intervju projekt intervju druŠtvo - ziri.si t. 1.pdf · intervju projekt intervju druŠtvo 6 17 v...

INTERVJU PROJEKT DRUŠTVOINTERVJU

6

17

V ljubiteljski kulturi ljudje želijo izraziti svoje talente, jih razvijati in pokazati ljudem.

Od začetka leta v naši občini deluje občinsko redarstvo.

110-obletnice, ki je bila lani, niso obeležili, so pa zagotovili nadaljevanje organiziranega dela.

Vzpostavitev širokopasovne infrastrukture bo pripomogla k večji konkurenčnosti gospodarstva in zboljšanju kakovosti življenja.

MAG. STANISLAV BELE, VODJA MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA IN REDARSTVA

ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE ČEBELARJI USTANOVILIČEBELARSKO DRUŠTVO ŽIRK

METKA DEBELJAK,PREDSEDNICA DPD SVOBODEŽE DESET LET 15

9

ŠTEVILKA 1 LETO 6 NAKLADA: 1800 IZVODOV WWW.ZIRI.SIFEBRUAR 2016

02 STOPINJE Februar 2016 glasilo Občine Žiri

žirovske

Urednica Jožica Kacin

SLIKA NA NASLOVNICI foto Jožica Kacin

Vida Kajin / Telohi, oljna tehnika

Avtorica Vida Kajin (1947 Podpleče pri Novakih – 2012 Žiri) je bila po osnovni izobrazbi tehnična risarka. Zaposlena je bila v Rudniku urana Žirovski vrh in v Kladivarju v Žireh. Ob delu je zvesto sledila tudi svoji ustvarjalni žilici, sprva preko šivanja, nato pa se je podala še v svet slikarstva. Slikarski talent je nadgrajevala v delavnicah slikarja Mira Kačarja. Slike je razstavljala v Nami v Škofji Loki, hotelu Slon v Ljubljani in sodelovala na Ex temporu v Piranu. Društvo Šmar je priredilo posthumno razstavo marca 2015 v Galeriji v zvoniku v Žireh.

Maja Justin Jerman

BELA PRAVLJICA

žirovske STOPINJE

Glasilo Občine ŽiriLoška cesta 14226 ŽIRI

Jožica Kacin Maja Justin JermanA. Jesenovec, M. Miklavčič, A. PraznikSrečo Gaber, Rok Prešern, Rok KlemenčičRok Prešernmag. Ana TušekAleš KacinMedium, d. o. o., Žirovnica1800 izvodov

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

POMOČNICA ODGOVORNE UREDNICE:

ČLANI:

STROKOVNI SODELOVCI:

OGLASNO TRŽENJE:

LEKTORICA:

OBLIKOVANJE IN RAČUNALNIŠKI PRELOM:

TISK:

NAKLADA:

Glasilo Žirovske stopinje je vpisano v razvid medijev pod zaporedno št. 1719. Glasilo izhaja

šestkrat letno. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Žiri. Uredništvo si pridržuje

pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti ter uredniško politiko.

Avtorji člankov osebno odgovarjajo za njihovo vsebino. Objavljeno je last glasila. Brez pisnega

soglasja uredništva je prepovedana reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje avtorskih

del in njihovih prispevkov. Naslednja številka izide aprila 2016.

Prispevke sprejemamo do 4. aprila 2016.

[email protected] T: 031 309 [email protected] T: 04 50 50 700

KAZALO

04 S SEJE OBČINSKEGA SVETA05 OB KULTURNEM PRAZNIKU06 METKA DEBELJAK07 ZAKLAD NA OGLARJEVEM PODSTREŠJU08 OPREMO POTREBUJEMO ZA INTERVENCIJE09 IZGRADNJA ŠIROKOPASOVNIH OMREŽIJ10 PRAZNJENJE GREZNIC IN MALIH ČISTILNIH NAPRAV11 OBNOVA TRIM STEZE12 STAROSTI PRIJAZNA OBČINA 12 ODPRT PRENOVLJEN GRADBENI CENTER 13 M SORA POSLOVNO LETO KONČALA USPEŠNO14 OBMOČJA PARKIRANJA 15 POGOVOR Z MAG. STANISLAVOM BELETOM16 ZA BOŽIČ PLES OB POLNI LUNI17 NOVO DRUŠTVO OB 111-LETNICI ČEBELARSTVA18 MOČ LJUBEZNI – RAZSTAVA JOŠTA SNOJA18 PRAVLJICA ZA LAHKO NOČ19 KRUHEK, OPRAVIČUJEM SE!20 GRADIMO ODNOSE, ZA KATERE JE VREDNO ŽIVETI21 MOTOKROS KLUBU JERNEJLES PRIZNANJA22 IGRA IN IGRAČE MALO DRUGAČE22 DODATNE DEJAVNOSTI IN PROJEKTI V VRTCU23 DOBER ODZIV NA SEJMU EZOTERIKA23 ANDRAŽ JEREB LE KORAK OD STOPNIČKE23 GAŠPER KOKALJ DRŽAVNI PRVAK24 SKAKALO SE JE OD NEKDAJ25 SMUČARSKA ŠOLA V NARAVI26 PRVI KORAK JE NAJTEŽJI26 MANIPULACIJE IN ČUSTVENO IZSILJEVANJE 26 PLESEN V STANOVANJU27 SODOBNI STRES IN BOLEZNI OTROK

Bela pravljica, pesem Kajetana Koviča, je bila zaradi simbolike stopinj na predlog akademkinje prof. ddr. Marije Stanonik objavljena v prvi številki našega glasila. Od takrat ste lahko na zadnji strani Stopinj prebrali že triindvajset liričnih del. Vsa, z izjemo treh (avtorji so udeleženci Literanih večerov ob klekljarskih dnevih), so delo žirovskih ustvarjalcev. Enako velja za slikarje, s tem, da je na vseh štiriindvajsetih prvih straneh (do zdaj je bilo izdanih 24 številk) slika domačega umetnika. Verjamem, da bomo lahko s takimi objavami nadaljevali še dolgo in da se avtorji še nekaj časa ne bodo ponavljali. »Vsem je na začetku rojstvo,« pravi Kajetan Kovič v Beli pravljici. Žirovske stopinje so se rodile 19. decembra 2011, ko je na šestnajstih straneh izšla prva številka. Po petih letih je obseg približno za polovico večji. Nič kaj prijetno ni bilo na začetku, ko smo morali zaradi omejitve prostora zavrniti kar nekaj prispevkov. Danes takih težav ni, vsega pa ni mogoče objaviti. Včasih zaradi tehničnih težav (zaradi tiska mora imeti glasilo število strani, ki je deljeno s štiri), drugič zaradi časovne stiske, redkeje pa zaradi želje po objavi, ki ne sodi v glasilo. »vsak korak je večno nov.« Tudi Stopinje hodijo po svojih poteh. Pišemo o načrtih in delu občine, dogodkih, gospodarstvu, kulturi, športu, obveščamo, seznanjamo, svetujemo, razmišljamo, skupaj z vami potujemo, vabimo na prireditve … Vse to, ker ste Stopinje lepo sprejeli in ker jih soustvarjamo skupaj. Kar nekaj časa bi porabila, če bi preštela vse avtorje besedil in fotografij. Med njimi so visoko izobraženi strokovnjaki in uveljavljeni pisci iz Žirov in drugod ali preprosti občani, ki želijo z nami deliti svoja občutja, dogodke in doživetja. Velik del nosijo tudi sodelavci občinske uprave, oglašajo se predstavniki društev, združenj, podjetij. Prav vsakega smo v uredništvu veseli in prav vsak prispeva, da so Stopinje take, kot so. In neskromno lahko zapišem, da tako običajni bralci kot poznavalci pohvalijo naše Stopinje. Seveda pride tudi do nerodnosti in napak, a trudimo se, da bi jih bilo čim manj.»Bogve, kdo je šel pred mano, bogve, kdo za mano gre.« Stopinje lahko izhajajo najprej po zaslugi občine, njenega vodstva in svetnikov, ki zanje namenjajo sredstva. Sledijo uredništvo in strokovni sodelavci. Vsi so poleg drugih nalog, ki jih imajo, vir informacij o dogodkih, vezni členi pri pridobivanju prispevkov, obenem pa tudi samostojni pisci. Tu so še prizadevni posamezniki. Nikakor pa ne bi šlo brez lektorice mag. Anke Tušek, oblikovalca Aleša Kacina in tiskarne Medium iz Žirovnice. Vsi so odlični sodelavci.Seveda ne smem pozabiti bralcev. Ker ste Stopinje sprejeli in ker pravite, da radi prebirate glasilo, delamo in nadaljujemo s polnim elanom. »Križemsvet gredo stopinje, križemsvet gazi po snegu. Ena izmed njih je moja, nanjo pada, pada sneg.« Včeraj je zapadlo nekaj snega. Toliko, da smo lahko naredili gazi. Kam peljejo? Pravijo, da moramo naprej. Občinski svet je zaradi poteka mandata staremu uredništvu na februarski seji imenoval nove člane. Nekateri ostajamo (hvala za zaupanje!), drugi so se poslovili. Vsem iskrena hvala, novemu uredništvu pa veliko ustvarjalne moči in volje, da bodo Stopinje še boljše. Še naprej bodo poleg uredništva pomagali strokovni sodelavci. Če ima kdo veselje do tega dela, se nam lahko pridruži kot stalni sodelavec oziroma občasni pisec ali fotograf. Vsak prispevek, ki bo v skladu z uredniško politiko, bo dobrodošel. Stopinje so in morajo biti glasilo vseh Žirovcev, in le če jih bomo ustvarjali skupaj in čutili z njimi, bodo zares naše in bodo živele naprej. •

03 STOPINJE Februar 2016 glasilo občine Žiri

žirovske

Čeprav smo že dobro zakorakali v novo leto, naj vam v prvih letošnjih Žirovskih stopinjah zaželim zdravo in uspešno leto 2016. Upam, da ste si med prazniki vzeli čas za razmislek o vsem, kar vam je prineslo staro leto, ter da ste si zastavili velike cilje in izzive. Ljudje se namreč prepogosto ustavljamo pri dogodkih iz preteklosti in iščemo krivce za neuspehe. Vse to pa nam jemlje čas in energijo, ki bi ju morali nameniti delu ter aktivnostim za doseganje ciljev v prihodnosti.Novo leto je prineslo kar nekaj novosti tudi v našo občino. Kmalu bomo Žirovci lahko po nakupih odšli v Spar. Tovrstna ponudba je zagotovo dobrodošla, saj zaostruje konkurenco in širi ponudbo. Upam, da bomo v prihodnje privabili še kakšnega ponudnika, ki bo dodatno povečal izbiro ter nam s tem razširil možnost nakupov. Na občini skušamo prisluhniti željam vseh, ki želijo pri nas širiti svojo dejavnost in katerih namen je višanje kakovosti življenja. Zavedati pa se moramo, da je potrebno želje posameznikov uskladiti z občinskimi načrti, predvsem če gre za posege v prostor, kjer je načrtovana ureditev centra Žirov.V zadnjem mesecu ste na žirovskih cestah najbrž opazili vozila vrhni-škega medobčinskega inšpektorata in redarstva. Želim si, da bi občani to novost sprejeli pozitivno, saj bomo s pomočjo redarjev nedvomno povečali varnost in red. Poleg prometne varnosti ter mirujočega prometa bodo pristojni namreč nadzorovali tudi pravilnost odlaganja odpadkov, kurjenje za okolje škodljivih snovi, neprimerno postavljene ograje in grmovja, ki zmanjšujejo preglednost v križiščih, in podobno.Po več mesecev trajajočih trdih pogajanjih z Osnovnim zdravstvom Gorenjske (OZG) in Zdravstvenim domom Škofja Loka nam je uspelo ponovno vzpostaviti pediatrično oskrbo v Žireh. Kot član Sveta OZG sem v lanskem letu dosegel, da smo se s pristojnimi začeli pogovarjati o razširitvi pediatrične oskrbe na področje kurative. Dogovor smo po številnih sestankih tudi dosegli. Zdaj le še čakamo na potrditev pediatra, ki bo v Žireh kurativno oskrbo izvajal dvakrat tedensko. Za potrebe pediatrične oskrbe bomo uredili tudi ambulanto.Januarja smo se udeležili sestanka s predstavniki Direkcije RS za ceste. Optimistično lahko rečem, da lahko izgradnjo dela obvoznice od mosta v Starih Žireh do nogometnega igrišča pričakujemo v bližnji prihodnosti. Za izgradnjo dela obvoznice čez Račevo v industrijsko cono, do potoka Rakulščice, pa smo na občini pripravili še zadnje dokumente, ki smo jih že predali direkciji v pregled in obravnavo. Pogovarjali smo se tudi o rekonstrukciji (odvodnjavanje, utrditev cestišča, asfaltacija) regionalne

SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!Podžupan Brane Jesenovec

ceste Žiri–Logatec, saj vemo, da je na nekaterih odsekih izjemno slaba in tudi nevarna. Tudi tu smo prejeli zagotovilo, da bo v letošnjem letu obnovljen najbolj kritičen odsek v dolžini dveh kilometrov. Zavedamo se, da to ni rešitev celotne problematike, je pa največ, kar smo lahko v danem trenutku dosegli. Prav tako je v letošnjem letu predvidena rekonstrukcija ceste od križišča pri Mausarju do mostu pri Binetu. Nadaljevala se bo tudi sanacija škode po poplavah v Javornikovi grapi.V prvem tednu februarja smo se svetniki sestali na prvi letošnji seji. Soglasno smo potrdili spremembe občinskega prostorskega načrta in občinskega podrobnega prostorskega načrta. Oba dokumenta sta pomembna za nadaljevanje aktivnosti pri gradnji osnovne šole, telo-vadnice ter obvoznice. Omenjena dokumenta sta namreč sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.Na žalost ne morem mimo vse glasnejših špekulacij in govoric, da se Alpini, našemu paradnemu konju in gonilni sili razvoja naše občine v preteklosti, pišejo hudi časi. Sedanja direktorica mag. Barbara Vtič Vraničar je ob prevzemu direktorskega mesta julija lani napovedala obsežno poslovno reorganizacijo ter vzpostavitev podlage in pogojev za močno prihodnjo rast. Alpinini delavci in z njimi tudi drugi Ži-rovci pa smo v novo leto vstopili z velikim strahom, saj kot zunanji opazovalci poslušamo in beremo le o odpuščanju, selitvi proizvodnje v države s cenejšo delovno silo ter podobnih, vse prej kot pozitivnih ukrepih. O vseh drugih vidikih reorganizacije pa ne slišimo ničesar. Precej medle odgovore o načrtih in konkretnih ukrepih, ki bi dejansko pripomogli k zvišanju dodane vrednosti, od odgovornih »rešiteljev« Alpine, prejemamo tudi na občini. Bojim se, da se tisti, ki so v svoje roke prevzeli vse vajeti, ne zavedajo, kaj bi odpuščanja in selitev proi-zvodnje pomenilo za Žirovce. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je bil v preteklosti alpinski gojzar, danes pa predvsem tekaški čevelj, eden najbolj priznanih, inovativnih in kakovostnih čevljev, na kar kaže tudi velik tržni delež v svetovnem merilu. A na žalost kakovosti ter inovativnosti samo blagovna znamka ne prinaša. Kakovost in inovacije so izključno in samo rezultat ljudi, njihove preteklosti, tradicije, znanja in ljubezni do čevljev. Tega ne more blagovni znamki zagotoviti niti najboljši menedžer niti najdražji svetovalec in niti brezumno varčevanje na plečih delavcev. Prav bi bilo, da bi vsi Žirovci in drugi, ki so kakor koli povezani z Žirmi in imajo možnost, poskušali preprečiti propad zadnjega slovenskega čevljarja. •

IZ ŽUPANOVEGA DNEVNIKA

11. DEC Sprejem komisije Ministrstva za zdravje, ki je pregledala prostore pediatrične ambulante v Žireh. Uradnega poročila še vedno niso izdali. Občina usklajuje načrte za adaptacijo nekdanje ginekološke ambulante v sodobni dispanzer.15. DEC Na prireditvi Poklon pisatelju Vladimirju Kavčiču in umetnostnemu zgodovinarju dr. Lojzetu Gostiši v Kulturnem središču Stare Žiri.21. DEC Sestanek z direktorico Centra slepih,

slabovidnih in starejših Škofja Loka Silvo Košnjek in koordinatorico programa pomoči na domu. Program za uporabnike poteka brez sprememb kljub spremembi nosilcev vodenja (prej je program vodil Center za socialno delo). Skupaj z podžupanom Matjažem Oblakom se-stanek z direktorico Gorenjskih lekarn Romano Rakovec. Pogovarjali smo se o delitvi stroškov ob načrtovani prenovi lekarniške stavbe.28. DEC Prednovoletno srečanje županov in poslancev loškega področja na Radiu Sora.

5. JAN Srečanje z vodstvom in redarji Medobčin-skega redarstva Vrhnika in predstavniki občine. Opozorili smo na težave v občini, ki zadevajo njihovo delovno področje, in se dogovorili o nadaljnjem delu.6. JAN S podžupanom Branetom Jesenovcem in direktorjem Občinske uprave Matijo Podobni-kom na Direkciji za infrastrukturo. Pogovarjali smo se o razpisu za pripravo dokumentacije za prvo fazo obvoznice ter o rekonstrukciji ceste Žiri–Logatec. ▶


žirovske

posledic naravnih nesreč Ervinom Vivodo in sodelavci. Predstavili smo jim projekt sanacije Javornikove grape in se pogovorili o razpisu ter financiranju ureditve.21. JAN Skupni sestanek z Občino Gorenja vas - Poljane za javni razpis za izbiro pediatra. Ta naj bi bil dva dneva tedensko v Žireh, tri dni pa v sosednji občini.23. JAN Na občnem zboru osrednjega gasil-skega društva PGD Dobračeva. Članom sem se zahvalil za dobro delo v preteklem letu. Iskrene čestitke tudi za pridobitev statusa gasilske enote širšega pomena za posredovanje v prometnih nesrečah.25. JAN Srečanje z direktorjema podjetij Spar Slovenija Juretom Petkovškom in M Sora Alešem Dolencem ter z arhitekti ljubljan-ske Fakultete za arhitekturo, ki za občino pripravljajo idejno zasnovo ureditve centra. Pogovarjali smo se o možnostih poenotenja arhitekturnih rešitev za odprtje Sparove trgovine v centru Žirov. Vesel sem, da smo z vodstvom Spara in M Sore poiskali kompromisni predlog, ki bo sprejemljiv za trgovsko dejavnost in za center mesta. Lani sprejeta strategija razvoja Žirov je pokazala, da ureditev centra Žirovci ocenjujejo kot zelo pomembno nalogo občine.28. JAN Srečanje z direktorjem Osnovnega zdravstva Gorenjske Jožetom Veternikom o zdravstveni oskrbi v Žireh (nadaljevanje pogovorov je potekalo večkrat tudi v nasled-njih dneh). Zasedanje Sveta gorenjske regije, katerega

člani so župani gorenjskih občin. Sprejeli smo letni program Razvojne agencije BSC.29. JAN Prvo zasedanje sveta Medobčinskega redarstva Vrhnika, na katerem smo uskladili in podpisali dogovor o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Na mojo željo sva se srečala z direktorico Al-pine mag. Barbaro Vtič Vraničar. Pogovarjala sva se o prihodnosti Alpine. Povedala je, da bo v februarju končan program preoblikovanja, ki ga bo predstavila delavcem in županu. Srečanje z vodstvom Agencije Sora glede odpr-tja coworking centra v Žireh. Dogovorili smo se o sodelovanju, ki bo temeljilo na podobnih osnovah kot center Lokomotiva v Škofji Loki. 30. JAN Pozdrav članov društva rejcev drobnice na Loškem, ki so imeli občni zbor v Žireh.1. FEB Na odprtju prenovljenega gradbenega centra M Sora. 3. FEB Sestanek na Inštitutu Antona Trstenjaka o letnem programu občine, ki ga bo izvajala v okviru svetovnega gibanja starosti prijaznih občin.9. FEB Sprejem pustnih šem z Radia Sora.10. FEB Na podelitvi priznanj v M Sori za najboljše inovatorje leta.11. FEB Ogled lokacije medgeneracijskega centra s projektanti. Sestanek s predstavniki podjetja 123 Design. Pogovarjali smo se o predstavitvi Žirov na svetovnem klekljarskem kongresu.12. FEB Sestanek z direktorico Alpine mag. Barbaro Vtič Vraničar. Predstavila je načrt prestrukturiranja. •

8. JAN Na srečanju s predstavniki Čebelarske zveze Slovenije in žirovskimi čebelarji. Med drugim je bila predstavljena pobuda o raz-glasitvi svetovnega dneva čebel. 12. JAN Z vodjo oddelka za območje zgornje Save pri ARSO Urbanom Ilcem pogovor o načrtu sanacije Javornikove grape, o sanaciji brežine Račeve in delih na drugih odsekih vodotokov v Žireh. Z vodjo kranjske izpostave Direkcije za infra-strukturo Silvom Droletom pogovor o načrtih za spremembo prometnega režima v centru Žirov in drugih odprtih zadevah.13. JAN Srečanje z direktorjem Knjižnice Ivana Tavčarja mag. Matjažem Erženom o programu dela žirovskega oddelka knjižnice. Srečanje s predstavniki društva šoferjev glede spremenjenih pogojev najema sejemskega prostora in pisarne v Partizanu.14. JAN Na skupnem sestanku z župani, po-slanci, podjetniki in na kosilu s predstavniki Obrtne zbornice Škofja Loka.16. JAN Na občnem zboru PGD Žiri. Gasilcem sem se zahvalil za požrtvovalno delo v prete-klem letu in jim čestital za odlične dosežke.18. JAN Ogled opremljenosti pediatričnih am-bulant v ZD Logatec in pogovor o izkušnjah tamkajšnjih pediatrov.20. JAN Srečanje z direktorjem BSC Kranj mag. Rokom Šimencem. Pogovarjala sva se o regijskih projektih, možnostih za pridobiva-nje evropskih sredstev ter pripravi in izvedbi načrtov naše občine v tekočem letu. Sestanek z vodjo sektorja za zmanjševanje

S SEJE OBČINSKEGA SVETA

Nina Poljanšek

9. redna seja Občinskega sveta Občine Žiri je bila 4.februarja. Prisotni so bili vsi svetniki in svetnice.

