investicijski program obrtno industrijska cona steklarna...
TRANSCRIPT
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
OBČINA HRASTNIK
Investicijski program
OBRTNO INDUSTRIJSKA CONA
STEKLARNA – TKI HRASTNIK
Celje, junij 2018
Št. projekta: 0549
Investicijski program izdelal: Investitor: Sofinancer:
EUTRIP, d. o. o.
Občina Hrastnik
Ministrstvo za gospodarski
razvoj in tehnologijo
Direktorat za regionalni razvoj
Kidričeva 24
3000 Celje
Pot Vitka Pavliča 5
1430 Hrastnik
Kotnikova ulica 5
1000 Ljubljana
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
2
Kazalo vsebine
1 Uvodno pojasnilo .............................................................................................................................. 4 1.1 Povzetek dokumenta identifikacije investicijskega programa .................................................... 5
1.1.1 Predstavitev variant ................................................................................................................ 5 1.2 Spremembe do priprave IP ......................................................................................................... 6 1.3 Namen in cilj investicije .............................................................................................................. 6
2 Povzetek investicijskega programa ................................................................................................ 9 2.1 Predstavitev investitorja, uporabnika, sofinancerja, upravljavca .............................................. 11
2.1.1 Sofinancer ............................................................................................................................. 11 2.1.2 Investitor ............................................................................................................................... 12 2.1.3 Upravljavec ........................................................................................................................... 13
3 Osnovni podatki o investitorju, sofinancerju, upravljavcu, izdelovalcih dokumentacije ........ 15 3.1 Opredelitev nosilca projekta, investitorja .................................................................................. 15 3.2 Opredelitev sofinancerja ........................................................................................................... 15 3.3 Izdelovalec Investicijskega programa ....................................................................................... 16 3.4 Opredelitev upravljavca ............................................................................................................ 17
4 Analiza obstoječega stanja s prikazom potreb ............................................................................ 18 4.1 Obstoječe stanje ....................................................................................................................... 18
4.1.1 Poslovne cone v Hrastniku ................................................................................................... 19 4.1.2 Gospodarstvo ....................................................................................................................... 20 4.1.3 Cestno in komunalno gospodarstvo ..................................................................................... 20 4.1.4 Gospodarske javne službe ................................................................................................... 22 4.1.5 Komunalni prispevek ............................................................................................................ 22
4.2 Usklajenost z razvojnimi strategijami in politikami.................................................................... 23 4.2.1 RRP zasavske regije za obdobje 2014-2020 ....................................................................... 23 4.2.2 Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 .......... 24 4.2.3 Skladnost s Strategijo razvoja Slovenije (SRS) za obdobje 2014-2020............................... 24 4.2.4 Skladnost z drugim javnim povabilom – povabilo razvojnim svetom regij za dopolnitev dogovora za razvoj regije .................................................................................................................. 24 4.2.5 Skladnost s Slovensko strategijo pametne specializacije .................................................... 24 4.2.6 Skladnost z razvojno specializacijo regije in OP EKP 2014-2020 ........................................ 25 4.2.7 Skladnost z občinskimi prostorskimi akti .............................................................................. 28
5 Analiza tržnih možnosti skupaj z analizo tržnih dejavnosti ........................................................ 29 5.1 Analiza ciljnega trga ................................................................................................................. 29
6 Tehnično-tehnološki del ................................................................................................................. 31 6.1 Tehnični podatki ....................................................................................................................... 31
7 Analiza zaposlenih .......................................................................................................................... 36 7.1 Kadrovsko – organizacijska shema projekta ............................................................................ 36
8 Ocena vrednosti projekta po stalnih in tekočih cenah ................................................................ 40 8.1 Ocena stroškov investicije po letih - stalne cene...................................................................... 42 8.2 Ocena stroškov investicije po letih - tekoče cene..................................................................... 43 8.3 Ocena stroškov na enoto .......................................................................................................... 43 8.4 Ocena stroškov glede na (ne)upravičen namen ....................................................................... 44 8.5 Izračun finančne vrzeli .............................................................................................................. 44
9 Analiza lokacije ................................................................................................................................ 47
10 Analiza vplivov investicijskega projekta na okolje ................................................................. 48 10.1.1 Okoljska učinkovitost in učinkovitost izrabe naravnih virov .............................................. 48 10.1.2 Trajnostna dostopnost ...................................................................................................... 50 10.1.3 Zmanjševanje vplivov na okolje ........................................................................................ 50 10.1.4 Vpliv na horizontalne načela operacije ............................................................................. 51 10.1.5 Specifični cilji prednostne osi ............................................................................................ 52
11 Časovni načrt izvedbe investicije ............................................................................................. 53 11.1 Terminski načrt investicije ........................................................................................................ 53 11.2 Nadaljnja investicijska, prostorska, projektna in tehnična dokumentacije ................................ 54
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
3
11.3 Analiza izvedljivosti ................................................................................................................... 54
12 Načrt financiranja, viri financiranja .......................................................................................... 56
13 Projekcija prihodkov in stroškov poslovanja .......................................................................... 57
14 Vrednotenje stroškov in koristi ................................................................................................. 58 14.1 Ostale koristi, ki nastanejo z realizirano investicijo .................................................................. 58 14.2 Ekonomska analiza .................................................................................................................. 59 14.3 Vrednotenje finančnih in ekonomskih kazalnikov po statični in dinamični metodi ................... 60
14.3.1 Doba vračanja investicijskih sredstev ............................................................................... 60 14.3.2 Neto sedanja vrednost ...................................................................................................... 60 14.3.3 Interna stopnja donosa ..................................................................................................... 61 14.3.4 Relativna neto sedanja vrednost ...................................................................................... 61
14.4 Presoja upravičenosti v ekonomski dobi z izdelavo finančne in ekonomske ocene ................ 62
15 Analiza tveganj in analiza občutljivosti .................................................................................... 64 15.1 Tveganja ................................................................................................................................... 64 15.2 Analiza občutljivosti .................................................................................................................. 66
16 Predstavitev in razlaga rezultatov ............................................................................................ 67
17 Zaključek ..................................................................................................................................... 68
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
4
1 Uvodno pojasnilo
s predstavitvijo investitorja in izdelovalcev investicijskega programa, namena in ciljev investicijskega projekta ter povzetkom iz dokumenta identifikacije investicijskega projekta oziroma predinvesticijske zasnove s
pojasnili poteka aktivnosti in morebitnih sprememb (do priprave investicijskega programa);
Lokalne skupnosti lahko z zagotovitvijo možnosti postavitve poslovnih prostorov v okviru poslovnih con
zelo olajšajo ustanavljanje morebitnih novih podjetij oziroma širitev dejavnosti podjetij, ki se že nahajajo
v poslovni coni. Poslovne cone so pomemben center podjetniškega dogajanja v lokalnih skupnostih.
Sodobna informacijska tehnologija omogoča tudi učinkovito povezovanje raziskovalno in razvojno
usmerjenih podjetij z raziskovalnimi organizacijami. Ob tehnološkem razvoju in povezovanju je nujno
usmerjati pozornost tudi za ustvarjanje spodbudnega socialnega okolja (socialne inovacije). Tega se
zaveda tudi Občina Hrastnik, ki je zato pristopila k pričujoči investiciji.
Ta investicijski program (v nadaljevanju IP) obravnava investicijsko namero za izvedbo nadaljnje
izgradnje komunalnega opremljanja Obrtno industrijske cone Steklarna – TKI Hrastnik, ki dopolnjuje
obstoječo že izgrajeno infrastrukturo.
V dokumentu so smiselno podani in utemeljeni razlogi za investicijsko namero komunalne ureditve
površin v Obrtno industrijski coni Steklarna – TKI Hrastnik, odstranitev dotrajanih večstanovanjskih
objektov in potrditev investicije.
Naziv projekta: Investicijski program – Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI
Hrastnik
Investitor in
sofinancer: Občina Hrastnik
Lokacija izvedbe: parcelne številke:
1483/27 (Hudournik), k. o. 1855 Hrastnik mesto.
1294, 1295, 1296, 1297, 1298, 1300/4, 1309/3,
1309/4, 1310/1, 1310/2, 1310/3, 1317, 1300/3,
1300/5, 1301, 1302, 1303, 1304, 1305/1, 1306,
1307, 1308, 1312, 1313, 1314 (Območje A), vse
k. o. 1855 Hrastnik mesto.
1517/5 (R-cesta), k. o. 1855 Hrastnik mesto.
1281, 1283, 1282, 1284,1280/1, 1279, 278,1277,
1276 (Območje B), k. o. 1855 Hrastnik mesto.
Izdelovalec IP: EUTRIP, d.o.o., Celje
Predstavljeni IP predstavlja temeljni dokument za investicijsko namero komunalne ureditve površin v
Obrtno industrijski coni Steklarna – TKI Hrastnik, odstranitev dotrajanih večstanovanjskih objektov in
potrditev investicije.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
5
1.1 Povzetek dokumenta identifikacije investicijskega programa
1.1.1 Predstavitev variant
V konceptualni fazi so bile preverjene različne variante glede možnosti izvedbe. Po urbanistično-
arhitekturni, lastniški in funkcionalni analizi je bila izbrana varianta, ki je bila predmet obravnave v DIIP.
Razmislek o varianti »brez« investicije in varianti »z« investicijo:
VARIANTA BREZ INVESTICIJE VARIANTA Z INVESTICIJO
1. Občina Hrastnik nima dovolj komunalno
opremljenih zemljišč, ki predstavljajo
predpogoj za razvoj podjetništva in s tem
občine. Brez kritične mase komunalno
urejenih površin ni možna rast gospodarstva
in novih delovnih mest. Brez investicije v
komunalno opremo ostane občina povsem
neprivlačna za nove investicije in ne more
začeti s kakršnimikoli aktivnostmi, ki bi
privabljale nove investitorje.
2. Neprimerno državno cestno omrežje ne
zagotavlja optimalnega funkcioniranja
potencialnih družb na tej lokaciji.
3. V občini ni novih komunalno opremljenih
zemljišč, ki bi bila ena izmed možnosti za
pospeševanje podjetništva, ki so namenjena
novim podjetnikom.
4. Občina Hrastnik v varianti »brez« investicije
ne more računati s kakšnim pomembnejšim
razvojnim prebojem in lahko zgolj nazaduje v
primerjavi z regijskim in državnim okoljem.
1. Realizacija projekta bo pomenila zagotovitev
osnovnih infrastrukturnih razmer in bo omogočila
družbam primerno infrastrukturno osnovo.
2. Občina bo z izvedbo investicije zagotovila
zadostno kritično maso komunalno opremljenih
zemljišč, da bo privlačna destinacija za manjše in
večje investitorje.
3. V primeru vzpostavitve komunalno
opremljene infrastrukture bo Občina omogočila
obstoječima gospodarskima družbama
investiranje v novi tovarni, brez nepotrebnih
zapletov pri zagotavljanju primernih prostorov in
osnovnega komunalnega opremljanja ter druge
logistike ter brez velikih začetnih vlaganj lastnih
sredstev v osnovno kom. infrastrukturo.
4. Projekt bo omogočil Občini vzpostavitev
osnovne komunalno opremljene infrastrukture,
primerne za zagon, in izboljšanje pogojev
primarnih pogojev za podjetnike in
gospodarstvenike.
Na osnovi navedenega lahko zaključimo, da varianta brez investicije z razvojnega vidika ni sprejemljiva.
1.1.1.1 Izbrana varianta
Predvidena operacija zajema odstranitev dotrajanih večstanovanjskih objektov, izgradnjo podpornih
konstrukcij, komunalno ureditev ter prometno priključitev cone na regionalno cesto. Varianta z
investicijo bo zgrajena po modernih standardih in bo omogočila rast vlaganj v gospodarski razvoj, s tem
bo občina dobila vso potrebno infrastrukturo in možnosti za razvoj v sodobno poslovno in storitveno
območje.
V fazi analize objektnih rešitev je investitor izbral rešitev po načelu dobrega gospodarjenja z javnimi
sredstvi in hkrati izvedbe zadanih ciljev. Varianti sta bili v analitični fazi medsebojno vrednoteni na
temelju potreb, ciljev in realne izvedbe ter varnosti, varovanja okolja, stroškov, učinkov investicije v
okolju, učinkov investicije na razvoj podjetništva in možnosti zaposlovanja, kazalnikov, likvidnosti
investitorja Občine Hrastnik in višine pridobitve nepovratnih sredstev skozi EU sredstva.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
6
Na osnovi navedenega je bilo zaključeno, da varianta brez investicije z razvojnega vidika ni
sprejemljiva.
1.2 Spremembe do priprave IP
V času od priprave Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (v nadaljevanju DIIP) do priprave
IP ni prišlo do bistvenih oz. večjih sprememb vhodnih podatkov in izhodišč. Investicijski program
vsebinsko podrobneje obravnava območja, ki so predmet investicije.
1.3 Namen in cilj investicije
Poslovno cono lahko definiramo kot kos zemljišča, ki je primerno razvit in razdeljen na poslovne enote,
skladno s splošnim načrtom, ter zagotavlja infrastrukturo (elektriko, vodo, ceste, plin in komunikacije) in
osnovne ugodnosti. Poslovne cone so pomemben dejavnik razvoja, saj predstavljajo osnovo za razvoj
skupnosti, kreiranje novih delovnih mest, prostorskega urejanja, ekologije in gospodarske blaginje. So
instrument regionalnega gospodarskega razvoja in orodje za okoljsko planiranje. Predvidene so
predvsem za proizvodna podjetja, pa tudi gradbena, logistična in storitvena podjetja.
Poslovne cone igrajo aktivno vlogo pri promociji podjetniške dejavnosti ter s tem pripomorejo k razvoju
lokalnih skupnosti in regij v državi. Strategija podjetniškega razvoja in strategija povečevanje
konkurenčne vrednosti državne ekonomije je med drugimi komponentami odvisna od razpoložljivosti
lokacij po sprejemljivi ceni, kot prioritetnega pogoja za nadaljnji ekonomski razvoj. Pogled na cone se v
zadnjem času spreminja, sicer ne v smislu ciljev, ki naj bi jih poslovna cona dosegla, temveč pristopu in
spremljevalnih aktivnostih potrebnih za dosego tega cilja.
Z vidika prihodnosti obstoj poslovne cone v občini zagotovo omogoča pogoje za razvoj industrijsko-
obrtne ter intelektualne poslovne dejavnosti v Občini Hrastnik in je le eden od projektov, ki jih občina
izvaja na tej lokaciji za dosego lastnih strateških ciljev. »Obrtna industrijska cona Steklarna – TKI
Hrastnik« je investicijski projekt, ki omogoča pogoje za razvoj poslovno-proizvodne dejavnosti v Občini
Hrastnik in tudi v širšem regijskem smislu. IP obsega Obrtno industrijsko cono Steklarna - TKI v
Hrastniku. Širši cilj ustanavljanja poslovnih con v občini je socialno-ekonomski razvoj, tako na lokalni kot
regionalni ravni, kar pa ima seveda vpliv tudi na nacionalno raven.
Primeri dobre prakse kažejo, da je komunalna ureditev in storitvena podpora, zasnovana kot ponudba
organiziranega prostora za poslovno dejavnost, pomemben dejavnik uspešnega pospeševanja
gospodarske rasti in večanja zaposlenosti. Občinska uprava Občine Hrastnik se zaveda priložnosti, ki
jih dajejo poslovne cone, projekti izgradnje poslovnih con so predvideni kot prioriteta občine na
gospodarskem področju.
Vsebina tega IP podpira osnovni motiv in strateški cilj Občine Hrastnik, da z oblikovanjem poslovne
cone vzpodbuja razvoj gospodarstva v občini, daje se možnost odpiranja novih delovnih mest in s tem
vsi posredni učinki, ki jih ima razvoj gospodarstva.
Predmet investicije je celostna ureditev obrtno industrijske cone Steklarna – TKI Hrastnik tako, da se
investitorji ne ukvarjajo s papirologijo in administrativnimi ovirami, temveč lahko prej kot v 6 mesecih
pričnejo z opravljanjem svoje dejavnosti. Projekt zajema odstranitev dotrajanih večstanovanjskih
objektov v neposredni bližini Steklarne in TKI, izgradnjo podpornih konstrukcij (pilotne stene) zaradi
doseganja optimalne izrabe prostora, s komunalno ureditvijo se zagotovijo priključna mesta na
gospodarsko javno infrastrukturo (meteorna in fekalna kanalizacija, vodovod) ter ureditev prometne
priključitve cone na regionalno cesto z dodatnim levim zavijalnim pasom.
Namen poslovne cone je privabiti investicije, še posebej nove, bodisi domače ali tuje investitorje. Za
dvig povpraševanja po poslovnih conah so specifični predvsem trije motivi:
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
7
Razvojni motivi, ki težijo k izboljšanju, razvoju, rasti gospodarskih aktivnosti na določenem
področju
Promocijski motivi Občina Hrastnik teži k izboljšanju nivoja obstoječih poslovnih in
proizvodnih aktivnosti na tem področju.
Motiv razvoja obeh hrbteničnih podjetij, ohranitev cca 800 obstoječih delovnih mest ter
odpiranje novih cca 75 delovnih mest, itd.
Z investicijo bo investitor zasledoval sledeče namene v smeri:
izpolnjevanja meddržavne obveznosti za doseganje Evropa 2020,
izvajanja strateške usmeritve države v smeri hitrejšega gospodarskega razvoja,
izvajanja strateške usmeritve regije na področju izboljšanja konkurenčnosti regije,
uresničevanja razvojnih ciljev občine.
Investitor bo z realizacijo investicije dosegel naslednje strateške in splošne cilje:
vsestranski razvoj občine,
gospodarsko rast in nova delovna mesta,
spodbujanje nastajanja in rasti podjetij,
razvoj komunalno-logistične infrastrukture.
Osnovni kvalitativni cilji investicije so:
Občina Hrastnik bo komunalno uredila industrijsko obrtno cono Steklarna – TKI (23.500
m2).
Steklarna Hrastnik, d.o.o. in TKI d.d. bosta imeli možnost širitve poslovnih dejavnosti in
prispevati k ustvarjanju cca 75 novih delovnih mest.
Preselitev prebivalstva na nove lokacije, ki so bolj primerne za bivanje in vplivajo na
kakovost bivanja in zdravje ljudi (cca 63 gospodinjstev in 137 oseb).
Pričakovani rezultati in učinki V okviru investicije je predvidena izgradnja komunalne, informacijske, energetske in prometne
infrastrukture. Z izvedbo del pa bo zaključeno komunalno opremljanje poslovne cone na površini cca
2,25 ha.
Učinki tega cilja bodo:
nova delovna mesta:
o glede na velikost cone sicer ni predvidenega prihoda novih gospodarskih družb v cono,
podjetji Steklarna Hrastnik, d.o.o in TKI, d.d., pa predvidevata nove zaposlitve;
človeški viri:
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
8
o potreba po delovnih virih bo spodbudila večje povpraševanje na področju človeških
virov, kjer se pričakuje predvsem zaposlovanje na delovna mesta, ki ustvarjajo višjo
dodano vrednost;
pozitivni vplivi na okolje:
o prostor v poslovni coni bo zadoščal sodobnim ekološkim standardom, kar pomeni
minimalne obremenitve za okolje,
o poslovna cona koncentrira gospodarsko dejavnost na enem mestu v občini, ki je
posebej predvidena za to dejavnost;
izboljšanje poslovanja podjetij:
o izkazan je pozitiven vpliv investicije na poslovanje. Povečali se bodo skupni prihodki
podjetij, prav tako se bo povečala tudi dodana vrednost na zaposlenega;
olajšanje procesa grozdenja:
o dobavitelji in poslovni partnerji obstoječih podjetij v coni bodo imeli možnost, da svoj
delovni proces ustvarijo v neposredni bližini teh podjetij ter zaradi koncentracije več
podjetij na enem mestu omogoča ustvarjanje sinergijskih učinkov;
prenos znanja:
o pri vodenju in izvajanju projekta bo pridobljeno znanje in izkušnje na področju priprave
dokumentacije za izgradnje poslovnih con, ki ga bomo kot primer dobre prakse prenesli
ostalim občinam v regiji;
ustrezna prometna in logistična ureditev:
o prometna varnost se bo z izboljšano prometno ureditvijo dvignila;
o primerna prometna ureditev in možnosti širitve bodo omogočala boljše logistične
možnosti.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
9
2 Povzetek investicijskega programa
ki vsebuje najmanj: – cilje investicije (v obliki fizičnih in finančnih kazalnikov, potrebnih za spremljanje njihovega vrednosti Povzetek
Cilji investicije Občina Hrastnik bo komunalno uredila industrijsko
obrtno cono Steklarna – TKI (23.500 m2).
Steklarna Hrastnik, d.o.o. in TKI d.d. bosta imeli
možnost širitve poslovnih dejavnosti in prispevati k
ustvarjanju cca 75 novih delovnih mest.
Preselitev prebivalstva na nove lokacije, ki so bolj
primerne za bivanje in vplivajo na kakovost bivanja in
zdravje ljudi (cca 63 gospodinjstev in 137 oseb).
Investitor bo z realizacijo investicije dosegel naslednje
strateške cilje:
vsestranski razvoj občine,
gospodarsko rast in nova delovna mesta,
spodbujanje nastajanja in rasti podjetij ter povečanje
dodane vrednosti na zaposlenega,
razvoj komunalno-logistične infrastrukture.
