100 MPa. Na povoznih površinah sledi vgradnja nosilnega asfaltnega sloja v debelini 6 cm

in obrabnega asfaltnega sloja v debelini 4 cm. Na pohodnih površinah je predvidena vgradnja asfalta

AB 11 v debelini 4cm.

Odvodnjavanje

Predvideno je ločeno odvodnjavanje odpadnih meteornih voda in odpadnih komunalnih voda. Meteorni

kanali bodo odvajali površinske meteorne vode s povoznih in pohodnih površin ter drenažne vode,

predvideni fekalni kanali (premer 200 mm) pa bodo odvajali odpadne komunalne vode iz bodočih

objektov v javni kanal, ki se nahaja v telesu regionalne ceste. Meteorne vode bodo v čim večji meri

odvajane v oba hudourniška kanala oz. v predvidene njune škatlaste prepuste. Predvideno je več

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

34

krajših kanalov manjšega prereza, t.j. prereza 300 mm. Na te kanale bodo priključene tudi meteorne

vode z območja bodoče zunanje ureditve objektov, ki bodo skladno z veljavno zakonodajo predhodno

prečiščene (npr. lovilci olj).

Prometa signalizacija

Za fazo izvedbe komunalnega opremljanja obrtno industrijske cone se predvideva izvedba talnih oznak

(npr. parkirišče, stop črte …) ter postavitev prometnih znakov. Ti so predvideni zlasti kot znaki za

prednost (znak 2101 in 2102), obvezno smer vožnje, obvestilo o enosmernem sistemu vožnje,

označitev javnih parkirišč. Trikotni prometni znaki so predvideni s stranico velikosti a= 90 cm, okrogli

prometni znaki bodo premera 60 cm in pravokotni prometni znaki dimenzij 60/60 cm. Ker bodo površine

večinoma tudi povsod pohodne, se prometne znake namesti na višini 2,25 m od nivelete utrjenih

površin. Vsi znaki se predvidijo z razredom svetlobne odbojnosti RA3 (osvetljena okolica v naselju).

Od prometne opreme se na vseh zidovih predvidi namestitev stalne ali pa le začasne mrežaste

varovalne ograje višine 1,2 m, kjer pa obstaja možnost trka v ograjo pa je predvidena postavitev jeklene

varnostne ograje, montirane na kroni ab parapetnih zidov.

Mirujoči promet

Znotraj zemljišč namenjenih gradnji objektov ter zunanji ureditvi je možno zagotoviti nekaj parkirnih

mest za osebna vozila, zagotovljena pa bodo tudi izven zaprtih območij, in sicer med regionalno cesto

in predvidenim območjem steklarne, kjer bo cca. 20 javnih parkirnih mest. Na drugi strani regionalne

ceste pa se glede na razpoložljiv prostor ter z rušenjem nekaterih objektov lahko zagotovi javno

parkirišče za cca 30 osebnih vozil.

Oporne, podporne konstrukcije in škatlasti prepusti

Kot že obrazloženo je z izgradnjo obrtno industrijske cone predvidena izgradnja več podpornih in

opornih konstrukcij. Predvidoma najzahtevnejše bodo oporne konstrukcije – pilotne stene na zahodnem

delu območja. Predvideni sta izvedbi dveh sidranih pilotnih sten. Prva bo visoka do 9 m in dolga 75 m.

Piloti bodo premera 80 cm in bodo povezani z AB vezno gredo. Druga pilotna stena bo prav tako iz

pilotov premera 80 cm in bo dolžine 155 m. Pilotni steni bosta varovali izvedbo izkopa za obrtno cono. V

zaledni liniji pilotnih sten sta prevideni dve kamniti zložbi dolžin 30 in 16 m ter viši 4-5 m. Pred pilotno

steno je predvidena izgradnja zaledne ceste, ki bo podprta z dvema podpornima AB konstrukcijama,

zidovoma višine 5,5 m ter dolžin 85 in 90 m. Zaledna cesta bo med obema predvidenima platojema za

bodočo gradnjo objektov z regionalno cesto povezana s t.i. prečno cesto. Slednja bo na obeh bočnih

straneh podprta z AB zidovoma dolžin 45 in 50 m. Njuna višina bo znašala 1 - 5,5 m. Podporna zidova

št. 3 in 6 prav tako podpirata zaledno cesto ter sta višin 1 - 5,5 m ter dolžin 30 in 65 m.

Med predvidenimi platoji in regionalno cesto je predvidena višinska razlika do 1,8 m, katera bo

kompenzirana z AB parapetnima zidovoma dolžin 105 in 90 m.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

35

Ob potoku Boben bo desno brežni zid za ureditev parkirišča potrebno nadvišati v dolžini 385 m ter višini

0,5 - 1 m. Obstoječi zid se nadviša na ta način, da se odstrani obstoječo krono zidu in njegove

dotrajane dele, vanj se vgradi sidrno armatura, nato pa zid na zgornjem delu »objame« na zaledni strani

in nadviša do predpisane višine. Na tako nadvišan zid se namesti jeklena vodilna ograja nadvišana z

držalom za pešca.

Glede objektov sta predvidena še dva škatlasta prepusta svetlih dimenzij 2/2 m ter dolžin 115 in 45 m.

Ureditev prepustov na gorvodni strani je predvidena z oblikovanjem ustrezne kamnite drče v betonu, na

dolvodni strani pa je s prebojem obstoječe desno brežnega zidu potoka Boben predvidena ureditev

izpusta v potok.

Komunalni vodi

Skladno s projektno nalogo prestavitev ali novogradnja komunalnih vodov ni predmet projekta, razen za

potrebe zagotavljanja odvodnjavanja meteornih in fekalnih voda. V dogovoru z investitorjem bodo

upravljalci posameznih komunalnih vodov sami poskrbeli za zaščito ali prestavitev njihovih vodov, oz.

na zagotovitev napajanja predvidenih objektov obrtno industrijske cone.

Z rušenjem objektov med regionalno cesto in potokom bo odstranjeno tudi obstoječe črpališče glavnega

vodovoda, ki mesto oskrbuje s pitno vodo. Potrebna bo izvedba nadomestnega črpališča.

Zakoličba

V projektu PGD so podane koordinate za zakoličbo presečišč vzdolžne osi V1 ter prečnih osi P1-P18.

Glede na obdelavo prečnih profilov je obseg predvidene obrtno industrijske cone določen, v fazi

dokumentacije PZI pa bo zakoličba podana bistveno natančneje, t.j. posebej za posamezne elemente

gradnje, kot so zidovi, piloti, ceste, zavijalni radiji …

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

36

7 Analiza zaposlenih

Obstoječe stanje

Na podlagi planov zaposlovanja s strani podjetij v coni, ki so izkazala interes za širjenje svojega

poslovanja, v nadaljevanju navajamo podatke o zaposlitvah, ki bodo realizirane v roku dveh let po

zaključku operacije.

za alternativo “z” investicijo glede na alternativo “brez” investicije in/ali minimalno alternativo;

Nove zaposlitve v coni

Izvedba projekta zajema predvsem izvedbo komunalne infrastrukture, del pa bodo tudi novo komunalno

opremljena zemljišča. Investicijski projekt bo neposredno na lokaciji ustvaril najmanj 75 novih delovnih

mest na lokaciji, ki so povezana z ustvarjanjem neposrednih delovnih mest preko razvoja in

pospeševanja podjetništva.

Alternativa z investicijo

Alternativa z investicijo bo pozitivno vplivala na zaposlovanje, saj bodo vzpostavljeni boljši pogoji za

razvoj podjetništva. V okviru tega je predvidenih vsaj 75 novih delovnih mest.

Posredna delovna mesta

Predvidena pa so tudi posredna delovna mesta v času gradnje. Ker bodo navedeni investicijski projekt v

večji meri predvidoma izvajali domači izvajalci, bo navedeni investicijski projekt pozitivno vplival na

produkcijo potrebnih materialov ter na povečanje storitvene dejavnosti v Sloveniji, kar pa bo dvignilo

dodano vrednost domačega gospodarstva, zagotovilo dodatna sredstva za zaposlene v navedenih

dejavnostih in pripomoglo k ohranjanju in odpiranju novih delovnih mest.

Alternativa brez investicije

Alternativa brez investicije bo pomenila izgubo delovnih mest, ki so jih podjetja predvidela. Hkrati

neizvedba predmetne investicije pomeni, glede na podatek, da hrbtenični podjetji nimata več na voljo

prostora za razvoj novih dejavnosti, tudi izgubo dodatnega gospodarskega potenciala. Neizvedba

investicije pa pomeni tudi izgubo posrednih delovnih mest v času izvedbe projekta. Alternativa brez

investicije bi pomenila tudi v prihodnosti delno neizkoriščenost prostora, komunalno in energetsko

neprimerno stanje, območje pa bi bilo še naprej potencialno neizkoriščeno.

7.1 Kadrovsko – organizacijska shema projekta

Za realizacijo investicije bo investitor imenoval širšo projektno skupino, v kateri bodo predvidoma:

- predstavnik odgovorne osebe naročnika,

- operativni vodja projekta,

- predstavniki uporabnikov posameznih članic.

Opis vloge sistema Institucija

GLAVNI SISTEM PROJEKTA (GS):

Naročnik projekta usmerja k cilju in projekt upravlja. Zagotavlja vire sredstev za realizacijo projekta. Naročnik projekta ima v projektu

Občina Hrastnik

in njegovi sestavni odbori:

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

37

naslednje naloge:

definira končni namenski cilj (opredeli projektno nalogo),

zagotavlja vire sredstev za realizacijo projekta,

izbira, postavlja in razrešuje vodje projekta,

naroča izvajanje projekta,

upravlja projekt,

sprejema zgoščena poročila o napredovanju projekta,

sprejema zaključno poročilo in prevzame objekt projekta.

Glavni sistem je vedno tisti, ki je investitor in s sredstvi razpolaga.

župan,

podžupan,

občinski svet,

nadzorni odbor občine,

računsko sodišče,

preko zahtev sofinancerja tudi

MGRT

SKRBNIŠKI SISTEM (SS):

Je sistem vodenja in skrbništva projekta, ki organizira in vodi koncipiranje, definiranje in izvajanje projekta. Predstavlja projektno organizacijo. Vanj so vključeni:

vodja projekta (oseba, ki operativno vodi realizacijo projekta),

namestnik vodje, projektni administrator (je asistent vodje

projekta, kadar bi vodenje projekta vodjo preveč obremenilo). Poleg tega ima še naslednje naloge: o pripravlja in usklajuje razpored sestankov, o sklicuje in organizira sestanke, o piše zapisnike sestankov in jih razpošilja, o zbira, arhivira in urejuje vso projektno dokumentacijo, o izvaja investitorski nadzor, o skrbi za informacijski sistem projekta.

Projektni vodja investitorja:

Janez Kraner

IZVAJALNI SISTEM PROJEKTA (ZSI):

Sestavljajo ga izvajalci del. Izvajalci del so udeleženci projekta samo v času, ko opravljajo delo na poverjeni dejavnosti. Ko to delo končajo, niso več udeleženci v projektu. Organizirani so v izvajalne skupine, ki so izbrane za izvajalce posameznih aktivnosti skladno z zakonom o javnih naročilih. Vodjo in člane internih izvajalnih skupin izbere vodja projekta. V okviru izvajanja projekta poteka tudi administracija projekta:

zajemajo se podatki za plan projekta in podatki o realizaciji,

pripravljajo se razna poročila, obračunske situacije,

vodi se seznam zadolžitev in se ugotavlja njihovo izpolnjevanje.