Najprej so bili seznanjeni z nadaljevanjem postopka glede odvoza in zbiranja odpadkov. Odlok, sprejet na prejšnji seji, je bil objavljen, pogodba o koncesiji še ni podpisana, na novi lokaciji se že obdeluje in odlaga odpadke. Pogodba o ceni prevoza odpadkov je v uskla-jevanju.Obravnavali so predlog načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komu-nikacij, ki ga je predstavil direktor podjetja Eurocon, d. o. o. Namen načrta je ugotavljanje

dejanskega stanja in potrebe po širokopasov-ni infrastrukturi ter identifikaciji belih lis z možnostjo pridobivanja sredstev za izvedbo projekta. Predlog načrta je bil sprejet soglasno. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu (OPN) se je spreminjal že drugič. Vključuje nekaj manjših sprememb (npr. prizidava OŠ, obvoznica, spremembe namembnosti …). Največji problem pri pripravi dokumenta je bila poplavna ogroženost, zoper katero je bilo že izvedenih več ukrepov. Odlok so svetniki sprejeli soglasno.Sprejeli so tudi Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Žiri (OPPN) – šolsko--športni kompleks. OPN in OPPN omogočata prijavo na razpis za načrtovanje obvoznice od igrišča do mostu proti Logatcu, pridobitev gradbenega dovoljenja in postopek razlastitve. Soglasno so sprejeli tudi investicijski dokument za rekonstrukcijo in energetsko sanacijo streh vrtca, vzpostavitev prezračevalnega sistema ter ureditev drugih instalacij. S posegom se bo v pritličju pridobila ena igralnica ter z rekonstrukcijo strehe še prostor v nadstropju za zbornico.

Ker občinski svet sestavljajo svetniki z list političnih strank in z neodvisnih list, ki niso registrirane kot politične stranke, so soglasno potrdili Pravilnik o sredstvih za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov, ki je pravna podlaga za financiranje stroškov delovanja. Sprejeli so Pravilnik o spremembah in dopol-nitvah Pravilnika o merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Žiri in Letni program športa v občini Žiri za leto 2016, ki sta osnovi za objavo javnih razpisov za sofi-nanciranje športa. Zaradi dolžnosti poročanja o državni pomoči pri morebitni olajšavi plačila komunalnega prispevka so sprejeli že priglašen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o podrobnejših kriterijih in merilih za olajšave plačila komunalnega prispevka. Potrdili so spremembe v članstvu komisij, svetu in uredništvu. Novi član komisije za šport je Blaž Štremfelj, v komisiji za kulturo je Stanislav Mlakar ter v svetu za preventivo in varnost v cestnem prometu Dean Stepančič. Potrjeno je bilo tudi novo uredništvo lokalnega glasila Žirovske stopinje. •


žirovske

OB KULTURNEM PRAZNIKU IN MESECU KULTURE Jožica Kacin

Po spletu smo stalni prejemniki pošte, s katero nas Miha Naglič obvešča o dogodkih in prispevkih iz naše okolice, dobili tudi spodnje sporočilo. Miha Naglič z njim opozarja, da je med avtorji, vključenimi v prenovljeno in do-polnjeno zbirko Narodne galerije v Ljubljani, svoje mesto našlo tudi delo žirovskega rojaka Maksima Sedeja (1909-1974). Mislim, da je podatek zanimiv za širši krog, pa tudi zaradi februarja, meseca kulture, ki ga v domačem mestu in v Stopinjah nismo posebej obeležili, pismo Miha Nagliča z njegovim privoljenjem v celoti objavljamo.

V nadaljevanju sledi tudi zapis o piscu besedil iz sosednje vrhniške občine Dušanu Velkaverhu (1943–2016) in njegovemu na-pevu za Alpino. O naši tovarni in s tem tudi prihodnosti Žirov se odloča prav v teh dneh.

Pozdravljeni! Pred kulturnim praznikom vam namesto vo-ščila pošiljam sliko Maksima Sedeja. Doslej je bila v lasti Vlade RS in je bila na gradu Brdo pri Kranju. Zdaj je na javni ogled v prenovljeni zbirki Narodne galerije. Spodaj sta njen opis in razlaga, spisana v Narodni galeriji.

93.

Maksim Sedej (Dobračeva pri Žireh, 1909 − Ljubljana, 1974)

Sedej se je po šolanju na zagrebški akademiji ustalil v Ljubljani. Soustanovitelj kluba Neod-visnih (1937), povojni profesor na ljubljanski akademiji in Prešernov nagrajenec je bil eden najboljših poznavalcev zahodnoevropske ume-tnosti pri nas. Svoj slog je imenoval magični in barvni realizem; temeljil je na opazovanju resničnosti, na občutkih in na liričnem pristopu do intimnega meščanskega sveta.

Na balkonu I, (1937), olje, platno, 81,4 x 100 cm, sign. l. zg.: Sedej

Slikar je sebe in svojo družino s prijatelji upo-dobil v meščanskih oblekah. Zdi se, da se bodo odpravili na običajen (nedeljski) sprehod po tivolski promenadi. Sedej je na enotnih barvnih ploskvah opustil nepotrebne podrobnosti in do-volil vidni potezi čopiča, da razbije monotonost. Ubranost zemeljskih tonov je odsev njegovega zagrebškega šolanja, opazna je tudi na delih drugih sodobnikov (Gojmir Anton Kos, Gabrijel Stupica). Sedejevo »avtoportretno kroniko« je mogoče razumeti večplastno. Njegovi liki so lepi, ujeti v umirjenih trenutkih in na prvi pogled delujejo kot idealni meščani. Vendar je družina živela v predmestju stare Ljubljane, ujeta med slojema malomeščanskih trgovcev in razočaranih preprostih delavcev, ki so se nasilno znašali nad sinovi. Očetov umik v izčiščeni intimni svet je zato lahko tudi izraz nemoči nad materialnim in družbenim stanjem umetnikov v dobi ekstremov.

Ob tej razlagi se človek vpraša, ali imamo danes, osem desetletij po nastanku te slike, sploh kakšno drugo in boljšo možnost, kot je ta, da se iz podivjanega sveta zatekamo v svet osebne, družinske, umetniške in duhovne intime …Uživajmo v kulturnih dobrinah!

P. S.: Kot veste, je umrl Dušan Velkaverh (1943–2016), avtor besedil za nekatere najbolj-še slovenske popevke. Osebno sem ga poznal in v enem od pogovorov mi je zaupal, da je prav on avtor napeva, ki ga Žirovci in tudi večina Slovencev poznamo iz nekega davnega, a zelo uspelega oglasa Alpine. Takole gre:

Lahek, prožen je korak, hitra je smučina,to je čevelj brez napak,dela ga Alpina.

To sem povedal tudi, ko smo aprila 2012 odprli razstavo o Alpini v Muzeju Žiri in je Moški pevski zbor Alpina to pesmico zapel, tik preden smo prerezali trak. Glasbene komade po navadi ločimo na »resne« in »lahke«, lahko pa bi jih tudi na slabe in dobre. In ta je bil, kot večina Dušanovih, preprosto dober.Ohranim(o) ga – avtorja in njegova besedila – v lepem spominu.

Skrbi pa nas za Alpino. •

Maksim Sedej, Na balkonu I, (1937), olje, platno. arhiv Narodna galerija Slovenije


žirovske

Metka Debeljak je že več kot deset let predse-dnica DPD Svoboda Žiri, zato se mi ne zdi prav nič sporno omeniti ta podatek pred 60-letnico društva. Oboje je dolga doba, zato se zdi, da s tem pogovorom že malo zamujamo – ali pa tudi ne, saj je pričujoča številka, ki bo izšla v mesecu kulture, naravnost idealna, da spregovorimo z Metko, ki je nekakšna ambasadorka ljubiteljske kulture v Žireh.

Metka, 60 let delovanja društva je dolga doba.Bila sem petošolka, ko me je Drago Grošelj povabil, da sodelujem pri igri Janko in Metka. Od takrat sem povezana z gledališčem in DPD Svoboda. Ne vem, kako bi sploh opisala te ob-čutke, ko stopim v prostore našega društva, ko se srečam z ljudmi, ki uživajo v tem, sem srečna, lahko rečem, da me vse to napolni z energijo. V društvu sem že dolgo, z eno krajšo preki-nitvijo, in lahko rečem, da so bili vmes tudi prelomni trenutki. Bil je čas, ko nismo in nismo imeli obiskovalcev kinopredstav in smo morali za kratek čas kino zapreti. Bil je tudi čas, ko ni in ni bilo režiserja za naše igralce in bil je tudi čas, ko so nas ljudje, ki so bili strokovnjaki na svojih področjih, začeli zapuščati; vem zakaj, vendar ne povem. Najhujše je, če ljudje odidejo, saj rabiš veliko časa, da ponovno vzpostaviš delovanje, kot ga želiš.Na drugi strani pa je čas, ko smo pripravljali dogodke ob praznovanju 50-letnice društva, in čas, ko smo praznovali 60 let.Vmes je bilo veliko dogodkov, ki so mi dali energijo za delo, in verjemite, da je z ljudmi, ki jim gre za obstoj društva in ga čutijo, lepo delati.

Letošnje leto je bilo zaradi praznovanja še posebej bogato z dogodki. Začeli ste s slavnostno proslavo ob visokem jubileju, nadaljevali s postavitvijo čipke Mance Ahlin v preddverju dvorane in še vrsto drugih prireditev. Kateri dogodek se ti je zdel naj-pomembnejši in ključen v nizu praznovanj? Ne vem, če lahko govorim o tem, kako bi razporedila dogodke v preteklem letu, kajti prav vsak je zahteval čas, energijo in odrekanje. Zelo pomembna je umestitev čipke Mance Ahlin v avlo kina. Že dolgo smo razmišljali, kako bi ta »socialistični« prostor otoplili. Iskali smo ideje, rešitve, možnosti, ampak vedno se je nekje ustavilo. Ko pa se je ideja o čipki začela uresničevati, se je začela udejanjati tudi ideja o polepšanju avle, tako smo ubili dve muhi na en mah.Dogodek, povezan z razstavo pisane besede Žirovcev, nam je dal misliti, kajti šele ob ogle-du materialnih dokazov ugotavljamo, da smo pišoči in da je med rojaki veliko strokovnjakov. Predvsem pa smo bili navdušeni nad izrednim obiskom razstave. Zelo odmevna je bila tudi razstava Polone Mlakar Baldasin, ki je skozi fotografski objektiv pokukala v stare žirovske hiše. Podobne likovne in fotografske razstave so se vrstile vse leto, osnovno vodilo pa je bilo predstavitev mladih ali manj poznanih umetnikov iz Žirov in okolice.Še en dogodek je pomemben v sklopu pra-znovanj: literarna sekcija je pripravila večer z akademkinjo prof. ddr. Marijo Stanonik in spomini na njeno mamo Marijo Stanonik, rojeno Demšar, ki je bila izgnana v Srbijo.Ne smem pa pozabiti na novi digitalni kinopro-jektor, ki nas je pri predvajanju filmov postavil ob bok velikim kinematografom.

Osrednja proslava pa je spet dokazala, da se znamo povezovati in sodelovati s sorodnimi kulturnimi društvi.

V podeželskem kraju, ki je po eni strani tako blizu in daleč prestolnici, ima ljubi-teljska kultura pomembno mesto. Ljudem daje možnost popoldanskega angažmaja, ki je v popolnem nasprotju z delovnimi obveznostmi. Kako vidiš poslanstvo te dejavnosti, v kateri si aktivno prisotna že toliko let?Ko se pogovarjam z ljudmi, ki so profesionalno vpeti v kulturno dogajanje v Ljubljani, Mari-boru, mi povedo, da tam sicer je ljubezen do umetnosti, vendar je pomemben tudi denar. V Žireh se v društvu dela zastonj, za veselje sebi in drugim, za kakšno večerjo, za dobro prijateljstvo. Vse to nas drži skupaj, in kot pravi moj prijatelj, dramski igralec Pavle Ravnohrib, ki zelo rad pride med nas, v skupini je ena dobra energija.

Zanimivo in zdaj že kar dolgo je sodelo-vanje z Ravnohribom. Kako in kdaj so se prekrižale vaše poti?To je zgodba, stara več kot deset let. V nekem trenutku sem rabila človeka, ki bi povezoval kulturni program. Nisem vedela, kaj bi. Po-klicala sem nekaj ljudi in od nekoga dobila Pavletovo številko. Poklicala sem ga in po-govarjala sva se, kot da se že dolgo poznava. Takoj je bil za sodelovanje. Pavle je človek, ki zna prisluhniti in pomagati.

Društvo ima številne sekcije, vse so dejavne. Kako se povezujte, sodelujete, je to timsko delo? ▶

Metka Debeljak: »Vedno ko se lotevamo nove naloge, pomislimo na publiko.« foto Darjan Kacin

METKA DEBELJAK, PREDSEDNICA DPD SVOBODA

Maja Justin Jerman


žirovske

V društvu vse sekcije dobro delujejo. Če katera malo zaspi, jo pocukamo in delo gre naprej. Je pa res, da včasih za idejo rabimo več časa kot za izvedbo.

Tudi ti iz dopoldanske odgovorne in zah-tevne službe, ki se praktično nikoli ne konča, presedlaš v drugačno okolje, kjer spet pridejo do veljave tvoje organizacijske sposobnosti in številne ideje. Kako vse to usklajuješ, kako manevriraš med tema dve-ma zahtevnima dejavnostma? In seveda, kaj ti to pomeni na osebni ravni?Že na začetku sem povedala, da sta me kul-tura in umetnost zasvojili. Eni hodijo vsak dan na kakšen grič, drugi tečejo, tretji … Jaz imam kulturo. Včasih se res naredi, da na vaje ali sestanek društva prihitim naravnost iz službe. Nehote in hote veliko premišljujem o različnih dogodkih in tako se mi ideje rojevajo, običajno so tiste prve najboljše, ko pa so obrušene od sodelavcev, potem pa že vem, da se bodo tudi uresničile. Ob vsem tem pa je pomembno, da imam okrog sebe ljudi, prijatelje, ljubitelje kulture, umetnosti, ki so pripravljeni na akcije. In to je tisto, kar mi daje moč, da iščem ideje in da jih skupaj udejanjimo.

Kaj pa meniš o hvaležnem občinstvu? Misliš, da se je skozi vsa ta leta kaj spreme-nilo? Smo bolj ali manj zahtevni, izbirčni in predvsem dovolj odzivni?Vedno ko se lotevamo nove naloge, pomislimo na publiko, kako bo sprejela, kakšen bo obisk. Ja, žirovska publika je dobra, hvaležni smo vsem, ki prihajajo na naše prireditve. Ugota-vljam, da so sicer naše gledališke predstave malo slabše obiskane, vse skupaj pa veseli, da se povečuje obisk mladih.Veliko pa je ljudi, ki me ustavijo na cesti ter se zahvalijo in pohvalijo dogodke.

Kakšno mesto ima danes ljubiteljska kultura? Se je v šestdesetih letih njeno poslanstvo spremenilo? In seveda, kakšna je njena prihodnost?Cilj ljubiteljske kulture se ni spremenil, še vedno je to dejavnost, kjer ljudje želijo iz-raziti svoje talente, jih s strokovno pomočjo razvijati in jih pokazati ljudem. Kakšna bo prihodnost ljubiteljske kulture, ne vem, v našem društvu pa se trudimo, da bi ostala, obstala in se razvijala.Žal pa ji država ni najbolj naklonjena. Davčne blagajne … Saj res, če si opazila, denarja sploh nisem omenjala. Ja, je že tako, da mi za naše delo ne potrebujemo denarja, ampak ljudi, ki si pridejo pogledat predstavo, razsta-vo, pridejo na literarni večer in ogled filma.

Prav to sem te hotela vprašati, so danes mladi še pripravljeni delati brezplačno tako kot včasih? V našem društvu ja. Seveda poravnamo stroške režije in prevoza, pa avtorju glasbe namenimo nekaj denarja, za kaj več ga pa zmanjka. Vse prevoze, vse telefonske pogovore opravimo na lastne stroške in ni nam žal. Društvo pa seveda za delovanje rabi sredstva: za vodo, elektriko, kurjavo, mogoče za posodobitev dvorane. Občina vlaga v športne objekte, v šolo, muzej, mogoče bomo pa tudi mi enkrat na vrsti. To je ambiciozna ideja. Še naprej se bomo trudili in delali in vas vabili na dogodke.

Ne dvomim, da ima društvo ambiciozne načrte za naprej. Lahko kakšnega izdaš ali vsi čakajo na primeren čas najave? 25. februarja vas vabim na literarni večer z dramskim igralcem Pavletom Ravnohribom in igralko Metko Pavšič iz Idrije. Pavleta po-znate, Metka, ki je slepa, pa nas je navdušila z monokomedijo Ničesar ne obžalujem. Pogovor bo vodila Anka Tušek, naša nova moč.