Spisek strokovnih podlag - Investicijska dokumentacija
Dokument identifikacije investicijskega projekta – Obrtno
industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik, Eutrip, april
2018.
- Projektna dokumentacija, študije, elaborati
PGD/PZI za rušenje objektov, Arhis, d.o.o., št. projekta:
14/16, maj 2017;
PGD/PZI za komunalno ureditev (v izdelavi), Pronig,
d.o.o., predviden datum izdelave julij 2018;
- Spletni viri
http://www.hrastnik.si/.
https://www.ksphrastnik.si/.
http://www.mgrt.gov.si/si/.
http://www.stat.si/statweb.
Kratek opis upoštevanih
variant, utemeljitev
najugodnejše
V predhodni investicijski dokumentaciji so bile obravnavane
naslednje variante:
- Varianta brez investicije.
- Varianta z investicijo.
Kot najugodnejša varianta in edina sprejemljiva se je izkazala
varianta z investicijo v komunalno ureditev površin v Obrtno
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
10
industrijski cona Steklarna – TKI Hrastnik, odstranitev dotrajanih
večstanovanjskih objektov.
Odgovorni vodja za izvedbo
investicijskega projekta Janez Kraner
Odgovorna oseba za
izdelavo investicijske
dokumentacije
Primož Praper
Odgovorna oseba za
izdelavo projektne
dokumentacije
Grega Doberlet
Predvidena organizacija Za potrjevanje investicijske dokumentacije je bila na strani
investitorja imenovana komisija, ki bo spremljala potek investicije.
Po potrebi bo v pripravo dokumentacije vključena pravna služba
investitorja ali zunanja odvetniška hiša.
Za strokovni nadzor nad gradnjo bo imenovan nadzor skladno z
zakonom o javnih naročilih.
Zakonitost in pravilnost porabe proračunskih sredstev bo skladno
s svojim poslanstvom preverjalo NO Občine in Računsko sodišče.
Vrednost predlagane
variante
Po stalnih cenah znaša 3.919.737,66 EUR skupaj z DDV.
Po tekočih cenah znaša 4.026.000,00 EUR skupaj z DDV.
Vrednost investicije po tekočih cenah, po posameznem investitorju
oz. sofinancerju:
Lastna udeležba: 726.000,00 EUR (18,03 %),
Sredstva EU in RS: 3.300.000,00 EUR (81,97 %)
Zbirni prikaz rezultatov
izračunov ter utemeljitev
upravičenosti
Diskontna stopnja: 4 %
Finančna interna stopnja donosnosti investicije: - 12,89%
Finančna neto sedanja vrednost investicije: -3.431.262 EUR
Relativna neto sedanja vrednost: - 1,00
Diskontna stopnja: 5 %
Ekonomska interna stopnja donosnosti investicije: 5,54 %
Ekonomska neto sedanja vrednost investicije: 103.740 EUR
Ekonomska neto sedanja vrednost: 1,10
Terminski načrt Maj 2018 – julij 2018: Izdelava projektne dokumentacije.
Avgust – september 2018: Pridobitev gradbenega dovoljenja.
Maj 2018 - December 2019: Zagotovitev nadomestnih stanovanj
za cca 137 oseb.
Januar 2019 — Marec 2019: JN za izvajalca GOI del, sklenitev
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
11
pogodbe z izvajalcem, pridobitev gradbenega dovoljenja.
Marec 2019: Pričetek GOI del.
Oktober 2020: Zaključek del, uspešna primopredaja, pridobitev
uporabnega dovoljenja in priprava končnih poročil.
2.1 Predstavitev investitorja, uporabnika, sofinancerja, upravljavca
2.1.1 Sofinancer
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Direktorat za regionalni razvoj
Kotnikova 5
1000 Ljubljana
Tel.: (01) 400 33 11
http://www.mgrt.gov.si/
e-pošta: [email protected]
Ministrstvo gospodarski razvoj in tehnologijo opravlja naloge na naslednjih področjih:
na področju podjetništva, konkurenčnosti in tehnologije pripravlja politiko in izvaja ukrepe za
promocijo podjetništva, razvoja malih in srednje velikih podjetij ter spodbujanje tehnološkega
razvoja in inovativnosti;
na področju turizma pripravlja in izvaja strategijo in politiko spodbujanja turizma ter pripravlja
predpise s področja turizma in gostinstva, na področju internacionalizacije pa vodi in koordinira
zadeve s področja skupne trgovinske politike in mednarodnih organizacij, kreira politike spodbujanja
internacionalizacije in tujih neposrednih investicij ter pripravlja in izvaja druge politike ter ukrepe s
področja internacionalizacije, tujih investicij, mednarodnih organizacij in trgovinske politike, na
področju notranjega trga pripravlja in izvaja evropsko in nacionalno politiko ter zakonodajo s
področja prostega pretoka blaga in storitev, nacionalne tehnične infrastrukture kakovosti
(akreditacija, meroslovje, standardizacija), prava družb, varstva potrošnikov, intelektualne lastnine
in konkurence, preskrbljenosti trga in blagovnih rezerv, kontrole cen in trgovinske dejavnosti in
pošte;
na področju regionalnega razvoja z vizijo udejanjanja regionalizma, v danih pogojih, uresničuje
zastavljene strateške cilje in oblikuje regionalno politiko Vlade Republike Slovenije; poleg tega gre
za spodbujanje trajnostnega razvoja v najširšem pomenu, ki aktivira potenciale v slovenskih regijah,
pri tem pa ne zmanjšuje virov in možnosti razvoja prihodnjih generacij, ter spodbujanje
regionalnega razvoja obmejnih območij in poglabljanje čezmejnega sodelovanja v okviru programov
Evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS) in Instrumenta za predpristopno pomoč (IPA).
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
12
2.1.2 Investitor
Občina Hrastnik leži v Posavskem hribovju. Pretežni del občine predstavlja hribovit svet severno od
Save. Južno od Save, na pobočjih Kuma, se nahaja le Krajevna skupnost Podkraj. Občina meri 59 km2,
kar predstavlja 22 % Zasavske regije in 0,3 % površine države. Hrastnik ima cca 9.210 prebivalcev.
Občina Hrastnik sodi med gosteje poseljena območja v Sloveniji. Razdeljena je na 10 krajevnih
skupnosti, med katerimi je po številu prebivalcev največja KS Rudnik.
Zaradi lege v osrčju Posavskega hribovja je Hrastnik z vidika povezanosti na avtocestni križ slabo
dostopen. Občinsko središče Hrastnik do avtocestnega priključka na Trojanah loči 28 km državnih cest,
do priključka Brinje pri Ljubljani pa cca 55 km. Neustrezna je prometna povezava proti Posavju in celjski
regiji po regionalni cesti Hrastnik – Šmarjeta. Za poseljenost občine in hribovitega območja so izredno
pomembne tudi lokalne ceste, ki jih je v občini Hrastnik 52,07 km, k dostopnosti pa prispevajo tudi
povezave in frekvenca javnega prometa. Skozi občino vodi mednarodna železniška proga (koridor X.)
Ljubljana – Zidani Most – Dobova, vendar pa je železniška postaja Hrastnik namenjena zgolj lokalnemu
potniškemu prometu. Hitrejši, mednarodni vlaki se ustavijo le v Zidanem Mostu.
Pomembnejše avtobusne povezave so s Trbovljami, z Ljubljano (prek Trbovelj in Zagorja), Laškim oz. s
Celjem. Lokalni avtobusni prevoz opravlja Izletnik Celje, medkrajevni prevoz opravljata Integral Zagorje
in Izletnik Celje.
Območje Občine Hrastnik je zaradi svoje rudarske preteklosti, geologije in reliefa močno izpostavljeno
naravnim procesom ter različnim oblikam varovanja: degradirana rudniška območja, plazovita območja,
poplavne površine, NATURA 2000 in ekološko pomembna območja. Zaradi navedenega so površine za
poselitev in gospodarski razvoj zelo omejene. Občina Hrastnik kakor tudi gospodarske družbe v občini
in njeni okolici so v zadnjih letih vlagale pomemben delež sredstev v okoljske naložbe, kar je prispeva lo
k izboljšanju stanja okolja.
Slika: Lega občine Hrastnik
Vir: Wikipedija, 2018.
2.1.2.1 Položaj Občine Hrastnik
PREDNOSTI SLABOSTI
globalna usmerjenost gospodarstva, tradicionalna struktura gospodarstva,
dostopnost občine, kot posledica
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
13
naravne danosti,
stanje na področju družbenih dejavnosti.
geografske lege in slabe infrastrukturne povezanosti z ostalimi regijami,
pomanjkanje podjetniške tradicije na področju malega gospodarstva in turizma
odliv kadrov.
MOŽNOSTI NEVARNOSTI
usmeritev v lahko industrijo, za kar so na voljo prostorski in kadrovski resursi,
pospešitev razvoja malega gospodarstva s širitvijo obstoječe industrijsko obrtne cone Steklarna – TKI,
postopni razvoj turizma z izvedbo ustrezne infrastrukture in razvojnimi spodbudami,
usklajen razvoj dejavnosti občine z razvojem moči občine, ki izvira iz gospodarske moči,
izkoriščanje potenciala sofinanciranja projektov s sredstvi EU,
selektivno pridobivanje strukturno potrebnih kadrov.
nadaljnje padanje gospodarske moči in s tem naraščanje brezposelnosti,
nezmožnost okolja, da izkoristi dane možnosti,
zamujanje s projekti gospodarskih subjektov za koriščenje sredstev spodbud resornih ministrstev,
zastoji v regijskem povezovanju in skupnih projektih.
2.1.3 Upravljavec
Izvajalec: KSP HRASTNIK, d.d.
Cesta 3. julija 7, 1430 Hrastnik
Telefon: +386 3 56 42 310
E-pošta: [email protected]
Obvezne lokalne gospodarske dejavnosti javne službe:
1. oskrba s pitno vodo;
2. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode;
3. ravnanje s komunalnimi odpadki (zbiranje in prevoz);
4. urejanje in čiščenje javnih površin;
5. vzdrževanje cest;
6. upravljanje, urejanje in vzdrževanje pokopališč ter izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti.
Vrednote KSP Hrastnik, d. d. so:
- odgovornost na vseh področjih delovanja in poslovanja gospodarske družbe,
- strokovnost, znanje, razvoj, ustvarjalnost, inovativnost,
- čisto in urejeno zunanje in delovno okolje,
- tradicija, zaupanje, spoštovanje,
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
14
- odličnost in učinkovitost
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
15
3 Osnovni podatki o investitorju, sofinancerju, upravljavcu, izdelovalcih
dokumentacije
3.1 Opredelitev nosilca projekta, investitorja
Investitor: OBČINA HRASTNIK
Naslov: Pot Vitka Pavliča 5, 1430 Hrastnik
Telefon: 03 565 43 50
Faks: 03 56 54 369
E-mail: [email protected]
Spletna stran: www.hrastnik.si
Odgovorna oseba: Miran Jerič
Žig in podpis:
3.2 Opredelitev sofinancerja
Sofinancer:
Ministrstvo za gospodarski razvoj in
tehnologijo
Direktorat za regionalni razvoj
Naslov: Kotnikova 5, 1000 LJUBLJANA
Telefon: 01 400 33 11
E-pošta: [email protected]
Spletna stran: http://www.mgrt.gov.si
Odgovorna oseba: Zdravko Počivalšek, minister
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
16
3.3 Izdelovalec Investicijskega programa
Izdelovalec IP: EUTRIP, d. o. o.
Naslov: Kidričeva ulica 24, 3000 Celje
Telefon: 059 032 045
Faks: 059 032 046
E-pošta: [email protected]
Odgovorna oseba in
koordinator izdelave:
Žig in podpis:
mag. Primož Praper, direktor
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
17
3.4 Opredelitev upravljavca
Bodoči upravljavec: KSP HRASTNIK, d.d.
Naslov: Cesta 3. julija 7, 1430 Hrastnik
Telefon: 03 56 42 310
E-mail: [email protected]
Spletna stran: http://www.ksphrastnik.si
Odgovorna oseba: Nives Venko, direktorica
Žig in podpis:
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
18
4 Analiza obstoječega stanja s prikazom potreb
4.1 Obstoječe stanje
Pojem podjetniške (oz. poslovne) cone je prvič javno opredelil Geoffrey Howe leta 1978, ko je v govoru
za britansko konservativno stranko predlagal, da bi z ureditvijo zanimivega lokalnega okolja spodbudili
ustanavljanje zasebnih podjetij (Butler, 1991, str. 27). Eden izmed vzrokov za začetek delovanja podjetij
v conah je prav gotovo prostor. Ta je postajal vedno bolj zavirajoč dejavnik razvoja in ga je bilo treba
čim racionalneje izkoristiti. Oblikovanje in priprava določenih področij oz. con za specifični dolgoročni
namen je zato postajalo velikega pomena tako za prostorski, kakor tudi za gospodarski razvoj (Krešič,
1981, str. 63).
Konec sedemdesetih let so v ZDA po britanskem vzoru pričeli ustanavljati podjetniške cone v razvojno
šibkih regijah. Možnost ustanavljanja so dobile regije z visoko nezaposlenostjo, nizkim dohodkom na
prebivalca, z demografskimi problemi ipd. Perspektivnost posameznih območij se je povečala z
naraščanjem števila malih in srednjih podjetij. Rečemo lahko, da so podjetniške cone predstavnik
sodobnega spodbujanja razvoja, ki zamenjuje proračunsko generiranje finančnega kapitala v razvojno
šibkih regijah z aktiviranjem in dolgoročnim angažiranjem potencialov tega območja.
Poslovne cone igrajo aktivno vlogo pri promociji podjetniške dejavnosti ter s tem pripomorejo k razvoju
lokalnih skupnosti in regij v državi. Strategija podjetniškega razvoja in strategija povečevanja
konkurenčne vrednosti državne ekonomije je med drugimi komponentami odvisna od razpoložljivosti
lokacij po sprejemljivi ceni kot prioritetnega pogoja za nadaljnji ekonomski razvoj.
Pomemben dejavnik uspeha pri ustanavljanju poslovne cone je ustrezna ocena obstoječe lokalne
infrastrukture v obliki materialnih, tehničnih in socialno-ekonomskih virov, pa tudi ponudba nekaterih
spodbud in storitev podjetjem kot motivacija za preselitev v poslovno cono. Najpomembnejša spodbuda
je po navadi ekonomske narave, t. j. nizka cena za pridobitev lastništva zemljišča ali objekta, pa tudi
vse neposredne ali posredne oblike finančne pomoči.
V letu 1997 je bilo v Sloveniji 92 lokacij, ki jih lokalne skupnosti imenujejo podjetniško-obrtne cone (PC)
ali jih označujejo s temu podobnimi izrazi. Te cone so večinoma majhnega obsega, saj polovica con ne
presega 5 hektarjev, prevladujoča dejavnost v njih je trgovina in storitve, preostala polovica pa so
proizvodne dejavnosti. Večina PC v Sloveniji je nastala v zadnjem desetletju. Nosilci izgradnje PC so
večinoma lokalne skupnosti v sodelovanju s podjetji. Največ težav se pojavlja na področju financiranja
izgradnje, organizacije in upravljanja.
Te podjetniško-obrtne cone so bile locirane v 51 občinah, kar je 34,7 % vseh slovenskih občin. Njihova
razvrstitev v prostoru je dokaj enakomerna, s tem da je zaznati večjo koncentracijo v pasu od Dolenjske
proti Ljubljani, ob Obali, v delu Notranjske in Mariboru z okolico. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se v
Sloveniji načrtuje izgradnja dodatnih 154 podjetniških con v 93 občinah.
Ena prednostnih nalog Občine je tudi oblikovanje novih poslovnih con in posledično koncentriranje
gospodarske dejavnost na lokacijah, primernih gospodarski dejavnosti – v poslovnih conah.
Razlog za investicijo so gospodarski učinki, ekološki in razvojni učinki, ki jih daje poslovna cona.
Investicijski projekt komunalne ureditve površin v Obrtno industrijski coni Steklarna – TKI Hrastnik ter
odstranitve dotrajanih večstanovanjskih objektov omogoča nadaljnje pogoje za razvoj industrijsko-
obrtne ter intelektualne poslovne dejavnosti v obravnavanih območjih in je le eden od projektov, ki jih
občina izvaja za dosego lastnih strateških ciljev. V tem pogledu je stroka že od leta 1985 dolgoročno
opredeljevala in načrtovala storitvene dejavnosti na tej lokaciji. Možno je trditi, da so se strateški cilji
občine glede poslovne cone v času tridesetih let spreminjali le v pogledih obsega teritorija, ki naj bi ga
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
19
poslovna cona obsegala, oz. njegove širitve, ne pa v pogledu ciljev, ki opredeljujejo skrb za povečanje
obsega naložb v javno gospodarsko infrastrukturo in gospodarski razvoj.
Skladno s tako strategijo je občina s posameznimi investicijskimi projekti v skladu s povpraševanjem in
razpoložljivimi finančnimi viri postopoma na taktičnem nivoju začela realizirati celovit projekt. Posamezni
projekti so bili podprti z investicijsko tehnično dokumentacijo v obliki dokumentov identifikacije
investicijskega projekta, investicijskih elaboratov, upravne dokumentacije in izvedbenih projektov.
4.1.1 Poslovne cone v Hrastniku
Območje zahodno od potoka Boben med tovarnama TKI Hrastnik in Steklarno Hrastnik je pozidano z
večstanovanjskimi objekti, starimi nad 80 let. Bivalni standard je na nizki ravni, saj stanovanja nimajo
lastnih toaletnih prostorov temveč skupne. Objekti so v veljavnem OPN-ju, predvideni za rušenje. V
OPN je kot namenska raba opredeljena IG – gospodarska cona. Glede na konfiguracijo terena znaša
uporabna površina 23.500 m2:
V od državne ceste: 1.400 m2.
Z od državne ceste: 22.100 m2.
Obstoječa komunalna oprema obsega vodovod, fekalno kanalizacijo in meteorno kanalizacijo,
telekomunikacijske vode in javno razsvetljavo v regionalni cesti R1-224/1230 Hrastnik – most čez Savo.
Na samem območju OIC je glavna plinska postaja zemeljskega plina, ki oskrbuje TKI in Steklarno
Hrastnik ter transformatorska postaja za obstoječe potrebe naselja.
HRASTNIK:
V okviru investicije je predvidena odstranitev dotrajanih večstanovanjskih objektov, izgradnja podpornih
konstrukcij, ureditev priključnih mest za komunalno ureditev ter prometna priključitev cone na
regionalno cesto z dodatnim levim zavijalnim pasom.
Na obravnavanem območju veljajo naslednji občinski in prostorski akti:
Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 2/2016).
Dela se bodo izvajala na parcelnih številkah:
1483/27, 1294, 1295, 1296, 1297, 1298, 1300/4, 1309/3, 1309/4, 1310/1, 1310/2, 1310/3, 1317,
1300/3, 1300/5, 1301, 1302, 1303, 1304, 1305/1, 1306, 1307, 1308, 1312, 1313, 1314, 1517/5, 1281,
1283, 1282, 1284,1280/1, 1279, 278,1277, 1276, vse k. o. 1855 Hrastnik mesto.
Skupna površina novo opremljenih in dograjenih komunalnih zemljišč poslovne cone znaša 23.500 m2
oz. 2,35 ha.
Slika: Lokacija Obrtno industrijske cone Steklarna – TKI Hrastnik
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
20
Vir: Idejna zasnova
4.1.2 Gospodarstvo
Izgradnja poslovnih con je bistvenega pomena ne le za Občino Hrastnik, temveč tudi za širšo subregijo
občin širše Zasavske regije.
Malo gospodarstvo je v Občini Hrastnik dobro zastopano, 491 gospodarskih družb je na območju
občine registriranih v obliki d.o.o., d.n.o., k.d., d.d. ali zadruge ter kot samostojnih podjetnikov.
Navedene gospodarske družbe zaposlujejo 2.303 oseb (navedeni podatki so za leto 2017, vir:
www.stat.si, 28.5.2018). Občina pa je v navedenem obdobju imela skupaj 2.302 delovno aktivnih
prebivalcev (zaposlenih, samozaposlenih in samozaposlenih kmetov).
Glavna skrb občine je zagotavljanje pogojev za delovanje in razvoj malega gospodarstva. V okviru
vsakoletnega proračuna se zagotavljajo precejšnja sredstva za razvoj gospodarske infrastrukture, ki
pomeni osnovo za razvoj malega gospodarstva. Sem sodi skrb za urejene ceste, vodovod, komunalno
opremljena zemljišča ter druga potrebna infrastruktura. In prav predmet predstavljenega dokumenta
sodi v sklop načrtovane komunalne ureditve v okviru poslovne cone OIC Steklarna – TKI Hrastnik.
4.1.3 Cestno in komunalno gospodarstvo
Ceste Javne ceste so po Zakonu o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010, 48/2012, 36/2014 - Odl. US; v
nadaljevanju: ZCes-1) tiste ceste, ki jih država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest,
razglasi za javne ceste določene kategorije in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji,
določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Javne ceste se tako delijo na državne in občinske ceste,
njihova gradnja in vzdrževanje pa sta v javnem interesu.
Občinske ceste so javne ceste, namenjene povezovanju naselij v občini s povezovanjem naselij v
sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v
občini, in se glede na pomen za promet in povezovalno funkcijo kategorizirajo na lokalne ceste, javne
poti in občinske kolesarske poti. Kategorizacijo občinskih cest v Občini Hrastnik določa Odlok o
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
21
kategorizaciji občinskih cest v Občini Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 7/1999, 7/2006, 29/2009,
18/2014).