Izvajalci in podizvajalci posamezne faze projekta so izbrani na javnem razpisu, ki ga skladno z zakonodajo pripravi skrbniški sistem (vodja projekta), potrdi pa skladno z dogovorom o vodenju projekta glavni sistem prijavitelja.

Ožji izvedbeni projektni tim bo vodil operativni vodja projekta skupaj s svetovalnim inženiringom in z

odgovorno osebo naročnika.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

38

Projektni timi bodo imeli predvidoma sestanke v prostorih prijavitelja, kar je tudi lokacijsko

najprimerneje.

Izvajalni sistem – izvajalci posameznih aktivnosti

Zunanji izvajalci bodo skladno z zakonodajo za porabo proračunskih sredstev izbrani na osnovi zbiranja

ponudb (za male vrednosti) in javnih razpisov, pri čemer bo za posamezen razpis investitor - prijavitelj

imenoval razpisne komisije in vodil upravni postopek.

Nadzorni sistem predstavlja več entitet, ki vsaka v okviru svoje pristojnosti nadzira potek projekta:

- projektna skupina,

- občinski svet,

- računsko sodišče.

Pristop k izvedbi projekta predvideva tudi različne pristope, ki uporabljajo moderne tehnologije in so v

marsičem napredni in inovativni:

Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT):

1. Projektna skupina bo komunicirala tako rekoč v celoti v elektronski obliki:

- uporaba portala za skupno načrtovanje, uporaba programov za takojšnje sporočanje,

- spletna izmenjava vsebin, spletna gradiva,

- skeniranje vhodnih podatkov in posredovanje dokumentacije po elektronski pošti (zunanji

izvajalci) oz. preko skupnega dokumentacijskega sistem na strežniku.

2. Uporaba WBS metodologije za spremljanje poteka projekta

3. Notranja evalvacija

K 1): Kakovostna izmenjava informacij med sodelujočimi organizatorji in izvajalci na projektu je bistven

del. Omogoča nenehno izboljševanje procesa in časovno racionalnost. Prednost tega je takojšen odziv

in elektronsko arhiviranje gradiva, ki ga je mogoče hitro posredovati naprej. Vsa gradiva se bodo zbirala

na centralnem strežniku, do njih pa bo možen dostop tudi preko svetovnega spleta. Sodelujoči bodo

dobili ustrezna dostopna gesla, prek katerih bo možno dostopati do vsebin.

P1

- Zagon projekta,

- nastavlja strategijo,

- evalvacija.

P2

- Načrtuje izvedbo,

- organizira izvedbo,

- nadzira potek aktivnosti.

P2X

- Opravljanje aktivnosti.

P2y

- Opravljanje aktivnosti.

Značilnosti:

PROJEKTNI PRISTOP K VODENJU PROJEKTA

GS – glavni sistem

- Prijavitelj in razpisovalec,

- upravlja projekt.

NSI – notranji izvajalci

- Izvajalci, izbrani na razpisih (skladno z zakonodajo),

- izvajajo posamezne aktivnosti.

SSK – sistem skrbništva

- Operativno vodi projekt,

- zagotavlja podporo aktivnostim, administracijo.

ZSI – zunanji izvajalci

- Interni izvajalci (projektni tim),

- skrbijo za realizacijo vseh faz.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

39

K 2): WBS (Work Breakdown Structure) je pristop, znan iz projektnega menedžmenta, kjer posamezne

projektne sklope razdelimo v obvladljive aktivnosti, ki imajo jasno določene nosilce, merljive cilje in

opredeljen časovni okvir ter stroške.

K 3): Notranje ocenjevanje bo izvedeno s pomočjo nadzora nad rezultati, ki so bili predvideni in

doseženi. Notranji nadzor bodo vršili nazorni organi prijavitelja in upravljavca. Notranja evalvacija bo

možna na osnovi poročil ožjega projektnega tima ali po potrebi z neposrednim vpogledom v

dokumentacijo posamezne aktivnosti.

Glavni mejniki projekta so:

- uspešna prijava na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev,

- pridobitev gradbenega dovoljenja,

- uspešna oddaja GOI del na javnem razpisu, sklenjena pogodba za izvajanje,

- izvedba del, uspešna primopredaja del in pridobitev uporabnega dovoljenja,

- uresničevanje ciljev investicije (delovna mesta …).

Uspešnost pomeni doseganje zastavljenih ciljev v predvidenih rokih in predvideni kvaliteti v okviru

predvidenih stroškov. Prijava in razpisna dokumentacija zagotavlja enake možnosti in enakost med

spoloma.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

40

8 Ocena vrednosti projekta po stalnih in tekočih cenah

ločeno za upravičene in preostale stroške, z navedbo osnov in izhodišč za oceno;

Vrsta investicije

Investicija pomeni naložbo v infrastrukturo za razvoj gospodarstva.

Osnove za ocene

Pri pripravi gradiva so bile kot zanesljiv prikaz investicije upoštevane določbe Uredbe o enotni

metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, ki

določa pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije za vse investicijske projekte in druge ukrepe,

ki se financirajo po predpisih, ki urejajo javne finance. Ta Uredba se uporablja za ugotavljanje prednosti

in slabosti posameznih predlogov projektov oz. pri odločanju o izbiri izvedljivih projektov, katerih

rezultati bodo prispevali k trajnostnemu razvoju družbe in jih bo mogoče nadzirati v vseh fazah

projektnega cikla. Na podlagi izsledkov analiz vrednotenja učinkov teh projektov bo omogočila

oblikovanje politike za koristno, gospodarno in učinkovito uporabo javnih sredstev. Ocena investicijske

vrednosti je bila narejena na podlagi izkušenj na primerljivih projektih izgradnje poslovnih con.

Analiza vrednosti je bila izdelana na podlagi projektantskega predračuna v projektu za izvedbo rušenja

objektov, ki ga je izdelal Arhis, d. o. o., št. projekta 14/16 ter projekta za komunalno ureditev cone, ki ga

izdeluje PRONIG d.o.o. Trbovlje. Strokovno usposobljeni in za to dejavnost registrirani projektanti so

projektantske ocene pripravili na osnovi tehničnih izhodišč in rešitev, tržnih razmer in izkušenj na

primerljivih projektih. Projekti za izvedbo na osnovi navedenih izhodišč ne bi smeli bistveno odstopati od

kasnejše dejanske realizacije.

Investicijske stroške smo prikazali kot vse izdatke in vložke v denarju in stvareh, ki so neposredno

vezani na investicijski projekt in jih investitor nameni za pridobivanje soglasij in dovoljenj, pripravljalna in

zemeljska dela, izvedbo gradbenih, obrtniških del in napeljav, nadzor izvedbe ter druge izdatke za blago

in storitve, ki so neposredno vezani na investicijski projekt.

Upravičeni stroški

Sofinancira se lahko do 100 % upravičenih stroškov projekta (nepovratna sredstva). Neupravičene

stroške krije upravičenec sam. Nepovratna sredstva so namenska sredstva Evropskega sklada za

regionalni razvoj (v deležu 75 % v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in 70% v kohezijski regiji Zahodna

Slovenija), opredeljena v OP EKP 2014 – 2020, in namenska sredstva Proračuna Republike Slovenije

(v deležu 25 % v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in 30% v kohezijski regiji Zahodna Slovenija).

Upravičeni stroški te vsebine so:

1) gradnja nepremičnin;

2) nakup nezazidanih zemljišč;

3) oprema in druga opredmetena osnovna sredstva;

4) stroški informiranja in komuniciranja;

5) stroški storitev zunanjih izvajalcev.

Stroški za gradnjo lahko vključujejo plačila za vse dejavnosti v zvezi s pripravo in izvedbo gradbenih,

obrtniških in instalacijskih del.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

41

Davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) ni upravičen strošek.

Nakup nezazidanih zemljišč

Pogoji upravičenosti pri nakupu nezazidanih zemljišč:

- med nakupom nezazidanega zemljišča in cilji sofinanciranega projekta mora obstajati

neposredna povezava, upravičen je nakup tistih zemljišč, ki so potrebna za gradnjo poslovne

infrastrukture, ki je predmet projekta;

- stroški nakupa nezazidanega zemljišča ne smejo predstavljati več kakor 10 % skupnih

upravičenih stroškov in upravičenih stroškov projekta; za propadajoče lokacije in za nekdanje

industrijske lokacije, ki vključujejo stavbe, se ta odstotek poveča na 15 %;

- od sodnega cenilca oziroma izvedenca ustrezne stroke mora biti pridobljeno potrdilo oz.

poročilo, ki opredeljuje, da cena nezazidanega zemljišča ne presega tržne vrednosti in ni

starejše od šestih mesecev od dne podpisa kupoprodajne pogodbe.

Pri nakupu nezazidanih zemljišč davek na dodano vrednost, davek na promet z nepremičninami, stroški

nepremičninskega agenta, stroški notarja in vpisa v zemljiško knjigo, niso upravičeni stroški.

Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva (v nadaljevanju: oprema)

Pogoji upravičenosti:

stroški nakupa, uporabe in vzdrževanja opreme so upravičeni, če so neposredno povezani s cilji

operacije. Oprema, ki predstavlja podporo pri izvajanju operacije ni upravičen strošek.

Davek na dodano vrednost in stroški nakupa rabljene opreme niso upravičeni stroški.

Stroški informiranja in komuniciranja

Med stroški informiranja in komuniciranja ter operacijo mora obstajati neposredna povezava.

Primeri upravičenih stroškov informiranja in komuniciranja:

stroški izdelave ali nadgradnje spletnih strani;

stroški oglaševalskih storitev in stroški objav;

stroški oblikovanja, priprave na tisk, tiska in dostave gradiv;

stroški zaračunljive tiskovine;

drugi stroški informiranja in komuniciranja (kot na primer stroški izdelave in postavitve

označevalnih plakatov, začasnih ali stalnih panojev).

Stroški storitev zunanjih izvajalcev

Pogoji upravičenosti:

Ta vrsta stroškov vsebuje stroške storitev, ki jih izvedejo zunanji izvajalci v okviru operacije in so

potrebni za operacijo.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

42

Delo zunanjih izvajalcev ne more biti opredeljeno kot pavšalno plačilo v odstotku celotnih stroškov

operacije oziroma posameznih dejavnosti.

Stroški, ki se nanašajo na vsebino projekta in ki jih upravičencu zagotavljajo tretje osebe, lahko

vključujejo stroške, ki so v skladu z namenom in ciljem operacije, na primer:

stroški svetovalnih in nadzornih storitev (pravno, finančno, trženjsko, ipd. svetovanje, storitve

inženiringa);

stroški izdelave študij o izvedljivosti projektov, projektne in investicijske dokumentacije, nadzora

in investicijskega inženiringa (po podjemni pogodbi oz. postopku po veljavnem Zakonu o

javnem naročanju, Uradni list RS, št. 91/15, v nadaljevanju: ZJN-3);

stroški storitev izdelave študij, raziskav, vrednotenj, ocen, strokovnih mnenj in poročil.

Investicija zajema obdobje: 2016-2020.

Do sedaj so bila pri omenjeni investiciji porabljena sredstva za pripravo izhodišč za projekt, izdelavo

DIIP, projektne dokumentacije in vodenje ter organizacijo aktivnosti.

Neupravičeni stroški

Pod neupravičene stroške spadajo:

stroški izdelave dokumenta identifikacije investicijskega projekta,

davek na dodano vrednost (DDV),

davek na promet z nepremičninami,

in vsi ostali stroški, ki niso zavedeni med upravičenimi.