Veseli me, da ob kulturnemu prazniku lahko prebiramo tako spodbudne misli o ljubi-teljski kulturi v Žireh, ki vendarle pomeni steber kulturnega dogajanja v občini. Hvala za izčrpne odgovore in veliko sinergije v društvu ter pronicljivih idej za naprej. •

Genialnost sestavljajo desetina nadarjenosti in devet desetin trdega dela. (�omas Alva Edison)

Vabimo vas na zanimiv pogovorni večer o gledališču, igralstvu, talentu in vztrajnosti ... ter predvsem osebni

izkušnji z igralskim poklicem. Gosta večera, ki bo 25. 2. 2016, ob 19.00, v Galeriji DPD Svoboda v Žireh, bosta dramski igralec Pavle

Ravnohrib in igralka Metka Pavšič iz Idrije.

f b ga dac

Decembra je bila v žirovski knjižnici predstavi-tev povesti Zaklad na oglarjevem podstrešju ali »fantovske pustolovske zgodbe«, kot jo imenuje njena avtorica Tončka Stanonik. Občinska nagrajenka in večletna lektorica Žirovskega občasnika je v prijetnem sproščenem pogovo-ru s Miho Nagličem poudarila, da tudi v tej pripovedi ostaja zavezana svojim žirovskim koreninam, ter razkrila ozadje zgodbe oziroma temelje, na katere jo je postavila.Podobnost z resničnimi kraji tokrat nedvomno ni naključna, čeprav niso Žiri nikjer posebej omenjene in tudi Dolina bi lahko bila pač katera koli – pa vendar so ta grič z Oglarjevo hišico, Čevljarska ulica in vzpetina z baročno cerkvico tako znani, da se (žirovski) bralec med njimi počuti kar domače. Čeprav je pisateljica želela napisati zgodbo za otroke, je morda prav s te plati knjiga bolj zanimiva za odrasle, ki si prav hitro lahko postanejo domači tudi z Brabi, babico glavnega »raziskovalca«. V ospredju dogajanja je pustolovščina, ki se zgodi zaradi otroške bujne domišljije in na-ivnosti. V veliki želji, da bi našli zaklad, se

otroci znajdejo v precej nevarnem položaju, ki predstavlja vrh pripovedi, vendar pa se vse skupaj srečno konča. Zaklad vendarle je, vendar drugačen, kot so ga pričakovali, lepo pa se izteče tudi za Brabi, ki končno le izpolni svoje sanje.Kljub občasno otroškemu besedju v knjigi ter kar preveč klepetavi prvoosebni pripovedoval-ki, ki vodi in usmerja pripoved, se zdi, da je glavna oseba zgodbe prav Brabi: inteligentna, razgledana, aktivna in življenja polna gospa v zrelih letih, tako navezana na kraje iz svoje najbolj otroške preteklosti, da se vedno znova vrača vanje, saj so tam doma mir in najlepši spomini. Pa tudi »vrednote, ki se jih starejši še zavedamo, a si močno želimo, da bi jih vsrkali tudi mladi,« kot pravi avtorica v spremni besedi na zadnjih straneh knjige. Nekoliko drugačna zgodba torej, kot so jo verjetno vajene računalniške generacije, ki je lahko dobra osnova za pogovor in razmišljanje o vrednotah, o včasih in danes ter je lahko kljub začetni prepovedi za odrasle zanimivo branje za vse generacije. •

ZAKLAD NA OGLARJEVEM PODSTREŠJU mag. Anka Tušek


žirovske

OPREMO POTREBUJEMO ZA HITREJŠE, USPEŠNEJŠE IN VARNEJŠE INTERVENCIJE

Anton Beovič, ml. Poveljnik Gasi lskega poveljstva občine

Tako kakor velja za večino organizacij, se tudi gasilci še enkrat ozremo na preteklo leto, ga ustrezno ovrednotimo in si zada-mo cilje za naslednje obdobje. Vse našteto formalno izvedemo na letnih občnih zborih. V Žireh imamo (kot veste) štiri prostovoljna gasilska društva, vsako s svojimi nalogami in zadolžitvami v okviru Gasilskega poveljstva Občine Žiri in matične gasilske zveze.

Vsa štiri PGD so izvajala zadane naloge, pa naj je šlo za sklepe njihovih upravnih odborov, zadolžitve Gasilskega poveljstva občine (GPO) in gasilske zveze ali nekaj tretjega. Članstvo se je pridno usposabljalo na rednih društve-nih vajah, stalno smo se pripravljali tudi na morebitno posredovanje. Na srečo so nas lani obšle intervencije večjega obsega, s katerimi se običajno srečamo enkrat do dvakrat na leto (poplave, žled), kljub temu pa se število posre-dovanj giblje okrog dolgoletnega povprečja, to je blizu šestdeset na leto. Med njimi že dolgo ni največ požarov, ampak gre za celo vrsto posegov, ki zahtevajo tako ustrezno znanje in veščine kakor tudi specialno opremo (zaščitne obleke, orodja). Govorimo o različnih posegih v naravi in na cestiščih, delih na odmaševanju odtokov in kanalizacije, odstranjevanju nevarnih živali (kače, sršeni, ose …), iskalnih akcijah, posegih v industriji in podobno. Povedati pa je treba, da občani včasih nekoliko pretiravajo in aktivirajo gasilce, če-prav vedo, da lahko za določene posege dobijo tudi druge službe. Samo v razmislek – tudi gasilci imamo pravico izstaviti račun!Društva so vztrajala tudi pri vpetosti v dru-žabni utrip kraja. To sicer ni naše osnovno

poslanstvo, a pomislite, kaj bi se še dogajalo v Žireh brez dobre volje in prizadevnosti gasilcev na rednih veselicah, Žirovski noči, prireditvi Adijo počitnice, dogajanjih ob zaključku leta v centru Žirov … Dodajmo še tiste prireditve »v ožjem krogu«, ki niso vidne očem povpreč-nega občana, kot npr. prireditve za mladino, praznovanje materinskega dneva, Romanov memorial za mladino, praznovanje ob godu sv. Florijana, na katere pa so seveda vabljeni tudi občani, ki niso nujno člani PGD.Naša gasilska društva so skupaj z občinskim gasilskim poveljstvom izvedla številna uspo-sabljanja. Blizu sedemdeset gasilcev je svoj prosti čas namenilo tudi različnim, običajno večmesečnim usposabljanjem za pridobitev gasilke izobrazbe ali specialnih znanj. Vse to, da bodo pridobljeno uporabili za dobrobit svojih krajanov. Hvala, tovariši!Ob manjših vajah po društvih smo izvedli tudi nekaj meddruštvenih in dve večji občinski vaji, na katerih smo analizirali možnosti skupnega nastopa ob morebitnih intervencijah, spozna-vali opremo sosednjega društva in podobno. Pač, vaje naj bi bile najboljši približek realne situacije, in več ko jih opravimo, boljši je naš odziv na intervenciji.Iztrošeno opremo smo nadomeščali skladno z možnostmi, ki so nam na voljo – torej le v malenkostnem obsegu. Že nekaj let namreč opozarjamo na finančno podhranjenost, pred-vsem pri investicijah. Če bi govorili o željah, bi mogoče še razumel, toda gre za predvidene (zakonsko predpisane ali pa le priporočene!) potrebe, pa o tej temi kdaj drugič. Ostaja pa dejstvo, da smo v času samostojne občine raz-polagali z vsaj približno primernimi sredstvi le v obdobju 2005–2011. Po letu 2012 sredstva drastično upadajo in že danes ne vemo, kako bomo v bližnjih letih zamenjali vso opremo, ki (tudi zakonsko) ne bo več primerna za opra-vljanje našega poslanstva. Toda gasilci kljub vsemu upamo, da bo pri pristojnih dovolj volje, da se bo stanje počasi le uredilo. Kakor ste verjetno zasledili v prejšnji številki Žirovskih stopinj, smo imeli kar nekaj dela s

sprejemom novega občinskega odloka. Gasilci sicer stvari ne vidimo tako, kakor jih je opisal avtor prispevka, a zadeva je, kakršna pač že, končana. Upamo le, da nas ustrezne službe ne bodo več presenečale s podobnimi aktivnostmi. Pa tudi, da si razgovorov ali dogovorov ne bomo razlagali vsak po svoje.V tem letu so na prvem mestu aktivnosti v zvezi z nabavo novega manjšega vozila na Dobračevi. Del sredstev (tudi iz investicijskih sredstev za leti 2014 in 2015) bomo pridobili iz občinskega proračuna, vsaj tolikšen delež s(m)o oziroma bomo gasilci zbrali sami. Hvala vsem, ki se zavedate, da vso opremo kupujemo le zato, da vam lahko hitreje, bolj uspešno in varno nudimo potrebno pomoč. V povezavi z zapisanim se kaže, da v letu ali dveh ne bomo uspeli nadomeščati zaščitne interven-cijske opreme, o tem in o drugih zamenjave potrebnih vozilih pa se bo vsekakor potrebno pogovarjati v naslednjem mandatu gasilskega poveljstva občine (2018–2023).Nadaljevali bomo tudi vse vrste izobraževanj in skrbeli za ustrezno usposobljenost opera-tivnega članstva. Vse seveda z namenom, da bomo primerno pripravljeni na morebiten pisk pozivnika ali klic na telefon.Čisto ob koncu je prav, da se zahvalim vsem podpornikom gasilstva na Žirovskem – ne glede na to, katero društvo vam je mogoče bolj blizu. Vsi smo tu, da vam priskočimo na pomoč, kadar nas potrebujete. Zahvalil bi se tudi občinskim svetnikom – reči moram, da se je lani prvič zgodilo, da so se nekateri člani občinskega sveta samoiniciativno pozanimali o tem, kakšne težave imamo gasilci in kako nam lahko pomagajo.Zahvaljujem se tudi županu mag. Janezu Žaklju za vse izpolnjene dogovore, kakršnih si pa seveda želimo še več.Vsem občanom želimo mirno 2016. Pa le ogla-site se kdaj pri gasilcih – lahko le na druženju, še bolje pa, če se nam pridružite. Saj veste, da je vsak, ki ima v sebi vsaj zrno plemenitosti, v naših vrstah več kot dobrodošel. Na pomoč! •

Anton Beovič, ml., poveljnik gasilskega poveljstva občine. foto Jožica Kacin Tekmovanje fire combat, avgust 2015, pri gasilskem domu v Žireh.

foto Darjan Kacin


žirovske

IZGRADNJA ODPRTIH ŠIROKOPASOVNIH OMREŽIJ

IZVLEČEK IZ NAČRTA RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ NASLEDNJE GENERACIJE

Rok Prešern

Sodobni globalni razvojni trendi pred nas postavljajo izziv razvoja družbe znanja, ki bo med drugim temeljila na zmogljivi omrežni infrastrukturi elektronskih komunikacij kot eni izmed ključnih infrastruktur digitalne družbe, ki mora vsem omogočati kakovosten dostop do interneta.

Internet kot vseprisotno komunikacijsko omrežje informacijskih virov omogoča eno-stavno dostopnost do raznovrstnih vsebin in storitev in s tem v temeljih spreminja načine delovanja sodobne družbe. Dostopna široko-pasovna infrastruktura omogoča enakomeren razvoj v državi, zmanjšuje digitalno ločnico in povečuje vključenost vsakega posameznika v sodobne družbene tokove. Internet je strateški instrument za povečanje produktivnosti, za oblikovanje inovativnih poslovnih modelov, izdelkov in storitev, za bolj učinkovito komu-nikacijo in večjo splošno učinkovitost družbe.

ŠIROKOPASOVNO OMREŽJE NASLEDNJE GENERACIJE Najbolj natančno cilje razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije opredeljuje do-kument Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, ki je strate-ški dokument, namenjen določitvi strateških smernic razvoja širokopasovne infrastrukture. Z njim Republika Slovenija naslavlja enega strateških ciljev pobude Digitalna Slovenija 2020 oziroma njene krovne Strategije razvoja informacijske družbe do leta 2020, po kateri naj bi 98 odstotkom gospodinjstvom v državi zagotovili širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s.

NAČRT RAZVOJA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA V OBČINI Občina Žiri želi svojim občanom zagotoviti mo-žnost širokopasovnih priključkov in jim s tem omogočiti dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin in storitev. Načrt razvoja odprtega širo-kopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Žiri je dokument dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s katerim želimo oceniti dejansko potrebo po širokopa-sovnem omrežju in vrednost potrebnih inve-

sticij, da lahko sprejmemo ustrezne odločitve o financiranju širokopasovne komunikacijske infrastrukture. Namen je tako ugotoviti dejansko stanje in po-trebe po širokopasovni infrastrukturi v občini. Del načrta je namenjen tudi identifikaciji belih lis ter posledično možnim načinom pridobi-vanja sredstev za izgradnjo širokopasovnih omrežij na belih lisah. To so območja, kjer ni širokopasovnih priključkov naslednje generacije oziroma ni tržnega interesa za njihovo gradnjo pri komercialnih ponudnikih. To pomeni, da v naslednjih treh letih operaterji elektronskih komunikacij ne načrtujejo gradnje omrežij, ki bi omogočila dostop do interneta s hitrostjo vsaj 100 Mb/s.

IZVAJANJE PROJEKTAPokritje belih lis na podeželju, torej območij, na katerih ni komercialnega interesa za izgradnjo širokopasovnega omrežja, od občine terja, da k reševanju vprašanja pokritosti območja belih lis s tovrstnim omrežjem pristopi na način, ki premošča oviro, ki jo predstavlja pomanjkanje komercialnega interesa. Kot primeren se je po-kazal pristop javno-zasebnega partnerstva, ki predstavlja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu.

ANALIZA POTREB KONČNIH UPORABNIKOV Izvedena je bila anketa, s katero so se preverile dejanske potrebe in interes občanov (končnih uporabnikov) za koriščenje širokopasovnih priključkov. Pod pojem občani so zajeta vsa gospodinjstva, podjetja in organizacije, ki jim je bil vprašalnik poslan. Skupaj je bilo izpolnjenih 274 anket v fizični obliki. Največ odgovorov je bilo prejetih od fizičnih oseb (96,72 %), 3,28 % anket so izpolnili poslovni uporabniki. Izmed vseh gospodinjstev in pravnih subjektov v občini je na vprašalnik odgovorilo 15,94 % gospodinjstev in 2,85 % poslovnih uporabnikov. Za vsakodnevno ele-ktronsko komunikacijo 98,9 % anketirancev uporablja računalnik, 87,91 % jih uporablja pametni telefon, tablico 53,48 % in internetno televizijo 49,81 %. 4,76 % vprašanih uporablja tudi druge elektronske naprave. Glavne storitve, na katere so občani naročeni, so internet (92,28 %) in telefon (76,47 %), sledita IP televizija (41,18 %) in kabelska televizija (23,9 %). Iz odgovorov občanov je prav tako razvidno, da ima 20,9 % anketiranih občanov internetno povezavo hitrosti med 30 in 100 Mb/s, medtem ko jih ima več kot 100 Mb/s zgolj 2,99 %. 18,66 % vprašanih ne ve, kakšno hitrost dostopa ima, kar 57,21 % pa jih kot največjo težavo, s katero se kot uporabniki soočajo, navaja počasen inter-netni dostop. Omenjajo še občasno zamrzovanje

slike na televiziji (52,25 %) in vpliv vremenskih pojavov na kakovost storitve (38,74 %).Anketni vprašalnik je vseboval vprašanje o iz-biri trenutnega ponudnika telekomunikacijskih storitev. Vprašanje se navezuje na storitve, ki jih telekomunikacijski operaterji ponujajo prek lastnih, tržnih omrežij. Pri takih omrežjih, še posebej na ruralnih območjih, imajo občani praviloma omejeno izbiro glede ponudnika storitev, saj je lastnik infrastrukture pogosto obenem tudi edini ponudnik storitev. Če ob-čani s storitvijo niso zadovoljni, ponudnika ne morejo zamenjati, saj v večini primerov do iste lokacije ni zgrajena alternativna infrastruktura.Od 244 prejetih odgovorov na vprašanje »Kdo je vaš trenutni ponudnik telekomunikacijskih storitev?« jih 45,49 % navaja, da uporabljajo Telekom Slovenije, T2 (23,77 %), Telemach (20,9 %), sledita Amis (5,74 %) in Simobil (4,1 %). Nekaj anketirancev navedlo, da imajo istočasno dva različna ponudnika že omenjenih teleko-munikacijskih storitev, nekaj pa jih je navedlo ponudnike Tinet, Polans ali Svislar.Za uporabnike internetnih storitev v občini Žiri je izrednega pomena prosta izbira ponudnika telekomunikacijskih storitev, saj jih kar 90,11 % navaja, da želijo sami izbrati ponudnika telekomunikacijskih storitev in ga po potrebi na enostaven način zamenjati (zgolj 2,93 % si tega ne želi).Analiza ankete je pokazala, da se želijo anketi-rani občani v veliki večini (81,98 %) priključiti na širokopasovno infrastrukturo s hitrostjo 100 Mb/s. Iz spodnjega grafikona je razvidno, da si poleg dostopa do interneta s hitrostjo 100 Mb/s občani želijo tudi internetno televizijo, kar je povezano s hitrostjo interneta, saj v nasprotnem primeru obstaja velika verjetnost, da se bodo srečevali s težavami pri koriščenju storitev. 5,23 % anketiranih občanov pa dostopa do interneta nima.

OBMOČJA BELIH LISAnaliza trenutne pokritosti je bila izdelana na prej navedenih osnovah in bo v tem delu posodobljena, ko bodo znani natančnejši in novejši podatki o tržnem interesu operaterjev.

Pri obdelavi podatkov in izračunih so bila upoštevana naslednja metodološka izhodišča:

• Iz obravnave so izločena vsa naselja s 1000 ali več gospodinjstvi (v tabeli označena z rdečo).

• Podatki o nepokritosti so prikazani ločeno za hitrost 30 Mb/s in 100 Mb/s.

• Število uporabnikov, ki nimajo možnosti dostopa do širokopasovnega priključka 30 ali 100 Mb/s, je navedeno/izračunano skupaj za gospodinjstva in podjetja, ker je tudi mi-nistrstvo te podatke objavilo kumulativno. ▶

Tekmovanje fire combat, avgust 2015, pri gasilskem domu v Žireh.


žirovske

• V tabeli in trenutnih finančnih izračunih ni upoštevan izražen tržni interes operaterjev (podatke bo potrebno posodobiti glede na zadnje znano stanje, ko bo ministrstvo objavilo te podatke).

ZAHTEVE PO POKRITOSTI Če bo projekt večinoma ali v celoti financiran iz javnih sredstev (Evropski sklad za regional-ni razvoj, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja), občina zahteva, da projekt predvidi pokritost občine, ki je (vsaj) v skladu z nacional-no strategijo. Po trenutno dostopnem osnutku nacionalne strategije, ki je v sprejemanju, je zahtevana 98-odstotna pokritost območij z infrastrukturo, ki omogoča zmogljivosti 100 Mb/s ali več na vsaki omrežni priključni točki.Če se bo projekt financiral večinoma iz zasebnih sredstev, posamezni ponudnik predvidi vzdržno stopnjo pokrivanja, ki je lahko nižja od nave-dene v prejšnjem odstavku, pod pogojem, da se obveže, da bo omrežje postopoma dogradil na zahtevano stopnjo pokrivanja z zmogljivostmi, ki so zahtevane za projekte, ki so pretežno financirani iz javnih sredstev.V obeh primerih je potrebno preostalim uporab-nikom (tistim, ki jim ne bo omogočen priključek 100 Mb/s) zagotoviti možnost priključitve na medmrežje z zmogljivostjo vsaj 30 Mb/s.

Naselje Št. gospodinjstev Št. podjetijŠt. uporabnikov, ki trenutno ne morejo dobiti 30Mb/s

Št. Uporabnikov, ki trenutno ne morejo dobiti 100Mb/s

Nepokritost 30Mb/s

Nepokritost 100Mb/s

Brekovice 19 4 22 23 96 % 100 %

Breznica pri Žireh 16 4 20 20 100 % 100 %

Goropeke 24 11 35 35 100 % 100 %

Izgorje 8 2 10 10 100 % 100 %

Jarčja Dolina 28 1 29 29 100 % 100 %

Koprivnik 34 12 19 30 41 % 65 %

Ledinica 29 5 33 34 97 % 100 %

Mrzli Vrh 8 1 8 9 89 % 100 %

Opale 13 4 16 17 94 % 100 %

Osojnica 10 2 12 12 100 % 100 %

Podklanec 7 1 7 8 88 % 100 %

Račeva 51 8 57 59 97% 100 %

Ravne pri Žireh 6 2 7 8 88 % 100 %

Selo 95 22 117 117 100 % 100 %

Sovra 7 1 8 8 100 % 100 %

Zabrežnik 11 2 13 13 100 % 100 %

Žiri 1.251 392 0 0 0 % 0 %

Žirovski Vrh 76 11 84 87 97 % 100 %

Žiri 1693 485 497 519 23 % 24 %

Vir: Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport, Tabela agregiranih podatkov vseh omrežnih priključnih točk, 29. 10. 2015.