Vzdrževanje cest
Ker morajo biti javne ceste vzdrževane tako, da jih lahko ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih
pogojev za odvijanje prometa varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene, je redno
vzdrževanje javnih cest obvezna gospodarska javna služba.
Način izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest je na območju Občine
Hrastnik določen z Odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja
občinskih cest v Občini Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 17/2013), v skladu z ZCes-1, Odlokom o
občinskih cestah na območju Občine Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 35/2012), s Pravilnikom o
vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št.
62/1998, 110/02 – ZGO-1, 109/2010-ZCes-1), Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi
na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/2000, 110/2006, 49/2008, 64/2008 (65/2008 popr.), 109/2010-
ZCes-1) ter z drugimi predpisi s področja cest, obsega pa predvsem vzdrževalna dela za ohranjanje
javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in
cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah. Javna služba se
izvaja na celotnem območju Občine Hrastnik na kategoriziranih občinskih cestah, kot so določene v
Odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja št. 7/1999, 7/2006,
29/2009, 18/2014), in na nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, in jih določi
koncedent.
V obdobju 2013-2020 izvaja obvezno gospodarsko javno službo rednega vzdrževanja občinskih cest na
območju Občine Hrastnik na podlagi javnega razpisa izbrani koncesionar AGM NEMEC d.o.o., s
partnerjem KSP Hrastnik Komunalno – stanovanjsko podjetje, d.d..
Zimska služba
Izvajanje obvezne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest obsega tudi izvajanje
zimske službe, ki je v sklopu rednega vzdrževanja cest zaradi izjemnih pogojev, ki nastajajo na cestah
predvsem ob poledici, snegu, sodri, žledu in drugih pogojih, najtežja in tudi najbolj zahtevna dejavnost.
Nepravilno in nepravočasno ukrepanje pooblaščenih služb bi v zimskem času lahko povzročilo veliko
gospodarsko škodo, zato je v skladu s predpisi s področja cest in varnosti cestnega prometa nujno
organizirati kakovostno službo za zimsko vzdrževanje cest.
Sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnosti cestnega prometa v
zimskih razmerah je zaradi nemotenega izvajanja brez večjih zastojev prometa določen v izvedbenem
programu zimske službe, kjer so zajeti vsi podatki in vsa potrebna navodila delavcem, vključenim v
izvajanje zimske službe. Zimska služba poteka od 15.11. do 15.03., ki je obdobje določeno za izvajanje
zimske službe, po potrebi pa se izvaja tudi pred 15. novembrom in po 15. marcu. V tem času se zimska
služba izvaja po določenem prednostnem redu z usposobljenimi ekipami in mehanizacijo, opremljeno
za izvajanje zimske službe. Družba AGM Nemec d.o.o. na svojem območju vzdržuje 47,654 km lokalnih
cest, 40,527 km javnih poti in 12,526 km nekategoriziranih cest, v skupni dolžini 100,707 km, ter 6,060
km pločnikov, 1.105 m2 avtobusnih postajališč in 3.950 m
2 parkirišč, družba KSP Hrastnik d.d. pa
18,228 km lokalnih cest, 18,465 km javnih poti in 1,754 km nekategoriziranih cest, v skupni dolžini
38,447 km, ter 6,630 km pločnikov, 455 m2 avtobusnih postajališč in 18.560 m
2 parkirišč.
Zaradi zahtevnosti izvajanja del zimske službe že od 1.10. do 15.11. potekajo pripravljalne aktivnosti, ki
obsegajo predvsem postavitev zimske signalizacije, postavitev snežnih kolov, pripravo deponij za
posipne materiale, pripravo zimske mehanizacije in izobraževanje delavcev. Po končanem zimskem
obdobju pa se v času od 15.3. do 15.4. izvaja predvsem čiščenje cest z odstranjevanjem zimske
signalizacije, opreme in cestnih naprav za zimsko službo, pospravljanje in čiščenje deponij, čiščenje,
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
22
remonti in konzerviranje zimske mehanizacije, ureditev okolice cestišča ter odpiranje morebitnih zaprtih
cest.
4.1.4 Gospodarske javne službe
Materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje je v javnem
interesu, se zaradi zadovoljevanja javnih potreb zagotavljajo z gospodarskimi javnimi službami, kadar in
kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu.
Gospodarske javne službe delimo na republiške in lokalne, ter so lahko obvezne ali izbirne.
Kot obvezne lokalne gospodarske javne službe, ki jih zagotavlja Občina Hrastnik, se opravljajo
naslednje dejavnosti:
oskrba s pitno vodo;
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode;
zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,
obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov,
odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
urejanje in čiščenje javnih površin,
pokopališka in pogrebna dejavnost, upravljanje, urejanje in vzdrževanje pokopališč ter dajanje
grobnih prostorov v najem,
redno vzdrževanje občinskih cest.
Kot izbirne lokalne gospodarske javne službe, ki jih zagotavlja Občina Hrastnik, se opravljajo naslednje
dejavnosti:
plakatiranje na javnih plakatnih mestih, nameščanje transparentov in izobešanje zastav,
upravljanje javne tržnice,
oskrba s toplotno energijo iz lokalnega omrežja, ki zajema proizvodnjo in distribucijo toplotne
energije,
oskrba s plinom iz lokalnega omrežja, ki zajema distribucijo plina iz lokalnega omrežja,
upravljanje z javno razsvetljavo v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih
površin v naseljih.
4.1.5 Komunalni prispevek
Občinam nalaga določanje sorazmernega deleža stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča s
komunalnimi objekti in drugimi napravami sekundarnega omrežja zakonodaja, med drugim Odlok o
podlagah za odmero komunalnega prispevka, ki podrobneje opredeljuje navodila za odmero
komunalnega prispevka.
Na osnovi parametrov je bil izdelan informativni izračun komunalnega prispevka, ki zajema velikost
gradbene parcele, neto pozidanost v m² in namembnost dejavnosti.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
23
4.2 Usklajenost z razvojnimi strategijami in politikami
Investicijski projekt je skladen z usmeritvami in s cilji razvojnih strategij in dokumentov ter z zakonodajo
v Sloveniji in EU. Naložba v javno infrastrukturo v občini bo pripomogla k rasti in zbliževanju območja
razvitosti z ostalimi območji, gospodarski, družbeni, okoljski in trajnostni razvoj ipd., kar pomeni, da
usklajenost investicijskega projekta s cilji in strategijami strateških dokumentov, zakonov in politik v
Sloveniji pomeni njegovo usklajenost tudi z mednarodnimi listinami. Obravnavani investicijski
projekt je skladen z naslednjimi razvojnimi strategijami, politikami, dokumenti, zakoni in
programi:
• RRP zasavske regije za obdobje 2014-2020 (prioritete: 1, 3 in 5).
• Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020;
• Strategija razvoja Slovenije (SRS) 2030;
• Drugi javnim povabilom – povabilo razvojnim svetom regij za dopolnitev dogovora za
razvoj regije.
• Slovensko strategijo pametne specializacije.
• Skladnost z razvojno specializacijo regije in OP EKP 214-2020.
4.2.1 RRP zasavske regije za obdobje 2014-2020
PRIORITETA: Konkurenčnost gospodarstva
UKREP: Konkurenčno gospodarstvo
Projekt je usklajen z RRP zasavske regije za obdobje 2014-2020 (prioriteta 1, 3 in 4).
Prioriteta 1: Konkurenčnost gospodarstva;
Ukrep 3: Podjetništvo
Izgradnja, posodobitev in urejanje obrtno-industrijskih con v regiji.
Z rušitvijo dotrajanih večstanovanjskih objektov in komunalno ureditvijo 23.500 m2 območja OIC
Steklarna – TKI se funkcionalno zaokroži območje gospodarske cone v južnem delu hrastniške doline.
V OPN je namenjena gospodarskemu razvoju.
Prioriteta 3: Razvoj človeškega kapitala
Ukrep 5: Skrb za zdravje prebivalstva
Podpiranje proučevanja vpliva onesnažil na zdravje prebivalcev Zasavja ter spremljanje in
odpravljanje škodljivih emisij.
Odprava škodljivih emisij: delci PM10, hrup – preselitev prebivalstva na druge lokacije, boljša kvaliteta
življenja na drugih lokacijah.
Prioriteta 4: Okolje, zdravje, prostor in infrastruktura
Povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju in v gospodinjstvih.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
24
Sedanji stanovanjski in drugi objekti so dotrajani in energetsko potratni (načrtovano rušenje teh
objektov), zato bodo stanovalci preseljeni v novejša, energetsko učinkovitejša stanovanja.
4.2.2 Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020
Projekt je usklajen z OP za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020.
Prednostna os 3: Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast
PREDNOSTNA NALOŽBA: 3.1. Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem gospodarske izrabe
novih idej in s spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji (str. 38).
Tematski cilj 3, str. 38: Izboljšanje konkurenčnosti MSP
Specifični cilj 2, str. 79: Povečana dodana vrednost MSP
rast in razvoj MSP (tehnološki razvoj, investicijska in razvojna vlaganja podjetij).
4.2.3 Skladnost s Strategijo razvoja Slovenije (SRS) za obdobje 2014-2020
Osrednji cilj: zagotoviti kakovostno življenje za vse (dobre priložnosti za delo, dostojno življenje v
zdravem in čistem okolju …).
Strateška usmeritev RS je tudi vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba ter visoko produktivno
gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse.
Razvojni cilj št. 5, str. 32: Gospodarska stabilnost
Kazalnik, str. 33: BDP/prebivalca
Cilj bo dosežen s spodbujanjem trajnostnega in vključujočega gospodarskega razvoja, ki bo omogočal
zmanjševanje zaostanka za razvitejšimi državami in povečal kakovost življenja vseh. Med njimi je tudi
zagotavljanje ustrezne gospodarske cone za trajnostni razvoj gospodarskih subjektov (Steklarne in
TKI).
4.2.4 Skladnost z drugim javnim povabilom – povabilo razvojnim svetom regij za dopolnitev dogovora za razvoj regije
Prednostna naložba: 3.1 Spodbujanje podjetništva,
Podporno okolje za podjetništvo – poslovna infrastruktura
Občina Hrastnik bo investirala v komunalno ureditev OIC Steklarna – TKI, in sicer v neposredni bližini
tovarn, kjer se trenutno nahajajo dotrajani stanovanjski objekti, ki so predvideni za rušenje (po preselitvi
prebivalstva). Z naložbo bo zagotovila funkcionalno zaokrožitev poslovne cone in odpravila ovire za rast
in razvoj hrbteničnih podjetij. Območje zajema več stavbnih zemljišč. V občinskem prostorskem načrtu
je predvideno rušenje večstanovanjskih stavb, namenska raba območja pa je predvidena gospodarska
cona – za razvoj industrije, podjetništva in obrti.
4.2.5 Skladnost s Slovensko strategijo pametne specializacije
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
25
Prednostno področje: (S)INDUSTRIJA 4.0
Tovarne prihodnosti:
Cilj II.
dvig nivoja robotizacije in avtomatizacije proizvodnje v predelovalnih dejavnostih,
visoka tehnologija v steklarstvu (proizvodnja embalažnega stekla), večja kapaciteta steklarske
peči (za boljšo konkurenčnost),
prestrukturiranje proizvodnih procesov znotraj tovarniškega kompleksa, ločitev finalizacije
proizvodov za potrebe živilske industrije od proizvodnje izdelkov bazne kemije, avtomatizacija
proizvodnih procesov in logistike.
4.2.6 Skladnost z razvojno specializacijo regije in OP EKP 2014-2020
Projekt sledi ciljem prostorskega razvoja Hrastnika po ločitvi gospodarskih in stanovanjskih območij s
poudarkom, da se gospodarska cona izprazni in prebivalstvo preseli v poseljeni del doline. Na
izpraznjenih površinah se uredi gospodarska cona, ki omogoča razvoj novih dejavnosti in širitev obeh
hrbteničnih podjetij v bližini cone. Za zagotovitev 23.500 m2 prostih površin je potrebno porušiti vse
dotrajane nefunkcionalne objekte, po predhodni preselitvi uporabnikov v nadomestne bivalne enote in
nato območje opremiti z ustrezno komunalno infrastrukturo.
a. Učinek na gospodarsko rast in delovna mesta
gospodarsko prestrukturiranje regije z izvedbo sanacije in ustvarjanja pogojev za razvoj novih
dejavnosti (ureditev dodatnih poslovnih površin za širitev dejavnosti MSP);
gradnja nove pametne tovarne (visoka tehnologija), ki bo dala dodatno vrednost izdelkom ter
ustvarila najmanj 50 novih delovnih mest. Z večjimi kapacitetami bo na trgu bolj konkurenčna
zaradi znižanja stroškov na proizvodno enoto;
s prestrukturiranjem proizvodnje in izgradnjo novih proizvodnih in logističnih prostorov v okviru
nove OIC bo TKI omogočeno povečanje proizvodnje finalnih proizvodov in s tem ohranjanje oz.
povečanje števila zaposlenih za cca 25;
ustvarjanje prostorskih pogojev za druga MSP podjetja (potencialni podjetniki) – širitev ali
ustanavljanje novih podjetij;
z rušitvijo stanovanjskih in drugih objektov ter s preselitvijo prebivalstva bodo ustvarjeni pogoji
za nemoteno delovanje obstoječih hrbteničnih podjetij, ki trenutno zaposlujeta cca 800 oseb. Z
vidika vplivov na okolje (hrup) bo z odstranitvijo stanovanjskih objektov izpolnjena opredelitev
občinskega prostorskega načrta, da je to območje gospodarske cone brez bivalnih objektov.
b. Učinek na razvoj človeškega potenciala
ohranjanje delovnih mest (cca 800), predvsem v hrbteničnih podjetjih in ustvarjanje novih
delovnih mest v regiji (cca 75);
možnost razvoja človeških virov v podjetjih z visoko tehnologijo in s procesi, kar vpliva na
zaposlitev tudi visoko kvalificiranega kadra;
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
26
primerljiva raven kakovosti življenja - selitev prebivalstva iz tega območja, kjer se nahajajo
podjetja, ki povzročajo hrup (podjetja so locirana v neposredni bližini stanovanjskih zgradb);
preselitev na druge lokacije bo vplivala tudi na boljšo socialno vključenost ljudi v okolje, na boljši
dostop do drugih storitev .
c. Vpliv na okolje
rušitev starih in dotrajanih stanovanjskih in drugih objektov ter selitev prebivalstva iz tega
območja;
stanovanjske stavbe so energetsko potratne in neprimerne za bivanje glede na sedanje
standarde bivanja (nekateri objekti so presegli starost 100 let in so dotrajani in neprimerni za
adaptacijo oz. sanacijo), primerni so za rušitev. Elektro in druga infrastruktura je v večini
objektov neprimerna in dotrajana, strehe so potrebne celotne obnove, fasade so neprimerne in
energetsko potratne (ni izolacij – stara gradnja). Objekti so nefunkcionalni in ne ustrezajo
današnjim standardom in potrebam (stanovanja nimajo sanitarnih prostorov – le-ti so skupni za
več stanovanj);
stanovanjske stavbe niso priključene na daljinsko ogrevanje, so energetsko potratne
(individualna kurišča) in vplivajo na povečanje emisij PM10. S preselitvijo prebivalstva v nova ali
novejša stanovanja se doseže prispevek k nizkoogljični družbi in tudi manjši energetski porabi v
gospodinjstvih;
z ureditvijo gospodarske cone se izboljša kakovost površin v urbanem okolju in tudi stanje
okolja (funkcionalnost in urejenost površin).
d. Prispevek k ciljem prostorskega razvoja regije
predvidena naložba sledi ciljem prostorskega razvoja lokalne skupnosti in regije, saj je
učinkovita raba prostora za poslovne dejavnosti v urbanem območju nujna. V Hrastniku
primernih ravnih površin za umestitev večjih proizvodnih kompleksov zaradi konfiguracije terena
in velikega odstotka degradiranih površin zaradi večstoletnega rudarjenja ni. Prostor predvidene
cone se nahaja na območju, kjer že delujeta hrbtenični podjetji (vmesni prostor med podjetji),
kar pomeni funkcionalno zaokrožitev prostora - strnjena celota industrijsko obrtne cone;
stanovanjski objekti so neprimerni za bivanje, zato so bila v zadnjih letih vlaganja minimalna
zaradi namena postopne preselitve prebivalcev v urbani del Hrastnika in z odstranitvijo objektov
sprostitve površin za potrebe industrije in obrti. Z ureditvijo novih površin bi dosegli tudi
kakovostnejšo prostorsko ureditev, boljšo izkoriščenost prostora na ravnem območju, kar je
zelo pomembno z vidika pomanjkanja prostora za poslovne dejavnosti zaradi konfiguracije
terena na celotnem območju občine (utesnjena dolina med hribovjem);
komunalno opremljanje prostora vpliva na zagotavljanje ustreznih površin za rast in razvoj
obstoječih in novih dejavnosti.
e. Sinergijski učinek med nameni iz prvih štirih točk (a, b, c in d)
ureditev industrijsko obrtne cone Steklarna – TKI bo prispevala k zagotavljanju prostorskih
rešitev za obstoječi podjetji, ki sta hrbtenični podjetji in hkrati izvoznici ter želita širiti svojo
dejavnost (Steklarna Hrastnik – zgraditi novo pametno tovarno, za širitev proizvodnih kapacitet,
TKI – zgraditi nov obrat za živilsko dejavnost). S tem se povečujejo kompetence in
konkurenčnost podjetij. Podjetji bosta prispevali k strategiji pametne specializacije: vlaganja v
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
27
naložbe visokih tehnologij in naprednejše procese v predelovalnih dejavnostih, stroškovno in
organizacijsko bosta bolj konkurenčni – širitev na obstoječem območju (boljša in hitrejša
logistika). Lokacija je primerna za delovanje podjetij, ker se nahaja ob regionalni cesti, na
ravnem območju. Podjetja imajo tudi dostop do železnice (transport);
Steklarna Hrastnik bo ustvarila 50 in TKI 25 novih delovnih mest, tudi za brezposelne osebe iz
regije in tako vplivali na ustvarjanje novih delovnih mest v regiji, posebej visoko kvalificiranih.
Na ta način bo posreden učinek na zaustavljanje odseljevanja visokokvalificiranega in drugega
kadra (beg možganov);
ureditev industrijsko obrtne cone Steklarna - TKI bo prispevala k urbani ureditvi in podobi
lokalne skupnosti in regije (odstranile se bodo stare in dotrajane stavbe – nekdanja steklarska
kolonija). Okolje bo primernejše za poslovne dejavnosti po odstranitvi stanovanjskih objektov v
neposredni bližini;
preselitev prebivalstva iz tega območja, ki se nahaja neposredno ob tovarnah, na druge
primernejše lokacije občine bo vplivala na boljšo kvaliteto življenja tega prebivalstva in
njihovega zdravja (boljši bivalni pogoji v primernejših stavbah in energetsko manj potratnih). Z
odstranitvijo stanovanjskih objektov z individualnimi kurišči se bo hkrati zmanjšala emisija
prašnih delcev PM10 v okolje.
f. Sinergijski učinek z drugimi projekti
izvedba projekta je v neposredni povezavi z izvajanjem Načrta za izboljšanje kakovosti zraka v
Zasavju (zmanjšanje števila individualnih kurišč).
g. Sinergijski učinek glede regionalne celovitosti, razvojne specializacije in medregionalnega
sodelovanja
širitev obstoječe industrijsko obrtne cone Steklarna – TKI in ureditev dodatnih površin za razvoj
obstoječih in novih MSP bo vplivala na regijo (vpliv na stopnjo brezposelnosti v Zasavju);
projekt ima posredni vpliv na projekt Podjetno Zasavje in Go international, kjer je poudarek na
razvoju podjetništva in podjetniške miselnosti, mreženju in povezovanju podjetij, povečevanju
izvozu;
projekt ima posredni vpliv na projekt Razvojni center Novi materiali (eNEM), kjer je vključenih
več podjetij, med njimi tudi Steklarna Hrastnik in TKI, ki investirata v visoko tehnologijo ob
upoštevanju novih sodobnih trendov (okolju prijaznejša in energetsko varčna tehnologija,
prijaznejša delavcem – ugodnejši delovni pogoji, ipd.);
projekt ima posredni vpliv na projekt Spodbujanje naložb podjetij v raziskave, tehnološki razvoj,
inovacije in dodatna znanja, kjer bodo lahko MSP na tem območju razvijala različne dejavnosti,
v kolikor bodo imela komunalno urejene površine za razvoj poslovnih dejavnosti. Posredni
učinek se kaže tudi na delovanje in sodelovanje z Regionalnim tehnološkim centrom Zasavje, ki
opravlja nekatere storitve za hrbtenična in druga podjetja (ohranja se obstoječi posel in
možnost širitve poslov);
projekt ima posredni učinek na izvajanje programa konkurenčnosti na problemskem območju
Hrastnik, Radeče in Trbovlje za obdobje 2013-2020, saj bodo MSP lahko kandidirala za
nepovratna sredstva za naložbe v dejavnosti (objekte in opremo …);
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
28
projekt ima učinek na trajnostni razvoj prostora v regiji, ker bo prostor bolj izkoriščen in
funkcionalen, primeren za razvoj gospodarskih dejavnosti saj je v regiji na voljo malo prostora
za širitev večjih poslovnih sistemov;
projekt vpliva na razvoj predelovalne industrije in uporabe novih tehnologij ter materialov;
projekt je trajnostno naravnan, saj bodo njegovi učinki vplivali na nadaljnji razvoj podjetij in na
kvaliteto bivanja prebivalstva, ki bo preseljeno na primernejše lokacije;
projekt ima tudi učinek na medregionalno sodelovanje, saj obe obstoječi podjetji zagotavljata
delovna mesta osebam tudi iz drugih regij, ne le zasavske.
h. učinek na vložena finančna sredstva
Je ustrezen.