Neupravičene stroške operacije zagotavlja prijavitelj oziroma upravičenec iz lastnih sredstev.

Neupravičeni so tudi ostali stroški, ki niso posebej navedeni oziroma jih ni možno smiselno umestiti pod

upravičene stroške. Nepredvidena dela, v smislu povečanja vrednosti celotne operacije, so v celoti

neupravičen strošek.

Vse vrednotenje in vse investicijske vrednosti so oblikovane na nivoju junija 2018.

8.1 Ocena stroškov investicije po letih - stalne cene

Tabela: Viri financiranja investicije po stalnih cenah

Tabela: Viri financiranja - stalne cene (z DDV) Delež v % Skupaj v EUR

do vključno EUR v 2017 EUR v 2018 EUR v 2019 EUR v 2020

ESRR in slovenska udeležba 81,97 3.212.899,72 19.800,00 35.000,00 2.001.962,71 1.156.137,01

Občina Hrastnik - DDV 18,03 706.837,94 4.356,00 7.700,00 440.431,80 254.350,14

Dinamika izvedbe po letih (v %) 100,00 0,62 1,09 62,31 35,98

SKUPAJ 100,0 3.919.737,66 24.156,00 42.700,00 2.442.394,50 1.410.487,16

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

43

8.2 Ocena stroškov investicije po letih - tekoče cene

Pri oceni po tekočih stroških je upoštevana UMAR-jeva »Pomladanska napoved gospodarskih gibanj

2018« za inflacijo v višini 1,9 % za leto 2019 ter 2,3 % za leta 2020-2022 (vir: UMAR, Pomladanska

napoved gospodarskih gibanj 2018, marec 2018). Upoštevane stopnje predvidene inflacije pri

vrednotenju investicije po tekočih cenah so navedene v nadaljevanju.

Upoštevane stopnje predvidene inflacije pri vrednotenju investicije po tekočih cenah:

Predvidena stopnja inflacije v %: Leto:

1,90 2019

2,30 2020

Pri oceni po tekočih cenah so upoštevane iste postavke kot pri stalnih cenah, pri čemer je dodan vpliv

inflacije.

Tabela: Vrednost investicije – tekoče cene, brez upoštevanja DDV

Tabela: Viri financiranja - tekoče cene (z DDV) Delež v % Skupaj v EUR

do vključno EUR v 2017 EUR v 2018 EUR v 2019 EUR v 2020

ESRR in slovenska udeležba 81,97 3.300.000,00 19.800,00 35.000,00 2.040.000,00 1.205.200,00

Občina Hrastnik - DDV 18,03 726.000,00 4.356,00 7.700,00 448.800,00 265.144,00

Dinamika izvedbe po letih (v %)

100 0,60 1,06 61,82 36,52

SKUPA 100,0 4.026.000,00 24.156,00 42.700,00 2.488.800,00 1.470.344,00

Vpliv inflacije 2,71 106.262,34 0,00 0,00 46.405,50 59.856,84

Skupen vpliv inflacije v celotnem obdobju financiranja znaša: 106.262,34 EUR, kar znaša približno 2,71

% vrednosti investicije, vrednotene po stalnih cenah.

Projektanti so podali okvirni projektantski popis del s projektantskim predračunom v projektni

dokumentaciji po stalnih cenah. Navedene vrednosti pomenijo oceno investicije. Dejanske vrednosti

bodo pridobljene na osnovi javnih razpisov, sklenjenih pogodb in končnega obračuna del.

8.3 Ocena stroškov na enoto

Celotna površina poslovne cone, ki je predvidenih za ureditev, znaša cca 2,35 ha.

Vrednost v EUR Kvadratura v m2 Vrednost na m

2 v EUR

Skupne vrednosti brez DDV 3.212.899,72 23.500 136,72

Skupne vrednosti z DDV 3.919.737,66 23.500 166,80

tekoče cene Vrednost v EUR Kvadratura v m2 Vrednost na m

2 v EUR

Skupne vrednosti brez DDV 3.300.000,00 23.500 140,43

Skupne vrednosti z DDV 4.026.000,00 23.500 171,32

Prikaz investicijskih stroškov na enoto

Investicijski stroški - tekočih cene (brez DDV) Delež v % Skupaj v EUR Vrednost na m

2 v

EUR

Izvedba GOI del na komunalni ureditvi območja 79,29 3.192.315,27 135,84

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

44

Izdelati investicijsko projektno dokumentacijo1 1,36 54.800,00 2,33

Nadzor in VPD 1,19 47.884,73 2,04

Obveščanje in informiranje 0,12 5.000,00 0,21

Skupaj v EUR 100,0 3.300.000,00 140,43

DDV 22,00 726.000,00 30,89

Skupna vrednost 122,0 4.026.000,00 171,32

8.4 Ocena stroškov glede na (ne)upravičen namen

Projekt sofinancira Evropska unija s sredstvi iz Sklada za regionalni razvoj. S sredstvi EU bo

sofinanciranih 100 % javnih upravičenih izdatkov operacije.

Upravičeni stroški so v našem primeru glede na vrednost investicije in določila javnega razpisa vsi

stroški, razen DDV. Skupaj znašajo upravičeni stroški 3.300.000,00 EUR. Upošteva se vrednost

projekta po tekočih cenah brez DDV. DDV je neupravičen strošek in ga krije investitor sam.

Tabela: Prikaz investicijskih stroškov po tekočih cenah po namenu in viru financiranja

Viri financiranja - tekoče cene

Delež glede na celotne

stroške

Delež glede na upr. stroške Skupaj v EUR

do vključno EUR v 2017 EUR v 2018 EUR v 2019 EUR v 2020

Upravičeni stroški

ESRR in slovenska udeležba 81,97 100,00 3.300.000,00 19.800,00 35.000,00 2.040.000,00 1.205.200,00

Skupaj 81,97 100,00 3.300.000,00 19.800,00 35.000,00 2.040.000,00 1.205.200,00

Neupravičeni stroški

Občina Hrastnik - DDV 18,03 22,00 726.000,00 4.356,00 7.700,00 448.800,00 265.144,00

Skupaj 18,03 22,00 726.000,00 4.356,00 7.700,00 448.800,00 265.144,00

SKUPAJ 100,00 122,00 4.026.000,00 24.156,00 42.700,00 2.488.800,00 1.470.344,00

Tabela: Prikaz nepovratnih sredstev glede na delež pridobljen s strani namenskih sredstev ESRR in

namenskih sredstev proračuna RS po letih

Viri financiranje po tekočih cenah Delež v % SKUPAJ v

EUR do vključno EUR v 2017

EUR v 2018 EUR v 2019 EUR v 2020

ESRR (Vzhodna Slovenija) 75 2.475.000,00 14.850,00 26.250,00 1.530.000,00 903.900,00

Slovenska udeležba (Vzhodna Slovenija)

25 825.000,00 4.950,00 8.750,00 510.000,00 301.300,00

Skupaj EU in slovenska udeležba 100 3.300.000,00 19.800,00 35.000,00 2.040.000,00 1.205.200,00

8.5 Izračun finančne vrzeli

VREDNOSTI V STALNIH CENAH (v EUR)

Leto (zap.št.)

Leto (letnica)

Investicijski stroški v stalnih

cenah

Operativni stroški

Prihodki Ostanek vrednosti

Neto denarni tok

1 Ne vsebuje stroškov izdelave dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP).

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

45

1 2017 24.156,00 0,00 -24.156,00

2 2018 42.700,00 0,00 0,00 -42.700,00

3 2019 2.442.394,50 0,00 0,00 -2.442.394,50

4 2020 1.470.344,00 3.166,67 140.735,01 -1.332.775,66

5 2021 19.000,00 4.473,00 -14.527,00

6 2022 19.000,00 4.473,00 -14.527,00

7 2023 19.000,00 4.473,00 -14.527,00

8 2024 19.000,00 4.473,00 -14.527,00

9 2025 19.000,00 4.473,00 -14.527,00

10 2026 19.000,00 4.473,00 -14.527,00

11 2027 24.000,00 4.473,00 -19.527,00

12 2028 24.000,00 4.473,00 -19.527,00

13 2029 24.000,00 4.473,00 -19.527,00

14 2030 24.000,00 4.473,00 -19.527,00

15 2031 24.000,00 4.473,00 -19.527,00

16 2032 29.000,00 4.473,00 -24.527,00

17 2033 29.000,00 4.473,00 -24.527,00

18 2034 29.000,00 4.473,00 -24.527,00

19 2035 29.000,00 4.473,00 -24.527,00

20 2036 29.000,00 4.473,00 -24.527,00

21 2037 34.000,00 4.473,00 -29.527,00

22 2038 34.000,00 4.473,00 -29.527,00

23 2039 34.000,00 4.473,00 -29.527,00

24 2040 34.000,00 4.473,00 -29.527,00

25 2041 34.000,00 4.473,00 383.077,83 353.550,83

Skupaj 3.979.594,50 586.166,67 239.141,01 383.077,83 -3.943.542,33

DISKONTIRANE VREDNOSTI (v EUR) 4%

Leto (zap.št.)

Leto (letnica)

Investicijski stroški

Operativni stroški

Prihodki Ostanek vrednosti

Neto denarni tok

1 2017 24.156,00 0,00 0,00 0,00 -24.156,00

2 2018 41.057,69 0,00 0,00 0,00 -41.057,69

3 2019 2.258.131,01 0,00 0,00 0,00 -2.258.131,01

4 2020 1.307.130,46 2.815,16 125.112,91 0,00 -1.184.832,71

5 2021 0,00 16.241,28 3.823,54 0,00 -12.417,74

6 2022 0,00 15.616,62 3.676,48 0,00 -11.940,14

7 2023 0,00 15.015,98 3.535,08 0,00 -11.480,90

8 2024 0,00 14.438,44 3.399,11 0,00 -11.039,33

9 2025 0,00 13.883,11 3.268,38 0,00 -10.614,74

10 2026 0,00 13.349,15 3.142,67 0,00 -10.206,48

11 2027 0,00 16.213,54 3.021,80 0,00 -13.191,74

12 2028 0,00 15.589,94 2.905,58 0,00 -12.684,37

13 2029 0,00 14.990,33 2.793,82 0,00 -12.196,51

14 2030 0,00 14.413,78 2.686,37 0,00 -11.727,41

15 2031 0,00 13.859,40 2.583,05 0,00 -11.276,36

16 2032 0,00 16.102,67 2.483,70 0,00 -13.618,97

17 2033 0,00 15.483,34 2.388,17 0,00 -13.095,17

18 2034 0,00 14.887,82 2.296,32 0,00 -12.591,51

19 2035 0,00 14.315,22 2.208,00 0,00 -12.107,22

20 2036 0,00 13.764,63 2.123,08 0,00 -11.641,55

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

46

21 2037 0,00 15.517,16 2.041,42 0,00 -13.475,74

22 2038 0,00 14.920,34 1.962,90 0,00 -12.957,44

23 2039 0,00 14.346,48 1.887,41 0,00 -12.459,08

24 2040 0,00 13.794,70 1.814,81 0,00 -11.979,88

25 2041 0,00 12.753,97 1.677,90 143.698,93 132.622,86

Skupaj 3.630.475,17 325.577,17 182.577,49 143.698,93 -3.629.775,92

v EUR

Skupni investicijski stroški (nediskontirani) 3.979.594,50

Od tega upravičeni stroški (EC) - v TEKOČIH cenah* 3.300.000,00

Diskontirani investicijski stroški (DIC) 3.630.475,17

Diskontirani neto prihodki (DNR) -4.401,63

če je DNR>0: če je DNR<0:

1a) Najvišji upravičeni izdatki (EE=DIC-DNR): 3.634.876,80 3.634.876,80

1b) Finančna vrzel (R=EE/DIC): 100% 100%

2) Izračun pripadajočega zneska (DA=EC*R): 3.304.000,96 3.300.000,00

3a) Najvišja stopnja sofinanciranja EU (CRpa): 100% 100%

3b) Izračun najvišjega zneska EU (DA*Crpa): 3.304.000,96 3.300.000,00

Na podlagi izračuna finančne vrzeli oz. maksimalnega zneska sofinanciranja, Občina Hrastnik lahko

zaprosi za 3.300.000,00 EUR sofinancerskih sredstev EU (EU sredstva in slovenske udeležbe), kar je

tudi zaprošeni znesek sofinancerskih sredstev EU.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

47

9 Analiza lokacije

ki vsebuje tudi imenovanje prostorskih aktov in glasil, v katerih so objavljeni;

V okviru investicije je predvidena odstranitev dotrajanih večstanovanjskih objektov, izgradnja podpornih

konstrukcij, ureditev priključnih mest za komunalno ureditev ter prometna priključitev cone na

regionalno cesto z dodatnim levim zavijalnim pasom na skupnem območju cca 2,35 ha.