Vzpostavitev širokopasovne infrastrukture bi pripomogla k večji konkurenčnosti in k razvoju novih inovativnih gospodarskih subjektov, ki bi nudili nova delovna mesta. Pripomogla bi lah-

ko tudi k zmanjšanju negativnega selitvenega prirasta, z možnostjo dostopa do elektronskih storitev pa bi se povečala kakovost življenja vseh občanov. •

PRAZNJENJE GREZNIC IN MALIH ČISTILNIH NAPRAV

Andrej Poljanšek

Vlada Republike Slovenije je z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ( Ur.l. RS št. 98/2015) podaljšala roke za izgradnjo manjkajoče kanalizacije. Na podlagi državnih predpisov bo potrebno zgraditi še kanalizacijsko omrežje na območju Sela. Ker je tu stopnja poseljenosti manjša od petsto prebivalcev na hektar, je rok za izgradnjo omrežja 31. december 2023.

Druga naselja bodo čiščenje odpadnih voda reševala individualno z malimi čistilnimi napravami (MČN). Kjer je to mogoče, je raci-onalno graditi MČN za več objektov skupaj. Lep primer je Ledinica, kjer so za 14 objektov v lanskem letu zgradili lastno MČN v velikosti 49 enot. Občani jo upravljajo sami, res pa je, da je bila vaška kanalizacija zgrajena že ob ureditvi cest. Objekti brez čiščenja odpadnih voda (objekti brez greznic z direktnim odvajanjem ko-munalne vode v vodotok) morajo zagotoviti

ustrezno čiščenje do 31. decembra 2021. Za kmetije – objekte, ki imajo MID KG, so omogočene olajšave, o katerih so bili lastniki pisno obveščeni.Objekti, ki imajo pretočne greznice, ki so skladne s predpisi, ki so veljali v času gradnje objektov, morajo urediti čiščenje odpadnih voda najkasneje ob prvi rekonstrukciji objekta, ko bodo potrebovali gradbeno dovoljenje. Občina Žiri bo prevzemala blato obstoječih greznic in MČN najmanj enkrat v treh letih. Marca ali aprila (odvisno od vremena) bodo lastniki objektov prejeli pisno obvestilo o pred-videnem odvozu grezničnih gošč. Predviden vrstni red naselji je: Izgorje, Ravne, Podklanec, Sovra, Brekovice, Osojnica, Breznica, Mrzli Vrh, Koprivnik, Jarčja Dolina, Opale, Goro-peke, Račeva, Žirovski Vrh, Zabrežnik, Selo.Cena MČN velikosti 4 do 6 oseb znaša od 2.500 evrov naprej in je odvisna od izvedbe. Kljub zamiku predpisane vgradnje MČN ostaja nespremenjen način plačila okoljske dajatve za onesnaževanje voda.Do izgradnje individualne MČN se vsem uporabnikom obračunava okoljska dajatev. Določena je z republiškimi predpisi in za 5-člansko družino znaša 12,05 evra mesečno oziroma 144,6 evra letno. Po izgradnji MČN pa se ta taksa zniža za 90 odstotkov in znaša za 5-člansko družino 1,2 evra mesečno oziroma

14,5 evra letno. Nova zakonodaja dopušča tudi nadgraditev obstoječih greznic, če:

• gre za obstoječo greznico, ki mora dosegati velikost najmanj 2 m3/osebo, vendar ne manj kot 6 m3,

• ima tri prekate, pri čemer prostornina pr-vega prekata dosega polovico prostornine celotne greznice,

• je izvedena tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje vsebine v okolje,

• je zagotovljeno njeno odzračevanje, • je zagotovljeno ravnanje z blatom (odvoz

pristojne komunalne službe).

Greznico pa je potrebno dograditi z:

• dodatno biološko enoto bodisi z aeracijo ali pa z biofilmom (standard SIST – TP CEN/TR 12566-5). Takšne naprave so cenovno dostopnejše (cena okrog 900 evrov) ali

• sistemom za infiltracijo v tla (sistem za ponikanje – standard SISTZ – TP CEN/TR 1266-2).

Ob tem lahko občani uveljavljajo tudi subven-cije v višini 30 odstotkov materialnih stroškov. Informacije lahko pridobite prek spletne pošte [email protected]. •


žirovske

PODATKI O OBRATOVANJU ČISTILNE NAPRAVE

Andrej Poljanšek

Čistilna naprava Žiri je v letu 2015 obratovala brez prekinitev. Doseženi učinki čiščenja so dobri, kakovost očiščene vode je zelo dobra, odstotek učinka čiščenja pa je malenkost nižji zaradi vpliva meteornih voda. •

LETNI POVPREČNI UČINEK ČIŠČENJA ČN

Po KPK 93,20

Po BPK5 96,85

Po celotnem fosforju 72,70

Po celotnem dušiku 61,75

V osemdesetih letih je bila na pobudo in ob veliki pomoči učitelja telesne vzgoje v Osnovni šoli Žiri Janeza Bizjaka urejena trim steza Laz na Žigonovem griču. Leta 1996 so jo pomočjo Občine Žiri prenovili žirovski študenti. Od takrat je minilo dvajset let in trim steza je spet potrebna obnove. Na občini smo se tudi zaradi številnih pobud občanov odločili, da naši trim stezi

poskušamo ponovno dati prvoten pomen in s tem spodbuditi občane k zdravemu načinu življenja. Naša želja je, da bi trim stezo v celoti preure-dili ter dodali nekaj novih vaj. Obnovo bi radi izpeljali letos spomladi, maja pa organizirali tekmovanje ob odprtju. Da bi nam to uspelo, prosimo za pomoč dru-štva, ki bi bila pripravljena s prostovoljnim

OBNOVA TRIM STEZE NA ŽIGONOVEM GRIČU Gregor Mlinar

delom, stroji ali kako drugače priskočiti na pomoč. Prav tako prosimo podjetja, da s svojimi stroji, delom ali finančno pomočjo pri-pomorejo k ureditvi trim steze. Vse sponzorje in donatorje bomo oglaševali na primeren in dogovorjen način. Dodatne informacije in prijave za sodelovanje na spletni pošti: [email protected] ali na telefonsko številko 040 518 963. •

KRVODAJALSKA AKCIJA

Minka Kokalj

V Žireh bodo letos tri dvodnevne krvodajalske akcije. Njihov časovni razpored je nekoliko spremenjen in usklajen z republiškim planom krvodajalskih akcij, ki morajo zagotavljati ustrezno količino krvi (brez prevelikih zalog ali pomanjkanja). Ker je bila zadnja lanska

krvodajalska akcija v Žireh pred tremi meseci, je bilo pričakovano, da se bo letošnje prve akcije konec januarja udeležilo nekaj manj krvodajalcev, saj ženske lahko darujejo kri po pretečenih štirih mesecih. Akcijo lahko vseeno ocenimo kot uspešno. V dveh dneh se je prijavilo za odvzem krvi 222 krvodajalcev.Naslednja krvodajalska akcija bo v sredo in četrtek, 11. in 12. maja, jesenska pa 19. in 20. oktobra. Vabljeni! Kri rešuje življenja! •

Monika Filipič je študentka prvega letnika Biotehni-ške fakultete. Ker je čas izpitov in se pripravlja doma, je lahko prišla na krvodajalsko akcijo. »S tem bi rada pomagala drugim. Zakaj ne bi, če lahko,« se je nasmehnila in povedala, da se počuti dobro.

foto Aleš Kacin

foto Jožica Kacin


žirovske

STAROSTI PRIJAZNA OBČINA

PETLETNI RAZVOJNI PROGRAM STAROSTI PRIJAZNE OBČINE

dr. Jože RamovšInštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in

medgeneracijsko sožitje

Občine in mesta se vključujejo v svetovno in slovensko mrežo starosti prijaznih skupnosti, da bi lažje in bolje obvladali tri zahtevne krajevne naloge ob staranju prebivalstva. Prva je oskrba onemoglih ljudi, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vsakodnevne higiene, oblačenju, gibanju, prehranjevanju ipd. Dru-ga je oblikovanje ugodnih krajevnih razmer za kakovostno, zdravo in dostojanstveno življenje v tretji tretjini življenja po upokojitvi. Tretja pereča naloga pa je krepitev solidarne povezanosti in učinkovito sodelovanje med mlado, zaposleno in upokojensko generacijo.

O teh treh nalogah smo govorili v predzadnji številki Žirovskih stopinj. V zadnji številki smo na kratko predstavili osem področij, ki so pomembna za kakovostno staranje in solidarno sožitje generacij. Raziskava med starejšimi ljudmi po vsem svetu je namreč pokazala, da kakovostno staranje olajšajo dobre krajevne rešitve pri javnih stavbnih in zunajstavbnih

površinah (1), prevozu (2), da imajo starosti primerno urejena svoja bivališča (3), da so upoštevani in socialno vključeni (4), da imajo v kraju možnosti za družabno življenje (5), da je starosti prilagojeno javno komunikacije in informiranje (6), da se lahko družbeno udej-stvujejo in imajo primerne zaposlitvene možno-sti (7) ter da so v skupnosti zagotovljene njim primerne socialne in zdravstvene storitve (8). S to raziskavo je pred leti Svetovna zdravstvena organizacija sprožila gibanje starosti prijaznih mest in občin. V raziskavi so starejši ljudje po-vedali, kaj je ugodno za kakovostno staranje v njihovem kraju in kaj bi bilo mogoče zboljšati

na teh osmih področjih. To isto se sedaj dogaja v vsaki v projekt vključeni občini ali mestu.Po vključitvi v svetovno in slovensko mrežo starosti prijaznih mest in občin je namreč prva naloga vodstva, da pripravi 5-letni razvojni načrt ali strategijo razvoja starosti prijazne občine. Čim več mnenj zbere od starejših in tistih, ki živijo z njimi, kaj je v njihovem kraju že ugodno za kakovostno staranje, kaj pa bi se dalo izboljšati, tem bolj stvaren in konkreten razvojni načrt lahko naredi. Služba, ki ga pri-pravlja, ima pred očmi istočasno tri temeljne demografske naloge, ki smo jih navedli v za-četku tega članka, ter vseh osem področij, ▶

ODPRT PRENOVLJEN GRADBENI CENTER

Jožica Kacin

1. februarja 2016 je bila v prostorih nekdanjega diskonta in Gradbenega centra odprta nova prenovljena prodajalna, ki bo na enem mestu združevala ponudbo Gradbenega centra in Železnine.

Direktor M Sora, ki je lastnica Gradbenega cen-tra, Aleš Dolenc, je povedal, da so z obnovitve-nimi deli pričeli v prvi polovici januarja. Večino del, ki so bila izvedena v zelo kratkem času, so opravila žirovska podjetja ter obrtniki. Direktor je pohvalil tudi zaposlene v bivši Železnini in Gradbenem centru, ki so tudi z dodatnim delom poskrbeli, da je bilo vse blago iz Zadružnega doma preneseno na novo lokacijo in obnovljena prodajalna pripravljena na odprtje. Tako urejen Gradbeni center z železnino obsega okrog 400 kvadratnih metrov, investicija pa naj ne bi presegla 50.000 evrov. Izpraznjene prostore Železnine v Zadružnem domu bodo v M Sori preuredili v sodobnejšo

prodajalno z živili, ki bo delovala kot franšizna prodajalna trgovske mreže Spar. Z njimi so že podpisali pogodbo o sodelovanju. Z občino, ki pripravlja projekte za ureditev centra, so se dogovorili tudi o zunanji ureditvi. Načrtujejo, da bo nova prodajalna odprta konec aprila.Pod okrilje Spara naj bi v prihodnosti prišel tudi dobračevski Market. Aleš Dolenc pravi, da je bilo dolgoletno sodelovanje z Mercatorjem korektno, vendar so v M Sori ocenili, da je za popestritev ponudbe v Žiri potrebno pripeljati novega trgovca. Matej Justin je poslovodja Gradbenega centra, ki zaposluje deset ljudi. Poleg usklajevanja dela in skrbi za nabavo in prodajo vidi izziv pred-vsem v povečanju prometa na račun veleprodaje podjetjem in obrtnikom. Seveda pa se bodo v Gradbenem centru trudili za dobro založenost in prijaznost do vsakega kupca. Milan Kokelj je prodajalec, ki je v M Sori skupaj z vajeniško dobo že štirideset let. Začel je v Železnini, skupaj z oddelkom gradbenega centra pa se je preselil v Strojarno. »Pogoji dela so se v teh letih zelo spremenili,« pove Milan. »Včasih smo morali ves gradbeni material pretovoriti sami, zdaj pa to opravimo z viličarji,« pravi ter na vprašanje, kaj mu je

kot dolgoletnemu prodajalcu ostalo najbolj v spominu, odgovarja: »Najtežje je bilo, ko ni bilo gradbenega materiala, v Žireh in okolici pa se je veliko gradilo. Ljudje so stali v dolgih vrstah in se borili za vsako vrečo cementa ali drug material. Trgovci smo bili pod velikimi pritiski, ko smo usklajevali količine prispelega blaga, ki ga je bilo vedno premalo, in potrebe številnih kupcev.« Na odprtju je bil tudi dolgoletni poslovodja Že-leznine, kasneje pa komercialist, Vinko Kavčič. Kavčič je bil del Kmetijsko-gozdarske zadruge Sora od leta 1966, ko je zadruga začela trgovsko dejavnost, pa do leta 1997, ko je odšel v pokoj. V tem času so se dogajale številne spremembe, v katerih je Vinko Kavčič igral pomembno vlogo. »Uredila se je prodajalna Železnine v Zadružnem domu, trgovina v Rovtah, pomem-ben del poslovanja je predstavljal odkup lesa, začelo se je sodelovanje z Mercatorjem, odprt je bil Market na Dobračevi in kasneje diskont v Strojarni,« se s ponosom spominja in dodaja: »M Sora je bila v svoji dolgoletni zgodovini pomemben člen v žirovskem gospodarstvu in tak, če ne še pomembnejši, ostaja tudi naprej. Želim jim vse dobro.« Zakonca Hilda in Janez Demšar sta bila ena ▶

Medgeneracijsko sodelovanje je eden izmed pogojev za starosti prijazno občino. Malčki iz vrtca pri Osnovni šoli Žiri so nastopili na srečanju starejših občanov, oktobra 2015. foto Jožica Kacin


žirovske

ki so pomembna za vsakdanje kakovostno ži-vljenje starejših; vse to je prijazno tudi za mlade družine in vse druge občane. Pripravljanje in sprejemanje občinskega razvojnega načrta za starosti prijazno občino je torej čas, ko skupnost najbolj živo in realistično razmišlja, kaj v resnici potrebuje in zmore narediti v naslednjih petih letih za zboljšanje staranja in medgeneracijskih odnosov v kraju.Strategija starosti prijazne občine je pomemben občinski dokument, podobno kakor prostorski ali kateri drugi razvojni program. V letu njegove priprave je v kraju svež veter, ko se povezujejo vse intelektualne in materialne sile, organizacije in ustanove, posamezniki in službe, ki lahko prispevajo k lepšemu sožitju in staranju v kraju. Zato je že prvo leto vključenosti v slovensko in svetovno mrežo v občinah priložnost za bistveni napredek zavesti in volje, da naredimo nekaj za svoje lepo staranje. Dogaja se nekaj podobnega kakor pred več ko pol stoletja ob pripravi splo-šne elektrifikacije kraja ali pozneje pri napeljavi vodovoda, telefonije in podobnih pridobitev. Danes je odločilna potreba in naloga poskrbeti za kakovostno staranje in lepše sožitje, saj je in bo čedalje več starih ljudi.Občinska strategija bo uspela v prizadevanju za človeško oskrbo onemoglih, za zdravo in aktivno staranje upokojencev ter za zboljšanje povezanosti med mladimi in starimi, če poveže vse politične in upravne resorje, zdravstvo, socialo, vzgojo, izobraževanje in kulturo ter

urejanje prostora in infrastrukture. Skupaj s temi javnimi službami mora povezati tudi vsa društva in organizacije starejših, invali-dov, mladih in humanitarnosti, intelektualne in druge potenciale. Malo kaj zmore tako povezati vse politične stranke, strokovne službe, civilne organizacije in druge sile, kakor priprava razvojnega načrta starosti prijaznega kraja – kakovostno staranje in lepše sožitje med generacijami potrebujemo vsi. Gibanje za starosti prijazen kraj je odlična priložnost za pristno sodelovanje moških in žensk, bogatih in revnih, mladih in starih, ljudi vseh političnih, nazorskih, verskih in drugih usmeritev – to je izrazito povezovalni program.Priprava razvojne strategije staranja in sožitja v občini je čas načrtovanja uresničljivih razvojnih korakov. Zato mora biti dokument od začetka zastavljen stvarno. K temu pomaga zahteva Svetovne zdravstvene organizacije, da mora imeti vsaka načrtovana izboljšava predvidene kazalnike, po katerih se jasno ocenjuje njeno uresničevanje. Splošen nasvet je, da za petletno obdobje občina načrtuje uvedbo ali izboljšavo le nekaj konkretnih programov – tistih, ki jih res potrebuje in zmore uresničiti: za zboljšanje oskrbe onemoglih npr. uvesti redno uspo-sabljanje občanov, ki doma sami oskrbujejo starostno onemogle, kronično bolne in inva-lidne družinske člane, ter priti do krajevnega doma za stare ljudi; za kakovostno, zdravo in dostojanstveno staranje upokojenske

generacije prav tako nekaj konkretnih progra-mov ali akcij; za krepitev medgeneracijske solidarnosti npr. vnesti v vzgojne načrte vseh vzgojnih in izobraževalnih ustanov prednostno usmeritev v sodobno vzgojo za lepše medgene-racijske odnose ter začeti v ta namen dodatno usposabljati učitelje in vzgojitelje, ki so največji intelektualni potencial.Občinska razvojna strategija staranja in medge-neracijskega sožitja vsebuje tudi popis stanja in dejavnosti glede staranja in sožitja med generacijami v kraju: javne in civilne progra-me, ki delujejo na tem področju. Vendar ta popis ni osrednji del dokumenta, ampak bolj njegova ilustrativna priloga.Pomembno je, da je dokument kratek in napi-san v jasnem, vsakemu občanu razumljivem je-ziku. Tudi s tem motivira ljudi za prizadevanje in sodelovanje pri njegovem uresničevanju. Če je kratek, jasen, stvaren, pregleden in napisan v lepi slovenščini, bo na spletni strani občini v ponos, drugim slovenskim občinam in me-stom, s prevodom v angleščino pa tudi celotni svetovni mreži starosti prijaznih mest in občin, pa bo postal dober primer.Občinska razvojna strategija staranja in med-generacijskega sožitja je pomemben politični dokument, ki ga sprejme občinski svet kot najvišji demokratični organ oblasti v kraju. Ta skupaj z občinsko upravo in civilnimi or-ganizacijami skrbi tudi za njegovo prednostno uresničevanje v celotnem obdobju petih let. •

izmed prvih kupcev. Hilda je izbrala mešalnik. Stari se je pokvaril in zato je že težko čakala odprtja prenovljene prodajalne. »Prostor je velik, bolj pregleden, prvi vtis je dober, nekoliko moti le, ker je trgovina nekoliko bolj oddaljena od centra,« povesta Hilda in Janez.Med obiskovalci je bil tudi Vukašin Klisura. »Všeč mi je, ker je vse na enem mestu. Pred trgovino je tudi veliko parkirišče, kar je doda-tna prednost. Vidim, da je prodajalna dobro založena, in upam, da bo tako tudi naprej.«Vojko Jezeršek: »To so dobro uredili, še posebej mi je všeč, ker je vse na enem mestu. Upam, da bodo tudi prodajalci, tako kot smo bili vajeni, dobre volje in da bomo kupci še naprej lepo sprejeti.«Samostojna podjetnika Peter Jenko in Matjaž Starman imata sedež podjetij v Škofji Loki, Peter pa živi v Žireh. Ukvarjata se z vodovo-dnimi inštalacijami in ogrevanjem, zato je Gradbeni center pravi naslov za njun obisk. Posebno Peter je redni kupec in pravi, da je s ponudbo zadovoljen. Matjaž Starman pa pripomni: »Ponudba je dobra, prišlo pa bi še več podjetnikov in obrtnikov, če bi bili v M Sori bolj prilagodljivi pri cenah za stalne in večje odjemalce.« •

Prenovljen Gradbeni center meri skupaj okrog 400 kvadratnih metrov. foto Jožica Kacin

Prodajalka Simona Kranjc in kupca Hilda in Janez Demšar. foto Jožica Kacin


žirovske

Center Žirov

Kulturno središče Stare Žiri.