4.2.7 Skladnost z občinskimi prostorskimi akti
Projekt je usklajen s prostorskimi akti:
Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 2/2016).
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
29
5 Analiza tržnih možnosti skupaj z analizo tržnih dejavnosti
Brez dodatne izdatne podpore Evropskega sklada za regionalni razvoj in sredstev proračuna Republike
Slovenije bi se stanje na tem področju reševalo veliko počasneje, ob tem pa bi bil počasnejši tudi
celostni razvoj občin. Le-ta pa mora zagotavljati ravnotežje med ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi
vidiki ter prispevati k večji blaginji. S finančnimi sredstvi EU se zagotavlja v okviru enotne finančne
perspektive dodaten, nujno potreben finančni vir za izgradnjo potrebnih investicij.
Iz pogovorov s podjetniki, iz mikro, malih in srednjih podjetji, je opaziti, da v okolju obstaja potreba po
dodatni podpori tako na strani storitev, kot tudi na strani infrastrukture. Podjetniki v okolju najbolj
potrebujejo osnovne informacije in pomoč ob ustanovitvi podjetja ter svetovanje v različnih fazah
razvoja podjetja. Prav tako imajo velike potrebe po pomoči pri različnih prijavah na razpise za pridobitev
(ne)povratnih sredstev ob investicijah. Deloma imajo podjetniki tudi potrebe po novih prostorih.
Pobuda za komunalno dograditev infrastrukture na območju poslovne cone v OIC Steklarna Hrastnik je
prišla s strani podjetnikov. Hrbtenični podjetji Steklarna Hrastnik, d.o.o. in TKI Hrastnik, d.d. sta izrazili
potrebe po dodatno prostorsko urejenih površinah za razvoj, širitev in krepitev obstoječih in novih
dejavnosti v njuni bližini ter potrebe po ustvarjanju pogojev za ohranjanje cca 800 in ustvarjanje novih
75 delovnih mest. Iz navedenega razloga je občina pristopila k celoviti ureditve komunalne
infrastrukture na navedenih območjih. Glede na diskusije, ki so se po predstavitvi razvile, je bilo
razvidno, da kot posledica gospodarske krize in okrevanja gospodarstva v regiji, trenutno med
prisotnimi gospodarstveniki, ki že poslujejo v poslovni coni, ni bilo zasebnega investitorja, ki bi bil
pripravljen investirati v izgradnjo infrastrukture. Kljub temu pa so bili podjetniki zainteresirani delovati kot
del poslovne cone s svojimi dejavnostmi.
Osnovni namen operacije je vzpostavljanje pogojev za razvoj podjetništva. Izgradnja PC neposredno
vpliva na razvoj tržnih dejavnosti saj omogoča:
odpiranje novih delovnih mest (cca 75 novih delovnih mest);
hitrejši zagon proizvodnje glede na pristop v katerem bi PC investitorji zgradili sami;
sinergijske učinke zaradi večje koncentracije podjetij na določeni lokaciji in
izboljšanje poslovanja podjetja in hkratno povečanje dodane vrednosti na zaposlenega.
5.1 Analiza ciljnega trga
Potencialna rast trga je opredeljena z rastjo števila novih, potencialnih investitorjev (novih dejavnosti),
predvsem pa rast hrbtenični podjetji v Občini Hrastnik, kar bo neposredno vplivalo tudi na rast števila
novih delovnih mest, ki se bodo odpirala na območju urejanja poslovnih con kot posledica izvedbe
investicijskega projekta.
Glavne ciljne skupine
Investicijski projekt je namenjen predvsem že obstoječim, pa tudi potencialnim (prihodnjim) ciljnim
skupinam v ožjem in širšem območju Hrastnika oz. celotne Občine Hrastnik in širše (na območju
celotne regije, države in tudi tujine), in sicer:
• domačim in tujim investitorjem oz. podjetnikom, ki bi svojo dejavnost preselili na območje
novo urejene in dograjene poslovne cone;
• potencialnim novim zaposlenim, stalnim prebivalcem (vseh starostnih skupin, predvsem
delovnemu kontingentu);
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
30
• vsem potencialnim koristnikom/uporabnikom, ki že delujejo na območju komunalno opremljenih
površin vseh štirih območjih poslovne cone.
Neposredni in posredni uporabniki
Med neposredne uporabnike lahko štejemo domače in tuje investitorje oz. podjetnike, ki bodo vlagali v
nove poslovne prostore in dejavnosti na območju komunalno urejenih poslovnih con, kakor tudi
potencialne nove zaposlene lokalne prebivalce, ki se bodo zaposlili v novih gospodarskih družbah, ki
bodo nastale v poslovni coni.
Posredni uporabniki pa so lahko vsi potencialni koristniki novih, komunalno opremljenih površin.
Omenjene skupine neposrednih in posrednih uporabnikov bodo tudi največ koristile omenjene
zmogljivosti. Med potencialne uporabnike pa lahko štejemo tudi morebitne nove priseljence in njihove
družine, ki se bodo priselili na to območje, v kolikor bo delovno, družbeno, socialno, kulturno, bivanjsko
okolje primerno in privlačno (nova delovna mesta zaradi novih gospodarskih subjektov).
Opredelitev tržnega območja
Tržno območje je širše območje Hrastnika, okoliških naselij, Občine Hrastnik, sosednjih občin, regije in
države, katerega prebivalci bodo imeli od investicijskega projekta največ koristi. Širše tržno območje je
tudi območje sosednjih držav, iz katerih bi lahko prihajali novi investitorji/podjetniki, ki bi se odločili
vlagati v svoje nove obrate zaradi ugodnih in primernih pogojev za razvoj različnih gospodarskih
dejavnosti.
e
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
31
6 Tehnično-tehnološki del
Podlaga za tehnično-tehnološki del so idejne zasnove, projekti za razpis, in projekti izvedenih del.
Projektna dokumentacija je izdelana skladno s Pravilnikom o projektni dokumentaciji (Ur. list št.
55/2008). Ob uskladitvi dokončnega PZI projekta so možna in dopustna odstopanja v smislu boljših
tehničnih, stvarno – pravnih in ekonomskih rešitev.
Skladno s področno zakonodajo revizija projektne dokumentacije ni potrebna.
Splošno
Z odstranitvijo dotrajanih večstanovanjskih objektov in komunalno ureditvijo območja se funkcionalno
zaokroži območje gospodarske cone v južnem delu hrastniške doline, ki je z OPN namenjena razvoju
gospodarstva – za razvoj proizvodnih dejavnosti. Obe tovarni v neposredni bližini potrebujeta prostor za
razvoj novih dejavnosti, ki ga v okviru svojih tovarniških območij nimata več na voljo. Steklarna Hrastnik
je uspešno inovativno podjetje z visokim potencialom in visoko tehnologijo, ki je uveljavljeno tudi na
svetovnih trgih. Svoje izdelke izvaža na različne kontinente (delež izvoza znaša cca 95 %). Podobno
uspešno zgodbo pa piše tudi TKI Hrastnik. Podjetji sta inovativni in vlagata v visoko tehnologijo, s čimer
ohranjata konkurenčnost in delovna mesta v regiji.
Odstranitev dotrajanih večstanovanjskih objektov v neposredni bližini Steklarne in TKI.
Preseljenim prebivalcem se zagotovi boljše pogoje bivanja v centru Hrastnika;
izgradnja podpornih konstrukcij (pilotne stene) zaradi doseganja optimalne izrabe prostora,
izravnava platojev za bodočo gradnjo, ureditev skupnih manipulacijskih površin – ceste,
parkirišče;
s komunalno ureditvijo se zagotovi priključna mesta na gospodarsko javno infrastrukturo
(meteorna, fekalna kanalizacija, vodovod), napajanje z energenti zagotovijo dobavitelji (elektro
energija, zemeljski plin), prav tako telekomunikacije;
prometna priključitev cone na regionalno cesto se izvede z dodatnim levim zavijalnim pasom
pod pogoji DRSI.
6.1 Tehnični podatki
Občina Hrastnik namerava urediti novo industrijsko cono na območju obstoječih stanovanjskih in
pripadajočih gospodarskih objektov nasproti tovarn Steklarna Hrastnik d.o.o. in Tovarna kemičnih
izdelkov TKI Hrastnik d.d. (preko regionalne ceste R1-224/1230). Nova industrijska cona je namenjena
širitvi obeh tovarn z novimi proizvodnimi objekti in upravno zgradbo podjetja TKI Hrastnik.
Priprava zemljišča za kasnejšo gradnjo objektov obeh tovarn obsega potrebno izvedbo zemeljskih del –
izkopov ter izvedbo potrebnih podpornih armirano betonskih konstrukcij. Na območju nove industrijske
cone bo potrebna tudi rekonstrukcija regionalne ceste, katera ni predmet obrtne cone, območju obrtne
cone pa pripadata oba cestna priključka. V km 0+980 je predviden nov cestni priključek obrtne cone in
je kot glavni namenjen prometu težkih vozil obeh tovarn (tovornjaki s prikolico in vlačilci). Predvideva se
ureditev klasičnega »T« križišča s pasom za levo zavijanje. V sklopu ureditve križišča se ustrezno
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
32
preuredijo obstoječa avtobusna postajališča (zamik lokacij) ter uredijo se nove površine za pešce
(pločniki in prehodi za pešce).
Cestni priključek v km 1+107 je obstoječ priključek lokalne ceste LK 122671. Slednji se rekonstruira ter
nanj priključi tudi izvoz iz kompleksa objekta steklarne ter dostopna cesta v zaledje objektov. Za ta
priključek pasovi za levo zavijanje na regionalni cesti niso predvideni (kot obstoječe).
Rušenja obstoječih objektov in utrjenih površin so predmet ločenega projekta, tako se urejanje obrtne
cone prične z izkopi in pripravo delavnih platojev za izvedbo zahtevnih podpornih konstrukcij. Te so
predvidene na zahodni strani obrtne cone, praktično v njeni celotni dolžini. Na tej lokaciji se predvideva
izgradnja dveh sidranih pilotnih sten. Ena dolžine 75 m ter vidne višine 6 do 9 m (predvideno sidrana v
dveh nivojih), druga je predvidene dolžine 155 m ter vidne višine 5-6 m. Pilotni steni sta vmes prekinjeni
zaradi zagotavljanja strme dovozne ceste do objekta MRP (Plinovodi d.o.o.). Delno bo na območju
dovoza do MRP brežina varovana s kamnito zložbo dolžine 30 m. Vzdolž pilotne stene (v vznožju
njenega vidnega dela) bo izvedena zaledna cesta, ki bo proti vzhodu podprta z AB zidovi vidne višine
cca 3-5 m. Predvidena je izvedba dveh takšnih zidov skupne dolžine 122 m, izmed katerih bo eden
podaljšan za 30 m (izven območja bodočega objekta).
Zaledna cesta bo s prečno cesto med kompleksoma obeh platojev, z vzdolžnim naklonom ~11%,
povezana z glavnim cestnim priključkom oz. regionalno cesto. Z obeh strani bo cesta podprta z AB
zidovi vidne višine 0-5 m. Dolžina teh zidov bo znašala cca 9 5m.
Vzporedno z regionalno cesto ter vzdolž obrtne cone je za zagotavljanje višinske ureditve platojev
namenjenih gradnji objektov, predvidena izvedba dveh AB parapetnih zidov dolžin 90 in 105 m.
Parapetni zidovi ob regionalni cesti, zidovi ob prečni cesti med tovarnama ter ostali podporni AB zidovi
bodo v grobem prestavljali meje površin namenjene kasnejši gradnji in zunanji ureditvi objektov. Obe
območji (oba platoja) bosta v končni fazi ureditve obrtne cone obdani z ustrezno varovalno ograjo,
dovoz v posamezen kompleks tovarn pa bo omogočen preko drsnih ali krilnih vrat. Tako bosta znotraj
industrijske cone vsaki tovarni namenjeni dve zaprti (ograjeni) območji, medtem ko bodo cestne
povezave znotraj cone prosto prevozne (zaledna cesta ter prečna povezava do glavnega cestnega
priključka v km 0+980). Izven zaprtih območij se bo seveda nahajal tudi cestni priključek v km 1+107.
Glede na opisano ureditev se vse povozne in pohodne površine obrtne cone (izven platojev namenjenih
kasnejši gradnji in zunanji ureditvi objektov) uredijo v končni izvedbi, torej tudi z robniki, ustrezno
asfaltno utrditvijo ter z urejenim odvodnjavanjem … Za zaprta zemljišča, namenjena kasnejši gradnji
objektov, pa se izvedejo izkopi do kote 80 cm pod predvidenimi kotami ničle objektov. Na teh zemljiščih
se za odvod meteornih in fekalnih voda objektov in pripadajočih zunanjih ureditev predvidijo priključni
jaški z navezavo na ustrezen odvodnik.
Sestavni del tega projekta je tudi ureditev dveh hudourniških grap oz. odvodnjavanj pripadajočih voda
preko obrtne cone ter preko regionalne ceste v strugo potoka Boben. Predvidena je izvedba dveh
škatlastih prepustov dolžine 115 in 45 m. Za zagotovitev križanj prepustov z obstoječimi vodi v telesu
regionalne ceste ocenjujemo, da bo potrebna prestavitev primarnega fekalnega kanalizacijskega voda v
dolžini dva krat po ~80 m.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
33
Celotna površina urejanja obrtne cone znaša 16.300 m2 (površina med regionalno cesto in zaledjem,
kar se bo dejansko urejalo kot obrtno industrijska cona). Dodatne pa so površine parkirišč preko
regionalne ceste, avtobusnih postajališč ter hodnikov za pešce, kot posledica urejanja cestnih
priključkov. Ta površina urejanja znaša skupaj 3.500 m2. Zemljišči, predvideni za gradnjo objektov ter
pripadajočih zunanjih ureditev, sta površin 6.700 in 5.100 m2.
Preddela
Ker so rušenja objektov predmet ločenega projekta in gradbenega dovoljenja, je predmetni projekt
izdelan s predpostavko, da so vsi objekti ter utrjene površine že odstranjeni. Tako se preddela po
predmetnem projektu pričnejo z zakoličbo vzdolžne in prečnih osi obrtno industrijske cone. V fazi
izvedbe projekta PZI bodo seveda podane tudi karakteristične točke zakoličbe vseh podpornih in
opornih konstrukcij ter karakteristične točke povozno/pohodnih površin. Faza preddela bo vsebovala
tudi zaščito območja gradbišča s primerno prometno signalizacijo na regionalni cesti.
V fazi preddela tudi niso upoštevane prestavitve obstoječih komunalnih vodov, ker bodo slednje po
potrebi izvedli upravljalci vodov sami.
Zemeljska dela
Zemeljska dela za pripravo celotnega območja obrtno industrijske cone bodo zelo obsežna. Predvideno
visoke vkope bo pred izkopi potrebno varovati z ustreznimi konstrukcijami. Ves izkopani material se
sprotno z izkopom natovori na transportna vozila in odpelje na primerno deponijo. Za celotno obrtno
industrijsko cono je predviden izkop v izmeri 46.600 m3. Po izvedbi izkopov na površinah izven območja
predvidenega za gradnjo objektov se vgradi posteljica iz drobljenca v debelini 35 cm. Količina materiala
za izvedbo posteljice znaša 2.200 m3. Zbitost na planumu posteljice mora znašati 80 MPa.
Zgornji ustroj
Na planum posteljice se vgradi tamponski sloj debeline 25 cm. Zbitost na planumu posteljice mora
znašati vsaj 100 MPa. Na povoznih površinah sledi vgradnja nosilnega asfaltnega sloja v debelini 6 cm
in obrabnega asfaltnega sloja v debelini 4 cm. Na pohodnih površinah je predvidena vgradnja asfalta
AB 11 v debelini 4cm.
Odvodnjavanje
Predvideno je ločeno odvodnjavanje odpadnih meteornih voda in odpadnih komunalnih voda. Meteorni
kanali bodo odvajali površinske meteorne vode s povoznih in pohodnih površin ter drenažne vode,
predvideni fekalni kanali (premer 200 mm) pa bodo odvajali odpadne komunalne vode iz bodočih
objektov v javni kanal, ki se nahaja v telesu regionalne ceste. Meteorne vode bodo v čim večji meri
odvajane v oba hudourniška kanala oz. v predvidene njune škatlaste prepuste. Predvideno je več
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
34
krajših kanalov manjšega prereza, t.j. prereza 300 mm. Na te kanale bodo priključene tudi meteorne
vode z območja bodoče zunanje ureditve objektov, ki bodo skladno z veljavno zakonodajo predhodno
prečiščene (npr. lovilci olj).
Prometa signalizacija
Za fazo izvedbe komunalnega opremljanja obrtno industrijske cone se predvideva izvedba talnih oznak
(npr. parkirišče, stop črte …) ter postavitev prometnih znakov. Ti so predvideni zlasti kot znaki za
prednost (znak 2101 in 2102), obvezno smer vožnje, obvestilo o enosmernem sistemu vožnje,
označitev javnih parkirišč. Trikotni prometni znaki so predvideni s stranico velikosti a= 90 cm, okrogli
prometni znaki bodo premera 60 cm in pravokotni prometni znaki dimenzij 60/60 cm. Ker bodo površine
večinoma tudi povsod pohodne, se prometne znake namesti na višini 2,25 m od nivelete utrjenih
površin. Vsi znaki se predvidijo z razredom svetlobne odbojnosti RA3 (osvetljena okolica v naselju).
Od prometne opreme se na vseh zidovih predvidi namestitev stalne ali pa le začasne mrežaste
varovalne ograje višine 1,2 m, kjer pa obstaja možnost trka v ograjo pa je predvidena postavitev jeklene
varnostne ograje, montirane na kroni ab parapetnih zidov.
Mirujoči promet
Znotraj zemljišč namenjenih gradnji objektov ter zunanji ureditvi je možno zagotoviti nekaj parkirnih
mest za osebna vozila, zagotovljena pa bodo tudi izven zaprtih območij, in sicer med regionalno cesto
in predvidenim območjem steklarne, kjer bo cca. 20 javnih parkirnih mest. Na drugi strani regionalne
ceste pa se glede na razpoložljiv prostor ter z rušenjem nekaterih objektov lahko zagotovi javno
parkirišče za cca 30 osebnih vozil.
Oporne, podporne konstrukcije in škatlasti prepusti
Kot že obrazloženo je z izgradnjo obrtno industrijske cone predvidena izgradnja več podpornih in
opornih konstrukcij. Predvidoma najzahtevnejše bodo oporne konstrukcije – pilotne stene na zahodnem
delu območja. Predvideni sta izvedbi dveh sidranih pilotnih sten. Prva bo visoka do 9 m in dolga 75 m.
Piloti bodo premera 80 cm in bodo povezani z AB vezno gredo. Druga pilotna stena bo prav tako iz
pilotov premera 80 cm in bo dolžine 155 m. Pilotni steni bosta varovali izvedbo izkopa za obrtno cono. V
zaledni liniji pilotnih sten sta prevideni dve kamniti zložbi dolžin 30 in 16 m ter viši 4-5 m. Pred pilotno
steno je predvidena izgradnja zaledne ceste, ki bo podprta z dvema podpornima AB konstrukcijama,
zidovoma višine 5,5 m ter dolžin 85 in 90 m. Zaledna cesta bo med obema predvidenima platojema za
bodočo gradnjo objektov z regionalno cesto povezana s t.i. prečno cesto. Slednja bo na obeh bočnih
straneh podprta z AB zidovoma dolžin 45 in 50 m. Njuna višina bo znašala 1 - 5,5 m. Podporna zidova
št. 3 in 6 prav tako podpirata zaledno cesto ter sta višin 1 - 5,5 m ter dolžin 30 in 65 m.
Med predvidenimi platoji in regionalno cesto je predvidena višinska razlika do 1,8 m, katera bo
kompenzirana z AB parapetnima zidovoma dolžin 105 in 90 m.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
35
Ob potoku Boben bo desno brežni zid za ureditev parkirišča potrebno nadvišati v dolžini 385 m ter višini
0,5 - 1 m. Obstoječi zid se nadviša na ta način, da se odstrani obstoječo krono zidu in njegove
dotrajane dele, vanj se vgradi sidrno armatura, nato pa zid na zgornjem delu »objame« na zaledni strani
in nadviša do predpisane višine. Na tako nadvišan zid se namesti jeklena vodilna ograja nadvišana z
držalom za pešca.
Glede objektov sta predvidena še dva škatlasta prepusta svetlih dimenzij 2/2 m ter dolžin 115 in 45 m.
Ureditev prepustov na gorvodni strani je predvidena z oblikovanjem ustrezne kamnite drče v betonu, na
dolvodni strani pa je s prebojem obstoječe desno brežnega zidu potoka Boben predvidena ureditev
izpusta v potok.