Na obravnavanih območjih vseh treh poslovnih con veljajo naslednji občinski in prostorski akti:

Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 2/2016).

Dela se bodo izvajala na parcelnih številkah:

1483/27, 1294, 1295, 1296, 1297, 1298, 1300/4, 1309/3, 1309/4, 1310/1, 1310/2, 1310/3, 1317, 1300/3,

1300/5, 1301, 1302, 1303, 1304, 1305/1, 1306, 1307, 1308, 1312, 1313, 1314, 1517/5, 1281, 1283,

1282, 1284,1280/1, 1279, 278,1277, 1276, vse k. o. 1855 Hrastnik mesto.

Skupna površina novo opremljenih in dograjenih komunalnih zemljišč poslovne cone znaša 23.500 m2

oz. 2,35 ha.

Slika: Lokacija Obrtno industrijske cone Steklarna – TKI Hrastnik

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

48

10 Analiza vplivov investicijskega projekta na okolje

ter oceno stroškov za odpravo negativnih vplivov z upoštevanjem načela, da onesnaževalec plača nastalo škodo, kadar je primerno;

Pri načrtovanju in izvedbi operacije bodo upoštevana naslednja izhodišča:

učinkovitost izrabe naravnih virov (energetska učinkovitost, učinkovita izraba vode in surovin),

okoljska učinkovitost (uporaba najboljših razpoložljivih tehnik, uporaba referenčnih dokumentov,

nadzor emisij in tveganj, zmanjšanje količin odpadkov in ločeno zbiranje odpadkov),

trajnostna dostopnost,

zmanjševanje vplivov na okolje (izdelava poročil o vplivih na okolje oz. strokovnih ocen vplivov

na okolje za posege, kjer je to potrebno).

Sama investicija ne bo povzročala negativnih vplivov na okolico. Neznaten vpliv na okolico se pojavlja z

izvajanjem gradbenih del. Pri izvedbi del se bodo uporabljale najboljše razpoložljive tehnike in materiali.

Glede na dejstvo, da je sedanje stanje slabo, se bodo z obnovo izboljšali vsi okoljevarstveni pogoji.

Glede na naravo gradnje se ne predvideva, da bi bila potrebna celovita presoja vplivov na okolje. Prav

tako se ne predvidevajo negativni vplivi, zaradi katerih bi bila potrebna izdelava potrebnih poročil.

10.1.1 Okoljska učinkovitost in učinkovitost izrabe naravnih virov

Pri izdelavi projektne dokumentacije za izvedbo del se smiselno uporablja Uredbo o zelenem javnem

naročanju (Ur. list RS, št. 51/2017); v nadaljevanju uredba).

Že pri izboru projektanta se mora upoštevati, da ima le-ta reference, iz katerih izhaja, strokovno ekipo in

izkušnje s projekti, ki so presegali minimalne zahteve, določene v pravilniku, ki ureja učinkovito rabo

energije v stavbah ter ostalih pravilnikih v skladu z uredbo.

Zmanjševanje vplivov na okolje

Glede na predvidene posege bodo v času posega prisotni nekateri minimalni negativni vplivi na okolje,

dolgoročno pa bo imela investicija na okolje pozitiven vpliv.

Voda in tla

Največji vpliv na tla bo v času gradbenih del, ko lahko na območju gradbišča pričakujemo povečano

onesnaževanje tal zaradi emisij gradbenih strojev in uporabe gradbenih materialov. V tem času obstaja

sicer nevarnost, da zaradi nepredvidenih dogodkov ali neustreznega vzdrževanja gradbene in strojne

mehanizacije pride do onesnaženja. Za preprečitev tega tveganja bodo sprejeti ustrezni ukrepi pri

organizaciji gradbišča in zahtevah po ustreznem vzdrževanju gradbene in strojne opreme, zato je to

tveganje relativno nizko.

Kanalizacijski sistem v okolici je zgrajen v vodotesni izvedbi, zato ni pričakovati vplivov na podzemne

vode. Odpadne vode bodo odtekale v kanalizacijski sistem.

Zrak

Vplive na zrak bodo v času gradbenih del predstavljale povečane emisije izpušnih plinov in dvigovanje

prahu s ceste zaradi gradbene mehanizacije (transportna vozila za dovoz gradbenega materiala in

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

49

opreme, stroji za odkop, planiranje in temeljenje …). Ocenjujemo, da vpliv ne bo velik in je tako

zanemarljiv.

Povečano bo tudi prašenje zaradi premikov gradbenih strojev. Vozne makadamske površine se bodo

zato redno močile.

Investicija v tem primeru ne bo imela negativnih vplivov na zrak.

Odpadki

Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 39/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 49/2006 – ZMetD,

66/2006 – odl. US, 33/2007 – ZPNačrt, 57/2008 – ZFO-1A, 70/2008, 108/2009, 108/2009 – ZPNačrt-A,

48/2012, 57/2012, 92/2013, 56/2015, 102/2015, 30/2016, 61/2017 – GZ in 21/2018 – ZNOrg) določa, da

mora povzročitelj onesnaževanja upoštevati vsa pravila ravnanja z odpadki, ki so potrebna za

preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov in njihovo varno odstranitev, če predelava ni

mogoča. Izvajalec bo zavezan, da bo ta pravilnik upošteval.

V času gradbenih del je pričakovati nastajanje manjših količin nevarnih odpadkov, predvsem kot

posledica vzdrževanja gradbene in strojne mehanizacije ter nepredvidenih dogodkov, ki predstavljajo

potencialno nevarnost za onesnaževanje okolja pri nepravilnem ravnanju z njimi: odpadna olja

(odpadna hidravlična olja, iztrošena motorna, strojna in mazalna olja), prazna oljna embalaža, čistilne

krpe, z olji onesnažena zemlja in vpojni materiali ter odpadne baterije oziroma akumulatorji.

Tip in način zbiranja odpadkov bo izveden glede na zahteve in pogoje pooblaščenega podjetja za

zbiranje in odvoz odpadkov ter v skladu z veljavno zakonodajo. Obremenitev okolja v času gradnje bo

zmerna, saj bo temu področju namenjena posebna skrb, hkrati bo zajeta vrsta ukrepov za

preprečevanje morebitnih negativnih vplivov.

Vpliv na mehansko odpornost in stabilnost nepremičnin

Na območju predvidene investicije ni objektov oz. nepremičnin, ki bi lahko bile ogrožene z nameravanim

posegom. Neznaten vpliv na okolico se pojavlja z izvajanjem gradbenih del izkopa. Glede na navedeno

niso predvideni posebni ukrepi za zmanjševanje vpliva, razen standardnih varstvenih ukrepov, ki se

izvajajo na gradbiščih.

Vplivi na varnost nepremičnim pred požarom

Predvidena obnova nima vpliva na požarno varnost.

Vplivi na higiensko in zdravstveno zaščito nepremičnin

Pri gradnji se pojavljajo neznatni vplivi povezani z izkopi in transporti materiala ter uporabo vozil v

smislu onesnaževanja okolja z delci v prahu oz. s plini, zato se bodo v času gradnje izvajali ukrepi za

zmanjševanje emisije prahu v okolici s škropljenjem prašnih voznih površin.

Vpliv na varnost nepremičnin v uporabi

Na območju investicije ni objektov, na katere bi imel projekt vpliv z vidika nepremičnin v uporabi.

Določene nepremičnine pa so predvidena za rušitev.

Vpliv na zaščito nepremičnin pred hrupom

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

50

Obremenjevanje okolja s hrupom bo predvidoma največje v času zemeljskih del, ko bosta vir hrupa

predstavljala gradbena mehanizacija in tovorni promet. Vir hrupa bo zgolj občasen in bo najbolj moteč

za uporabnike najbližjih stavb, medtem ko za širše območje ne bo občuten.

Pri obnovitvenih delih se bo pojavljal hrup gradbenih strojev in sicer v neposredni bližini gradbišč. Pri

izvajanju gradbenih del je dovoljeno uporabljati le stroje in naprave, ki izpolnjujejo zahteve glede hrupa

po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Ur. list RS, št. 106/2002, 50/2005,

49/2006 in 17/2011 – ZTZPUS-1). Pri obratovanju se upošteva Uredba o mejnih vrednostih kazalcev

hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/2005, 34/2008, 109/2009 in 62/2010).

Pri gradnji komunalne infrastrukture se bo pojavljal hrup gradbenih strojev, in sicer v neposredni bližini

gradbišč. Pri izvajanju gradbenih del je dovoljeno uporabljati le stroje in naprave, ki izpolnjujejo zahteve

glede hrupa po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Ur. list RS, št. 106/2002,

49/2006, 50/2005, 49/2006 in 17/2011 – ZTZPUS-1). Pri obratovanju se upošteva Uredbe o mejnih

vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS, št. 105/2005, 34/2008, 109/2009 in 62/2010).

Vpliv na nepremičnine glede varčevanja z energijo in ohranjanja toplote v njih

Predmetnih vplivov na nepremičnine ni zaznati.

Vpliv na nepremičnine, ki so objekti varovane kulturne dediščine

Komunalna infrastruktura ne posega v neposredno bližino drugih objektov. Uporaba nove komunalne

infrastrukture ne bo povzročila porušitve celotnega objekta ali dela objekta v okolici nameravane

gradnje, deformacij, večjih od dopustne ravni, škode na delih objektov v okolici nameravane gradnje ali

na njihovi napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ter škode, nastale

zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok. Med

obratovanjem infrastrukture ne bo vpliva na mehansko odpornost sosednjih objektov oz. eventualnih

spomeniško zaščitenih objektov.

Vpliv na nepremičnine na varovanje narave

Pričakovan vpliv na naravo, tako na rastlinsko, živalstvo in njihove življenjske prostore je sprejemljiv.

Gradnja bo sicer pomenila uničenje rastlinskih in živalskih vrst ter delov njihovih življenjskih prostorov

na lokaciji posega, kot tudi motnjo vsakodnevnega ritma in obredov prostoživečih živali, vendar vpliv ne

bo bistven. Urejena in ustrezno komunalno opremljena poslovna cona ne bo imela vpliva na naravno

okolje, saj bodo z ustrezno komunalno ureditvijo obravnavanega območja in okolice preprečeno

onesnaževanje naravnega okolja, kar posledično pomeni izboljšanje kvalitete naravnega okolja.