OBMOČJA KRATKOTRAJNEGA IN NEOMEJENEGA PARKIRANJA

Olga Vončina

Občina Žiri je v sodelovanju s Svetom za pre-ventivo in vzgojo v cestnem prometu določila območja kratkotrajnega parkiranja, kjer je parkiranje dovoljeno za največ 2 uri. To so vsa parkirna mesta pred Zadružnim domom, polovica parkirišč ob skrajni desni strani Zadružnega doma (na prostoru nekdanjega bencinskega servisa), pred zdravstvenim domom ter parkirišča pri Kulturnem središču Stare Žiri (na fotografijah označeno z roza barvo).

Vsa navedena parkirna mesta bodo v kratkem označena z modro barvo, režim kratkotrajnega parkiranja pa velja vse dni razen nedelje, od 7. do 19. ure. Na območju kratkotrajnega par-kiranja mora voznik označiti čas prihoda na vidnem mestu v vozilu, po izteku dovoljenega časa pa vozilo odpeljati. Pri parkiranju na teh parkirnih mestih bo potrebno uporabljati parkirne ure ali drugače označiti čas prihoda. Časovno neomejeno parkiranje bo odslej mo-goče še na parkirišču za zdravstvenim domom, pred kinodvorano, po levi strani Zadružnega doma ter na polovici parkirišča ob desni strani Zadružnega doma. Z oranžno barvo so na fotografijah označeni pločniki, dostavne in intervencijske poti ter dostopne poti, kjer parkiranje v nobenem primeru ni dovoljeno. Občinski redarji bodo nadzorovali pravilnost parkiranja, in če bo vozilo parkirano v na-sprotju z zapisanim, kršitelje kaznovali z globo 40 evrov. •

M Sora je tudi v letu 2015 poslovala v skladu s pričakovanji in ustvarila za 6,7 odstotka več prometa kot leto prej. Direktor Aleš Dolenc je povedal, da je dobiček ostal približno na lanski ravni, kar je glede na krizno obdobje in slabo plačilno disciplino velik uspeh. Kriza je vidna predvsem v trgovini in kmetijstvu, kjer so zaslužki minimalni. V kmetijstvu na slabše poslovanje še vedno vplivajo zasičenost trga z lesom zaradi predlanskega žleda ter nizke cene za odkup mleka, mesa in drugih kmečkih živil in pridelkov. Boljše sta poslovala Norica in Mizarstvo, vendar je tudi to posledica stalne skrbi za kakovost izdelkov in storitev, hkrati pa zmanjševanje stroškov in borba za vsakega kupca. •

M SORA POSLOVNO LETO KONČALA USPEŠNOJožica Kacin

Aleš Dolenc, direktor M Sora.


žirovske R A Z P I S IR A Z P I S I

ZBIRANJE PRIJAV ZA OBČINSKA PRIZNANJA ZA LETO 2016

Na podlagi Odloka o istovetnostnih simbolih in priznanjih Občine Žiri (Ur. l. RS, št. 61/06, 47/10, 33/14) Komisija za volitve in imenovanja Občine Žiri objavlja poziv za zbiranje prijav za občinska priznanja za leto 2016 za podelitev:

ͳͳ naziva častni občan – častna občanka Občine Žiri,ͳͳ priznanja Občine Žiri.

Pogoji:

1. Naziv častni občan, občanka je najvišje častno priznanje Občine Žiri. Je priznanje posamezniku za njegovo življenjsko delo. Podeljuje se za trajne dosežke na znanstvenem, ekonomskem, kulturnem, razvojnem, vzgojno--izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali dru-gem področju dela posamezniku, ki je s svojim delovanjem tako prispeval k razvoju, ugledu in uveljavitvi Občine Žiri, da ima to trajni pomen. Priznanje častni občan oziroma častna občanka se podeljuje izjemoma, vendar ne več kot eno na leto.

2. Priznanje Občine Žiri se podeljuje posameznikom, gospodarskim orga-nizacijam, javnim ustanovam, društvom ali skupinam, ki so dosegli izjemne uspehe na svojih področjih v daljšem časovnem obdobju ali uspešno re-alizirali za razvoj ali ugled občine pomemben enkratni projekt. Priznanje ima značaj zahvale ter spodbude posameznikom in skupinam za opravljeno delo.

Priznanja Občine Žiri se podeljujejo vsako leto, vendar ne več kot tri na leto. Utemeljene predloge za podelitev naziva častni občan, občanka in priznanj lahko podajo: župan, skupina občanov, gospodarske družbe, javni zavodi, politične stranke, društva, državni organi, vaške skupnosti in druge organizacije ter skupnosti. Vsi predlogi morajo biti podani v pisni obliki in obrazloženi. Iz obrazložitve mora biti jasno razvidno, na katero priznanje se predlog nanaša, ter dejavnost in doseženi uspehi kandidatov.

Predloge do vključno 6. aprila 2016 zbira Občina Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri.

Žiri, 10. 2. 2016 Komisija za volitve in imenovanja

-----------------------------------------------------------------------------------------

TEČAJ DRUŽINSKA OSKRBA STAREJŠEGA SVOJCA

Občina Žiri v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje organizira v marcu in aprilu tečaj za družinske člane in druge, ki doma oskrbujejo starostno onemogle, bolne ali invalidne družinske člane.

Tečaj bo ob torkih od 16.30 do 19. ure in se bo pričel 1. marca 2016. Znanja in veščine o tem, kako negovati in oskrbovati onemoglega človeka in njegove težave ter kako pri tem učinkovito poskrbeti za svoje zdravje in moči, je pri tem zahtevnem človeškem delu zelo koristno. Tečaj je brez-plačen, prijave zbiramo do 23. februarja na naslov Društva upokojencev Žiri, Trg svobode 9, Žiri. Število tečajnikov je omejeno na 25, zato se bo pri prijavah upošteval vrsti red prijav.

RAZPISPROSTIH MEST ZA SPREJEM OTROK V VVE pri OSNOVNI ŠOLI ŽIRI

ZA SEPTEMBER 2016

Na podlagi 3. člena Pravilnika s sprejemu otrok v vrtec razpisujemo prosta mesta za sprejem otrok v Vzgojno-varstveno enoto pri Osnovni šoli Žiri za september 2016.

Prosta mesta so razpisana za otroke rojene:

- leta 2011: 2 prosti mesti,- leta 2012: 6 prostih mest,- leta 2013: 5 prostih mest,- leta 2014: 4 prosta mesta,- leta 2015: 28 prostih mest.

Prošnjo za sprejem z vsemi potrebnimi dokazili pošljite s priporočeno po-što (dokazilo o oddaji prijavnice ) na naslov:

VVE pri Osnovni šoli Žiri, Jobstova cesta 22, 4226 Žirido vključno 17. marca 2016.

Obrazec – prijavo dobite v Vzgojno-varstveni enoti Žiri ali na spletni strani vrtca in spletni strani Občine Žiri.

-----------------------------------------------------------------------------------------

JAVNI RAZPIS ZA OSKRBNIKA PLANINSKE KOČE

Planinsko društvo Žiri išče oskrbnika planinske koče »Na Mrzl´k«.

Od kandidatov se pričakuje:

ͳͳ veščine strežbe v gostinski dejavnosti,ͳͳ samoiniciativnost in motiviranost za dobro opravljanje dela,ͳͳ osebna urejenost, veder značaj in prijazen odnos do obiskovalcev,ͳͳ vzdrževanje reda v domu in okolici,ͳͳ gospodarno ravnanje s premoženjem,ͳͳ dobro sodelovanje z organi planinskega društva,ͳͳ poznavanje dela z blagajno, skrb za gotovino in vodenje evidenc ter

materiala,ͳͳ poznavanje okoliških hribov in poti,ͳͳ razpoložljivost za strežbo naročenih skupin med tednom oziroma v času,

ko koča ne obratuje po rednem urniku,ͳͳ dokazilo o zdravstveni usposobljenosti in znanje prve pomoči.

Oskrbnik bo poleg strežbe opravljal tudi vse druge naloge za ustrezno ponudbo v planinskih kočah, kot so: prodaja planinske literature, čiščenje, pranje, skrb za ponudbo in nabavo materiala, nudenje prve pomoči, vodenje evidenc go-stov idr. Znanje tujega jezika in lastni osebni avto sta zaželena, nista pa pogoj. Delo je primerno za mlajši upokojenski par, samostojne podjetnike po-sameznike, študente in druge, ki jih tako delo veseli. Oskrbnik si v času povečanega obiska planinske koče sam zagotavlja dodatno pomoč. Delo se opravlja vse sobote in nedelje v letu, za vnaprej najavljene skupine tudi med tednom.Kandidatu je zagotovljeno:

ͳͳ dobra planinska družba, zdravo in čisto okolje, planinski mir,ͳͳ stimulativno plačilo, vezano na odstotek od ustvarjenega prometa,ͳͳ posebna soba s sanitarijami za bivanje in prenočevanje,ͳͳ zadovoljstvo pri opravljanju dela.

Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih del in sposobnosti kandidati pošljejo na naslov:

Planinsko društvo Žiri, Loška cesta 17, 4226 Žiri, do 25.2.2016,s pripisom »PRIJAVA – NE ODPIRAJ«. Podrobnejše informacije kandidati dobijo osebno na telefon 031 452 860 (Janez Kosmač) ali na e-poštnem naslovu [email protected]. O delu PD Žiri, Koči Na Mrz´k in dejavnostih planincev si kandidati za oskrbnika lahko ogledajo na spletni strani društva www.pdziri.si.

Med prispelimi vlogami bo opravljen ožji izbor kandidatov, ki bodo po-vabljeni na razgovor. O izboru oskrbnika bodo kandidati pisno obveščeni.

Opisi v moški slovnični obliki veljajo enakovredno tudi za ženski spol.

Predsednik PD Žiri Žiri, 29. 1. 2016 Ivan Vidmar

-----------------------------------------------------------------------------------------


žirovske R A Z P I S I

PRODAJA STANOVANJA – ZBIRANJE PONUDB

Občina Žiri objavlja Javno zbiranje ponudb za prodajo stanovanja na Loški cesti 1, Žiri. Stanovanje je dvosobno in je v drugem nadstropju poslovno stanovanjskega objekta Pr' Matic.

Izhodiščna vrednost stanovanja je 43.225,00 evrov. Več o javnem zbiranju ponudb na spletnih straneh www.ziri.si in www.nepremicnine.net.

-----------------------------------------------------------------------------------------

NAMERA O ODDAJI VRTIČEKOV V LASTI OBČINE ŽIRI V NAJEM

Občina Žiri daje v najem zemljišča za vrtičke. Vse interesente vabimo, da oddajo svojo vlogo do ponedeljka 21. 3. 2016.

Za vrtičke so namenjena zemljišča s parcelnimi številkami 903/1, 903/3 in 903/8, vse k. o. 2021 – Dobračeva. Vrtički bodo velikosti 50 m2, cena za le-tni najem znaša 0,5 evra na m2, najemnina lesenega zabojnika (50x60x180) za orodje pa 22 evrov letno.

S prosilci bo sklenjena najemna pogodba, ki določa pogoje najema.

NAJEMODAJALEC:Občina Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri.

POGOJI NAJEMA:Za namen vrtičkarstvaVrtičkarstvo vključuje pridelovanje vrtnin in sadja ter gojenje okrasnih rastlin z namenom samooskrbe in negospodarske pridelave.

Najemnik na zemljišču ne sme:

ͳͳ postavljati nobenih objektov (možen bo najem tipskega zabojnika za orodje in postavitev kompostnika do 500 litrov),

ͳͳ ograjevati vrta z ograjami višje kot 50 cm, ͳͳ saditi sadnega drevja in okrasnega grmičevja.

Najemodajalec ne odgovarja za morebitno škodo, povzročeno na zemlji-šču. Vsaka drugačna uporaba zemljišča in neplačilo najemnine sta razloga za takojšnjo odpoved najemne pogodbe s strani najemodajalke.

UpravičenciUpravičenci so občani in občanke Občine Žiri, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Občini Žiri.Upravičenci morajo izpolniti in oddati vlogo, ki je sestavljena iz:

ͳͳ prijavnega obrazca Vloga za dodelitev vrtičkov v najem,ͳͳ parafiranega osnutka pogodbe.

Potrdila o stalnem ali začasnem prebivališču si bo najemodajalec pridobil sam iz uradnih evidenc.

Čas trajanja pogodbeNajemna pogodba je sklenjena za določen čas, za obdobje 5 let, z možno-stjo podaljšanja.Odpoved najemnega razmerjaNajemodajalec lahko odpove najemno razmerje iz naslednjih krivdnih ra-zlogov, brez odpovednega roka:

ͳͳ če najemnik ne ravna kot dober gospodar,ͳͳ če z zemljiščem ne gospodari na način, ki zagotavlja trajno rodovitnost

zemljišč,ͳͳ če zemljišče ne obdeluje in uporablja v skladu z njegovim namenom,ͳͳ če dejavnosti ne prilagodi ekološkim in talnim razmeram ter ne

preprečuje onesnaževanja ali drugačnega degradiranja zemljišč,ͳͳ če ne upošteva določil najemne pogodbe,ͳͳ če ne plačuje najemnine v zneskih in rokih, dogovorjenih v najemni

pogodbi,ͳͳ če vrtiček daje v podnajem,ͳͳ če s svojo aktivnostjo moti ali škoduje ostalim najemnikom.

Število in velikost razpoložljivih vrtičkovŠtevilo razpoložljivih vrtičkov je 7, velikost posameznega vrtička je 50 m2 (5 x 10 m).

Če bo število vlog za najem vrtička večje od števila razpoložljivih vrtičkov, se pri dodelitvi vrtičkov upošteva vrstni red vlog.

Če bo najemnikov premalo, lahko zainteresirani ponudnik najame dva vr-tička, vendar ne več kot dva na gospodinjstvo.

Datum dodelitvePredviden datum dodelitve vrtičkov je 6. 4. 2016.

RAZPISNA DOKUMENTACIJADokumentacija je od dneva objave namere o oddaji vrtičkov v lasti Občine Žiri v najem do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Žiri (Objave, razpisi, natečaji) http://www.ziri.si/objave%20_razpisi%20_natecaji/ ali pa jo v tem roku zainteresirani dvignejo vsak delovni dan na Občini Žiri, Loška cesta 1, Žiri. Razpisno dokumentacijo je možno dobiti tudi po elektronski pošti ([email protected]).

OBRAVNAVANJE VLOGObravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih.Medsebojne obveznosti med občino in upravičencem se uredijo s pogod-bo.

ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPISVloge morajo biti oddane v zaprtih kuvertah, s pripisom »Ne odpiraj – na-jem vrtička 2016« od začetka razpisa do vključno 21. 3. 2016. Šteje se, da je vloga pravočasna, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo vlog po pošti priporočeno ali oddana osebno v vložišču Občine Žiri.

DODATNE INFORMACIJEVse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko občani dobijo vsak de-lovni dan na telefonski številki 04/50 50 707 (Rok Prešern) ter e-naslovu: [email protected].

Žiri, 19. 2. 2016 Župan mag Janez Žakelj

-----------------------------------------------------------------------------------------

MARCA PONOVNO TRŽNICA KMETIJSKIH PRIDELKOV TER IZDELKOV DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI

Že sedemnajsto leto zapored utrip v središču Žirov vsako tretjo soboto v mesecu, od marca do decembra, popestrijo Tržnice kmetijskih pridelkov in izdelkov.

Na pobudo občanov Žirov in v skladu z vizijo in strategijo razvoja mesta, bo letos tržni dan dvakrat mesečno. O datumih in lokaciji vas bomo ob-vestili naknadno.

Na tržnicah, ki potekajo na celotnem škofjeloškem območju, se predstavlja ponudba blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerca – Naravni izdelki iz škofjeloških hribov ter druga kakovostna ponudba s podeželja.

V Žireh bodo stojnice dvakrat mesečno ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure. Na njih bo ponudba domačega kruha in drugih pekovskih, mlečnih ter izdelkov iz mesa, ročno narejenih pletenin iz domače volne ter drugih izdelkov domače in umetnostne obrti, občasno tudi sadik zelenjave, cvetja, dišavnic, svežega sadja, zelenjave in slovenskega medu.

K obisku tržnic kmetijskih pridelkov in izdelkov vabljeni vsi, ki želite kupiti kakovostne prehrambene izdelke lokalnega izvora, ki nastajajo znotraj do-polnilnih dejavnosti na kmetijah, in tradicionalne izdelke domače in ume-tnostne obrti, ob tem pa spoznati ponudnike, njihov način dela, poklepe-tati z njimi in drugimi mimoidočimi ter tako preživeti zanimivo dopoldne.

Če imate ponudbo pridelkov (sadje, zelenjava) in izdelkov (iz sadja, zelenja-ve, pekovski izdelki …), ki bi bila zanimiva za prodajo na tržnici, vabljeni, da se pridružite.



Dobrodošli tudi predstavniki društev, organizacij, interesnih skupin in po-samezniki, da predstavite svoje delo, aktivnosti, prikažete tradicionalno znanje ali kmečko opravilo in s tem doprinesete k turistični ponudbi Žirov.

Več informacij: Razvojna agencija Sora, Poljanska cesta 2, Škofja Loka, te-lefon 04 50 60 225, spletni naslov: [email protected], www.ra-sora.si in http://babicadedek.ra-sora.si.

-----------------------------------------------------------------------------------------

Razvojna agencija Sora vas v okviru »Ženskega podjetništva« vabi na brezplačno predavanje z naslovom

“USKALJEVANJE DRUŽINSKEGA IN POSLOVNEGA ŽIVLJNJA PRI POSLOVNIH ŽENSKAH”.

Predavanje bo v četrtek, 10. marca 2016, od 17.00 do 19.30 ure, v prosto-rih Coworking centra Lokomotiva, Mestni trg 38, Škofja Loka.

NA PREDAVANJU BOSTE IZVEDELI VEČ O:

ͳͳ ženskah na vodilnih položajih in primerjali podatke iz Slovenije in drugih držav,

ͳͳ okoliščinah, ki vplivajo na osebne in karierne odločitve,ͳͳ organizaciji družinskega, osebnega in delovnega časa,ͳͳ mnogoopravilnosti,ͳͳ tehnologiji (njeni rabi in zlorabi),ͳͳ napakah, ki jih lahko podjetnica napravi pri vodenju sodelavcev in ki zelo

vplivajo na uspešnost poslovanja ter se manifestirajo tudi v vseh plasteh njenega življenja,

ͳͳ dobrih praksah ter uspešnih in srečnih zgodbah.

Predavanje, ki je namnejeno ženskam, bo vodila dr. Alenka Stanič.

Dogodek je brezplačen. Ceno predavanja krijejo občine Škofja Loka, Gorenja vas – Poljane, Železniki in Žiri. Udeleženke pa se morajo na predavanje obvezno prijaviti na telefonsko številko 04 50 60 220 ali spletni naslov: [email protected]

-----------------------------------------------------------------------------------------

UGODNI KREDITI ZA PODJETJA IN DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH ZA OBČINE ŠKOFJA LOKA, GORENJA VAS – POLJANE,

ŽELEZNIKI IN ŽIRI

V okviru Kreditne sheme, kjer svoja finančna sredstva združujejo občine Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri ter Območna obrtno--podjetniška zbornica Škofja Loka, je objavljen razpis za podjetja in dopol-nilne dejavnosti na kmetijah.

Dolgoročni krediti se dodeljujejo za obdobje do destih let, po obrestni meri 6 mesečni EURIBOR + 2,9 % p.a.

Pridobite jih lahko za:

ͳͳ nakup stavbnega zemljišča in njegovo komunalno opremo, ͳͳ nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov terͳͳ nakup opreme in kmetijske mehanizacije.