Komunalni vodi
Skladno s projektno nalogo prestavitev ali novogradnja komunalnih vodov ni predmet projekta, razen za
potrebe zagotavljanja odvodnjavanja meteornih in fekalnih voda. V dogovoru z investitorjem bodo
upravljalci posameznih komunalnih vodov sami poskrbeli za zaščito ali prestavitev njihovih vodov, oz.
na zagotovitev napajanja predvidenih objektov obrtno industrijske cone.
Z rušenjem objektov med regionalno cesto in potokom bo odstranjeno tudi obstoječe črpališče glavnega
vodovoda, ki mesto oskrbuje s pitno vodo. Potrebna bo izvedba nadomestnega črpališča.
Zakoličba
V projektu PGD so podane koordinate za zakoličbo presečišč vzdolžne osi V1 ter prečnih osi P1-P18.
Glede na obdelavo prečnih profilov je obseg predvidene obrtno industrijske cone določen, v fazi
dokumentacije PZI pa bo zakoličba podana bistveno natančneje, t.j. posebej za posamezne elemente
gradnje, kot so zidovi, piloti, ceste, zavijalni radiji …
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
36
7 Analiza zaposlenih
Obstoječe stanje
Na podlagi planov zaposlovanja s strani podjetij v coni, ki so izkazala interes za širjenje svojega
poslovanja, v nadaljevanju navajamo podatke o zaposlitvah, ki bodo realizirane v roku dveh let po
zaključku operacije.
za alternativo “z” investicijo glede na alternativo “brez” investicije in/ali minimalno alternativo;
Nove zaposlitve v coni
Izvedba projekta zajema predvsem izvedbo komunalne infrastrukture, del pa bodo tudi novo komunalno
opremljena zemljišča. Investicijski projekt bo neposredno na lokaciji ustvaril najmanj 75 novih delovnih
mest na lokaciji, ki so povezana z ustvarjanjem neposrednih delovnih mest preko razvoja in
pospeševanja podjetništva.
Alternativa z investicijo
Alternativa z investicijo bo pozitivno vplivala na zaposlovanje, saj bodo vzpostavljeni boljši pogoji za
razvoj podjetništva. V okviru tega je predvidenih vsaj 75 novih delovnih mest.
Posredna delovna mesta
Predvidena pa so tudi posredna delovna mesta v času gradnje. Ker bodo navedeni investicijski projekt v
večji meri predvidoma izvajali domači izvajalci, bo navedeni investicijski projekt pozitivno vplival na
produkcijo potrebnih materialov ter na povečanje storitvene dejavnosti v Sloveniji, kar pa bo dvignilo
dodano vrednost domačega gospodarstva, zagotovilo dodatna sredstva za zaposlene v navedenih
dejavnostih in pripomoglo k ohranjanju in odpiranju novih delovnih mest.
Alternativa brez investicije
Alternativa brez investicije bo pomenila izgubo delovnih mest, ki so jih podjetja predvidela. Hkrati
neizvedba predmetne investicije pomeni, glede na podatek, da hrbtenični podjetji nimata več na voljo
prostora za razvoj novih dejavnosti, tudi izgubo dodatnega gospodarskega potenciala. Neizvedba
investicije pa pomeni tudi izgubo posrednih delovnih mest v času izvedbe projekta. Alternativa brez
investicije bi pomenila tudi v prihodnosti delno neizkoriščenost prostora, komunalno in energetsko
neprimerno stanje, območje pa bi bilo še naprej potencialno neizkoriščeno.
7.1 Kadrovsko – organizacijska shema projekta
Za realizacijo investicije bo investitor imenoval širšo projektno skupino, v kateri bodo predvidoma:
- predstavnik odgovorne osebe naročnika,
- operativni vodja projekta,
- predstavniki uporabnikov posameznih članic.
Opis vloge sistema Institucija
GLAVNI SISTEM PROJEKTA (GS):
Naročnik projekta usmerja k cilju in projekt upravlja. Zagotavlja vire sredstev za realizacijo projekta. Naročnik projekta ima v projektu
Občina Hrastnik
in njegovi sestavni odbori:
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
37
naslednje naloge:
definira končni namenski cilj (opredeli projektno nalogo),
zagotavlja vire sredstev za realizacijo projekta,
izbira, postavlja in razrešuje vodje projekta,
naroča izvajanje projekta,
upravlja projekt,
sprejema zgoščena poročila o napredovanju projekta,
sprejema zaključno poročilo in prevzame objekt projekta.
Glavni sistem je vedno tisti, ki je investitor in s sredstvi razpolaga.
župan,
podžupan,
občinski svet,
nadzorni odbor občine,
računsko sodišče,
preko zahtev sofinancerja tudi
MGRT
SKRBNIŠKI SISTEM (SS):
Je sistem vodenja in skrbništva projekta, ki organizira in vodi koncipiranje, definiranje in izvajanje projekta. Predstavlja projektno organizacijo. Vanj so vključeni:
vodja projekta (oseba, ki operativno vodi realizacijo projekta),
namestnik vodje, projektni administrator (je asistent vodje
projekta, kadar bi vodenje projekta vodjo preveč obremenilo). Poleg tega ima še naslednje naloge: o pripravlja in usklajuje razpored sestankov, o sklicuje in organizira sestanke, o piše zapisnike sestankov in jih razpošilja, o zbira, arhivira in urejuje vso projektno dokumentacijo, o izvaja investitorski nadzor, o skrbi za informacijski sistem projekta.
Projektni vodja investitorja:
Janez Kraner
IZVAJALNI SISTEM PROJEKTA (ZSI):
Sestavljajo ga izvajalci del. Izvajalci del so udeleženci projekta samo v času, ko opravljajo delo na poverjeni dejavnosti. Ko to delo končajo, niso več udeleženci v projektu. Organizirani so v izvajalne skupine, ki so izbrane za izvajalce posameznih aktivnosti skladno z zakonom o javnih naročilih. Vodjo in člane internih izvajalnih skupin izbere vodja projekta. V okviru izvajanja projekta poteka tudi administracija projekta:
zajemajo se podatki za plan projekta in podatki o realizaciji,
pripravljajo se razna poročila, obračunske situacije,
vodi se seznam zadolžitev in se ugotavlja njihovo izpolnjevanje.
Izvajalci in podizvajalci posamezne faze projekta so izbrani na javnem razpisu, ki ga skladno z zakonodajo pripravi skrbniški sistem (vodja projekta), potrdi pa skladno z dogovorom o vodenju projekta glavni sistem prijavitelja.
Ožji izvedbeni projektni tim bo vodil operativni vodja projekta skupaj s svetovalnim inženiringom in z
odgovorno osebo naročnika.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
38
Projektni timi bodo imeli predvidoma sestanke v prostorih prijavitelja, kar je tudi lokacijsko
najprimerneje.
Izvajalni sistem – izvajalci posameznih aktivnosti
Zunanji izvajalci bodo skladno z zakonodajo za porabo proračunskih sredstev izbrani na osnovi zbiranja
ponudb (za male vrednosti) in javnih razpisov, pri čemer bo za posamezen razpis investitor - prijavitelj
imenoval razpisne komisije in vodil upravni postopek.
Nadzorni sistem predstavlja več entitet, ki vsaka v okviru svoje pristojnosti nadzira potek projekta:
- projektna skupina,
- občinski svet,
- računsko sodišče.
Pristop k izvedbi projekta predvideva tudi različne pristope, ki uporabljajo moderne tehnologije in so v
marsičem napredni in inovativni:
Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT):
1. Projektna skupina bo komunicirala tako rekoč v celoti v elektronski obliki:
- uporaba portala za skupno načrtovanje, uporaba programov za takojšnje sporočanje,
- spletna izmenjava vsebin, spletna gradiva,
- skeniranje vhodnih podatkov in posredovanje dokumentacije po elektronski pošti (zunanji
izvajalci) oz. preko skupnega dokumentacijskega sistem na strežniku.
2. Uporaba WBS metodologije za spremljanje poteka projekta
3. Notranja evalvacija
K 1): Kakovostna izmenjava informacij med sodelujočimi organizatorji in izvajalci na projektu je bistven
del. Omogoča nenehno izboljševanje procesa in časovno racionalnost. Prednost tega je takojšen odziv
in elektronsko arhiviranje gradiva, ki ga je mogoče hitro posredovati naprej. Vsa gradiva se bodo zbirala
na centralnem strežniku, do njih pa bo možen dostop tudi preko svetovnega spleta. Sodelujoči bodo
dobili ustrezna dostopna gesla, prek katerih bo možno dostopati do vsebin.
P1
- Zagon projekta,
- nastavlja strategijo,
- evalvacija.
P2
- Načrtuje izvedbo,
- organizira izvedbo,
- nadzira potek aktivnosti.
P2X
- Opravljanje aktivnosti.
P2y
- Opravljanje aktivnosti.
Značilnosti:
PROJEKTNI PRISTOP K VODENJU PROJEKTA
GS – glavni sistem
- Prijavitelj in razpisovalec,
- upravlja projekt.
NSI – notranji izvajalci
- Izvajalci, izbrani na razpisih (skladno z zakonodajo),
- izvajajo posamezne aktivnosti.
SSK – sistem skrbništva
- Operativno vodi projekt,
- zagotavlja podporo aktivnostim, administracijo.
ZSI – zunanji izvajalci
- Interni izvajalci (projektni tim),
- skrbijo za realizacijo vseh faz.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
39
K 2): WBS (Work Breakdown Structure) je pristop, znan iz projektnega menedžmenta, kjer posamezne
projektne sklope razdelimo v obvladljive aktivnosti, ki imajo jasno določene nosilce, merljive cilje in
opredeljen časovni okvir ter stroške.
K 3): Notranje ocenjevanje bo izvedeno s pomočjo nadzora nad rezultati, ki so bili predvideni in
doseženi. Notranji nadzor bodo vršili nazorni organi prijavitelja in upravljavca. Notranja evalvacija bo
možna na osnovi poročil ožjega projektnega tima ali po potrebi z neposrednim vpogledom v
dokumentacijo posamezne aktivnosti.
Glavni mejniki projekta so:
- uspešna prijava na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev,
- pridobitev gradbenega dovoljenja,
- uspešna oddaja GOI del na javnem razpisu, sklenjena pogodba za izvajanje,
- izvedba del, uspešna primopredaja del in pridobitev uporabnega dovoljenja,
- uresničevanje ciljev investicije (delovna mesta …).
Uspešnost pomeni doseganje zastavljenih ciljev v predvidenih rokih in predvideni kvaliteti v okviru
predvidenih stroškov. Prijava in razpisna dokumentacija zagotavlja enake možnosti in enakost med
spoloma.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
40
8 Ocena vrednosti projekta po stalnih in tekočih cenah
ločeno za upravičene in preostale stroške, z navedbo osnov in izhodišč za oceno;
Vrsta investicije
Investicija pomeni naložbo v infrastrukturo za razvoj gospodarstva.
Osnove za ocene
Pri pripravi gradiva so bile kot zanesljiv prikaz investicije upoštevane določbe Uredbe o enotni
metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, ki
določa pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije za vse investicijske projekte in druge ukrepe,
ki se financirajo po predpisih, ki urejajo javne finance. Ta Uredba se uporablja za ugotavljanje prednosti
in slabosti posameznih predlogov projektov oz. pri odločanju o izbiri izvedljivih projektov, katerih
rezultati bodo prispevali k trajnostnemu razvoju družbe in jih bo mogoče nadzirati v vseh fazah
projektnega cikla. Na podlagi izsledkov analiz vrednotenja učinkov teh projektov bo omogočila
oblikovanje politike za koristno, gospodarno in učinkovito uporabo javnih sredstev. Ocena investicijske
vrednosti je bila narejena na podlagi izkušenj na primerljivih projektih izgradnje poslovnih con.
Analiza vrednosti je bila izdelana na podlagi projektantskega predračuna v projektu za izvedbo rušenja
objektov, ki ga je izdelal Arhis, d. o. o., št. projekta 14/16 ter projekta za komunalno ureditev cone, ki ga
izdeluje PRONIG d.o.o. Trbovlje. Strokovno usposobljeni in za to dejavnost registrirani projektanti so
projektantske ocene pripravili na osnovi tehničnih izhodišč in rešitev, tržnih razmer in izkušenj na
primerljivih projektih. Projekti za izvedbo na osnovi navedenih izhodišč ne bi smeli bistveno odstopati od
kasnejše dejanske realizacije.
Investicijske stroške smo prikazali kot vse izdatke in vložke v denarju in stvareh, ki so neposredno
vezani na investicijski projekt in jih investitor nameni za pridobivanje soglasij in dovoljenj, pripravljalna in
zemeljska dela, izvedbo gradbenih, obrtniških del in napeljav, nadzor izvedbe ter druge izdatke za blago
in storitve, ki so neposredno vezani na investicijski projekt.
Upravičeni stroški
Sofinancira se lahko do 100 % upravičenih stroškov projekta (nepovratna sredstva). Neupravičene
stroške krije upravičenec sam. Nepovratna sredstva so namenska sredstva Evropskega sklada za
regionalni razvoj (v deležu 75 % v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in 70% v kohezijski regiji Zahodna
Slovenija), opredeljena v OP EKP 2014 – 2020, in namenska sredstva Proračuna Republike Slovenije
(v deležu 25 % v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in 30% v kohezijski regiji Zahodna Slovenija).
Upravičeni stroški te vsebine so:
1) gradnja nepremičnin;
2) nakup nezazidanih zemljišč;
3) oprema in druga opredmetena osnovna sredstva;
4) stroški informiranja in komuniciranja;
5) stroški storitev zunanjih izvajalcev.
Stroški za gradnjo lahko vključujejo plačila za vse dejavnosti v zvezi s pripravo in izvedbo gradbenih,
obrtniških in instalacijskih del.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
41
Davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) ni upravičen strošek.
Nakup nezazidanih zemljišč
Pogoji upravičenosti pri nakupu nezazidanih zemljišč:
- med nakupom nezazidanega zemljišča in cilji sofinanciranega projekta mora obstajati
neposredna povezava, upravičen je nakup tistih zemljišč, ki so potrebna za gradnjo poslovne
infrastrukture, ki je predmet projekta;
- stroški nakupa nezazidanega zemljišča ne smejo predstavljati več kakor 10 % skupnih
upravičenih stroškov in upravičenih stroškov projekta; za propadajoče lokacije in za nekdanje
industrijske lokacije, ki vključujejo stavbe, se ta odstotek poveča na 15 %;
- od sodnega cenilca oziroma izvedenca ustrezne stroke mora biti pridobljeno potrdilo oz.
poročilo, ki opredeljuje, da cena nezazidanega zemljišča ne presega tržne vrednosti in ni
starejše od šestih mesecev od dne podpisa kupoprodajne pogodbe.
Pri nakupu nezazidanih zemljišč davek na dodano vrednost, davek na promet z nepremičninami, stroški
nepremičninskega agenta, stroški notarja in vpisa v zemljiško knjigo, niso upravičeni stroški.
Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva (v nadaljevanju: oprema)
Pogoji upravičenosti:
stroški nakupa, uporabe in vzdrževanja opreme so upravičeni, če so neposredno povezani s cilji
operacije. Oprema, ki predstavlja podporo pri izvajanju operacije ni upravičen strošek.
Davek na dodano vrednost in stroški nakupa rabljene opreme niso upravičeni stroški.
Stroški informiranja in komuniciranja
Med stroški informiranja in komuniciranja ter operacijo mora obstajati neposredna povezava.
Primeri upravičenih stroškov informiranja in komuniciranja:
stroški izdelave ali nadgradnje spletnih strani;
stroški oglaševalskih storitev in stroški objav;
stroški oblikovanja, priprave na tisk, tiska in dostave gradiv;
stroški zaračunljive tiskovine;
drugi stroški informiranja in komuniciranja (kot na primer stroški izdelave in postavitve
označevalnih plakatov, začasnih ali stalnih panojev).
Stroški storitev zunanjih izvajalcev
Pogoji upravičenosti:
Ta vrsta stroškov vsebuje stroške storitev, ki jih izvedejo zunanji izvajalci v okviru operacije in so
potrebni za operacijo.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
42
Delo zunanjih izvajalcev ne more biti opredeljeno kot pavšalno plačilo v odstotku celotnih stroškov
operacije oziroma posameznih dejavnosti.
Stroški, ki se nanašajo na vsebino projekta in ki jih upravičencu zagotavljajo tretje osebe, lahko
vključujejo stroške, ki so v skladu z namenom in ciljem operacije, na primer:
stroški svetovalnih in nadzornih storitev (pravno, finančno, trženjsko, ipd. svetovanje, storitve
inženiringa);
stroški izdelave študij o izvedljivosti projektov, projektne in investicijske dokumentacije, nadzora
in investicijskega inženiringa (po podjemni pogodbi oz. postopku po veljavnem Zakonu o
javnem naročanju, Uradni list RS, št. 91/15, v nadaljevanju: ZJN-3);
stroški storitev izdelave študij, raziskav, vrednotenj, ocen, strokovnih mnenj in poročil.
Investicija zajema obdobje: 2016-2020.
Do sedaj so bila pri omenjeni investiciji porabljena sredstva za pripravo izhodišč za projekt, izdelavo
DIIP, projektne dokumentacije in vodenje ter organizacijo aktivnosti.
Neupravičeni stroški
Pod neupravičene stroške spadajo:
stroški izdelave dokumenta identifikacije investicijskega projekta,
davek na dodano vrednost (DDV),
davek na promet z nepremičninami,
in vsi ostali stroški, ki niso zavedeni med upravičenimi.
Neupravičene stroške operacije zagotavlja prijavitelj oziroma upravičenec iz lastnih sredstev.
Neupravičeni so tudi ostali stroški, ki niso posebej navedeni oziroma jih ni možno smiselno umestiti pod
upravičene stroške. Nepredvidena dela, v smislu povečanja vrednosti celotne operacije, so v celoti
neupravičen strošek.
Vse vrednotenje in vse investicijske vrednosti so oblikovane na nivoju junija 2018.
8.1 Ocena stroškov investicije po letih - stalne cene
Tabela: Viri financiranja investicije po stalnih cenah
Tabela: Viri financiranja - stalne cene (z DDV) Delež v % Skupaj v EUR
do vključno EUR v 2017 EUR v 2018 EUR v 2019 EUR v 2020
ESRR in slovenska udeležba 81,97 3.212.899,72 19.800,00 35.000,00 2.001.962,71 1.156.137,01
Občina Hrastnik - DDV 18,03 706.837,94 4.356,00 7.700,00 440.431,80 254.350,14
Dinamika izvedbe po letih (v %) 100,00 0,62 1,09 62,31 35,98
SKUPAJ 100,0 3.919.737,66 24.156,00 42.700,00 2.442.394,50 1.410.487,16
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
43
8.2 Ocena stroškov investicije po letih - tekoče cene
Pri oceni po tekočih stroških je upoštevana UMAR-jeva »Pomladanska napoved gospodarskih gibanj
2018« za inflacijo v višini 1,9 % za leto 2019 ter 2,3 % za leta 2020-2022 (vir: UMAR, Pomladanska
napoved gospodarskih gibanj 2018, marec 2018). Upoštevane stopnje predvidene inflacije pri
vrednotenju investicije po tekočih cenah so navedene v nadaljevanju.
Upoštevane stopnje predvidene inflacije pri vrednotenju investicije po tekočih cenah:
Predvidena stopnja inflacije v %: Leto:
1,90 2019
2,30 2020
Pri oceni po tekočih cenah so upoštevane iste postavke kot pri stalnih cenah, pri čemer je dodan vpliv
inflacije.
Tabela: Vrednost investicije – tekoče cene, brez upoštevanja DDV
Tabela: Viri financiranja - tekoče cene (z DDV) Delež v % Skupaj v EUR
do vključno EUR v 2017 EUR v 2018 EUR v 2019 EUR v 2020
ESRR in slovenska udeležba 81,97 3.300.000,00 19.800,00 35.000,00 2.040.000,00 1.205.200,00
Občina Hrastnik - DDV 18,03 726.000,00 4.356,00 7.700,00 448.800,00 265.144,00
Dinamika izvedbe po letih (v %)
100 0,60 1,06 61,82 36,52
SKUPA 100,0 4.026.000,00 24.156,00 42.700,00 2.488.800,00 1.470.344,00
Vpliv inflacije 2,71 106.262,34 0,00 0,00 46.405,50 59.856,84
Skupen vpliv inflacije v celotnem obdobju financiranja znaša: 106.262,34 EUR, kar znaša približno 2,71
% vrednosti investicije, vrednotene po stalnih cenah.
Projektanti so podali okvirni projektantski popis del s projektantskim predračunom v projektni
dokumentaciji po stalnih cenah. Navedene vrednosti pomenijo oceno investicije. Dejanske vrednosti
bodo pridobljene na osnovi javnih razpisov, sklenjenih pogodb in končnega obračuna del.
8.3 Ocena stroškov na enoto
Celotna površina poslovne cone, ki je predvidenih za ureditev, znaša cca 2,35 ha.