10.1.2 Trajnostna dostopnost

Investicija je zasnovana tako, da bodo posegi omogočali neoviran dostop brez arhitektonskih ovir.

Hkrati bo z izgradnjo ceste zgrajen tudi pločnik in javna razsvetljava, ki bo omogočala višjo stopnjo

prometne varnosti tudi za pešce in prehod osebam z omejenim gibanjem brez arhitekturnih ovir.

10.1.3 Zmanjševanje vplivov na okolje

Glede na naravo gradnje se ne predvideva, da bi bila potrebna celovita presoja vplivov na okolje. Prav

tako se ne predvidevajo negativni vplivi, zaradi katerih bi bila potrebna izdelava potrebnih poročil.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

51

10.1.4 Vpliv na horizontalne načela operacije

Prispevek k doseganju ciljev/rezultatov na ravni prednostne osi in neposrednih učinkov

Operacija neposredno izpolnjuje cilje iz prednostne osi Dinamično in konkurenčno podjetništvo za

zeleno gospodarsko rast« v okviru izvajanja prednostne naložbe »Spodbujanje podjetništva, zlasti z

omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij,

vključno s podjetniškimi inkubatorji«, specifičnega cilja »Povečanje dodane vrednosti MSP« v okviru

»Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020«. Učinek

operacije predstavljajo površine poslovno-ekonomske cone, ki bodo posodobljene in opremljene z

dodatno komunalno infrastrukturo.

Izkazovanje realne izvedljivosti v obdobju, za katero velja podpora ter ustreznost in sposobnost

izvajalcev

Kot kažeta do sedaj izdelana dokumentacija in analiza tveganj, posebnih ovir za realizacijo ni. Zemljišča

oz. objekti, na katerih se bo investicija izvajala, so v lasti investitorja. Prostorski akti omogočajo tovrstne

posege, za gradnjo GJI ni potrebna sprememba prostorsko-izvedbenih aktov. Izdelava potrebne

projektne dokumentacije je v teku. Prenova dostopnih cest v Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI

Hrastnik bo potekala skladno z 18. členom Zakona o cestah (Ur. list RS št. 109/2010 in dalje) kot

vzdrževalna dela v javno korist.

Izdelan je tudi že en del projektne dokumentacije (PGD/PZI za rušenje objektov), del dokumentacije

(PGD/PZI za komunalno ureditev) pa je v izdelavi.

Investitor je pripravil vlogo za pridobitev sofinancerskih sredstev s strani skladov EU. Na kritični poti

projekta je predvsem odobritev sofinancerskih sredstev in podpis pogodbe o sofinanciranju, kar bo

omogočilo pričetek postopka za izbiro izvajalca za izvedbo GOI del ter spremljajočih aktivnosti.

Izkazovanje ustreznih ciljnih skupin

V okviru izvedene operacije so ciljne skupine podjetniki (predvsem iz mikro, majhnih in srednjih

podjetij), ki na eni strani izkazujejo interes bodisi za vstop v poslovno cono, bodisi pa se v poslovni coni

že nahajajo in imajo interes razširiti svoj obseg poslovanja.

Zagotavljanje trajnosti predvidenih/načrtovanih rezultatov

Izkazan interes s strani podjetnikov o vstopu v poslovno cono in interes o razširitvi njihove poslovne

dejavnosti kaže na zagotavljanje trajnosti realiziranih aktivnosti v okviru investicije.

Prav tako o trajnosti posodobljene poslovno-ekonomske infrastrukture pričajo tudi podatki o zasedenosti

obstoječe poslovne cone v Občini.

Upoštevanje načel nediskriminatornosti, enakih možnosti, vključno z dostopnostjo za invalide,

enakosti spolov; ne smejo povečevati neenakosti v zdravstvu in ne smejo negativno vplivati na

stanje okolja/narave/kulturne dediščine

Investicija je zasnovana tako, da bo novogradnja omogočala neoviran dostop brez arhitektonskih ovir,

vstop in uporabo objekta, ki bo dejansko v javni rabi. Dostop invalidov bo omogočen.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

52

Operacija omogoča enake možnosti obema spoloma, projekt ni diskriminatoren do marginalnih skupin.

Prav tako znotraj projekta npr. pri izboru ponudnikov ne bo pogojev, ki bi bili diskriminatorni do žensk,

moških ali marginalnih skupin.

Prispevek k uravnoteženemu regionalnemu razvoju

Investicija pomeni vzpostavljanje primarnih infrastrukturnih pogojev za razvoj podjetništva in hitrejši

gospodarski razvoj tako v Občni Hrastnik kot tudi na širšem območju Zasavja.

Investicija se izvaja na območju, ki je odmaknjeno od večjih, centraliziranih gospodarskih središč. Prav

tako se investicija izvaja na območju Vzhodne kohezijske regije, ki je slabo razvita.

Zagotavljanje stroškovne in sinergične učinkovitosti

Projekt ima jasen in utemeljen finančni načrt, ki temelji na izdelani projektni dokumentaciji in na

dolgoletnih izkušnjah projektnega tima in izdelovalcev dokumentacije s podobnimi projekti. Za izvedbo

del bo izveden javni razpis za izbor izvajalcev. Z navedenim bomo dosegli učinkovito in gospodarno

porabo javnega denarja. Finančna konstrukcija je podrobno utemeljena, predlagani stroški so ustrezni,

potrebni za izvedbo projekta in relevantni glede na predvidene aktivnosti. Razmerje med rezultati

projekta (realizirana delovna mesta) glede na investicijske stroške je zelo dobro, saj je z izvedbo

predvidena realizacija več delovnih mest.

10.1.5 Specifični cilji prednostne osi

Investicija prav tako pomeni realizacijo specifičnega cilja prednostne osi: Dinamično in konkurenčno

podjetništvo za zeleno gospodarsko rast«, specifičnega cilja “Povečanje dodane vrednosti MSP.

Specifični kazalniki rezultatov:

- Št. hitrorastočih podjetij: 2 podjetji

Občina Hrastnik bo ustvarila dodatne prostorske pogoje za širitev dejavnosti obstoječih in novih podjetij

(Steklarna Hrastnik, TKI Hrastnik ter potencialni podjetniki). Obe navedeni podjetji sta izvoznici,

konkurenčni na trgu že vrsto let, sta hrbtenični podjetji na lokalnem nivoju, imata tudi regijski in

nacionalni pomen. S širitvijo svojih dejavnosti oziroma nadgradnjo bosta dosegli večjo konkurenčnost

na domačem in tujem trgu, zagotovili nov razvoj (nove tehnologije in tehnološko bolj razvite procese).

Ob sočasnem razvoju obstoječih podjetij bodo ustvarjeni prostorski pogoji za razvoj drugih podjetij na

tem območju (obstoječih ali novih), ki bodo imela ustvarjene prostorske pogoje za nemoteno delovanje

(urejena infrastruktura za razvoj gospodarskih dejavnosti).

Kazalniki učinka (realizacije) po OP EKP:

- Št. podprtih investicijskih projektov za fizično/poslovno infrastrukturo: 1

- Občina Hrastnik bo komunalno uredila industrijsko obrtno cono Steklarna – TKI (23.500 m2). Na

ta način bo odpravljena ovira za uspešno delovanje in nadaljnji razvoj podjetij.

- Steklarna Hrastnik, d.o.o. in TKI d.d. bosta imeli možnost širitve poslovnih dejavnosti in

prispevati k ustvarjanju cca 75 novih delovnih mest.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

53

11 Časovni načrt izvedbe investicije

s popisom vseh aktivnosti skupno z organizacijo vodenja projekta in izdelano analizo izvedljivosti;

11.1 Terminski načrt investicije

V prvi fazi je bilo treba izdelati Dokument identifikacije investicijskega programa (DIIP).

V letu 2018 je predvidena prijava na razpis za sofinanciranje z evropskimi sredstvi.

Do konca leta 2018 bo izdelana tudi vsa potrebna investicijska in projektna dokumentacija, ki še ni bila

izdelana. V letih 2018 in 2019 se bodo zagotovila nadomestna stanovanja za cca 137 oseb. V začetku

leta 2019 bo sledil razpis za izvajalca GOI (gradbeno-obrtniških in inštalacijskih) del. Do marca 2019 naj

bi bila sklenjena pogodba z izvajalcem GOI del, marca 2019 se bo pričela izvedba del. Dela naj bi bila

dokončana nekje do meseca oktobra 2020.

Strokovni nadzor in pa vodenje projekta sta potrebna skozi celotno obdobje poteka gradnje oz. poteka

investicije (v letih 2019 in 2020), prav tako se bo v tem času izvajalo obveščanje in informiranje javnosti.

Investicija se bo zaključila najkasneje do oktobra 2020, ko bodo odpravljene vse pomanjkljivosti,

pridobljeno bo uporabno dovoljenje ter bodo pripravljena in predana tudi zaključna poročila o projektu.

Terminski plan investicije po aktivnostih, obdobje 2016—2020

Časovni načrt predvideva izvedbo investicije v najkrajših zakonskih in operativnih rokih. Vsi postopki

naročanja morajo biti izvedeni v skladu z Zakonom o javnem naročanju – ZJN-3 (Ur. list RS, št. 91/2015

in 14/2018). Postopki za podelitev stavbne pravice na zemljišču morajo biti izvedeni skladno z Zakonom

o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS, št. 11/2018).

Tabela: Časovni načrt izvedbe investicije

Aktivnost / Leto 2016 2017 2018 2019 2020

Aktivnost 1: Izdelati investicijsko projektno dokumentacijo

x x

x

Aktivnost 2: Zagotoviti nadomestna stanovanja

x x

Aktivnost 3: Izvedba GOI del na komunalni ureditvi območja

x x

Aktivnost 4: Nadzor in VPD

x x

Aktivnost 5: Obveščanje in informiranje javnosti

x x

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

54

11.2 Nadaljnja investicijska, prostorska, projektna in tehnična dokumentacije

Za potrebe izvedbe celotne investicije bo treba izdelati naslednjo dokumentacijo:

1. Investicijska dokumentacija

Že izdelano:

- DIIP.

- PIZ

- IP.

2. Projektna dokumentacija:

Že izdelano:

PGD/PZI za rušenje objektov, Arhis, d.o.o., št. projekta: 14/16, maj 2017;

PGD/PZI za komunalno ureditev (v izdelavi), Pronig, d.o.o., predviden datum

izdelave julij 2018.

Še potrebno:

PGD/PZI za komunalno ureditev.

PZR in PID za posamezne posege oz. ukrepe.

3. Upravna dovoljenja:

Še potrebno:

- Gradbeno dovoljenje.

- Uporabno dovoljenje.

4. Ostalo:

Potrebno bo še izpeljati javne razpise, za kar bo potrebno pripraviti razpisne dokumentacije in voditi postopke javnih naročil. Za pridobitev nepovratnih sredstev bo potrebno pripraviti poročila o opravljenem delu in zahtevke za refundacijo.

Investicija bo vsebinsko zaključena najkasneje do 31. 10. 2020, ki je tudi skrajni rok za dokončanje

investicije in predajo zahtevkov za izplačilo.