Posamezen prosilec lahko v koledarskem letu pridobi največ 50.000,00 evrov, pri tem pa je pomembno, da najmanj 30 odstotkov celotne inve-sticije podjetje ali dopolnilna dejavnost na kmetiji pridobi iz lastnih virov.

Prav tako so na voljo sredstva za kratkoročne kredite, za financiranje teko-čega poslovanja, po obrestni meri 2,5% p.a. fiksno, nominalno ali pa 2,4% p.a. fiksno, nominalno.

Za podrobnejše informacije se obrnite na Razvojno agencijo Sora d.o.o., Poljanska c. 2, Škofja Loka, tel. št. 04 50 60 220.

GRADITE? OBNAVLJATE?

Če gradite ali obnavljate in želite strokovno brezplačno in neodvisno sve-tovanje o:

ͳͳ toplotni zaščiti zgradb,ͳͳ energetski sanaciji zgradb,ͳͳ izbiri ustreznih oken in zasteklitve,ͳͳ izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav,ͳͳ izbiri ustreznega energenta,ͳͳ uporabi obnovljivih virov energije preko solarnih sistemov in sončnih celicͳͳ energetskih izkaznicah, ͳͳ aktualnih razpisih Eko sklada (npr. subvencije za okna, peči, obnovo

stanovanjskih hiš…),ͳͳ itd.

in o vseh ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na učinkovito rabo energije v gospodinjstvih vas vabimo, da se oglasite v Energetsko svetovalna pisarni v Škofji Loki. Pisarna deluje na Kidričevi cesti 1a, vsak torek od 16.00 ure dalje.

Za obvezne prijave in dodatne informacije pokličite na Razvojno agenacijo Sora, telefon 04 50 60 220.

-----------------------------------------------------------------------------------------

Na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Žiri (Ur. l. RS, št. 43/2015), župan Občine Žiri objavlja

JAVNI RAZPISZA OHRANJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA

KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI ŽIRI V LETU 2016

1. NAROČNIKObčina Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri

2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz proračuna občine v skupni višini 24.000,00 evrov za namene, ki prispevajo k ohranja-nju in spodbujanju razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja. Sredstva so zagotovljena na proračunskih postavkah 04.1.1.01- Državne pomoči za področje kmetijstva in 04.1.1.05 -Ukrepi de minimis in ostali ukrepi na po-dročju kmetijstva.

3. SPLOŠNA DOLOČILA – POGOJI ZA UPRAVIČENCEͳͳ Upravičenec predloži izjavo, da za iste upravičene stroške in za isti

namen ni pridobil sredstev oziroma ni v postopku pridobivanja sredstev iz kateregakoli drugega javnega vira.

ͳͳ Upravičenec predloži izjavo, da ni podjetje v težavah in, da ni naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom.

ͳͳ Pomoč se dodeli na podlagi vloge, ki vsebuje osnovne podatke o upravičencu/izvajalcu, podatke o naložbi/storitvi, časovni potek, vrsto, znesek javnega financiranja ter predvidene stroške.

ͳͳ Če se upravičenec ali izvajalec v skladu s predpisi o javnih naročilih šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z Zakonom o javnih naročilih.

ͳͳ Po zaključku investicije mora biti le ta v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let po izplačilu sredstev. V tem roku vlagatelj ni upravičen do sofinanciranja iste investicije.

ͳͳ Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku deset let od datuma prejema pomoči.

ͳͳ Upravičenec mora v primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:

ͳͳ da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;

ͳͳ da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;

ͳͳ da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.



V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev upraviče-nec izgubi pravico do pridobitve sredstev za naslednji dve leti.

Za ostala določila (upravičenci, splošni in specifični pogoji upravičenosti, upravičeni stroški in ostalo) se upoštevajo določila Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Žiri za programsko obdobje 2015 - 2020.

4. UKREPI, PREDMETI PODPORE, VIŠINE RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV TER MERILA IN KRITERIJI ZA DODELJEVANJE POMOČI

A. SKUPINSKE IZJEME

UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sred-stva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvo-dnjo (13. čl. pravilnika)

(1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:ͳͳ izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva,

zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje,

ͳͳ izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije,

ͳͳ izpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.

(2) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:

Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev,Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.

Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev

Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.

Upravičeni stroški:ͳͳ stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo)

hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskem gospodarstvu,ͳͳ stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih

poslopij na kmetijskem gospodarstvu, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev),

ͳͳ stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti, razen traktorjev,

ͳͳ stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij,ͳͳ stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku,ͳͳ stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi

razmerami (protitočne mreže …),ͳͳ stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc,

avtorskih pravic in blagovnih znamk. Pod računalniško programsko opremo sodijo: računalnik, tiskalnik, monitor, tablica in programi.

Upravičenci do pomoči so:ͳͳ kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki

ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine.

ͳͳ Dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin. Za 1 ha primerljivih površin se po podatkih GERK-a štejejo: 1 ha njiv, 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, 4 ha pašnikov, 0,25 plantažnih sadovnjakov ali vinogradov, 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin, 8 ha gozdov, 5 ha gozdnih plantaž ali 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

ͳͳ Do pomoči za računalniško programsko opremo so upravičeni: tisti, ki imajo poleg prej navedenih pogojev tudi registrirano dopolnilno dejavnost, in tisti, ki so zavezanci za davčno blagajno.

Pogoji za pridobitev:ͳͳ predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi

s področja gradnje objektov to potrebno, ͳͳ projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških

(račun, potrdilo o plačilu), kadar so upravičeni do sofinanciranja,ͳͳ za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014,

izdelana presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, in predložena z vlogo za pridobitev pomoči,

ͳͳ ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo,ͳͳ predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma

preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel,

ͳͳ mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba (za novogradnje, rekonstrukcije ali adaptacije objektov, nakup opreme hlevov, gospodarskih poslopij, rastlinjakov, postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami ter nakup računalniške programske opreme),

ͳͳ za računalniško programsko opremo: odločba o registrirani dopolnilni dejavnosti ali potrdilo, da je upravičenec zavezanec za davčno blagajno.

Intenzivnost pomoči:

ͳͳ do 50 odstotkov dokazljivih upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.

Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 2.000 evrov. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospo-darstva.

Podukrep 1. 2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov

Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov.

Upravičeni stroški:ͳͳ stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne

agromelioracije, pašniki), ͳͳ stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije, ͳͳ stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo,ͳͳ stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.

Upravičenci do pomoči:ͳͳ posamezna kmetijska gospodarstva ali več kmetijskih gospodarstev,

vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost…),ͳͳ kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki

ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine,

ͳͳ minimalni obseg primerljivih kmetijskih površin je 1 ha.

Pogoji za pridobitev:ͳͳ ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe

ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja,ͳͳ predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč,ͳͳ kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna

strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija,

ͳͳ dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča,

ͳͳ izjava izvajalca o ravnanju z odvečnimi materiali.

Intenzivnost pomoči: ͳͳ do 50 odstotkov dokazljivih upravičenih stroškov naložb na kmetijskih

gospodarstvih.

Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 2.000 evrov.

Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospo-darstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.

Okvirna višina sredstev: 19.400 evrov.

Če prispe več vlog kot je razpisanih sredstev, se znesek pomoči sorazmerno zniža.

UKREP 2: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja (16. člen pravilnika)

Cilj pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in uspo-sobljenosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju.

Pomoč se ne dodeli za usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževal-nih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja



ter javno veljavnih študijskih programov.

Upravičeni stroški: ͳͳ stroški za izvedbo storitev izobraževanja, usposabljanja in informiranja,

izvedba delavnic ter predstavitvenih dejavnosti. Upravičenci do pomoči:

ͳͳ člani in delavci na kmetijskih gospodarstvih, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem in gozdarskem sektorju.

Izvajalci storitev prenosa znanja in informiranja:ͳͳ pravna ali fizična oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno

registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja.

Prejemnik pomoči: ͳͳ pomoč se izplača izvajalcu storitev prenosa znanja in informiranja, ki bo

izbran v postopku oddaje javnega naročanja.

Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogo-jev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kmetijsko in/ ali gozdarsko dejavnostjo na območju občine.

Okvirna višina sredstev: 600 evrov.

B. POMOČI DE MINIMIS

UKREP 3: Gozdarski ukrepi(Nove investicije za delo v gozdu - 22. člen pravilnika)

Namen ukrepa:Z ukrepom prispevamo k zmanjšanju nesreč v gozdu ter k boljši strojni in tehnični opremi kmetijskih gospodarstev, ki imajo v lasti gozdne površine.

Predmet:ͳͳ podpore bodo dodeljene naložbam v stroje in osebno varovalno opremo

za kvalitetnejše in bolj varno delo v gozdu.

Upravičenci do pomoči:ͳͳ kmetijska gospodarstva, ki imajo v lasti gozdne površine na območju

občine.

Pogoji za pridobitev sredstev:ͳͳ upravičenec predloži dokazila o lastništvu gozdnih parcel (Seznam

parcel Geodetske uprave ali Zbirni podatki o lastništvu nepremičnin ali Lastninski list ali seznam gozdnih parcel z opredelitvijo katastrske občine in št. parcele),

ͳͳ predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel,

ͳͳ s pomočjo pridobljen stroj ali opremo mora upravičenec uporabljati vsaj še 5 let po končani investiciji,

ͳͳ predračun za načrtovano naložbo ali račun, če je bila naložba že izvedena v letu javnega razpisa.

Upravičeni stroški:ͳͳ gozdarski stroji (cepilci, vitli, gozdarske prikolice …) in osebna varovalna

oprema (čelada, hlače, obutev).

Intenzivnost pomoči:ͳͳ do 50 odstotkov dokazljivih upravičenih stroškov, vendar ne več kot 800

evrov letno.

Okvirna višina sredstev: 2.700 evrov.

Če prispe več vlog kot je razpisanih sredstev, se znesek pomoči sorazmerno zniža.

C. OSTALI UKREPI

UKREP 4: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja (25. člen pravilnika)

Namen ukrepa:ͳͳ izmenjava znanj in izkušenj med prebivalstvom, ki živi na podeželju, in

dvig kakovosti življenja na podeželju.

Predmet:ͳͳ sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetov

in drugih neprofitnih združenj, povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja.

Upravičenci do pomoči:ͳͳ društva in združenja s sedežem v občini Žiri oziroma društva, katerih

člani so občani občine Žiri.

Pogoji za pridobitev sredstev:ͳͳ sofinancirajo se izključno nepridobitne dejavnosti društev, potrebno je

priložiti program dela in oceno stroškov izvedbe za tekoče leto,ͳͳ odločba o vpisu v register društev,ͳͳ seznam članov društva iz območja občine.

Upravičeni stroški:ͳͳ materialni stroški za delovanje društev,ͳͳ stroški priprave/izvedbe izobraževanj, usposabljanj, tečajev, delavnic,

predstavitvenih dejavnosti ter vseh drugih dejavnosti prenosa znanja in informiranja,

ͳͳ stroški organiziranja/izvedbe raznih sejmov, razstav, prireditev, kvizov, iger, srečanj, strokovnih ekskurzij, izletov ipd. oziroma stroške udeležbe na njih (vključno s potnimi stroški, stroški avtobusnih prevozov ter stroški hrane in pijače).

Višina pomoči:ͳͳ višina sofinanciranja do 100 odstotkov dokazljivih upravičenih stroškov.

Za društva, ki nimajo sedeža v občini Žiri, se sredstva dodelijo sorazmerno glede na delež članov občine Žiri.

Najvišji skupni znesek pomoči je 800 evrov. Okvirna višina sredstev: 1.300 evrov.

5. RAZPISNA DOKUMENTACIJARazpisna dokumentacija je na voljo v sprejemni pisarni Občine Žiri, dosto-pna je tudi na spletni strani Občine Žiri: www.ziri.si.Informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite pri Nini Poljanšek na Ob-čini Žiri, telefon: 50 50 713 ter na kmetijsko svetovalni službi pri Germani Pivk, tel. 50 50 327 oz. 51 12 703.

6. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGRok za prijavo na javni razpis je: 30.3.2016.Vloga mora biti ustrezna in popolna. Vloga je ustrezna, če ustreza vsebini razpisa. Vloga je popolna v kolikor je izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu in vsebuje vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge ter podpise in žige na ustreznih mestih. Neustrezne vloge bodo zavrnjene, nepopolne vloge pa bo moč dopolniti v osmih dneh od dneva prejetega poziva na dopolnitev. Če vloga v roku ne bo dopolnjena, bo s sklepom zavržena.

Vloge se oddajo priporočeno po pošti ali osebno v sprejemni pisarni obči-ne na naslovu: Občina Žiri, Loška c. 1, 4226 Žiri v kuverti, s pripisom: »JAVNI RAZPIS – KMETIJSTVO«.

7. OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVE Postopek javnega razpisa bo vodila strokovna komisija za izvedbo javnega razpisa, ki jo imenuje župan. Na podlagi zapisnika komisije direktor ob-činske uprave odloči s sklepom. Na podlagi pravnomočnih sklepov občina z upravičenci sklene pogodbo, s katero se podrobneje uredijo načini in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev.

8. DOKAZILA O UPRAVIČENOSTI IN IZPLAČILO SREDSTEVUpravičenec pred izdanim sklepom o odobritvi sredstev ne sme pričeti z aktivnostjo, za katero so sredstva dodeljena, kar velja za naslednji ukrep: 1. »Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kme-tijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (s podukre-pi)«. Upravičenec mora dostaviti kopije računov upravičenih stroškov in potrdila o plačilu teh računov za prej naveden ukrep z datumom po izdaji sklepa do vključno 21.11.2016. Če upravičenec vlaga projektno dokumen-tacijo za izvedbo naložbe pri podukrepu 1.1. »Posodabljanje kmetij« je dokazilo o izvedeni naložbi kopija računa in potrdilo o plačilu z datumom od 1.1.2016 do 21.11.2016. Za ukrep 3. »Gozdarski ukrepi (Nove investicije za delo v gozdu)« mora upravičenec dostaviti kopije računov upravičenih stroškov in potrdila o plačilu teh računov z datumom od 1.1.2016 do vključno 21.11.2016.



Za ukrep 4. Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja mora upravičenec dostaviti kopije računov upravičenih stroškov in potrdila o plačilu teh računov z datumom od 1.11.2015 do vključno 21.11.2016.

Kopije računov o upravičenih stroških in potrdila o plačilu teh računov z datumi izven postavljenih rokov, komisija ne bo upoštevala. Če upravičenec ne dostavi kopij računov upravičenih stroškov in potrdil o plačilu teh računov do vključno 21.11.2016, se vloga zavrže.

Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zah-tevka posameznega upravičenca. Zahtevek bo del razpisne dokumentacije, upravičenec pa ga mora vložiti za izplačilo z zahtevanimi dokazili.

9. PRERAZPOREDITEV SREDSTEVV kolikor bo za posamezen ukrep prispelo manjše število vlog kot je razpi-sanih sredstev na posameznem ukrepu, se prosta sredstva lahko preraz-poredijo na drug ukrep znotraj okvira javnega razpisa.10. OBVEŠČANJE O IZIDUO izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obveščeni najkasneje v 15 dneh po zaključnem poročilu komisije za pregled vlog.

Štev.: 41010-6/2016Datum: 29.1.2016 Župan mag. Janez Žakelj, l.r.

-----------------------------------------------------------------------------------------

Občina Žiri na podlagi 18. člena Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 22/98, 97/01,110/02, 15/03), Odloka o proračunu Občine Žiri za leto 2016 (Ur. l. RS, št. 101/2015), Pravilnika o merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Žiri (Ur. l. RS, št. 23/11, 6/12, 88/12 in spremembah 2016) in Letnega programa športa v Občini Žiri za leto 2016 objavlja

JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE TEKOČEGAVZDRŽEVANJA ŠPORTNIH OBJEKTOV V OBČINI ŽIRI

1. Predmet javnega razpisa

Sofinanciranje tekočega vzdrževanja športnih objektov v občini Žiri za leto 2016 v skupni vrednosti 3.000,00 evrov. Sredstva so zagotovljena na pro-računski postavki 08.1.1.4 – Tekoči stroški športnih objektov.

2. Upravičeni prejemniki

Do sredstev za vzdrževanje športnih objektov so upravičena športna dru-štva, ki imajo v upravljanju objekte, ki so v lastništvu ali solastništvu Ob-čine Žiri.

3. Pogoji prijave

Na razpis se prijavijo športna društva, ki imajo v upravljanju športni objekt na območju občine Žiri in za katere Občina Žiri v proračunu ne zagotavlja sredstev za tekoče vzdrževanje. Vsako športno društvo lahko prijavi največ en športni objekt.

4. Upravičeni stroški:

ͳͳ stroški čiščenja in urejanja športne površine in pripadajočega zemljišča (npr. košnja trave, čiščenje in odvoz odpadkov itd.),

ͳͳ vzdrževanje športne opreme in delovnih strojev, ͳͳ vzdrževanje spremljajoče infrastrukture, ͳͳ drugi materialni stroški za vzdrževanje objekta (elektrika, goriva in

maziva, voda in komunalni stroški, odvoz smeti, zavarovalne premije za objekte itd.),

ͳͳ druga vzdrževalna dela.

Upravičene stroške upravičenci dokazujejo z računi, izdanimi od 1.11.2015 do 30.10.2016, skupaj s potrdili o plačilih. Dokazila upravičenci dostavijo do vključno 30.10.2016.

5. Merila za dodelitev sredstev

Velikost športnega objekta:

ͳͳ od 0 m2 do 3000 m2 3 točkeͳͳ od 3001 m2 do 7500 m2 5 točkͳͳ nad 7500 m2 12 točk

Ne glede na število točk so lahko sredstva za sofinanciranje tekočega vzdr-ževanja športnih objektov dodeljena največ do 100 odstotkov upravičenih

stroškov oziroma največ 1.500,00 evrov.

6. Razpisna dokumentacija

Razpisna dokumentacija je na voljo od dneva objave javnega razpisa do izteka prijavnega roka v sprejemni pisarni Občine Žiri, dostopna pa je tudi na spletni strani Občine Žiri: www.ziri.si .Informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite pri Nini Poljanšek na tel. št. 04 50 50 713.

7. Rok in način oddaje vlogVloga mora biti izpolnjena na prijavnem obrazcu vključno z zahtevanimi prilogami v zaprti kuverti in pripisom »VZDRŽEVANJE ŠPORTNIH OBJEKTOV 2016«. Vloge se oddajo osebno v sprejemni pisarni Občine Žiri ali pošljejo na naslov: Občina Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri. Rok za prijavo na javni razpis je 5.5.2016.

8. Obravnava vlog in postopek odobritve Postopek javnega razpisa bo vodila komisija za izvedbo javnega razpisa, ki jo imenuje župan. Komisija pregleda in oceni prispele vloge v tednu dni po zaključku razpisa. Prijavitelji bodo o dodelitvi sredstev obveščeni v 10 dneh po zaključnem poročilu komisije. Z upravičenci bo sklenjena pogodba s katero se podrobneje dogovorijo pravice in obveznosti.


-----------------------------------------------------------------------------------------

Na podlagi 24., 66. in 79. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK – Ur. l. RS št. 77/07-UPB1, 56/08, 4/10, 20/11), Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/2008), Odloka o proračunu Občine Žiri za leto 2016 (Ur. l. RS, št. 101/2015) in Pravilnika o sofinancira-nju programov in projektov na področju kulture v občini Žiri (Ur. l. RS, št. 30/14 in spremembah Ur. l. RS, št. 101/2015) Občina Žiri objavlja naslednji

JAVNI RAZPISZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV

NA PODROČJU KULTURE V OBČINI ŽIRI ZA LETO 2016

PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet sofinanciranja so kulturni programi (dejavnosti izvajalcev, ki niso javni zavodi, je pa njihovo delovanje v javnem interesu) in kulturni projekti (posamične aktivnosti kulturnih izvajalcev), in sicer:

ͳͳ programi in projekti ljubiteljskih kulturnih društev,ͳͳ programi in projekti na področju varstva premične kulturne dediščine

(muzejska dejavnost),ͳͳ založniški projekti (izdaja in založništvo tiskanih in elektronskih medijev),ͳͳ kulturne prireditve in proslave,ͳͳ zagotavljanje prostorskih pogojev za izvajanje dejavnosti na področju

kulture,ͳͳ projekti obnove in vzdrževanja objektov nepremične kulturne dediščine.