Vrednost v EUR Kvadratura v m2 Vrednost na m
2 v EUR
Skupne vrednosti brez DDV 3.212.899,72 23.500 136,72
Skupne vrednosti z DDV 3.919.737,66 23.500 166,80
tekoče cene Vrednost v EUR Kvadratura v m2 Vrednost na m
2 v EUR
Skupne vrednosti brez DDV 3.300.000,00 23.500 140,43
Skupne vrednosti z DDV 4.026.000,00 23.500 171,32
Prikaz investicijskih stroškov na enoto
Investicijski stroški - tekočih cene (brez DDV) Delež v % Skupaj v EUR Vrednost na m
2 v
EUR
Izvedba GOI del na komunalni ureditvi območja 79,29 3.192.315,27 135,84
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
44
Izdelati investicijsko projektno dokumentacijo1 1,36 54.800,00 2,33
Nadzor in VPD 1,19 47.884,73 2,04
Obveščanje in informiranje 0,12 5.000,00 0,21
Skupaj v EUR 100,0 3.300.000,00 140,43
DDV 22,00 726.000,00 30,89
Skupna vrednost 122,0 4.026.000,00 171,32
8.4 Ocena stroškov glede na (ne)upravičen namen
Projekt sofinancira Evropska unija s sredstvi iz Sklada za regionalni razvoj. S sredstvi EU bo
sofinanciranih 100 % javnih upravičenih izdatkov operacije.
Upravičeni stroški so v našem primeru glede na vrednost investicije in določila javnega razpisa vsi
stroški, razen DDV. Skupaj znašajo upravičeni stroški 3.300.000,00 EUR. Upošteva se vrednost
projekta po tekočih cenah brez DDV. DDV je neupravičen strošek in ga krije investitor sam.
Tabela: Prikaz investicijskih stroškov po tekočih cenah po namenu in viru financiranja
Viri financiranja - tekoče cene
Delež glede na celotne
stroške
Delež glede na upr. stroške Skupaj v EUR
do vključno EUR v 2017 EUR v 2018 EUR v 2019 EUR v 2020
Upravičeni stroški
ESRR in slovenska udeležba 81,97 100,00 3.300.000,00 19.800,00 35.000,00 2.040.000,00 1.205.200,00
Skupaj 81,97 100,00 3.300.000,00 19.800,00 35.000,00 2.040.000,00 1.205.200,00
Neupravičeni stroški
Občina Hrastnik - DDV 18,03 22,00 726.000,00 4.356,00 7.700,00 448.800,00 265.144,00
Skupaj 18,03 22,00 726.000,00 4.356,00 7.700,00 448.800,00 265.144,00
SKUPAJ 100,00 122,00 4.026.000,00 24.156,00 42.700,00 2.488.800,00 1.470.344,00
Tabela: Prikaz nepovratnih sredstev glede na delež pridobljen s strani namenskih sredstev ESRR in
namenskih sredstev proračuna RS po letih
Viri financiranje po tekočih cenah Delež v % SKUPAJ v
EUR do vključno EUR v 2017
EUR v 2018 EUR v 2019 EUR v 2020
ESRR (Vzhodna Slovenija) 75 2.475.000,00 14.850,00 26.250,00 1.530.000,00 903.900,00
Slovenska udeležba (Vzhodna Slovenija)
25 825.000,00 4.950,00 8.750,00 510.000,00 301.300,00
Skupaj EU in slovenska udeležba 100 3.300.000,00 19.800,00 35.000,00 2.040.000,00 1.205.200,00
8.5 Izračun finančne vrzeli
VREDNOSTI V STALNIH CENAH (v EUR)
Leto (zap.št.)
Leto (letnica)
Investicijski stroški v stalnih
cenah
Operativni stroški
Prihodki Ostanek vrednosti
Neto denarni tok
1 Ne vsebuje stroškov izdelave dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP).
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
45
1 2017 24.156,00 0,00 -24.156,00
2 2018 42.700,00 0,00 0,00 -42.700,00
3 2019 2.442.394,50 0,00 0,00 -2.442.394,50
4 2020 1.470.344,00 3.166,67 140.735,01 -1.332.775,66
5 2021 19.000,00 4.473,00 -14.527,00
6 2022 19.000,00 4.473,00 -14.527,00
7 2023 19.000,00 4.473,00 -14.527,00
8 2024 19.000,00 4.473,00 -14.527,00
9 2025 19.000,00 4.473,00 -14.527,00
10 2026 19.000,00 4.473,00 -14.527,00
11 2027 24.000,00 4.473,00 -19.527,00
12 2028 24.000,00 4.473,00 -19.527,00
13 2029 24.000,00 4.473,00 -19.527,00
14 2030 24.000,00 4.473,00 -19.527,00
15 2031 24.000,00 4.473,00 -19.527,00
16 2032 29.000,00 4.473,00 -24.527,00
17 2033 29.000,00 4.473,00 -24.527,00
18 2034 29.000,00 4.473,00 -24.527,00
19 2035 29.000,00 4.473,00 -24.527,00
20 2036 29.000,00 4.473,00 -24.527,00
21 2037 34.000,00 4.473,00 -29.527,00
22 2038 34.000,00 4.473,00 -29.527,00
23 2039 34.000,00 4.473,00 -29.527,00
24 2040 34.000,00 4.473,00 -29.527,00
25 2041 34.000,00 4.473,00 383.077,83 353.550,83
Skupaj 3.979.594,50 586.166,67 239.141,01 383.077,83 -3.943.542,33
DISKONTIRANE VREDNOSTI (v EUR) 4%
Leto (zap.št.)
Leto (letnica)
Investicijski stroški
Operativni stroški
Prihodki Ostanek vrednosti
Neto denarni tok
1 2017 24.156,00 0,00 0,00 0,00 -24.156,00
2 2018 41.057,69 0,00 0,00 0,00 -41.057,69
3 2019 2.258.131,01 0,00 0,00 0,00 -2.258.131,01
4 2020 1.307.130,46 2.815,16 125.112,91 0,00 -1.184.832,71
5 2021 0,00 16.241,28 3.823,54 0,00 -12.417,74
6 2022 0,00 15.616,62 3.676,48 0,00 -11.940,14
7 2023 0,00 15.015,98 3.535,08 0,00 -11.480,90
8 2024 0,00 14.438,44 3.399,11 0,00 -11.039,33
9 2025 0,00 13.883,11 3.268,38 0,00 -10.614,74
10 2026 0,00 13.349,15 3.142,67 0,00 -10.206,48
11 2027 0,00 16.213,54 3.021,80 0,00 -13.191,74
12 2028 0,00 15.589,94 2.905,58 0,00 -12.684,37
13 2029 0,00 14.990,33 2.793,82 0,00 -12.196,51
14 2030 0,00 14.413,78 2.686,37 0,00 -11.727,41
15 2031 0,00 13.859,40 2.583,05 0,00 -11.276,36
16 2032 0,00 16.102,67 2.483,70 0,00 -13.618,97
17 2033 0,00 15.483,34 2.388,17 0,00 -13.095,17
18 2034 0,00 14.887,82 2.296,32 0,00 -12.591,51
19 2035 0,00 14.315,22 2.208,00 0,00 -12.107,22
20 2036 0,00 13.764,63 2.123,08 0,00 -11.641,55
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
46
21 2037 0,00 15.517,16 2.041,42 0,00 -13.475,74
22 2038 0,00 14.920,34 1.962,90 0,00 -12.957,44
23 2039 0,00 14.346,48 1.887,41 0,00 -12.459,08
24 2040 0,00 13.794,70 1.814,81 0,00 -11.979,88
25 2041 0,00 12.753,97 1.677,90 143.698,93 132.622,86
Skupaj 3.630.475,17 325.577,17 182.577,49 143.698,93 -3.629.775,92
v EUR
Skupni investicijski stroški (nediskontirani) 3.979.594,50
Od tega upravičeni stroški (EC) - v TEKOČIH cenah* 3.300.000,00
Diskontirani investicijski stroški (DIC) 3.630.475,17
Diskontirani neto prihodki (DNR) -4.401,63
če je DNR>0: če je DNR<0:
1a) Najvišji upravičeni izdatki (EE=DIC-DNR): 3.634.876,80 3.634.876,80
1b) Finančna vrzel (R=EE/DIC): 100% 100%
2) Izračun pripadajočega zneska (DA=EC*R): 3.304.000,96 3.300.000,00
3a) Najvišja stopnja sofinanciranja EU (CRpa): 100% 100%
3b) Izračun najvišjega zneska EU (DA*Crpa): 3.304.000,96 3.300.000,00
Na podlagi izračuna finančne vrzeli oz. maksimalnega zneska sofinanciranja, Občina Hrastnik lahko
zaprosi za 3.300.000,00 EUR sofinancerskih sredstev EU (EU sredstva in slovenske udeležbe), kar je
tudi zaprošeni znesek sofinancerskih sredstev EU.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
47
9 Analiza lokacije
ki vsebuje tudi imenovanje prostorskih aktov in glasil, v katerih so objavljeni;
V okviru investicije je predvidena odstranitev dotrajanih večstanovanjskih objektov, izgradnja podpornih
konstrukcij, ureditev priključnih mest za komunalno ureditev ter prometna priključitev cone na
regionalno cesto z dodatnim levim zavijalnim pasom na skupnem območju cca 2,35 ha.
Na obravnavanih območjih vseh treh poslovnih con veljajo naslednji občinski in prostorski akti:
Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 2/2016).
Dela se bodo izvajala na parcelnih številkah:
1483/27, 1294, 1295, 1296, 1297, 1298, 1300/4, 1309/3, 1309/4, 1310/1, 1310/2, 1310/3, 1317, 1300/3,
1300/5, 1301, 1302, 1303, 1304, 1305/1, 1306, 1307, 1308, 1312, 1313, 1314, 1517/5, 1281, 1283,
1282, 1284,1280/1, 1279, 278,1277, 1276, vse k. o. 1855 Hrastnik mesto.
Skupna površina novo opremljenih in dograjenih komunalnih zemljišč poslovne cone znaša 23.500 m2
oz. 2,35 ha.
Slika: Lokacija Obrtno industrijske cone Steklarna – TKI Hrastnik
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
48
10 Analiza vplivov investicijskega projekta na okolje
ter oceno stroškov za odpravo negativnih vplivov z upoštevanjem načela, da onesnaževalec plača nastalo škodo, kadar je primerno;
Pri načrtovanju in izvedbi operacije bodo upoštevana naslednja izhodišča:
učinkovitost izrabe naravnih virov (energetska učinkovitost, učinkovita izraba vode in surovin),
okoljska učinkovitost (uporaba najboljših razpoložljivih tehnik, uporaba referenčnih dokumentov,
nadzor emisij in tveganj, zmanjšanje količin odpadkov in ločeno zbiranje odpadkov),
trajnostna dostopnost,
zmanjševanje vplivov na okolje (izdelava poročil o vplivih na okolje oz. strokovnih ocen vplivov
na okolje za posege, kjer je to potrebno).
Sama investicija ne bo povzročala negativnih vplivov na okolico. Neznaten vpliv na okolico se pojavlja z
izvajanjem gradbenih del. Pri izvedbi del se bodo uporabljale najboljše razpoložljive tehnike in materiali.
Glede na dejstvo, da je sedanje stanje slabo, se bodo z obnovo izboljšali vsi okoljevarstveni pogoji.
Glede na naravo gradnje se ne predvideva, da bi bila potrebna celovita presoja vplivov na okolje. Prav
tako se ne predvidevajo negativni vplivi, zaradi katerih bi bila potrebna izdelava potrebnih poročil.
10.1.1 Okoljska učinkovitost in učinkovitost izrabe naravnih virov
Pri izdelavi projektne dokumentacije za izvedbo del se smiselno uporablja Uredbo o zelenem javnem
naročanju (Ur. list RS, št. 51/2017); v nadaljevanju uredba).
Že pri izboru projektanta se mora upoštevati, da ima le-ta reference, iz katerih izhaja, strokovno ekipo in
izkušnje s projekti, ki so presegali minimalne zahteve, določene v pravilniku, ki ureja učinkovito rabo
energije v stavbah ter ostalih pravilnikih v skladu z uredbo.
Zmanjševanje vplivov na okolje
Glede na predvidene posege bodo v času posega prisotni nekateri minimalni negativni vplivi na okolje,
dolgoročno pa bo imela investicija na okolje pozitiven vpliv.
Voda in tla
Največji vpliv na tla bo v času gradbenih del, ko lahko na območju gradbišča pričakujemo povečano
onesnaževanje tal zaradi emisij gradbenih strojev in uporabe gradbenih materialov. V tem času obstaja
sicer nevarnost, da zaradi nepredvidenih dogodkov ali neustreznega vzdrževanja gradbene in strojne
mehanizacije pride do onesnaženja. Za preprečitev tega tveganja bodo sprejeti ustrezni ukrepi pri
organizaciji gradbišča in zahtevah po ustreznem vzdrževanju gradbene in strojne opreme, zato je to
tveganje relativno nizko.
Kanalizacijski sistem v okolici je zgrajen v vodotesni izvedbi, zato ni pričakovati vplivov na podzemne
vode. Odpadne vode bodo odtekale v kanalizacijski sistem.
Zrak
Vplive na zrak bodo v času gradbenih del predstavljale povečane emisije izpušnih plinov in dvigovanje
prahu s ceste zaradi gradbene mehanizacije (transportna vozila za dovoz gradbenega materiala in
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
49
opreme, stroji za odkop, planiranje in temeljenje …). Ocenjujemo, da vpliv ne bo velik in je tako
zanemarljiv.
Povečano bo tudi prašenje zaradi premikov gradbenih strojev. Vozne makadamske površine se bodo
zato redno močile.
Investicija v tem primeru ne bo imela negativnih vplivov na zrak.
Odpadki
Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 39/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 49/2006 – ZMetD,
66/2006 – odl. US, 33/2007 – ZPNačrt, 57/2008 – ZFO-1A, 70/2008, 108/2009, 108/2009 – ZPNačrt-A,
48/2012, 57/2012, 92/2013, 56/2015, 102/2015, 30/2016, 61/2017 – GZ in 21/2018 – ZNOrg) določa, da
mora povzročitelj onesnaževanja upoštevati vsa pravila ravnanja z odpadki, ki so potrebna za
preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov in njihovo varno odstranitev, če predelava ni
mogoča. Izvajalec bo zavezan, da bo ta pravilnik upošteval.
V času gradbenih del je pričakovati nastajanje manjših količin nevarnih odpadkov, predvsem kot
posledica vzdrževanja gradbene in strojne mehanizacije ter nepredvidenih dogodkov, ki predstavljajo
potencialno nevarnost za onesnaževanje okolja pri nepravilnem ravnanju z njimi: odpadna olja
(odpadna hidravlična olja, iztrošena motorna, strojna in mazalna olja), prazna oljna embalaža, čistilne
krpe, z olji onesnažena zemlja in vpojni materiali ter odpadne baterije oziroma akumulatorji.
Tip in način zbiranja odpadkov bo izveden glede na zahteve in pogoje pooblaščenega podjetja za
zbiranje in odvoz odpadkov ter v skladu z veljavno zakonodajo. Obremenitev okolja v času gradnje bo
zmerna, saj bo temu področju namenjena posebna skrb, hkrati bo zajeta vrsta ukrepov za
preprečevanje morebitnih negativnih vplivov.
Vpliv na mehansko odpornost in stabilnost nepremičnin
Na območju predvidene investicije ni objektov oz. nepremičnin, ki bi lahko bile ogrožene z nameravanim
posegom. Neznaten vpliv na okolico se pojavlja z izvajanjem gradbenih del izkopa. Glede na navedeno
niso predvideni posebni ukrepi za zmanjševanje vpliva, razen standardnih varstvenih ukrepov, ki se
izvajajo na gradbiščih.
Vplivi na varnost nepremičnim pred požarom
Predvidena obnova nima vpliva na požarno varnost.
Vplivi na higiensko in zdravstveno zaščito nepremičnin
Pri gradnji se pojavljajo neznatni vplivi povezani z izkopi in transporti materiala ter uporabo vozil v
smislu onesnaževanja okolja z delci v prahu oz. s plini, zato se bodo v času gradnje izvajali ukrepi za
zmanjševanje emisije prahu v okolici s škropljenjem prašnih voznih površin.
Vpliv na varnost nepremičnin v uporabi
Na območju investicije ni objektov, na katere bi imel projekt vpliv z vidika nepremičnin v uporabi.
Določene nepremičnine pa so predvidena za rušitev.
Vpliv na zaščito nepremičnin pred hrupom
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
50
Obremenjevanje okolja s hrupom bo predvidoma največje v času zemeljskih del, ko bosta vir hrupa
predstavljala gradbena mehanizacija in tovorni promet. Vir hrupa bo zgolj občasen in bo najbolj moteč
za uporabnike najbližjih stavb, medtem ko za širše območje ne bo občuten.
Pri obnovitvenih delih se bo pojavljal hrup gradbenih strojev in sicer v neposredni bližini gradbišč. Pri
izvajanju gradbenih del je dovoljeno uporabljati le stroje in naprave, ki izpolnjujejo zahteve glede hrupa
po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Ur. list RS, št. 106/2002, 50/2005,
49/2006 in 17/2011 – ZTZPUS-1). Pri obratovanju se upošteva Uredba o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/2005, 34/2008, 109/2009 in 62/2010).
Pri gradnji komunalne infrastrukture se bo pojavljal hrup gradbenih strojev, in sicer v neposredni bližini
gradbišč. Pri izvajanju gradbenih del je dovoljeno uporabljati le stroje in naprave, ki izpolnjujejo zahteve
glede hrupa po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Ur. list RS, št. 106/2002,
49/2006, 50/2005, 49/2006 in 17/2011 – ZTZPUS-1). Pri obratovanju se upošteva Uredbe o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS, št. 105/2005, 34/2008, 109/2009 in 62/2010).
Vpliv na nepremičnine glede varčevanja z energijo in ohranjanja toplote v njih
Predmetnih vplivov na nepremičnine ni zaznati.
Vpliv na nepremičnine, ki so objekti varovane kulturne dediščine
Komunalna infrastruktura ne posega v neposredno bližino drugih objektov. Uporaba nove komunalne
infrastrukture ne bo povzročila porušitve celotnega objekta ali dela objekta v okolici nameravane
gradnje, deformacij, večjih od dopustne ravni, škode na delih objektov v okolici nameravane gradnje ali
na njihovi napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ter škode, nastale
zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok. Med
obratovanjem infrastrukture ne bo vpliva na mehansko odpornost sosednjih objektov oz. eventualnih
spomeniško zaščitenih objektov.
Vpliv na nepremičnine na varovanje narave
Pričakovan vpliv na naravo, tako na rastlinsko, živalstvo in njihove življenjske prostore je sprejemljiv.
Gradnja bo sicer pomenila uničenje rastlinskih in živalskih vrst ter delov njihovih življenjskih prostorov
na lokaciji posega, kot tudi motnjo vsakodnevnega ritma in obredov prostoživečih živali, vendar vpliv ne
bo bistven. Urejena in ustrezno komunalno opremljena poslovna cona ne bo imela vpliva na naravno
okolje, saj bodo z ustrezno komunalno ureditvijo obravnavanega območja in okolice preprečeno
onesnaževanje naravnega okolja, kar posledično pomeni izboljšanje kvalitete naravnega okolja.
10.1.2 Trajnostna dostopnost
Investicija je zasnovana tako, da bodo posegi omogočali neoviran dostop brez arhitektonskih ovir.
Hkrati bo z izgradnjo ceste zgrajen tudi pločnik in javna razsvetljava, ki bo omogočala višjo stopnjo
prometne varnosti tudi za pešce in prehod osebam z omejenim gibanjem brez arhitekturnih ovir.
10.1.3 Zmanjševanje vplivov na okolje
Glede na naravo gradnje se ne predvideva, da bi bila potrebna celovita presoja vplivov na okolje. Prav
tako se ne predvidevajo negativni vplivi, zaradi katerih bi bila potrebna izdelava potrebnih poročil.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
51
10.1.4 Vpliv na horizontalne načela operacije
Prispevek k doseganju ciljev/rezultatov na ravni prednostne osi in neposrednih učinkov
Operacija neposredno izpolnjuje cilje iz prednostne osi Dinamično in konkurenčno podjetništvo za
zeleno gospodarsko rast« v okviru izvajanja prednostne naložbe »Spodbujanje podjetništva, zlasti z
omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij,
vključno s podjetniškimi inkubatorji«, specifičnega cilja »Povečanje dodane vrednosti MSP« v okviru
»Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020«. Učinek
operacije predstavljajo površine poslovno-ekonomske cone, ki bodo posodobljene in opremljene z
dodatno komunalno infrastrukturo.
Izkazovanje realne izvedljivosti v obdobju, za katero velja podpora ter ustreznost in sposobnost
izvajalcev
Kot kažeta do sedaj izdelana dokumentacija in analiza tveganj, posebnih ovir za realizacijo ni. Zemljišča
oz. objekti, na katerih se bo investicija izvajala, so v lasti investitorja. Prostorski akti omogočajo tovrstne
posege, za gradnjo GJI ni potrebna sprememba prostorsko-izvedbenih aktov. Izdelava potrebne
projektne dokumentacije je v teku. Prenova dostopnih cest v Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI
Hrastnik bo potekala skladno z 18. členom Zakona o cestah (Ur. list RS št. 109/2010 in dalje) kot
vzdrževalna dela v javno korist.
Izdelan je tudi že en del projektne dokumentacije (PGD/PZI za rušenje objektov), del dokumentacije
(PGD/PZI za komunalno ureditev) pa je v izdelavi.
Investitor je pripravil vlogo za pridobitev sofinancerskih sredstev s strani skladov EU. Na kritični poti
projekta je predvsem odobritev sofinancerskih sredstev in podpis pogodbe o sofinanciranju, kar bo
omogočilo pričetek postopka za izbiro izvajalca za izvedbo GOI del ter spremljajočih aktivnosti.