11.3 Analiza izvedljivosti

Operacija (oz. projekt)2 je pripravljena za izvedbo (»ready to go«). Kot kaže do sedaj izdelana

dokumentacija in analiza tveganj posebnih ovir za realizacijo ni. Zemljišča na katerih se bo investicija

2 V IP ni dosledno uporabljen termin operacija, saj iz pomenskega vidika na nekaterih mestih razumljivejši termin »projekt« iz

katerega so potem izvedene tudi izpeljanke »projektni vodja, projektni načrt, ekonomska doba projekta,…). V tem dokumentu se

kot projekt smatra operacija »Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik«.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

55

izvajala so v lasti investitorja. Izdelava potrebne projektne dokumentacije je v teku. Prenova dostopnih

cest v Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik bo potekala skladno z 18. členom Zakona o

cestah (Ur. list RS št. 109/2010 in dalje) kot vzdrževalna dela v javno korist. Gradbeno dovoljenje za

izvedbo del bo pridobljeno pred pričetkom del, za izvedbo predvidenih posegov ni potrebna sprememba

prostorsko izvedbenih aktov.

Izdelan je tudi že en del projektne dokumentacije (PGD/PZI za rušenje objektov), del dokumentacije

(PGD/PZI za komunalno ureditev) pa je v izdelavi.

Investitor je pripravil vlogo za pridobitev sofinancerskih sredstev s strani skladov EU. Na kritični poti

projekta je predvsem odobritev sofinancerskih sredstev in podpis pogodbe o sofinanciranju, kar bo

omogočilo pričetek postopka za izbiro izvajalca za izvedbo GOI del ter spremljajočih aktivnosti.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

56

12 Načrt financiranja, viri financiranja

po dinamiki in virih financiranja (pri financiranju s krediti tudi izračun stroškov financiranja in odplačil kreditov);

Kot vir financiranja sta predvidena lastna sredstva in sofinancerska sredstva ESRR ter RS.

Tabela: Indikativni prikaz virov financiranja po stalnih cenah:

Tabela: Viri financiranja - stalne cene (z DDV) Delež v % Skupaj v EUR

do vključno EUR v 2017 EUR v 2018 EUR v 2019 EUR v 2020

ESRR in slovenska udeležba 81,97 3.212.899,72 19.800,00 35.000,00 2.001.962,71 1.156.137,01

Občina Hrastnik - DDV 18,03 706.837,94 4.356,00 7.700,00 440.431,80 254.350,14

Dinamika izvedbe po letih (v %) 100,00 0,62 1,09 62,31 35,98

SKUPAJ 100,0 3.919.737,66 24.156,00 42.700,00 2.442.394,50 1.410.487,16

Tabela: Prikaz vrednotenja investicije po tekočih cenah:

Tabela: Viri financiranja - tekoče cene (z DDV) Delež v % Skupaj v EUR

do vključno EUR v 2017 EUR v 2018 EUR v 2019 EUR v 2020

ESRR in slovenska udeležba 81,97 3.300.000,00 19.800,00 35.000,00 2.040.000,00 1.205.200,00

Občina Hrastnik - DDV 18,03 726.000,00 4.356,00 7.700,00 448.800,00 265.144,00

Dinamika izvedbe po letih (v %)

100 0,60 1,06 61,82 36,52

SKUPAJ LASTNI VIRI 100,0 4.026.000,00 24.156,00 42.700,00 2.488.800,00 1.470.344,00

V primeru, da bo prišlo do povečanja cen, kot so izračunane v oceni po tekočih cenah, bo navedene

stroške poravnal investitor Občina Hrastnik na osnovi rebalansa proračuna.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

57

13 Projekcija prihodkov in stroškov poslovanja

po vzpostavitvi delovanja investicije za obdobje ekonomske dobe investicijskega projekta;

Obrazložitev - ostali prihodki, ostali stroški v času delovanja

Za finančno analizo smo uporabili diskontno stopnjo 4 %, ki je predpisana z Uredbo o enotni

metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.

list RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016).

Ekonomska doba projekta je 25 let. Za takšno ekonomsko dobo smo se odločili v skladu s

priporočeno ekonomsko dobo projekta za prometno in komunalno infrastrukturo v skladu z

izdelanimi Smernicami EK za izdelavo analize stroškov in koristi za investicijske projekte (Guide

to Cost-benefit Analysis of Investment Projects, Economic appraisal tool for Cohesion Policy

2014-2020) in v skladu z javnim razpisom.

V okviru investicije bo izveden tudi del fekalne kanalizacije in vodovoda. Občina bo za ta del

kanalizacije in vodovoda prejemala prihodke od upravljavca iz naslova najema in oddajanja v

uporabo javne komunalne infrastrukture. Iz tega naslova bodo ustvarjeni letni prihodki v višini

4.473 EUR.

Predvideva se tudi prihodek iz naslova komunalnega prispevka. Predviden je skupni prihodek v

višini cca 139.990 EUR.

Stroški rednega vzdrževanja (vzdrževanje cest, kanalizacije, stroški razsvetljave, redno

čiščenje peskolovov, ponikovalnic in jaškov, urejanje zelenih površin, redno investicijsko

vzdrževanje, upravljanje) so ocenjeni glede na nivo letnega in zimskega vzdrževanja v

sorazmernem deležu, ki ga občinski proračun namenja za vzdrževanje širšega predela in

znašajo od cca 19.000 EUR na začetku ekonomske dobe do 34.000 EUR na koncu ekonomske

dobe projekta.

Na podlagi trenutno veljavne zakonodaje je maksimalna letna amortizacijska stopnja za

gradbene objekte 3 %, ki je tudi bila uporabljena v našem primeru, saj investitor po njej

zaračunava upravljavcu višino najema komunalne infrastrukture (v izračun osnove ni

upoštevana vrednost urbane opreme, ki se amortizira po višji stopnji in je ob izteku obdobja že

v celoti zamortizirana). Posledično izhaja, da znaša amortizacijsko obdobje cca. 33,3 let.

Preostanek vrednosti investicije po koncu ekonomske dobe je neamortizirani del investicije, v

višini 383.077,83 EUR, izračunano na 2 decimalki natančno).

Tabela: Razdeljeni investicijski stroški po tekočih cenah po posameznih vrstah stroškov

Investicijski stroški - tekočih cene (brez DDV) Delež v % Skupaj v EUR

Izvedba GOI del na komunalni ureditvi območja 79,29 3.192.315,27

Izdelati investicijsko projektno dokumentacijo3

1,36 54.800,00

Nadzor in VPD 1,19 47.884,73

Obveščanje in informiranje 0,12 5.000,00

Skupaj v EUR 100,0 3.300.000,00

DDV 22,00 726.000,00

Skupna vrednost 122,0 4.026.000,00

3 Ne vsebuje stroškov izdelave dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP).

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

58

14 Vrednotenje stroškov in koristi

14.1 Ostale koristi, ki nastanejo z realizirano investicijo

Splošno korist, ki je vsota številnih manjših koristi, je možno opredeliti z oceno, da se po ureditvi vseh

oblik infrastrukture v Občini Hrastnik na območju poslovne cone vzpostavljajo možnosti, ki odpirajo

vrata gospodarskim subjektom in prebivalcem Hrastnika ter celotnega območja Zasavja.

Ocenjene koristi podpirajo namen investicije ter njene temeljne vsebinske cilje.

Občina Hrastnik na ta način izpolnjuje tudi večletna pričakovanja poslovne sfere in občanov. Naložba je

tudi usklajena s Strategijo razvoja Slovenije.

Nastale koristi, ki bodo v celoti dobile svoj pomen z zaključkom investicije v letu 2020, lahko strnemo v

naslednje sklope:

Povpraševanje poslovne sfere po komunalno opremljenih zemljiščih z namembnostjo

poslovne cone v občini in v regiji je znatno.

Tehnološko in tehnično zaključena celota planirane komunalne infrastrukture, razpoložljiva

lokacija ter resursi na lokaciji (obstoječa komunalno-cestna, energetska infrastruktura s

kapacitetami, ki dopuščajo njihovo nadaljnje koriščenje) in izkazan interes s strani

podjetnikov omogočajo kvalitetno poselitev in organizacijo poslovne cone.

Poslovna dejavnost se koncentrira na enem mestu v občini.

Preselitev prebivalstva na nove lokacije, ki so bolj primerne za bivanje in vplivajo na

kakovost bivanja in zdravje ljudi.

Projekt ne ogroža naravnega okolja.

Investitor pričakuje v ekonomski dobi projekta presežek prilivov nad odlivi nad stopnjo

pričakovanega donosa projekta. Po oceni se vlaganja brez subvencije ne povrnejo v

ekonomski dobi.

Investitor s planskim dokumentom dokazuje in dosega kriterije ter osnovne pogoje za

pridobivanje denarnih sredstev s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj in s tem

zapira finančno konstrukcijo projekta.

Planirano financiranje in posledično načrtovana realizacija aktivnosti postavljata projekt v

okvire sprejemljivih terminskih rokov, kar zadostuje povpraševanju na lokaciji in reševanju

ostale problematike.

Investitor z realizacijo projekta uresničuje del svojih dolgoročnih strateških ciljev, v celoti pa

vsebinske cilje (glej poglavje 1.3 Cilji investicije).

Projekt se navezuje na druge relevantne projekte v občini (ekološki vidik, prostorska

ureditev).

Z realizirano investicijo se zaključuje pomembna faza celovite vzpostavitve obrtno industrijske cone v

Občini Hrastnik.

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na družbenem področju:

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

59

vzpostavitev pogojev za gospodarski razvoj občine, regije in države,

vzpostavitev pogojev za širši družbeni razvoj občine kot posledica gospodarskega

razvoja.

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na razvojno-gospodarskem področju:

potencial kritične mase komunalno opremljenih zemljišč za večje gospodarske

investicije,

pospeševanje podjetništva s postavitvijo podjetniškega inkubatorja,

izboljšanje poslovanja podjetij v poslovnih conah.

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na socialnem področju:

nova delovna mesta,

izboljšanje socialnega položaja občanov.

Faza je tehnično in ekonomsko zaključena celota. Investitor s tem dolgoročno zadosti povpraševanju

poslovne sfere v regiji, ki potrebuje nove prostorsko-tehnične možnosti za svoj razvoj.

Koristi take investicije so lahko večstranske: investitor realizira projekt, ki ponudi možnosti za nadaljnji

gospodarski razvoj občine in s tem realizira svoje dolgoročne cilje. Vzpostavlja se stanje za pridobitev

svežega investicijskega kapitala.

Realizirani projekt predvideva tudi nove zaposlitve in s tem večanje in utrjevanje ekonomske podobe

občine ter višji standard občanov.

Predvideva realizacijo cca 75 novih delovnih mest na obravnavani lokaciji v obdobju do oktobra 2020.

Investitor ocenjuje, da z investicijo nihče ne izgublja.

14.2 Ekonomska analiza

Vpliv implementacije projekta na regijo oziroma državo je gledan z vidika »brez investicije« v primerjavi

z njo. Ekonomska analiza je računana glede na ekonomsko dobo projekta.

Popravki prihodkov:

V ekonomski analizi je ocenjen prispevek projekta h gospodarskemu razvoju lokalne skupnosti, regije in

države.

Davčni popravki:

Upoštevan je prihodek državnega proračuna za obračunana davek na dodano vrednost, ki

skupno znaša 706.838 EUR.

Popravki prihodkov:

Upoštevan povečan prihodek gospodarstva oziroma dodana vrednost na zaposlenega na

območju poslovne cone zaradi povečane gospodarske aktivnosti. Ocenjen neto prihodek znaša

od 100.000 EUR na začetku ekonomske dobe do 250.000 EUR ob koncu ekonomske dobe

projekta.