Skupni znesek razpisanih proračunskih sredstev za leto 2016 znaša 64.100,00 evrov in so zagotovljena na naslednjih proračunskih postavkah in v sledeči višini:

08.2.1.01 Dejavnost ljubiteljskih kulturnih društev 20.000,00 EUR

08.2.1.02 Muzejska dejavnost 2.000,00 EUR

08.2.1.03 Založniška in literarna dejavnost 1.000,00 EUR

08.2.1.08 Žirovski občasnik 7.600,00 EUR

08.2.1.04 Stroški kulturnih prireditev in proslav 4.000,00 EUR

08.2.1.07 Kritje tekočih stroškov kulturnih dvoran 17.500,00 EUR

08.2.2.13 Obnova sakralnih objektov 12.000,00 EUR

UPRAVIČENI PREJEMNIKINa razpis se lahko prijavijo izvajalci programov kulture oziroma projektov:

ͳͳ društva, registrirana za izvajanje programov na področju kulture ali imajo v pravilih društva določeno, da opravljajo dejavnosti s področja kulture,

ͳͳ samozaposleni v kulturi, vpisani v razvid samostojnih ustvarjalcev pri



ministrstvu za kulturo, ter uveljavljeni ustvarjalci z referencami,ͳͳ zasebni zavodi in druge pravne osebe, registrirane za opravljanje

kulturnih dejavnosti,ͳͳ lastniki oziroma upravljavci objektov nepremične kulturne dediščine ter

kulturnih dvoran oz. prireditvenih prostorov,ͳͳ pravne ali fizične osebe, ki imajo registrirano dejavnost založništva in

nastopajo kot založniki.

Pravico do sofinanciranja imajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

ͳͳ da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno organizacijsko obliko ali da izkazujejo lastništvo objektov ali dokazujejo samozaložništvo,

ͳͳ delujejo na področju kulture več kot eno leto in s svojim dosedanjim delom izkazujejo primerno kakovost,

ͳͳ imajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture,

ͳͳ društva morajo imeti urejeno evidenco o članstvu, ͳͳ ustrezno predložijo predlog kulturnega programa oziroma projekta, ki je

v javnem interesu Občine Žiri.

POGOJI SOFINANCIRANJA IN UPRAVIČENI STROŠKI Natančnejši pogoji sofinanciranja in upravičeni stroški so določeni v Pravil-niku o sofinanciranju programov in projektov na področju kulture v občini Žiri in sprejetih spremembah/dopolnitvah pravilnika. Pri točkovanju programov in projektov ljubiteljskih kulturnih društev se kot ocenjevalno obdobje upošteva od 1.1.2015 do 31.12.2015.

Pri galerijski/razstavni dejavnosti se odmevnost, umetniška raven ter ob-seg razstave točkuje samo v primeru nadpovprečne odmevnosti, ume-tniške ravni ali obsega razstave, ki se dokazujejo s priloženimi dokazili in utemeljitvijo.

RAZPISNA DOKUMENTACIJARazpisna dokumentacija, ki obsega besedilo razpisa in prijavne obrazce, je na voljo od dneva objave javnega razpisa do izteka prijavnega roka, in sicer v sprejemni pisarni Občine Žiri in na spletni strani Občine Žiri www.ziri.si.Informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite pri Nini Poljanšek na tel. št. 04 50 50 713.

ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGVloga na razpis mora biti izpolnjena na prijavnem obrazcu, s priloženimi zahtevanimi prilogami in dokazili. Vloge je potrebno oddati osebno v spre-jemni pisarni Občine Žiri ali poslati na naslov: Občina Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri. Rok za prijavo na javni razpis je 13.4.2016.

OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVE Predloge, prispele na javni razpis, pregleda in vrednoti v skladu pravilni-kom, tričlanska razpisna komisija, ki jo imenuje župan. Razpisna komisija bo pripravila predlog izbora programov in delitve razpoložljivih proračunskih sredstev in ga posredovala občinski upravi, ki izda sklep o sofinanciranju. Na sklep je možna pritožba v zakonsko predpisanem roku. Z upravičenci se sklene pogodba, ki opredeljuje roke in način realizacije programov oz. projektov, koriščenje proračunskih sredstev in način nadzora nad porabo sredstev.

Izvajalci morajo po izvedbi programa oziroma v časovnih obdobjih, dolo-čenih v pogodbi, predložiti dokazila o izpolnjevanju prevzetih obveznosti.


-----------------------------------------------------------------------------------------

Na podlagi Pravilnika za vrednotenje ter sofinanciranje društvenih in drugih družbenih dejavnosti v občini Žiri (Ur. l. RS št. 5/08, 36/08) Občina Žiri objavlja

RAZPISZA SOFINANCIRANJE DRUŠTVENIH IN DRUGIH DRUŽBENIH

DEJAVNOSTI V OBČINI ŽIRI ZA LETO 2016

1. Proračunska sredstva Občine Žiri za sofinanciranje izvajanja letnih pro-gramov ter enkratnih projektov izvajalcev društvenih dejavnosti se dode-ljujejo upravičencem v skladu s Pravilnikom za vrednotenje ter sofinanci-ranje društvenih in drugih družbenih dejavnosti v občini Žiri (Ur. l. RS št. 5/08, 36/08).

2. Predmet sofinanciranja so letni programi izvajanja rednih dejavnosti ter

enkratne akcije oziroma projekti upravičencev (največ 1 projekt letno). Re-dna dejavnost organizacij se sofinancira le za organizacije, ki imajo sedež v občini Žiri. Organizacijam, ki nimajo sedeža v občini Žiri, se redna dejavnost lahko financira glede na število članov, ki so občani občine Žiri.

3. Višina sofinanciranja s strani Občine Žiri je odvisna od razpoložljivih sredstev, obsega in ocene kvalitete in pomembnosti programa oziroma projekta. Pri vrednotenju kakovosti in pomembnosti programa oz. projek-ta se oceni prispevek, ki ga načrtovana izvedba projekta oziroma programa prinese k dogajanju v kraju, oziroma koristi za občane občine Žiri (npr. nova ponudba, koristi za čim širši krog občanov, informiranje, osveščanje, itd), ter preseganje društvenega interesa (izvajanje aktivnosti za širšo javnost, ne le za članstvo).

4. Skupna višina proračunskih sredstev v letu 2016 znaša 20.010,00 evrov in so zajeta na naslednjih proračunskih postavkah:

04.5.1.02 – Turistična društva 2.500,00 EUR 04.6.1.03 – Gospodarska združenja 2.200,00 EUR

08.3.1.01 – Sofinanciranje humanitarnih programov društev 2.300,00 EUR

08.3.1.02 – Sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov 2.920,00 EUR

08.3.1.04 – Sofinanciranje programov invalidskih društev 800,00 EUR

08.3.1.06 – Sofinanciranje programov upokojenskih društev 1.600,00 EUR

08.3.1.07 – Sof. mladinskih, srednješolskih, študentskih prog. 2.500,00 EUR

08.3.1.09 – Veteranske organizacije 1.320,00 EUR08.3.1.12 – Sof. program. društev za promocijo varstva okolja 3.870,00 EUR

5. Sredstva se bodo dodelila upravičencem v okviru razpoložljivih sredstev v obliki dotacij za naslednje namene:

ͳͳ humanitarne dejavnosti (zbiranje sredstev in denarja za pomoč socialno šibkim posameznikom, humanitarne akcije),

ͳͳ socialni programi (vključevanje različnih skupin, bolnikov, ljudi s posebnimi potrebami, marginalnih skupin) in zdravstveni programi (npr. organizirana terapevtska vadba, informiranje in osveščanje, itd.),

ͳͳ mladinski, srednješolski, študentski programi,ͳͳ programi za invalide in upokojenski programi,ͳͳ organizacije vojnih veteranov,ͳͳ razna stanovska združenja,ͳͳ redne dejavnosti turističnih društev,ͳͳ programi za promocijo varstva okolja, ekologije.

6. Upravičenci do proračunskih sredstev po tem razpisu so izvajalci, or-ganizirani v organizacijski obliki: društvo, klub, združenje, nevladna, ne-profitna organizacija, oziroma drugi izvajalci socialnih, zdravstvenih, hu-manitarnih, mladinskih, turističnih dejavnosti, ter stanovska združenja, ki:

ͳͳ so registrirani za izvajanje dejavnosti,ͳͳ imajo urejeno evidenco članstva, če gre za organizacije s članstvom,ͳͳ imajo zagotovljene osnovne pogoje za izvedbo načrtovanih programov,ͳͳ imajo sedež na območju občine Žiri ali izvajajo aktivnosti na območju

občine Žiri oziroma imajo včlanjene tudi člane občane občine Žiri.

7. Na razpis za dodelitev sredstev se lahko zainteresirani prijavijo z razpi-snim obrazcem, ki je na voljo v tajništvu Občine Žiri, Loška cesta 1, Žiri in na spletni strani www.ziri.si. Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko zainteresirani dobijo na telefonski številki 04 50 50 713. Prijave je potreb-no dostaviti na Občino Žiri, Loška cesta 1, Žiri najkasneje do 30.6.2016.

8. Sredstva bodo upravičencem dodeljena s sklepom. Vloge bo pregledala razpisna komisija, ki jo imenuje župan Občine Žiri. Komisija lahko ob pre-gledu vlog, prispelih na razpis za sofinanciranje, izloči vloge za programe oziroma projekte, ki niso v interesu občine Žiri.

Štev.: 41010-3/2016 Datum: 29.1.2016 Župan mag. Janez Žakelj, l.r.



Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju množičnih in turističnih prireditev v občini Žiri (Ur. l. RS, št. 23/2011) Občina Žiri objavlja

RAZPISZA SOFINANCIRANJE MNOŽIČNIH IN TURISTIČNIH PRIREDITEV

V OBČINI ŽIRI ZA LETO 2016

1. Proračunska sredstva Občine Žiri za sofinanciranje izvedbe množičnih in turističnih prireditev se zagotavljajo iz proračuna Občine Žiri za leto 2016 – proračunska postavka 08.3.1.11 – Sofinanciranje prireditev v kraju.

Skupna višina proračunskih sredstev v letu 2016 znaša 13.000,00 evrov, ki bodo upravičencem dodeljena v skladu z zgoraj navedenim pravilnikom, s ciljem zagotoviti kvalitetne in odmevne množične turistične prireditve na visokem organizacijskem nivoju, ki se vključujejo v turistično ponudbo kraja in jo dopolnjujejo, ter privabijo čim večje število enodnevnih obi-skovalcev.

2. PREDMET SOFINANCIRANJA:

ͳͳ enodnevne prireditve na prostem oz. v začasnih pokritih prostorih ali v raznih zaprtih prostorih,

ͳͳ množične športno rekreativne prireditve, ͳͳ množične kulturno zabavne prireditve,ͳͳ organizacija celodnevnih prireditev na prostem ob prazniku Občine Žiri,ͳͳ silvestrovanje na prostem.

3. Upravičenci do proračunskih sredstev po tem razpisu so pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sedež oziroma stalno biva-lišče v občini Žiri, in ki nameravajo organizirati množično turistično priredi-tev na območju občine Žiri. Posamezen organizator lahko kandidira za or-ganizacijo največ dveh množičnih turističnih prireditev v koledarskem letu.

4. Pri posameznih prireditvah se upoštevajo naslednji dokazljivi stroški:

ͳͳ organizacija prireditve (prijava, oglaševanje, zavarovanje, priprava in izvedba programa (vodenje, nastopi izvajalcev), najem šotorov, stojnic, ozvočenja oz. tehnične opreme, najem in priprava prireditvenega prostora, javna higiena (najem WC kabin, čiščenje in odvoz odpadkov po zaključeni prireditvi),

ͳͳ živa glasba (ansambel),ͳͳ Finančno ovrednoteno prostovoljno opravljeno delo (prispevek v

naravi), ki lahko predstavlja največ 20 odstotkov vseh upravičenih stroškov, vendar se skupni strošek ne prizna več kot 250 evrov, s tem da se vrednost ure opravljenega prostovoljnega dela upošteva v višini 4 evre,

ͳͳ Izvedba ognjemeta po predhodni odobritvi Občine Žiri se ne šteje v obseg sofinanciranja po tem pravilniku, ampak se organizatorju prizna kot dodaten strošek, ki pa ne sme presegati 500 evrov.

Upravičenec, ki pridobi dotacijo na podlagi tega razpisa, mora razpolagati z verodostojnimi računovodskimi listinami, s katerimi dokazuje upravičenost stroškov ter z ustreznim dovoljenjem za izvedbo prireditve.

5. Pri posameznih prireditvah veljajo naslednje omejitve višine pomoči:

ͳͳ Za organizacijo enodnevne športno rekreativne ali kulturno zabavne množične prireditve najvišji znesek pomoči ne sme preseči 70 odstotkov upravičenih stroškov oziroma 500 evrov.

ͳͳ Za organizacijo enodnevne prireditve na prostem z ali brez postavitve začasnih pokritih površin in živo glasbo najvišji znesek pomoči ne sme preseči 80 odstotkov upravičenih stroškov oziroma 500 evrov.

ͳͳ Za organizacijo prireditve na prostem ali na začasno pokritih površinah ali v raznih zaprtih prostorih brez žive glasbe in predvidenim številom obiskovalcev, ki presega 500 oseb, in ki se ne uvršča v ostale kategorije, najvišji znesek pomoči ne sme preseči 80 odstotkov upravičenih stroškov oziroma 1000 evrov.

ͳͳ Za organizacijo celodnevne ali večdnevne prireditve na prostem s postavitvijo začasnih pokritih površin in živo glasbo in predvidenim številom obiskovalcev, večjim od 1000 oseb, najvišji znesek pomoči ne sme preseči 80 odstotkov upravičenih stroškov oziroma 1500 evrov.

ͳͳ Za organizacijo celodnevnih prireditev na prostem ob prazniku Občine Žiri s postavitvijo začasnih pokritih površin in živo glasbo in predvidenim številom obiskovalcev, večjim od 1000 oseb, najvišji znesek pomoči ne sme preseči 80 odstotkov upravičenih stroškov oziroma 3000 evrov.

ͳͳ Za organizacijo silvestrovanja na prostem s postavitvijo začasnih pokritih površin in živo glasbo najvišji znesek pomoči ne sme preseči 80 odstotkov upravičenih stroškov oziroma 1500 evrov.

ͳͳ Zaradi ocene kvalitete, izvedljivosti, inovativnosti in prispevka k popestritvi turistične ponudbe lahko razpisna komisija vlogi odobri dodatna sredstva v višini do 40 odstotkov razpisane pomoči za posamezno prireditev.

ͳͳ Če se za organizacijo iste prireditve prijavi več organizatorjev, bo najprimernejši kandidat izbran na podlagi točkovanja na po naslednjih kriterijih:

ͳͳ uspešna izvedba iste prireditve v preteklem letu: 0 – 35 točk,ͳͳ kakovost programa: 0 – 55 točk,ͳͳ zagotovljeni prostorski, kadrovski in tehnični pogoji: 0 – 10 točk,ͳͳ skupno maksimalno število točk: 100.

6. Na razpis za dodelitev sredstev se interesenti lahko prijavijo z razpisnim obrazcem, ki je na voljo v tajništvu Občine Žiri, Loška cesta 1, Žiri in na spletni strani www.ziri.si. Dodatne informacije v zvezi z razpisom zainte-resirani dobijo v času uradnih ur na telefonski številki 04 50 50 713 pri Nini Poljanšek. Prijave je potrebno dostaviti na Občino Žiri, Loška cesta 1, Žiri najkasneje do 17.3.2016.

7. Sredstva bodo upravičencem dodeljena s sklepom, na podlagi sklepa se lahko odobri izplačilo akontacija dotacija v višini največ 60 odstotkov predvidenih upravičenih stroškov. Dokončno izplačilo se izvrši na podlagi predloženega obračuna upravičenih stroškov in priloženih dokazil o plači-lu. Z upravičencem se sklene pogodba, s katero se podrobneje dogovorijo pravice in obveznosti.

8. Pri oglaševanju prireditev je upravičenec dolžan navajati dejstvo, da prireditev sofinancira Občina Žiri. Upravičenci so dolžni zagotoviti, da se načrtovana prireditev vključi v koledar prireditev.

9. Organizatorji prireditev v času praznika Občine Žiri, se morajo zaradi OIDFA Kongresa povezati in terminsko uskladiti z organizatorji le tega.

10. Vloge bo pregledala razpisna komisija, ki jo imenuje župan Občine Žiri, upravičenci pa bodo o rezultatih razpisa obveščeni najkasneje do 18.4.2016.


-----------------------------------------------------------------------------------------

Na podlagi Zakona o športu (Ur. l. RS št. 22/98, 97/01, 27/02, 110/02, 15/03), 5. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Žiri (Ur. l. RS, št. 23/2011, 6/2012, 88/2012 in spremem-bah 2016) in Odloka o proračunu Občine Žiri za leto 2016 (Ur. l. RS št. 101/2015) ter Letnega programa športa, sprejetega na 9. seji Občinskega sveta dne 4.2.2016, objavlja Občina Žiri

JAVNI RAZPISZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA

V OBČINI ŽIRI ZA LETO 2016

Občina Žiri bo v letu 2016 sofinancirala programe športa v skupni višini 73.500,00 evrov iz proračunske postavke 08.1.1.1. – Izvajanje letnega pro-grama športa.

Sofinancirani bodo tudi izredni športni dosežki v višini 1.000,00 evrov iz proračunske postavke 08.1.1.5. – Nagrade za športne dosežke.

1. Na razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci športnih programov:

ͳͳ športna društva in klubi, ͳͳ zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna

področja oziroma športne panoge,



ͳͳ zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa,

ͳͳ javni zavodi s področja športa, vzgoje in izobraževanja iz občine Žiri, ͳͳ ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so

splošno koristne in neprofitne

in ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

ͳͳ da so registrirani v skladu z Zakonom o društvih, oziroma da imajo organizacije v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost,

ͳͳ da imajo sedež v občini Žiri, ͳͳ da imajo društva urejeno evidenco o članstvu in dokumentacijo kot to

določa zakon o društvih, ͳͳ da imajo za določene športne programe zagotovljeno organizirano

vadbo, v katero je vključenih odgovarjajoče število športnikov,ͳͳ da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in

prostorske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti,ͳͳ da se prijavijo na razpis za dodelitev sredstev iz proračuna Občine Žiri,

namenjenih izvajanju letnega programa športa in dostavijo občinski upravi poročila o članstvu, realizaciji programov, doseženih rezultatih in planu aktivnosti za prihodnje leto.

2. V letu 2016 bo Občina Žiri sofinancirala:

a) programe športa v okvirni višini sredstev

I. Športna vzgoja otrok in mladine

ͳͳ Interesna športna vzgoja predšolskih otrok

ͳͳ Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok

ͳͳ Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

ͳͳ Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport

2,13%

12,79%

26,88 %

15,13%

1.565,55 EUR

9.400,65 EUR

19.756,80 EUR

11.120,55 EUR

II. Kakovostni šport 15,45% 11.355,75 EUR

III. Športna rekreacija 6,05% 4.446,75 EUR

IV. Šport invalidov 0,43% 316,05 EUR

V. Specifične športne panoge 4,26% 3.131,10 EUR

VI. Šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov 4,26% 3.131,10 EUR

VII. Športne prireditve 3,2% 2.352,00 EUR

VIII. Informacijski sistem na področju športa 2,66% 1.955,10 EUR

IX. Delovanje športnih društev 6,76% 4.968,60 EUR

SKUPAJ: 100,0% 73.500,00 EUR

Izbrani programi bodo sofinancirani na podlagi pogojev, meril in normati-vov ter kriterijev za razvrstitev športnih panog v skupine glede na vsebino in glede na razširjenost in uspešnost, ki jih vsebuje Pravilnik o merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Žiri.

b) izredne športne dosežke

Sofinancirani bodo izredni športni dosežki žirovskih športnikov na medna-rodnih tekmovanjih, ligaških napredovanj in športnika leta v skladu s Pra-vilnikom o merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Žiri. Za posebne nagrade izrednih športnih dosežkov je namenjenih 1.000,00 evrov sredstev.