Izkazovanje ustreznih ciljnih skupin
V okviru izvedene operacije so ciljne skupine podjetniki (predvsem iz mikro, majhnih in srednjih
podjetij), ki na eni strani izkazujejo interes bodisi za vstop v poslovno cono, bodisi pa se v poslovni coni
že nahajajo in imajo interes razširiti svoj obseg poslovanja.
Zagotavljanje trajnosti predvidenih/načrtovanih rezultatov
Izkazan interes s strani podjetnikov o vstopu v poslovno cono in interes o razširitvi njihove poslovne
dejavnosti kaže na zagotavljanje trajnosti realiziranih aktivnosti v okviru investicije.
Prav tako o trajnosti posodobljene poslovno-ekonomske infrastrukture pričajo tudi podatki o zasedenosti
obstoječe poslovne cone v Občini.
Upoštevanje načel nediskriminatornosti, enakih možnosti, vključno z dostopnostjo za invalide,
enakosti spolov; ne smejo povečevati neenakosti v zdravstvu in ne smejo negativno vplivati na
stanje okolja/narave/kulturne dediščine
Investicija je zasnovana tako, da bo novogradnja omogočala neoviran dostop brez arhitektonskih ovir,
vstop in uporabo objekta, ki bo dejansko v javni rabi. Dostop invalidov bo omogočen.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
52
Operacija omogoča enake možnosti obema spoloma, projekt ni diskriminatoren do marginalnih skupin.
Prav tako znotraj projekta npr. pri izboru ponudnikov ne bo pogojev, ki bi bili diskriminatorni do žensk,
moških ali marginalnih skupin.
Prispevek k uravnoteženemu regionalnemu razvoju
Investicija pomeni vzpostavljanje primarnih infrastrukturnih pogojev za razvoj podjetništva in hitrejši
gospodarski razvoj tako v Občni Hrastnik kot tudi na širšem območju Zasavja.
Investicija se izvaja na območju, ki je odmaknjeno od večjih, centraliziranih gospodarskih središč. Prav
tako se investicija izvaja na območju Vzhodne kohezijske regije, ki je slabo razvita.
Zagotavljanje stroškovne in sinergične učinkovitosti
Projekt ima jasen in utemeljen finančni načrt, ki temelji na izdelani projektni dokumentaciji in na
dolgoletnih izkušnjah projektnega tima in izdelovalcev dokumentacije s podobnimi projekti. Za izvedbo
del bo izveden javni razpis za izbor izvajalcev. Z navedenim bomo dosegli učinkovito in gospodarno
porabo javnega denarja. Finančna konstrukcija je podrobno utemeljena, predlagani stroški so ustrezni,
potrebni za izvedbo projekta in relevantni glede na predvidene aktivnosti. Razmerje med rezultati
projekta (realizirana delovna mesta) glede na investicijske stroške je zelo dobro, saj je z izvedbo
predvidena realizacija več delovnih mest.
10.1.5 Specifični cilji prednostne osi
Investicija prav tako pomeni realizacijo specifičnega cilja prednostne osi: Dinamično in konkurenčno
podjetništvo za zeleno gospodarsko rast«, specifičnega cilja “Povečanje dodane vrednosti MSP.
Specifični kazalniki rezultatov:
- Št. hitrorastočih podjetij: 2 podjetji
Občina Hrastnik bo ustvarila dodatne prostorske pogoje za širitev dejavnosti obstoječih in novih podjetij
(Steklarna Hrastnik, TKI Hrastnik ter potencialni podjetniki). Obe navedeni podjetji sta izvoznici,
konkurenčni na trgu že vrsto let, sta hrbtenični podjetji na lokalnem nivoju, imata tudi regijski in
nacionalni pomen. S širitvijo svojih dejavnosti oziroma nadgradnjo bosta dosegli večjo konkurenčnost
na domačem in tujem trgu, zagotovili nov razvoj (nove tehnologije in tehnološko bolj razvite procese).
Ob sočasnem razvoju obstoječih podjetij bodo ustvarjeni prostorski pogoji za razvoj drugih podjetij na
tem območju (obstoječih ali novih), ki bodo imela ustvarjene prostorske pogoje za nemoteno delovanje
(urejena infrastruktura za razvoj gospodarskih dejavnosti).
Kazalniki učinka (realizacije) po OP EKP:
- Št. podprtih investicijskih projektov za fizično/poslovno infrastrukturo: 1
- Občina Hrastnik bo komunalno uredila industrijsko obrtno cono Steklarna – TKI (23.500 m2). Na
ta način bo odpravljena ovira za uspešno delovanje in nadaljnji razvoj podjetij.
- Steklarna Hrastnik, d.o.o. in TKI d.d. bosta imeli možnost širitve poslovnih dejavnosti in
prispevati k ustvarjanju cca 75 novih delovnih mest.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
53
11 Časovni načrt izvedbe investicije
s popisom vseh aktivnosti skupno z organizacijo vodenja projekta in izdelano analizo izvedljivosti;
11.1 Terminski načrt investicije
V prvi fazi je bilo treba izdelati Dokument identifikacije investicijskega programa (DIIP).
V letu 2018 je predvidena prijava na razpis za sofinanciranje z evropskimi sredstvi.
Do konca leta 2018 bo izdelana tudi vsa potrebna investicijska in projektna dokumentacija, ki še ni bila
izdelana. V letih 2018 in 2019 se bodo zagotovila nadomestna stanovanja za cca 137 oseb. V začetku
leta 2019 bo sledil razpis za izvajalca GOI (gradbeno-obrtniških in inštalacijskih) del. Do marca 2019 naj
bi bila sklenjena pogodba z izvajalcem GOI del, marca 2019 se bo pričela izvedba del. Dela naj bi bila
dokončana nekje do meseca oktobra 2020.
Strokovni nadzor in pa vodenje projekta sta potrebna skozi celotno obdobje poteka gradnje oz. poteka
investicije (v letih 2019 in 2020), prav tako se bo v tem času izvajalo obveščanje in informiranje javnosti.
Investicija se bo zaključila najkasneje do oktobra 2020, ko bodo odpravljene vse pomanjkljivosti,
pridobljeno bo uporabno dovoljenje ter bodo pripravljena in predana tudi zaključna poročila o projektu.
Terminski plan investicije po aktivnostih, obdobje 2016—2020
Časovni načrt predvideva izvedbo investicije v najkrajših zakonskih in operativnih rokih. Vsi postopki
naročanja morajo biti izvedeni v skladu z Zakonom o javnem naročanju – ZJN-3 (Ur. list RS, št. 91/2015
in 14/2018). Postopki za podelitev stavbne pravice na zemljišču morajo biti izvedeni skladno z Zakonom
o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS, št. 11/2018).
Tabela: Časovni načrt izvedbe investicije
Aktivnost / Leto 2016 2017 2018 2019 2020
Aktivnost 1: Izdelati investicijsko projektno dokumentacijo
x x
x
Aktivnost 2: Zagotoviti nadomestna stanovanja
x x
Aktivnost 3: Izvedba GOI del na komunalni ureditvi območja
x x
Aktivnost 4: Nadzor in VPD
x x
Aktivnost 5: Obveščanje in informiranje javnosti
x x
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
54
11.2 Nadaljnja investicijska, prostorska, projektna in tehnična dokumentacije
Za potrebe izvedbe celotne investicije bo treba izdelati naslednjo dokumentacijo:
1. Investicijska dokumentacija
Že izdelano:
- DIIP.
- PIZ
- IP.
2. Projektna dokumentacija:
Že izdelano:
PGD/PZI za rušenje objektov, Arhis, d.o.o., št. projekta: 14/16, maj 2017;
PGD/PZI za komunalno ureditev (v izdelavi), Pronig, d.o.o., predviden datum
izdelave julij 2018.
Še potrebno:
PGD/PZI za komunalno ureditev.
PZR in PID za posamezne posege oz. ukrepe.
3. Upravna dovoljenja:
Še potrebno:
- Gradbeno dovoljenje.
- Uporabno dovoljenje.
4. Ostalo:
Potrebno bo še izpeljati javne razpise, za kar bo potrebno pripraviti razpisne dokumentacije in voditi postopke javnih naročil. Za pridobitev nepovratnih sredstev bo potrebno pripraviti poročila o opravljenem delu in zahtevke za refundacijo.
Investicija bo vsebinsko zaključena najkasneje do 31. 10. 2020, ki je tudi skrajni rok za dokončanje
investicije in predajo zahtevkov za izplačilo.
11.3 Analiza izvedljivosti
Operacija (oz. projekt)2 je pripravljena za izvedbo (»ready to go«). Kot kaže do sedaj izdelana
dokumentacija in analiza tveganj posebnih ovir za realizacijo ni. Zemljišča na katerih se bo investicija
2 V IP ni dosledno uporabljen termin operacija, saj iz pomenskega vidika na nekaterih mestih razumljivejši termin »projekt« iz
katerega so potem izvedene tudi izpeljanke »projektni vodja, projektni načrt, ekonomska doba projekta,…). V tem dokumentu se
kot projekt smatra operacija »Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik«.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
55
izvajala so v lasti investitorja. Izdelava potrebne projektne dokumentacije je v teku. Prenova dostopnih
cest v Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik bo potekala skladno z 18. členom Zakona o
cestah (Ur. list RS št. 109/2010 in dalje) kot vzdrževalna dela v javno korist. Gradbeno dovoljenje za
izvedbo del bo pridobljeno pred pričetkom del, za izvedbo predvidenih posegov ni potrebna sprememba
prostorsko izvedbenih aktov.
Izdelan je tudi že en del projektne dokumentacije (PGD/PZI za rušenje objektov), del dokumentacije
(PGD/PZI za komunalno ureditev) pa je v izdelavi.
Investitor je pripravil vlogo za pridobitev sofinancerskih sredstev s strani skladov EU. Na kritični poti
projekta je predvsem odobritev sofinancerskih sredstev in podpis pogodbe o sofinanciranju, kar bo
omogočilo pričetek postopka za izbiro izvajalca za izvedbo GOI del ter spremljajočih aktivnosti.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
56
12 Načrt financiranja, viri financiranja
po dinamiki in virih financiranja (pri financiranju s krediti tudi izračun stroškov financiranja in odplačil kreditov);
Kot vir financiranja sta predvidena lastna sredstva in sofinancerska sredstva ESRR ter RS.
Tabela: Indikativni prikaz virov financiranja po stalnih cenah:
Tabela: Viri financiranja - stalne cene (z DDV) Delež v % Skupaj v EUR
do vključno EUR v 2017 EUR v 2018 EUR v 2019 EUR v 2020
ESRR in slovenska udeležba 81,97 3.212.899,72 19.800,00 35.000,00 2.001.962,71 1.156.137,01
Občina Hrastnik - DDV 18,03 706.837,94 4.356,00 7.700,00 440.431,80 254.350,14
Dinamika izvedbe po letih (v %) 100,00 0,62 1,09 62,31 35,98
SKUPAJ 100,0 3.919.737,66 24.156,00 42.700,00 2.442.394,50 1.410.487,16
Tabela: Prikaz vrednotenja investicije po tekočih cenah:
Tabela: Viri financiranja - tekoče cene (z DDV) Delež v % Skupaj v EUR
do vključno EUR v 2017 EUR v 2018 EUR v 2019 EUR v 2020
ESRR in slovenska udeležba 81,97 3.300.000,00 19.800,00 35.000,00 2.040.000,00 1.205.200,00
Občina Hrastnik - DDV 18,03 726.000,00 4.356,00 7.700,00 448.800,00 265.144,00
Dinamika izvedbe po letih (v %)
100 0,60 1,06 61,82 36,52
SKUPAJ LASTNI VIRI 100,0 4.026.000,00 24.156,00 42.700,00 2.488.800,00 1.470.344,00
V primeru, da bo prišlo do povečanja cen, kot so izračunane v oceni po tekočih cenah, bo navedene
stroške poravnal investitor Občina Hrastnik na osnovi rebalansa proračuna.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
57
13 Projekcija prihodkov in stroškov poslovanja
po vzpostavitvi delovanja investicije za obdobje ekonomske dobe investicijskega projekta;
Obrazložitev - ostali prihodki, ostali stroški v času delovanja
Za finančno analizo smo uporabili diskontno stopnjo 4 %, ki je predpisana z Uredbo o enotni
metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.
list RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016).
Ekonomska doba projekta je 25 let. Za takšno ekonomsko dobo smo se odločili v skladu s
priporočeno ekonomsko dobo projekta za prometno in komunalno infrastrukturo v skladu z
izdelanimi Smernicami EK za izdelavo analize stroškov in koristi za investicijske projekte (Guide
to Cost-benefit Analysis of Investment Projects, Economic appraisal tool for Cohesion Policy
2014-2020) in v skladu z javnim razpisom.
V okviru investicije bo izveden tudi del fekalne kanalizacije in vodovoda. Občina bo za ta del
kanalizacije in vodovoda prejemala prihodke od upravljavca iz naslova najema in oddajanja v
uporabo javne komunalne infrastrukture. Iz tega naslova bodo ustvarjeni letni prihodki v višini
4.473 EUR.
Predvideva se tudi prihodek iz naslova komunalnega prispevka. Predviden je skupni prihodek v
višini cca 139.990 EUR.
Stroški rednega vzdrževanja (vzdrževanje cest, kanalizacije, stroški razsvetljave, redno
čiščenje peskolovov, ponikovalnic in jaškov, urejanje zelenih površin, redno investicijsko
vzdrževanje, upravljanje) so ocenjeni glede na nivo letnega in zimskega vzdrževanja v
sorazmernem deležu, ki ga občinski proračun namenja za vzdrževanje širšega predela in
znašajo od cca 19.000 EUR na začetku ekonomske dobe do 34.000 EUR na koncu ekonomske
dobe projekta.
Na podlagi trenutno veljavne zakonodaje je maksimalna letna amortizacijska stopnja za
gradbene objekte 3 %, ki je tudi bila uporabljena v našem primeru, saj investitor po njej
zaračunava upravljavcu višino najema komunalne infrastrukture (v izračun osnove ni
upoštevana vrednost urbane opreme, ki se amortizira po višji stopnji in je ob izteku obdobja že
v celoti zamortizirana). Posledično izhaja, da znaša amortizacijsko obdobje cca. 33,3 let.
Preostanek vrednosti investicije po koncu ekonomske dobe je neamortizirani del investicije, v
višini 383.077,83 EUR, izračunano na 2 decimalki natančno).
Tabela: Razdeljeni investicijski stroški po tekočih cenah po posameznih vrstah stroškov
Investicijski stroški - tekočih cene (brez DDV) Delež v % Skupaj v EUR
Izvedba GOI del na komunalni ureditvi območja 79,29 3.192.315,27
Izdelati investicijsko projektno dokumentacijo3
1,36 54.800,00
Nadzor in VPD 1,19 47.884,73
Obveščanje in informiranje 0,12 5.000,00
Skupaj v EUR 100,0 3.300.000,00
DDV 22,00 726.000,00
Skupna vrednost 122,0 4.026.000,00
3 Ne vsebuje stroškov izdelave dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP).
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
58
14 Vrednotenje stroškov in koristi
14.1 Ostale koristi, ki nastanejo z realizirano investicijo
Splošno korist, ki je vsota številnih manjših koristi, je možno opredeliti z oceno, da se po ureditvi vseh
oblik infrastrukture v Občini Hrastnik na območju poslovne cone vzpostavljajo možnosti, ki odpirajo
vrata gospodarskim subjektom in prebivalcem Hrastnika ter celotnega območja Zasavja.
Ocenjene koristi podpirajo namen investicije ter njene temeljne vsebinske cilje.
Občina Hrastnik na ta način izpolnjuje tudi večletna pričakovanja poslovne sfere in občanov. Naložba je
tudi usklajena s Strategijo razvoja Slovenije.
Nastale koristi, ki bodo v celoti dobile svoj pomen z zaključkom investicije v letu 2020, lahko strnemo v
naslednje sklope:
Povpraševanje poslovne sfere po komunalno opremljenih zemljiščih z namembnostjo
poslovne cone v občini in v regiji je znatno.
Tehnološko in tehnično zaključena celota planirane komunalne infrastrukture, razpoložljiva
lokacija ter resursi na lokaciji (obstoječa komunalno-cestna, energetska infrastruktura s
kapacitetami, ki dopuščajo njihovo nadaljnje koriščenje) in izkazan interes s strani
podjetnikov omogočajo kvalitetno poselitev in organizacijo poslovne cone.
Poslovna dejavnost se koncentrira na enem mestu v občini.
Preselitev prebivalstva na nove lokacije, ki so bolj primerne za bivanje in vplivajo na
kakovost bivanja in zdravje ljudi.
Projekt ne ogroža naravnega okolja.
Investitor pričakuje v ekonomski dobi projekta presežek prilivov nad odlivi nad stopnjo
pričakovanega donosa projekta. Po oceni se vlaganja brez subvencije ne povrnejo v
ekonomski dobi.
Investitor s planskim dokumentom dokazuje in dosega kriterije ter osnovne pogoje za
pridobivanje denarnih sredstev s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj in s tem
zapira finančno konstrukcijo projekta.
Planirano financiranje in posledično načrtovana realizacija aktivnosti postavljata projekt v
okvire sprejemljivih terminskih rokov, kar zadostuje povpraševanju na lokaciji in reševanju
ostale problematike.
Investitor z realizacijo projekta uresničuje del svojih dolgoročnih strateških ciljev, v celoti pa
vsebinske cilje (glej poglavje 1.3 Cilji investicije).
Projekt se navezuje na druge relevantne projekte v občini (ekološki vidik, prostorska
ureditev).
Z realizirano investicijo se zaključuje pomembna faza celovite vzpostavitve obrtno industrijske cone v
Občini Hrastnik.
Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na družbenem področju:
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
59
vzpostavitev pogojev za gospodarski razvoj občine, regije in države,
vzpostavitev pogojev za širši družbeni razvoj občine kot posledica gospodarskega
razvoja.
Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na razvojno-gospodarskem področju:
potencial kritične mase komunalno opremljenih zemljišč za večje gospodarske
investicije,
pospeševanje podjetništva s postavitvijo podjetniškega inkubatorja,
izboljšanje poslovanja podjetij v poslovnih conah.
Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na socialnem področju:
nova delovna mesta,
izboljšanje socialnega položaja občanov.
Faza je tehnično in ekonomsko zaključena celota. Investitor s tem dolgoročno zadosti povpraševanju
poslovne sfere v regiji, ki potrebuje nove prostorsko-tehnične možnosti za svoj razvoj.
Koristi take investicije so lahko večstranske: investitor realizira projekt, ki ponudi možnosti za nadaljnji
gospodarski razvoj občine in s tem realizira svoje dolgoročne cilje. Vzpostavlja se stanje za pridobitev
svežega investicijskega kapitala.
Realizirani projekt predvideva tudi nove zaposlitve in s tem večanje in utrjevanje ekonomske podobe
občine ter višji standard občanov.
Predvideva realizacijo cca 75 novih delovnih mest na obravnavani lokaciji v obdobju do oktobra 2020.
Investitor ocenjuje, da z investicijo nihče ne izgublja.
14.2 Ekonomska analiza
Vpliv implementacije projekta na regijo oziroma državo je gledan z vidika »brez investicije« v primerjavi
z njo. Ekonomska analiza je računana glede na ekonomsko dobo projekta.
Popravki prihodkov:
V ekonomski analizi je ocenjen prispevek projekta h gospodarskemu razvoju lokalne skupnosti, regije in
države.
Davčni popravki:
Upoštevan je prihodek državnega proračuna za obračunana davek na dodano vrednost, ki
skupno znaša 706.838 EUR.
Popravki prihodkov:
Upoštevan povečan prihodek gospodarstva oziroma dodana vrednost na zaposlenega na
območju poslovne cone zaradi povečane gospodarske aktivnosti. Ocenjen neto prihodek znaša
od 100.000 EUR na začetku ekonomske dobe do 250.000 EUR ob koncu ekonomske dobe
projekta.
Popravki zaradi eksternalij (zunanji učinki):
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
60
Upoštevani so stroški povečanega onesnaževanja okolja na leto v višini od 8.000 EUR.
pri analizi ekonomsko-družbenih stroškov in koristi je uporabljen pri investicijskih stroških
konverzijski faktor 0,6 zaradi izkrivljenosti cen na trgu in kot je priporočljiv s strani Evropske
komisije za zgradbe. Prav tako je pri preostanku vrednosti investicije uporabljen faktor 2, saj bo
družbena vrednost stavb, ki je predmet prenove, po koncu ekonomske dobe projekta vsaj 2 krat
višja od njegove knjigovodske vrednosti t. j. preostanka vrednosti investicije izhajajoč iz
ekonomske življenjske dobe stavbe.
za ekonomsko analizo smo uporabili socialno diskontno stopnjo v višini 5 %, ki je predpisana z
izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/207 z dne 20. januarja 2015.
Projekt ima tako z družbenega vidika pozitivno neto sedanjo vrednost ter veliko pozitivno interno
stopnjo donosnosti. Z investitorjevega zornega kota je projekt sam zase nesprejemljiv, vendar smo v
ekonomski analizi dokazali, da je s širšega družbenega vidika še kako donosen. Projekt je namreč
nujen v smislu urejenega področja s potrebno komunalno infrastrukturo za razvoj gospodarstva v
Občini.