Popravki zaradi eksternalij (zunanji učinki):

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

60

Upoštevani so stroški povečanega onesnaževanja okolja na leto v višini od 8.000 EUR.

pri analizi ekonomsko-družbenih stroškov in koristi je uporabljen pri investicijskih stroških

konverzijski faktor 0,6 zaradi izkrivljenosti cen na trgu in kot je priporočljiv s strani Evropske

komisije za zgradbe. Prav tako je pri preostanku vrednosti investicije uporabljen faktor 2, saj bo

družbena vrednost stavb, ki je predmet prenove, po koncu ekonomske dobe projekta vsaj 2 krat

višja od njegove knjigovodske vrednosti t. j. preostanka vrednosti investicije izhajajoč iz

ekonomske življenjske dobe stavbe.

za ekonomsko analizo smo uporabili socialno diskontno stopnjo v višini 5 %, ki je predpisana z

izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/207 z dne 20. januarja 2015.

Projekt ima tako z družbenega vidika pozitivno neto sedanjo vrednost ter veliko pozitivno interno

stopnjo donosnosti. Z investitorjevega zornega kota je projekt sam zase nesprejemljiv, vendar smo v

ekonomski analizi dokazali, da je s širšega družbenega vidika še kako donosen. Projekt je namreč

nujen v smislu urejenega področja s potrebno komunalno infrastrukturo za razvoj gospodarstva v

Občini.

14.3 Vrednotenje finančnih in ekonomskih kazalnikov po statični in dinamični metodi

Kazalce investicije prikazujemo glede na statične in dinamične. Statični kazalci oziroma metode ne

upoštevajo komponente časa in dajo samo prvo grobo presojo poslovnih rezultatov projekta. Kot statični

kazalnik smo uporabili dobo vračanja investicijskih sredstev. Dinamični kazalniki odpravljajo slabost

statičnih metod, s tem ko upoštevajo različno časovno dinamiko vlaganja sredstev in donosov,

upoštevajo pa tudi ekonomsko življenjsko dobo investicije. Vlaganja in donosi v različnih letih namreč

niso med seboj neposredno primerljivi, temveč jih je treba predhodno preračunati na isti časovni

trenutek. Med dinamičnimi kazalniki smo v nadaljevanju prikazali izračun finančne in ekonomske neto

sedanje vrednosti, interne stopnje donosnosti in relativne neto sedanje vrednosti.

14.3.1 Doba vračanja investicijskih sredstev

Pri izračunu dobe vračanja projekta smo upoštevali investicijske stroške brez davkov in povprečne neto

prilive za celotno ekonomsko dobo projekta. Izračun učinkovitosti za ekonomsko dobo investicije:

Doba vračanja v letih

Finančna Ekonomska

Se ne povrne 24

Na podlagi zgornje tabele ugotavljamo, da se pri finančni analizi investicija ne uspe povrniti. V kolikor pa

upoštevamo še družbene koristi in posredne prihodke, pa ugotavljamo, da se investicija uspe povrniti

pred iztekom ekonomske dobe projekta, in sicer v 24. letu. Na podlagi teh podatkov sklepamo, da je

investicija upravičena, saj se le-ta povrne že pred iztekom ekonomske dobe projekta.

14.3.2 Neto sedanja vrednost

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

61

Neto sedanja vrednost je opredeljena kot vsota vseh diskontiranih neto donosov v ekonomski dobi

projekta, oz. kot razlika med diskontiranim tokom vseh prilivov in diskontiranim tokov vseh odlivov neke

naložbe.

Pozitivna neto sedanja vrednost pomeni, da je razlika med vrednostjo proizvedenega ali ohranjenega

bogastva in vrednostjo porabljenih sredstev pozitivna. Na podlagi kriterija neto sedanje vrednosti je

investicija ekonomsko upravičena, če je neto sedanja vrednost pozitivna.

Pri izračunu finančne neto sedanje vrednosti smo upoštevali investicijske stroške z rokom izvedbe

2017—2020 in neto prilive za obdobje do 2041 ter preostanek vrednosti investicije. Pri izračunu smo

uporabili 4 % diskontno stopnjo za finančne kazalnike in 5 % diskontno stopnjo za ekonomske

kazalnike.

Neto sedanja vrednost investicije (v EUR)

Finančna Ekonomska

-3.431.262 103.740

Iz tabele je razvidno, da je pri upoštevanju 4 % diskontne stopnje finančna neto sedanja vrednost

negativna, medtem ko je ekonomska analiza ob upoštevanju 5 % diskontne stopnje pokazala, da je ob

upoštevanju zunanjih koristi projekta neto sedanje vrednosti projekta pozitivna.

14.3.3 Interna stopnja donosa

Interna stopnja donosa je opredeljena kot tista diskontna stopnja, pri kateri se sedanja vrednost

donosov investicije izenači s sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Na podlagi kriterija interne

stopnje donosa je investicija ekonomsko upravičena, če je izračunana interna stopnja donosa višja od

relevantne diskontne stopnje.

Pri izračunu finančne interne stopnje donosnosti smo upoštevali investicijske stroške z rokom izvedbe

2016—2020 in neto prilive za obdobje do 2041, prav tako je bil upoštevan diskontni faktor 4 %, ki ga za

finančne analize predpisuje Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske

dokumentacije na področju javnih financ in 5 % diskontna stopnja za ekonomske analize, ki je

predpisana z izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/207 z dne 20. januarja 2015.

Interna stopnja donosnosti (v %)

Finančna Ekonomska

-12,89 5,54

Iz tabele je razvidno, da je finančna interna stopnja donosnosti negativna, medtem ko je ekonomska

interna stopnja donosnosti pozitivna ter večja od upoštevane diskontne stopnje, kar pomeni, da je

družba na boljšem, če se projekt izvede.

14.3.4 Relativna neto sedanja vrednost

Relativna neto sedanja vrednost je opredeljena kot razmerje med sedanjo vrednostjo donosov in

sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Pove, kolikšen je neto donos na enoto investicijskih stroškov.

Na podlagi kriterija relativne neto sedanje vrednosti je investicija ekonomsko upravičena, če je RNSV

večja od 1.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

62

Relativna neto sedanja vrednost

Finančna Ekonomska

-1,00 1,10

Na podlagi pridobljenih rezultatov ekonomske analize ugotavljamo, saj nam na vložen evro z investicijo

uspe realizirati dodatnih 0,10 evrov vrednosti.

14.4 Presoja upravičenosti v ekonomski dobi z izdelavo finančne in ekonomske ocene

Projekt bo z implementacijo izgradnje nove komunalne infrastrukture in dokončanjem poslovne cone

prispeval k ciljem regionalne politike na razvoj podjetništva ter izgradnje poslovnih in obrtnih con.

Finančna neto sedanja vrednost investicije je negativna, saj projekt sam ne ustvarja dobičkov, saj

projekt sam ne ustvarja neto prihodkov, prav tako je finančna interna stopnja donosa negativna.

Sedanja neto ekonomska vrednost (ENPV) projekta je pozitivna, kar pomeni, da je družba

(regija/država) v boljšem položaju, če se projekt izvede, ker njegove koristi presegajo stroške. To

potrjuje tudi ekonomska interna stopnja donosa, ki je v našem primeru nad ekonomsko diskontirano

stopnjo (5 %).

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

63

Tabela: Finančni tokovi

Finančni tokovi Skupaj 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029

Skupaj viri financiranja 3.766.855 24.156 42.700 2.442.395 1.551.222 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473

Skupaj prilivi 3.766.855 24.156 42.700 2.442.395 1.551.222 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473

Skupaj odhodki poslovanja 567.167 0 0 0 3.167 19.000 19.000 19.000 19.000 19.000 24.000 24.000 24.000 24.000

Skupaj investicijski stroški 4.302.815 24.156 42.700 2.442.395 1.410.487 0 0 0 0 0 0

Skupaj odlivi 4.869.982 24.156 42.700 2.442.395 1.413.654 19.000 19.000 19.000 19.000 19.000 24.000 24.000 24.000 24.000

Neto priliv 46.106 0 0 0 137.568 -14.527 -14.527 -14.527 -14.527 -14.527 -19.527 -19.527 -19.527 -19.527

Tabela: nadaljevanje

Finančni tokovi 2030 2031 2032 2033 2034 2035 2036 2037 2038 2039 2040 2041

Skupaj viri financiranja 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 -383.078

Skupaj prilivi 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 -383.078

Skupaj odhodki poslovanja 24.000 29.000 29.000 29.000 29.000 29.000 34.000 34.000 34.000 34.000 34.000 34.000

Skupaj investicijski stroški 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 383.078

Skupaj odlivi 24.000 29.000 29.000 29.000 29.000 29.000 34.000 34.000 34.000 34.000 34.000 417.078

Neto priliv -19.527 -24.527 -24.527 -24.527 -24.527 -24.527 -29.527 -29.527 -29.527 -29.527 -29.527 349.078

Tabela: Tabela denarnih tokov

Izračun denarnih tokov 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029

Skupaj prihodki 0 0 0 140.735 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473

Skupaj prilivi 0 0 0 140.735 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473

Skupaj odhodki poslovanja 0 0 0 3.167 19.000 19.000 19.000 19.000 19.000 24.000 24.000 24.000 24.000

Skupaj investicijski stroški 24.156 42.700 2.442.395 1.410.487 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj odlivi 24.156 42.700 2.442.395 1.413.654 19.000 19.000 19.000 19.000 19.000 24.000 24.000 24.000 24.000

Skupaj denarni tok (prilivi - odlivi) -24.156 -42.700 -2.442.395 -1.272.919 -14.527 -14.527 -14.527 -14.527 -14.527 -19.527 -19.527 -19.527 -19.527

Tabela: nadaljevanje

Izračun denarnih tokov 2030 2031 2032 2033 2034 2035 2036 2037 2038 2039 2040 2041

Skupaj prihodki 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473

Skupaj prilivi 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473

Skupaj odhodki poslovanja 24.000 29.000 29.000 29.000 29.000 29.000 34.000 34.000 34.000 34.000 34.000 34.000

Skupaj investicijski stroški 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 383.078

Skupaj odlivi 24.000 29.000 29.000 29.000 29.000 29.000 34.000 34.000 34.000 34.000 34.000 417.078

Skupaj denarni tok (prilivi - odlivi) -19.527 -24.527 -24.527 -24.527 -24.527 -24.527 -29.527 -29.527 -29.527 -29.527 -29.527 353.551

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

64

15 Analiza tveganj in analiza občutljivosti

15.1 Tveganja

Problematika tveganj v projektu se kaže predvsem pri doseganju rokov, cene, kvalitete in ciljev projekta.

Ena izmed rešitev tega problemskega stanja je vsekakor pravočasno in ustrezno planiranje tveganj.

Metodologija planiranja tveganj je procesno usmerjena in je sestavljena iz petih korakov:

1. korak: je členjen na oblikovanje plana obvladovanja tveganj, prepoznavanje tveganj in

kvalitativne analize tveganj,

2. korak: vsebuje kvantitativno analizo tveganj,

3. korak: planiranje odzivov na tveganja,

4. korak: spremljanje in kontroliranje tveganj in

5. korak: oblikovanje zaključnega poročila.

Izvedba ocene tveganja je potrebna sestavina vsake investicijske ocene. Njen namen je spoznavanje

razmer, oblikovanje strategije ukrepanja in kontinuirano izboljševanje. Ocena tveganja torej ni enkraten

proces, saj je treba projekt neprenehoma spremljati in ustrezno ukrepati. Vsakokratna ocena tveganja

odraža trenutno stanje na projektu, istočasno pa z ukrepi, ki so njen sestavni, bistveni del, zagotavlja

njegovo nenehno izboljševanje. Pri oceni tveganj ne gre za iskanje napak. Gre za iskanje možnosti in

načinov izboljšanja stanja, iskanje inovativnosti in splošno spodbujanje k uspešni realizaciji v okviru

stroškov, kvalitete in rokov. Osnovni namen je razvrščanje tveganj glede na naravo. Tveganja

razvrstimo glede na možne posledice v povezavi z verjetnostjo nastanka tovrstnih posledic. Ocena

tveganj obsega:

- opis tveganja (tekstualen),

- verjetnost, da bo nastopilo (velika/srednja/majhna),

- možnost obvladovanja (da/ne) in

- predvidene ukrepe za obvladovanje (tekstualen opis).

VODSTVENA TVEGANJA, KADROVSKA TVEGANJA

Tveganje je NIZKO, saj je za izvedbo projekta sestavljen tim s primernimi referencami, kvalificiranim

kadrom in z vodstvenimi sposobnostmi, tako da niti višja sila na tem področju ne more ogroziti izvedbe

projekta.

Ukrepi za zmanjševanje tveganj: Pri izvajanju je jasna organizacijska struktura, moč realizacije pa

ni odvisna samo od ene osebe. Tako je že sedaj predvideno, da lahko npr. v primeru odsotnosti

projektnega vodje vodenje prevzame pomočnik vodje, izbrano projektivno podjetje ima več arhitektov,

sodelujejo pri načrtovanju … Pri pripravi in oddaji javnih naročil bo pozornost usmerjena tudi na kriterije,

ki zmanjšujejo kadrovska tveganja.

TEHNIČNA TVEGANJA

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

65

Terminski plan: neustrezne projektne rešitve, zamude pri izboru projekta, zunanji izvajalci ne

izpolnjujejo del skladno s terminskim planom ...

Tehnologija gradnje: morebitna nova dejstva bi lahko pomenilo tako zamude, kot dodatne finančne

zahteve.

Tveganje (pri terminskem planu) je v osnovi pri tovrstnih investicijah srednje, vendar smo ga z

ustreznim načrtovanjem zmanjšali, da je NIZKO. Projekt ima določene terminske rezerve, saj je vezan

na gradbeno sezono, tako da v kolikor bi prišlo do eventualnih zamud pri podpisu pogodbe o

sofinanciranju, ima projekt 2—3 mesecev rezerve (do takrat ko se prične gradbena sezona). Do zamud

bi prišlo lahko tudi v primeru, da bi se neizbran ponudnik pritoževal nad izborom in ne bi bilo možno

realizirati pravočasnega podpisa pogodbe. Teren projekta in struktura zemljine sta poznana.

Ukrepi za zmanjševanje tveganj: Terminski plan ima nekatere rezerve, aktivnosti so načrtovane

realno. Pri zunanjih izvajalcih bomo s primernimi javnimi naročili in sprotno kontrolo tveganje

minimizirali. Tehnologija gradnje ni zahtevna.

FINANČNA TVEGANJA

Višji stroški, pomanjkanje sredstev: npr. zaradi spremembe zakonodaje na področju financiranja

lokalnih skupnosti, podražitev/pocenitev, sprememb, novih dejstev, ki se bodo pokazala tekom same

izvedbe, dejanskih vrednosti del pridobljenih na osnovi razpisa, nepredvidenih del. Določeno tveganje

ostaja tudi na strani doseganja kazalnikov, saj je doseganje kazalnikov ena izmed ključnih sestavin

pogodbe o sofinanciranju. Tveganje je SREDNJE.

Nepredvidena dela: izvajalci bodo zahtevali dodatna plačila.

Z ustreznim načrtovanjem ga je možno zmanjšati.

Ukrepi za zmanjševanje tveganj: V primeru novih dejstev bo prijavitelj moral zagotoviti dodatne vire

sredstev na osnovi rebalansa. Gotovo vseh problemov ni mogoče predvideti, vendar smo se tega že od

začetka zavedali in bili na to pozorni pri vsaki aktivnosti. Če bodo nastali dodatni stroški, jih bo občina

pokrila iz lastnih virov, tako da bo finančna konstrukcija zaprta.

PRAVNA TVEGANJA

Sprememba zakonodaje na področju javnega financiranja, javnega naročanja, uvedba dodatnih

postopkov ... V tem času bo prišlo tudi do implementacije nove gradbene zakonodaje, kar pomeni

dodatno tveganje. Tveganje je SREDNJE do VISOKO.

Ukrepi za zmanjševanje tveganj: sledili bomo spremembam zakonodaje in temu posvečali dodatno

pozornost (npr. verjetno se bodo sprejeli podzakonski akti na področju zakonodaje o javnih naročilih,

sprememba prostorske zakonodaje, zakonodaje s področja gradnje …).

OSTALA TVEGANJA:

Politične spremembe: morebitne spremembe v lokalni ali državni politiki ne bodo bistveno vplivale na

projekt, saj investicija ni odvisna od dnevne politike. Tveganje je NIZKO, za projekt je bila pridobljena

naklonjenost širšega kroga občanov.

Višja sila: naravne katastrofe, druge višje sile, ki bi prizadele objekt. Tveganje je NIZKO, primernih

ukrepov za uravnavanje tega pa na žalost ni.

Zbirna tabela – povzetek

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

66

STOPNJA TVEGANJA UKREP

VRSTA

TVEGANJA

TVEGANJE NIZKA SREDNJA VISOKA

Kadrovska Odhod ključnih članov

tima

Razpršenost in nadomestljivost

članov.

Tehnična Terminski plan Terminski plan ima rezerve.

Tehnična Nepredvidena dela Dobro opredeljen in natančen

projekt.

Finančna Zagotovitev finančnih virov Dobro načrtovanje stroškov, občinski

proračun.

Finančna Višji stroški, pomanjkanje

sredstev

Prilagoditev v prehodnih rokih.

Pravna Sprememba zakonodaje Široka podpora občinskega sveta in

okolja, ki je politično raznoliko.

Ostala Politično tveganje Zavarovanje, območje ni ogroženo.

Ostala Višja sila Razpršenost in nadomestljivost

članov.

15.2 Analiza občutljivosti

V analizi občutljivosti smo določili parametre, ki bi lahko vplivali na izvedbo projekta, izvedli analizo

kritičnih spremenljivk in pokazali vpliv na projekt.

Analizo občutljivosti smo izvedli tako, da smo ključne spremenljivke projekta spreminjali za + 10 % in -

10 %, nato pa smo opazovali posledice teh sprememb (učinke) na finančnih dinamičnih kazalnikih

upravičenosti projekta. Spremenljivke smo spreminjali posamično in pri tem ohranili ostale

spremenljivke projekta nespremenjene. V priročniku za izdelavo Analize stroškov in koristi (t.j. Guide to

Cost-Benefit Analysis of Investment Project – Economic appraisal tool for Cohesion Policy 2014-2020),

ki ga je Evropska komisija izdala decembra 2014, je predlagano, da so kot kritične spremenljivke

obravnavane tiste, katerih 1 % sprememba ima za posledico 1 % spremembo prvotne vrednosti neto

sedanje vrednosti (NPV).

Ključne spremenljivke

FINANČNA ANALIZA

Osnovni scenarij

+10% %

spremembe -10%

% spremembe

OCENA SPREMENLJIVKE

Investicijska vlaganja 103.740 101.439,06 € 2,22% 106.040,20 € -2,22% NI KRITIČNA

Diskontna stopnja 103.740 94.928,30 € 8,49% 112.442,42 € -8,39% NI KRITIČNA

Prihodki 103.740 152.922,29 € -47,41% 54.556,97 € 47,41% KRITIČNA

Odhodki 103.740 93.775,35 € 9,61% 112.703,91 € -8,64% NI KRITIČNA

Število potencialnih novih delovnih mest

103.740 103.739,63 € 0,00% 103.739,63 € 0,00% NI KRITIČNA

Iz tabele je razvidno, da je finančna neto sedanja vrednost investicijskega projekta izven mej

občutljivosti, saj se pri povečanju oz. zmanjšanju ključnih spremenljivk za 10 % spreminja za več kot 10

%. Najbolj značilen vpliv na spremembo finančne neto sedanje vrednosti ima sprememba višine

prihodkov projekta. Vplivi sprememb ostalih spremenljiv so zanemarljivi. Nobena ključna spremenljivka

ni kritična. Spremenljivko prihodkov projekta opredelimo kot kritično spremenljivko.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

67

16 Predstavitev in razlaga rezultatov

Finančni kazalci investicije:

Diskontna stopnja 4%

Finančna neto sedanja vrednost -3.431.262

Finančna interna stopnja donosnosti investicije -12,89%

Relativna neto sedanja vrednost -1,00

Finančni kazalci investicije so negativni, saj gre v naložbo v javno korist in investicija v ekonomski dobi

ne bo ustvarjala komercialnih oz. tržnih prihodkov.

Ekonomski kazalci investicije

Diskontna stopnja 5%

Ekonomska neto sedanja vrednost 103.740

Ekonomska interna stopnja donosnosti investicije 5,54%

Relativna neto sedanja vrednost 1,10

Projekt ima tako iz družbenega vidika pozitivno neto sedanjo vrednost ter pozitivno interno stopnjo

donosnosti. Z investitorjevega zornega kota je projekt sam zase nesprejemljiv, vendar smo v ekonomski

analizi dokazali, da je s širšega družbenega vidika donosen. Projekt je namreč nujno potreben v smislu

urejenega področja s potrebno komunalno infrastrukturo za razvoj gospodarstva, saj bi tako lahko

lokalna skupnost razpolagala s komunalno urejenimi zemljišči, ki bi ga lahko ponudila podjetnikom

(čigar interes po novo opremljenih površinah je že bil izkazan) in tako vplivala na razvoj podjetništva in

zaposlovanja.

Investicija ima še mnogo več neposrednih koristi, ki pa jih v denarju ne moremo izraziti. Predvsem je

tukaj pomemben vidik razvoja podjetništva in različni sinergijski učinki, ki bi jih z vzpostavitvijo poslovne

cone in koncentracijo različnih podjetij na enem mestu lahko izkoristili. Potrebno je izpostaviti tudi

učinek na zaposlovanje, saj bi se z vzpostavitvijo novih podjetij vzpostavila nova delovna mesta.

Posledično moramo izpostaviti tudi vpliv na socialno varnost ljudi, višji življenjski standard.

Investicijski program

Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik

68

17 Zaključek

Vsekakor je za razvoj poslovnih con pomemben dolgoročen in celosten pristop za razvoj regije in

občine. Projekt »Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik« ima dobre lokacijske in

infrastrukturne danosti, saj cona, ki je predmet obravnave, omogoča razvoj novih dejavnosti in širitev

obeh hrbteničnih podjetij v bližini cone.

Podjetniki, ki imajo iniciativo, da bi razvijali svoje ideje in ustvarjali novo dodano vrednost in nova

delovna mesta, bodo tako dobili priložnost za hitrejši in s tem uspešnejši razvoj.

Če do realizacije ne bi prišlo, bi bilo najbolj oškodovano predvsem gospodarstvo, ki se ne bi moglo

razvijati zaradi prostorskih problemov in investicijsko ter časovno zahtevnega komunalnega

opremljanja. Pozitiven vpliv od gospodarskega razvoja in rasti pa ima na drugi strani celotna družba.

Projekt je pomemben za razvoj gospodarstva v tem delu regije in ima širše učinke kot samo finančne

koristi.

Analize in izdelana dokumentacija kažejo na možnost in smiselnost izvedbe, kot je načrtovana in

opisana v investicijskem programu.