14.3 Vrednotenje finančnih in ekonomskih kazalnikov po statični in dinamični metodi
Kazalce investicije prikazujemo glede na statične in dinamične. Statični kazalci oziroma metode ne
upoštevajo komponente časa in dajo samo prvo grobo presojo poslovnih rezultatov projekta. Kot statični
kazalnik smo uporabili dobo vračanja investicijskih sredstev. Dinamični kazalniki odpravljajo slabost
statičnih metod, s tem ko upoštevajo različno časovno dinamiko vlaganja sredstev in donosov,
upoštevajo pa tudi ekonomsko življenjsko dobo investicije. Vlaganja in donosi v različnih letih namreč
niso med seboj neposredno primerljivi, temveč jih je treba predhodno preračunati na isti časovni
trenutek. Med dinamičnimi kazalniki smo v nadaljevanju prikazali izračun finančne in ekonomske neto
sedanje vrednosti, interne stopnje donosnosti in relativne neto sedanje vrednosti.
14.3.1 Doba vračanja investicijskih sredstev
Pri izračunu dobe vračanja projekta smo upoštevali investicijske stroške brez davkov in povprečne neto
prilive za celotno ekonomsko dobo projekta. Izračun učinkovitosti za ekonomsko dobo investicije:
Doba vračanja v letih
Finančna Ekonomska
Se ne povrne 24
Na podlagi zgornje tabele ugotavljamo, da se pri finančni analizi investicija ne uspe povrniti. V kolikor pa
upoštevamo še družbene koristi in posredne prihodke, pa ugotavljamo, da se investicija uspe povrniti
pred iztekom ekonomske dobe projekta, in sicer v 24. letu. Na podlagi teh podatkov sklepamo, da je
investicija upravičena, saj se le-ta povrne že pred iztekom ekonomske dobe projekta.
14.3.2 Neto sedanja vrednost
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
61
Neto sedanja vrednost je opredeljena kot vsota vseh diskontiranih neto donosov v ekonomski dobi
projekta, oz. kot razlika med diskontiranim tokom vseh prilivov in diskontiranim tokov vseh odlivov neke
naložbe.
Pozitivna neto sedanja vrednost pomeni, da je razlika med vrednostjo proizvedenega ali ohranjenega
bogastva in vrednostjo porabljenih sredstev pozitivna. Na podlagi kriterija neto sedanje vrednosti je
investicija ekonomsko upravičena, če je neto sedanja vrednost pozitivna.
Pri izračunu finančne neto sedanje vrednosti smo upoštevali investicijske stroške z rokom izvedbe
2017—2020 in neto prilive za obdobje do 2041 ter preostanek vrednosti investicije. Pri izračunu smo
uporabili 4 % diskontno stopnjo za finančne kazalnike in 5 % diskontno stopnjo za ekonomske
kazalnike.
Neto sedanja vrednost investicije (v EUR)
Finančna Ekonomska
-3.431.262 103.740
Iz tabele je razvidno, da je pri upoštevanju 4 % diskontne stopnje finančna neto sedanja vrednost
negativna, medtem ko je ekonomska analiza ob upoštevanju 5 % diskontne stopnje pokazala, da je ob
upoštevanju zunanjih koristi projekta neto sedanje vrednosti projekta pozitivna.
14.3.3 Interna stopnja donosa
Interna stopnja donosa je opredeljena kot tista diskontna stopnja, pri kateri se sedanja vrednost
donosov investicije izenači s sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Na podlagi kriterija interne
stopnje donosa je investicija ekonomsko upravičena, če je izračunana interna stopnja donosa višja od
relevantne diskontne stopnje.
Pri izračunu finančne interne stopnje donosnosti smo upoštevali investicijske stroške z rokom izvedbe
2016—2020 in neto prilive za obdobje do 2041, prav tako je bil upoštevan diskontni faktor 4 %, ki ga za
finančne analize predpisuje Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske
dokumentacije na področju javnih financ in 5 % diskontna stopnja za ekonomske analize, ki je
predpisana z izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/207 z dne 20. januarja 2015.
Interna stopnja donosnosti (v %)
Finančna Ekonomska
-12,89 5,54
Iz tabele je razvidno, da je finančna interna stopnja donosnosti negativna, medtem ko je ekonomska
interna stopnja donosnosti pozitivna ter večja od upoštevane diskontne stopnje, kar pomeni, da je
družba na boljšem, če se projekt izvede.
14.3.4 Relativna neto sedanja vrednost
Relativna neto sedanja vrednost je opredeljena kot razmerje med sedanjo vrednostjo donosov in
sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Pove, kolikšen je neto donos na enoto investicijskih stroškov.
Na podlagi kriterija relativne neto sedanje vrednosti je investicija ekonomsko upravičena, če je RNSV
večja od 1.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
62
Relativna neto sedanja vrednost
Finančna Ekonomska
-1,00 1,10
Na podlagi pridobljenih rezultatov ekonomske analize ugotavljamo, saj nam na vložen evro z investicijo
uspe realizirati dodatnih 0,10 evrov vrednosti.
14.4 Presoja upravičenosti v ekonomski dobi z izdelavo finančne in ekonomske ocene
Projekt bo z implementacijo izgradnje nove komunalne infrastrukture in dokončanjem poslovne cone
prispeval k ciljem regionalne politike na razvoj podjetništva ter izgradnje poslovnih in obrtnih con.
Finančna neto sedanja vrednost investicije je negativna, saj projekt sam ne ustvarja dobičkov, saj
projekt sam ne ustvarja neto prihodkov, prav tako je finančna interna stopnja donosa negativna.
Sedanja neto ekonomska vrednost (ENPV) projekta je pozitivna, kar pomeni, da je družba
(regija/država) v boljšem položaju, če se projekt izvede, ker njegove koristi presegajo stroške. To
potrjuje tudi ekonomska interna stopnja donosa, ki je v našem primeru nad ekonomsko diskontirano
stopnjo (5 %).
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
63
Tabela: Finančni tokovi
Finančni tokovi Skupaj 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029
Skupaj viri financiranja 3.766.855 24.156 42.700 2.442.395 1.551.222 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473
Skupaj prilivi 3.766.855 24.156 42.700 2.442.395 1.551.222 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473
Skupaj odhodki poslovanja 567.167 0 0 0 3.167 19.000 19.000 19.000 19.000 19.000 24.000 24.000 24.000 24.000
Skupaj investicijski stroški 4.302.815 24.156 42.700 2.442.395 1.410.487 0 0 0 0 0 0
Skupaj odlivi 4.869.982 24.156 42.700 2.442.395 1.413.654 19.000 19.000 19.000 19.000 19.000 24.000 24.000 24.000 24.000
Neto priliv 46.106 0 0 0 137.568 -14.527 -14.527 -14.527 -14.527 -14.527 -19.527 -19.527 -19.527 -19.527
Tabela: nadaljevanje
Finančni tokovi 2030 2031 2032 2033 2034 2035 2036 2037 2038 2039 2040 2041
Skupaj viri financiranja 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 -383.078
Skupaj prilivi 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 -383.078
Skupaj odhodki poslovanja 24.000 29.000 29.000 29.000 29.000 29.000 34.000 34.000 34.000 34.000 34.000 34.000
Skupaj investicijski stroški 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 383.078
Skupaj odlivi 24.000 29.000 29.000 29.000 29.000 29.000 34.000 34.000 34.000 34.000 34.000 417.078
Neto priliv -19.527 -24.527 -24.527 -24.527 -24.527 -24.527 -29.527 -29.527 -29.527 -29.527 -29.527 349.078
Tabela: Tabela denarnih tokov
Izračun denarnih tokov 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029
Skupaj prihodki 0 0 0 140.735 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473
Skupaj prilivi 0 0 0 140.735 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473
Skupaj odhodki poslovanja 0 0 0 3.167 19.000 19.000 19.000 19.000 19.000 24.000 24.000 24.000 24.000
Skupaj investicijski stroški 24.156 42.700 2.442.395 1.410.487 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj odlivi 24.156 42.700 2.442.395 1.413.654 19.000 19.000 19.000 19.000 19.000 24.000 24.000 24.000 24.000
Skupaj denarni tok (prilivi - odlivi) -24.156 -42.700 -2.442.395 -1.272.919 -14.527 -14.527 -14.527 -14.527 -14.527 -19.527 -19.527 -19.527 -19.527
Tabela: nadaljevanje
Izračun denarnih tokov 2030 2031 2032 2033 2034 2035 2036 2037 2038 2039 2040 2041
Skupaj prihodki 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473
Skupaj prilivi 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473 4.473
Skupaj odhodki poslovanja 24.000 29.000 29.000 29.000 29.000 29.000 34.000 34.000 34.000 34.000 34.000 34.000
Skupaj investicijski stroški 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 383.078
Skupaj odlivi 24.000 29.000 29.000 29.000 29.000 29.000 34.000 34.000 34.000 34.000 34.000 417.078
Skupaj denarni tok (prilivi - odlivi) -19.527 -24.527 -24.527 -24.527 -24.527 -24.527 -29.527 -29.527 -29.527 -29.527 -29.527 353.551
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
64
15 Analiza tveganj in analiza občutljivosti
15.1 Tveganja
Problematika tveganj v projektu se kaže predvsem pri doseganju rokov, cene, kvalitete in ciljev projekta.
Ena izmed rešitev tega problemskega stanja je vsekakor pravočasno in ustrezno planiranje tveganj.
Metodologija planiranja tveganj je procesno usmerjena in je sestavljena iz petih korakov:
1. korak: je členjen na oblikovanje plana obvladovanja tveganj, prepoznavanje tveganj in
kvalitativne analize tveganj,
2. korak: vsebuje kvantitativno analizo tveganj,
3. korak: planiranje odzivov na tveganja,
4. korak: spremljanje in kontroliranje tveganj in
5. korak: oblikovanje zaključnega poročila.
Izvedba ocene tveganja je potrebna sestavina vsake investicijske ocene. Njen namen je spoznavanje
razmer, oblikovanje strategije ukrepanja in kontinuirano izboljševanje. Ocena tveganja torej ni enkraten
proces, saj je treba projekt neprenehoma spremljati in ustrezno ukrepati. Vsakokratna ocena tveganja
odraža trenutno stanje na projektu, istočasno pa z ukrepi, ki so njen sestavni, bistveni del, zagotavlja
njegovo nenehno izboljševanje. Pri oceni tveganj ne gre za iskanje napak. Gre za iskanje možnosti in
načinov izboljšanja stanja, iskanje inovativnosti in splošno spodbujanje k uspešni realizaciji v okviru
stroškov, kvalitete in rokov. Osnovni namen je razvrščanje tveganj glede na naravo. Tveganja
razvrstimo glede na možne posledice v povezavi z verjetnostjo nastanka tovrstnih posledic. Ocena
tveganj obsega:
- opis tveganja (tekstualen),
- verjetnost, da bo nastopilo (velika/srednja/majhna),
- možnost obvladovanja (da/ne) in
- predvidene ukrepe za obvladovanje (tekstualen opis).
VODSTVENA TVEGANJA, KADROVSKA TVEGANJA
Tveganje je NIZKO, saj je za izvedbo projekta sestavljen tim s primernimi referencami, kvalificiranim
kadrom in z vodstvenimi sposobnostmi, tako da niti višja sila na tem področju ne more ogroziti izvedbe
projekta.
Ukrepi za zmanjševanje tveganj: Pri izvajanju je jasna organizacijska struktura, moč realizacije pa
ni odvisna samo od ene osebe. Tako je že sedaj predvideno, da lahko npr. v primeru odsotnosti
projektnega vodje vodenje prevzame pomočnik vodje, izbrano projektivno podjetje ima več arhitektov,
sodelujejo pri načrtovanju … Pri pripravi in oddaji javnih naročil bo pozornost usmerjena tudi na kriterije,
ki zmanjšujejo kadrovska tveganja.
TEHNIČNA TVEGANJA
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
65
Terminski plan: neustrezne projektne rešitve, zamude pri izboru projekta, zunanji izvajalci ne
izpolnjujejo del skladno s terminskim planom ...
Tehnologija gradnje: morebitna nova dejstva bi lahko pomenilo tako zamude, kot dodatne finančne
zahteve.
Tveganje (pri terminskem planu) je v osnovi pri tovrstnih investicijah srednje, vendar smo ga z
ustreznim načrtovanjem zmanjšali, da je NIZKO. Projekt ima določene terminske rezerve, saj je vezan
na gradbeno sezono, tako da v kolikor bi prišlo do eventualnih zamud pri podpisu pogodbe o
sofinanciranju, ima projekt 2—3 mesecev rezerve (do takrat ko se prične gradbena sezona). Do zamud
bi prišlo lahko tudi v primeru, da bi se neizbran ponudnik pritoževal nad izborom in ne bi bilo možno
realizirati pravočasnega podpisa pogodbe. Teren projekta in struktura zemljine sta poznana.
Ukrepi za zmanjševanje tveganj: Terminski plan ima nekatere rezerve, aktivnosti so načrtovane
realno. Pri zunanjih izvajalcih bomo s primernimi javnimi naročili in sprotno kontrolo tveganje
minimizirali. Tehnologija gradnje ni zahtevna.
FINANČNA TVEGANJA
Višji stroški, pomanjkanje sredstev: npr. zaradi spremembe zakonodaje na področju financiranja
lokalnih skupnosti, podražitev/pocenitev, sprememb, novih dejstev, ki se bodo pokazala tekom same
izvedbe, dejanskih vrednosti del pridobljenih na osnovi razpisa, nepredvidenih del. Določeno tveganje
ostaja tudi na strani doseganja kazalnikov, saj je doseganje kazalnikov ena izmed ključnih sestavin
pogodbe o sofinanciranju. Tveganje je SREDNJE.
Nepredvidena dela: izvajalci bodo zahtevali dodatna plačila.
Z ustreznim načrtovanjem ga je možno zmanjšati.
Ukrepi za zmanjševanje tveganj: V primeru novih dejstev bo prijavitelj moral zagotoviti dodatne vire
sredstev na osnovi rebalansa. Gotovo vseh problemov ni mogoče predvideti, vendar smo se tega že od
začetka zavedali in bili na to pozorni pri vsaki aktivnosti. Če bodo nastali dodatni stroški, jih bo občina
pokrila iz lastnih virov, tako da bo finančna konstrukcija zaprta.
PRAVNA TVEGANJA
Sprememba zakonodaje na področju javnega financiranja, javnega naročanja, uvedba dodatnih
postopkov ... V tem času bo prišlo tudi do implementacije nove gradbene zakonodaje, kar pomeni
dodatno tveganje. Tveganje je SREDNJE do VISOKO.
Ukrepi za zmanjševanje tveganj: sledili bomo spremembam zakonodaje in temu posvečali dodatno
pozornost (npr. verjetno se bodo sprejeli podzakonski akti na področju zakonodaje o javnih naročilih,
sprememba prostorske zakonodaje, zakonodaje s področja gradnje …).
OSTALA TVEGANJA:
Politične spremembe: morebitne spremembe v lokalni ali državni politiki ne bodo bistveno vplivale na
projekt, saj investicija ni odvisna od dnevne politike. Tveganje je NIZKO, za projekt je bila pridobljena
naklonjenost širšega kroga občanov.
Višja sila: naravne katastrofe, druge višje sile, ki bi prizadele objekt. Tveganje je NIZKO, primernih
ukrepov za uravnavanje tega pa na žalost ni.
Zbirna tabela – povzetek
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
66
STOPNJA TVEGANJA UKREP
VRSTA
TVEGANJA
TVEGANJE NIZKA SREDNJA VISOKA
Kadrovska Odhod ključnih članov
tima
Razpršenost in nadomestljivost
članov.
Tehnična Terminski plan Terminski plan ima rezerve.
Tehnična Nepredvidena dela Dobro opredeljen in natančen
projekt.
Finančna Zagotovitev finančnih virov Dobro načrtovanje stroškov, občinski
proračun.
Finančna Višji stroški, pomanjkanje
sredstev
Prilagoditev v prehodnih rokih.
Pravna Sprememba zakonodaje Široka podpora občinskega sveta in
okolja, ki je politično raznoliko.
Ostala Politično tveganje Zavarovanje, območje ni ogroženo.
Ostala Višja sila Razpršenost in nadomestljivost
članov.
15.2 Analiza občutljivosti
V analizi občutljivosti smo določili parametre, ki bi lahko vplivali na izvedbo projekta, izvedli analizo
kritičnih spremenljivk in pokazali vpliv na projekt.
Analizo občutljivosti smo izvedli tako, da smo ključne spremenljivke projekta spreminjali za + 10 % in -
10 %, nato pa smo opazovali posledice teh sprememb (učinke) na finančnih dinamičnih kazalnikih
upravičenosti projekta. Spremenljivke smo spreminjali posamično in pri tem ohranili ostale
spremenljivke projekta nespremenjene. V priročniku za izdelavo Analize stroškov in koristi (t.j. Guide to
Cost-Benefit Analysis of Investment Project – Economic appraisal tool for Cohesion Policy 2014-2020),
ki ga je Evropska komisija izdala decembra 2014, je predlagano, da so kot kritične spremenljivke
obravnavane tiste, katerih 1 % sprememba ima za posledico 1 % spremembo prvotne vrednosti neto
sedanje vrednosti (NPV).
Ključne spremenljivke
FINANČNA ANALIZA
Osnovni scenarij
+10% %
spremembe -10%
% spremembe
OCENA SPREMENLJIVKE
Investicijska vlaganja 103.740 101.439,06 € 2,22% 106.040,20 € -2,22% NI KRITIČNA
Diskontna stopnja 103.740 94.928,30 € 8,49% 112.442,42 € -8,39% NI KRITIČNA
Prihodki 103.740 152.922,29 € -47,41% 54.556,97 € 47,41% KRITIČNA
Odhodki 103.740 93.775,35 € 9,61% 112.703,91 € -8,64% NI KRITIČNA
Število potencialnih novih delovnih mest
103.740 103.739,63 € 0,00% 103.739,63 € 0,00% NI KRITIČNA
Iz tabele je razvidno, da je finančna neto sedanja vrednost investicijskega projekta izven mej
občutljivosti, saj se pri povečanju oz. zmanjšanju ključnih spremenljivk za 10 % spreminja za več kot 10
%. Najbolj značilen vpliv na spremembo finančne neto sedanje vrednosti ima sprememba višine
prihodkov projekta. Vplivi sprememb ostalih spremenljiv so zanemarljivi. Nobena ključna spremenljivka
ni kritična. Spremenljivko prihodkov projekta opredelimo kot kritično spremenljivko.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
67
16 Predstavitev in razlaga rezultatov
Finančni kazalci investicije:
Diskontna stopnja 4%
Finančna neto sedanja vrednost -3.431.262
Finančna interna stopnja donosnosti investicije -12,89%
Relativna neto sedanja vrednost -1,00
Finančni kazalci investicije so negativni, saj gre v naložbo v javno korist in investicija v ekonomski dobi
ne bo ustvarjala komercialnih oz. tržnih prihodkov.
Ekonomski kazalci investicije
Diskontna stopnja 5%
Ekonomska neto sedanja vrednost 103.740
Ekonomska interna stopnja donosnosti investicije 5,54%
Relativna neto sedanja vrednost 1,10
Projekt ima tako iz družbenega vidika pozitivno neto sedanjo vrednost ter pozitivno interno stopnjo
donosnosti. Z investitorjevega zornega kota je projekt sam zase nesprejemljiv, vendar smo v ekonomski
analizi dokazali, da je s širšega družbenega vidika donosen. Projekt je namreč nujno potreben v smislu
urejenega področja s potrebno komunalno infrastrukturo za razvoj gospodarstva, saj bi tako lahko
lokalna skupnost razpolagala s komunalno urejenimi zemljišči, ki bi ga lahko ponudila podjetnikom
(čigar interes po novo opremljenih površinah je že bil izkazan) in tako vplivala na razvoj podjetništva in
zaposlovanja.
Investicija ima še mnogo več neposrednih koristi, ki pa jih v denarju ne moremo izraziti. Predvsem je
tukaj pomemben vidik razvoja podjetništva in različni sinergijski učinki, ki bi jih z vzpostavitvijo poslovne
cone in koncentracijo različnih podjetij na enem mestu lahko izkoristili. Potrebno je izpostaviti tudi
učinek na zaposlovanje, saj bi se z vzpostavitvijo novih podjetij vzpostavila nova delovna mesta.
Posledično moramo izpostaviti tudi vpliv na socialno varnost ljudi, višji življenjski standard.
Investicijski program
Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik
68
17 Zaključek
Vsekakor je za razvoj poslovnih con pomemben dolgoročen in celosten pristop za razvoj regije in
občine. Projekt »Obrtno industrijska cona Steklarna – TKI Hrastnik« ima dobre lokacijske in
infrastrukturne danosti, saj cona, ki je predmet obravnave, omogoča razvoj novih dejavnosti in širitev
obeh hrbteničnih podjetij v bližini cone.
Podjetniki, ki imajo iniciativo, da bi razvijali svoje ideje in ustvarjali novo dodano vrednost in nova
delovna mesta, bodo tako dobili priložnost za hitrejši in s tem uspešnejši razvoj.
Če do realizacije ne bi prišlo, bi bilo najbolj oškodovano predvsem gospodarstvo, ki se ne bi moglo
razvijati zaradi prostorskih problemov in investicijsko ter časovno zahtevnega komunalnega
opremljanja. Pozitiven vpliv od gospodarskega razvoja in rasti pa ima na drugi strani celotna družba.
Projekt je pomemben za razvoj gospodarstva v tem delu regije in ima širše učinke kot samo finančne
koristi.
Analize in izdelana dokumentacija kažejo na možnost in smiselnost izvedbe, kot je načrtovana in
opisana v investicijskem programu.