3. Prijava na javni razpis mora vsebovati:

ͳͳ prijavni obrazec za prijavo na javni razpis z zahtevanimi prilogami,

ͳͳ plan dela in koledar športnih prireditev in akcij v društvu oz. organizaciji,ͳͳ če se na razpis občine prijavlja prvič, pa še: fotokopijo odločbe o

registraciji, fotokopijo pravil delovanja društva oziroma statut.

4. Rok in način prijave

Razpisni obrazci so na voljo v tajništvu Občine Žiri in na spletni strani www.ziri.si. Prijave za programe športa z zahtevanimi podatki in prilogami zain-teresirani pošljejo ali dostavijo na naslov: Občina Žiri, Loška cesta 1, Žiri, najkasneje do 25.4.2016. Rok za oddajo vloge za sofinanciranje izrednih športnih dosežkov je 21.11.2016.

5. Dodelitev sredstev

Pravočasno prispele vloge obravnava štiričlanska strokovna komisija za šport, ki jo za vodenje postopka javnega razpisa imenuje župan. Komisija pripravi predlog dodelitve sredstev in ga posreduje županu, ki z izvajalci programov športa sklene pogodbe o sofinanciranju izvedbe predlaganih programov športa.


-----------------------------------------------------------------------------------------

Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju investicij v vaške vodovode v Občini Žiri (Ur.l.RS, št. 104/07, 109/07) župan Občine Žiri objavlja

JAVNI RAZPISZA SOFINANCIRANJE INVESTICIJE

V VAŠKE VODOVODE V OBČINI ŽIRI V LETU 2016

1. NAROČNIKObčina Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri

2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz proračuna občine v skupni višini 12.000 evrov za sofinanciranje investicij v individu-alno vodooskrbo in sofinanciranje investicij vaških vodovodov. Pomoči se dodeljujejo kot:

ͳͳ dotacije,ͳͳ neposredno financiranje storitev do višine odobrenih sredstev,ͳͳ neposredno financiranje storitve ali investicije do višine odobrenih

sredstev.

3. SPLOŠNA DOLOČILA – POGOJI ZA UPRAVIČENCEUpravičeni prejemniki pomoči po tem pravilniku so:

ͳͳ kmetijska gospodarstva in fizične osebe, ki imajo stalno bivališče v Občini Žiri,

ͳͳ vaške vodovodne skupnosti, ki so organizirane v skladu s Statutom Občine Žiri,

ͳͳ prednostni upravičenci so vlagatelji, ki izvajajo investicije, ki so zahtevane z odločbami pristojnega inšpektorata.

Do pomoči po tem pravilniku razen analiz pitne vode niso upravičeni subjekti, ki so:

ͳͳ investicijo že zaključili do konca leta 2014,ͳͳ namensko koristili sredstva iz občinskega proračuna za investicije v

individualno vodooskrbo in vaške vodovode v obdobju zadnjih 15 let v maksimalni dovoljeni višini,

ͳͳ nenamensko koristili sredstva iz občinskega proračuna v obdobju 5 let od ugotovitve nepravilnosti,

ͳͳ nenaseljeni objekti, vikendi, objekti v gradnji in predvidene novogradnje.

Splošna določila:

ͳͳ pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v okviru posameznega ukrepa.

ͳͳ Upravičenec predloži izjavo, da za iste upravičene stroške in za isti



namen ni pridobil sredstev oziroma ni v postopku pridobivanja sredstev iz kateregakoli drugega javnega vira.

ͳͳ Pomoč se dodeli na podlagi vloge, ki vsebuje osnovne podatke o upravičencu/izvajalcu, podatke o naložbi/storitvi, časovni potek in predvidene stroške. Podrobna vsebina in zahtevane priloge se določijo z javnim razpisom.

ͳͳ Upravičenec mora na podlagi zahteve Občine Žiri financirati revizijo projekta, oziroma lahko občina določi obseg del, ki se sofinancirajo po svoji presoji.

ͳͳ Naložbe, ki so odobrene z javnim razpisom, morajo biti končane pred zadnjim izplačilom zahtevka.

ͳͳ Po končani investiciji mora biti ta v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva vsaj še 10 let po izplačilu sredstev.

ͳͳ Upravičenec, ki pridobi pomoč iz tega pravilnika, mora voditi predpisano dokumentacijo, ki je določena z javnim razpisom in pogodbo o dodelitvi sredstev in jo mora hraniti še najmanj 5 let po zadnjem izplačilu sredstev.

ͳͳ Upravičeni prejemnik sredstev ne sme uporabljati v nasprotju z namenom njihove dodelitve.

ͳͳ Upravičenec, ki je pridobil pomoč iz tega pravilnika, za isto naložbo, kot jo je navedel v vlogi, razen zagotovitve dodatnih vodnih virov, ne more kandidirati naslednjih 15 let.

Za ostala določila (kumulacija pomoči, omejitve višine pomoči, postopek za dodelitev pomoči, imenovanje komisije za pregled in oceno vlog, se upoštevajo določila zgoraj navedenega pravilnika.

4. UKREPI, PREDMETI PODPORE, VIŠINA POMOČI TER VIŠINA SREDSTEV

Z ukrepi se bo izboljšala oskrba z zdravo pitno vodo in povečala požar-na varnost območij. Za uresničevanje ciljev oskrbe z zdravo pitno vodo in ohranjanja in razvoja podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko naslednjih ukrepov:

1. investicije v izgradnjo infrastrukture za zagotovitev osnovne vodooskrbe; znesek pomoči: 4.300 evrov,

2. analize zdravstvene ustreznosti pitne vode individualnih vodovodov; znesek pomoči, 700 evrov,

3. analize zdravstvene ustreznosti pitne vode javnih vodovodov, ki oskrbujejo več kot 50 oseb, financira občina direktno kot javno službo, znesek pomoči 6.000 evrov,

4. investicije za povečanje požarne varnosti, znesek pomoči 1.000 evrov. Tekoče vzdrževanje vodooskrbnih objektov in popravilo okvar ni predmet sofinanciranja.

Splošni pogoji upravičenosti:

ͳͳ upravičenci za sofinanciranje vodooskrbe, ki obsega več kot pet stanovanjskih objektov, morajo biti organizirani kot vaške vodovodne skupnosti v skladu z Statutom Občine Žiri.

ͳͳ Pri priključitvi vaških vodovodov na javno vodovodno omrežje je potrebno vlogi priložiti soglasje upravljalca javnega vodovoda in dokazila o plačanih priključnih pristojbinah.

ͳͳ Naložba mora ustrezati zdravstveno sanitarnim in okoljevarstvenim zahtevam.

ͳͳ Upravičenci morajo predložiti vodno dovoljenje oziroma predložiti kopijo vloge za vodno dovoljenje.

ͳͳ Upravičenci morajo imeti ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije (lokacijsko informacijo, gradbeno dovoljenje).

ͳͳ Gradbena dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi o gradnji objektov, urejanju prostora in varstvu okolja.

ͳͳ Kot zaključek naložbe se šteje tehnični prevzem ali vključitev objekta v sistem vodooskrbe.

ͳͳ Po zaključku investicije mora investicija biti v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva vsaj še 10 let po izplačilu sredstev.

ͳͳ Upravičenci morajo pri sofinanciranju investicij predložiti izjavo, da bodo omogočili priključek novih objektov na vodovodno omrežje na območju, ki ga pokrivajo, razen če to tehnično ni mogoče, ali če bi bila z novim priključkom ogrožena varna vodooskrba obstoječih odjemalcev.

ͳͳ Upravičenci morajo predložiti izjavo, da bodo na vodovodnem omrežju, na območju, ki ga pokrivajo, zagotovili izvajanje javne službe v skladu Odlokom o javnih vodovodih v Občini Žiri in drugimi področnimi predpisi.

Upravičeni stroški:

ͳͳ pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški nakupa elementov (pesek, cement, beton, opeka, železo ali drug gradbeni material, les, inštalacijski in vodovodni material - cevi, hidranti, signalni kabli, črpalke ...) do pripadajoče višine sofinanciranja,

ͳͳ oprema, ki je nujno potrebna in neposredno povezana s tehnološkim postopkom in zdravstveno ustreznostjo pitne vode.

ͳͳ Pri zagotavljanju požarne varnosti se sofinancira polovica materialnih stroškov hidranta s pripadajočo požarno omarico.

Višina pomoči:

Pri posameznih ukrepih veljajo naslednje omejitve višine pomoči:

ͳͳ za naložbe v individualne vodovode za eno stanovanjsko hišo najvišji znesek pomoči ne sme preseči 40 odstotkov materialnih stroškov investicije oziroma 1.600 evrov.

ͳͳ Za naložbe v individualne vodovode za dve obstoječi stanovanjski hiši najvišji znesek pomoči ne sme preseči 40 odstotkov materialnih stroškov investicije oziroma 3.400 evrov.

ͳͳ Za naložbe v individualne vodovode za tri obstoječe stanovanjske hiše najvišji znesek pomoči ne sme preseči 40 odstotkov materialnih stroškov investicije oziroma 5.200 evrov.

ͳͳ Za naložbe v manjše vaške vodovode, ki ne izpolnjujejo kriterijev za javni vodovod (več kot tri obstoječe stanovanjske hiše in 49 ali manj uporabnikov) najvišji znesek pomoči ne sme preseči 60 odstotkov materialnih stroškov investicije oziroma 12.000 evrov. Pri postopni gradnji se zneski pomoči po posameznih fazah seštevajo in ne smejo preseči maksimalno dovoljenega zneska za posamezni vaški vodovod.

ͳͳ Za naložbe v javne vaške vodovode, ki oskrbujejo več kot 50 oseb najvišji znesek pomoči ne sme preseči 60 odstotkov materialnih stroškov investicije oziroma 20.000 evrov. Pri postopni gradnji se zneski pomoči po posameznih fazah seštevajo in ne smejo preseči maksimalno dovoljenega zneska za posamezni vaški vodovod.

ͳͳ Vaškim vodovodom, ki oskrbuje več kot 20, a manj kot 50 občanov, se financira 1 bakteriološka analiza letno.

ͳͳ Pri zagotavljanju požarne varnosti se sofinancira polovica materialnih stroškov hidranta s pripadajočo požarno omarico.

5. RAZPISNA DOKUMENTACIJA

Razpisna dokumentacija je na voljo od dneva objave javnega razpisa do izteka prijavnega roka v sprejemni pisarni Občine Žiri, dostopna pa je tudi na spletni strani Občine Žiri: www.ziri.si .Informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite pri Andreju Poljanšku na Občini Žiri, telefon: 50 50 714 oziroma 041 589 860.

6. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOG

Rok za prijavo na javni razpis je: 18. 4 2016 do 12.00 ure.

Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge in mora biti na ustreznih mestih podpisana in žigosana. Vloge se oddajo osebno v sprejemni pisarni občine ali pošljejo na naslov: Občina Žiri, Loška c. 1, 4226 Žiri. Upošteva-li bomo vloge, ki bodo ne glede na način dostave do tega dne prispele na navedeni naslov. Vloge oddane pred objavo razpisa, se upoštevajo kot pravočasne.

7. OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVE

Vloge, prispele na javni razpis, pregleda in oceni komisija, ki jo za ta na-men imenuje župan občine. Na podlagi zapisnika komisije se izda sklep, s katerim se opredeli namen, višino odobrenih sredstev in opravičljive stroške. Na podlagi sklepov in predloženih računov občina z upravičenci sklene pogodbo, s katero se podrobneje uredijo način in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev.

Kopije predračunov, računov in potrdil o plačilu računov za izvedene ak-tivnosti se priložijo vlogi. Računov z datumom po 15. 09. 2016 komisija ne bo upoštevala.



8. RAZPOREDITEV SREDSTEV

Če bo za posamezen ukrep prispelo manj vlog kot je razpisanih sredstev, se prosta sredstva lahko prerazporedijo na drug ukrep znotraj javnega razpisa.Če bo na razpis prispelo več vlog kot je skupni znesek razpisanih sredstev, se bodo sredstva upravičencem dodelila glede na prednostne upravičence, ostala sredstva pa po vrstnem redu prispetja vlog – do porabe sredstev.

9. OBVEŠČANJE O IZIDU

O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obveščeni najkasneje v 15 dneh od zaključka roka za oddajo vlog.

Številka: 41010-7/2016Datum: 2.2.2015 Župan mag. Janez Žakelj, l.r.

-----------------------------------------------------------------------------------------

Na podlagi Pravilnika o dodelitvi nepovratnih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav v Občini Žiri (Ur. l. RS št. 55/2011) objavlja Občina Žiri

JAVNI RAZPISZA DODELITEV NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV ZA NAKUP IN VGRADNJO MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV V OBČINI ŽIRI

ZA LETO 2016

PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Občina Žiri skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komu-nalnih odpadnih voda, zagotavlja proračunska sredstva za namen sofinan-ciranja nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav na poselitvenih območjih razpršene gradnje. Višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje malih čistilnih naprav za leto 2016 znaša 12.000,00 evrov.Predmet javnega razpisa je sofinanciranje nakupa in vgradnje malih (indi-vidualnih ali skupinskih) čistilnih naprav za čiščenje komunalne odpadne vode, zmogljivosti čiščenja do 50 populacijskih ekvivalentov (PE) na ob-močju Občine Žiri.Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 89/2015) določa zahteve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in pada-vinske vode.Po trenutno veljavni zakonodaji posamezne hiše ali naselja z manj kot 50 prebivalci oziroma z ustrezno ekvivalentno obremenitvijo, kot bi jo povzro-čilo 50 prebivalcev (50 populacijskih ekvivalentov = 50 PE), niso vključena v območja, kjer za odvajanje in čiščenje odpadnih vod skrbi javna služba.Lastniki stavb na območju, ki ga ni treba opremiti z javno kanalizacijo po merilih iz 4. člena zgoraj navedenega pravilnika in opremljanje zemljišč z javno kanalizacijo na teh območjih ni predvideno s programom opremlja-nja zemljišč, ter lastniki stavb zunaj naselja, morajo zagotoviti ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah oziroma drugače najkasneje do 31. decembra 2021

SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV

1. Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini Žiri in dokazili o načrtovani gradnji objekta za čiščenje komunalne odpadne vode, skladno s pogoji javnega razpisa.

2. Občina Žiri bo sofinancirala vloge skladno s Pravilnikom o dodelitvi ne-povratnih finančnih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav v Občini Žiri (Uradni list RS, št. 55/11).

POSEBNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV

1. Čistilna naprava mora biti izven območij, na katerih je predvidena izgra-dnja kanalizacije skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

2. Lokacija objekta mora biti poznana, vlagatelji morajo razpolagati z la-stninsko pravico oziroma si morajo predhodno pridobiti služnostne pogod-be, overjene pri notarju.

3. Čistilna naprava mora imeti certifikat oziroma listino o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostih parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/2012, 64/2014 in 98/2015).4. Do subvencije niso upravičeni investitorji objektov, ki so pridobil grad-beno dovoljenje po 1.1.2010 in je bila gradnja MČN pogoj za izdajo grad-benega dovoljenja.

VLOGA - PRIJAVNI OBRAZEC

Vsebina vloge zajema izpolnjen obrazec z osnovnimi podatki prosilca, objekta, številom oseb, prijavljenih na navedenem naslovu ter obvezne priloge.

Obvezna priloga je:- izpisek iz zemljiške knjige ali notarsko overjeno služnostno pogodbo, za lokacijo male čistilne naprave.

ROK IN NAČIN PRIJAVE

Zainteresirani prosilci lahko oddajo vloge-prijavne obrazce za dodelitev finančnih sredstev skladno s Pravilnikom kadarkoli v tekočem letu, vendar najkasneje do 30. septembra 2016.

Prijave oziroma vloge je potrebno oddati in poslati s priporočeno pošto na naslov: Občina Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri.

Vlogo je potrebno poslati v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti na sprednji strani označen z napisom »NE ODPIRAJ-MČN 2016«. Na hrbtni strani ovitka mora biti označen polni naslov vlagatelja.

POSTOPEK OBRAVNAVE VLOG

Vse prejete vloge bo obravnavala tričlanska komisija, ki jo imenuje župan. Odpiranje vlog ni javno. Upoštevale se bodo izključno v celoti izpolnjene vloge ter pravočasno oddane vloge, na priloženem obrazcu, pri čemer se za vrstni red vloge upošteva čas sprejema vloge.

Če vloga ni popolna skladno s pogoji in merili javnega razpisa za sofinan-ciranje, bodo prosilci pozvani, da v roku 8 dni vlogo dopolnijo. Če tega ne bodo storili, oziroma bo vloga kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, bo vloga s sklepom zavržena.

DATUM ODPIRANJA VLOG IN OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA

Prvo opiranje vlog bo 18. aprila 2016, naslednja pa 20. junija 2016 in 3. oktobra 2016. Občina Žiri bo vse prosilce obvestila o izidu javnega razpisa najkasneje v roku 3 dni od dne, ko komisija pripravi predlog dodelitve pro-računskih sredstev. Z upravičenci bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljeni pogoji in način koriščenja proračunskih sredstev. V primeru popolne porabe proračunskih sredstev se preostale pravilne in pravočasne vloge upoštevajo v razpisu za leto 2017.Skrajni rok za vložitev zahtevka z dokazili za koriščenje sredstev za namen nakupa in gradnje malih čistilnih naprav je 31. oktober 2016.

DVIG RAZPISNE DOKUMENTACIJE

Razpisna dokumentacija je od dneva objave javnega razpisa do izteka pri-javnih rokov dosegljiva na spletni strani Občine Žiri www.ziri.si. Prosilci lahko dvignejo razpisno dokumentacijo tudi v vložišču Občine Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri.

Dodatne informacije v zvezi s tem razpisom lahko zainteresirani pridobijo na Občini Žiri, pri Andreju Poljanšku, tel. št. 04 50 50 714.

Številka: 41010-8/2016-1 Datum: 2.2.2016 Župan mag. Janez Žakelj, l.r.



POGREBNE STORITVE, HIPNOS d.o.o., Iztokova 8, 1215 Medvode, P.E. Barletova cesta Preska - Medvode

telefon: 01/ 361 35 89, fax: 01/ 361 65 06, www.hipnos.si

www. hipnos. siDežurni telefon 24h: 051 620 699

[email protected]

Ob izgubi Vaših najdražjih Vam priskočimo na pomoč in Vam v celoti opravimo

kompletno pogrebno storitev.

POKOPALIŠKI RED

Pokopališki red na pokopališču Dobračeva določa Odlok o pokopališkem redu (Ur. l. RS, št. 59/04 in 94/08), ki ga je sprejel Občinski svet Občine Žiri 26. februarja 2004. S tem se določa način opravljanja pokopališke dejavnosti in urejanja pokopališča ter pogrebnih svečanosti v Občini Žiri. Določajo se način in čas pokopa, izvajanje pogrebnih svečanosti, ureja-nje pokopališča, oddajanje prostorov za grobove, pravice in obveznosti izvajalca ter uporabnikov storitev, financiranje in nadzor nad izvajanjem.

Urejanje pokopališča je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališča, raz-delitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov, prekope grobov in opusti-tev grobov, zajema pa predvsem naslednja dela:

ͳͳ urejanje skupnih površin,ͳͳ čiščenje ter odstranjevanje odpadkov in snega,ͳͳ košnjo zelenic,ͳͳ urejanje in obrezovanje žive meje,ͳͳ vodenje katastra pokopališča.

Pokopališke storitve se izvajajo na pokopališču in obsegajo:

ͳͳ izvajanje pokopališke dežurne službe,ͳͳ zagotavljanje uporabe mrliške vežice,ͳͳ izkop in zasip jame,ͳͳ oddajanje grobnih prostorov,ͳͳ sklepanje najemnih pogodb,ͳͳ druge pokopališke storitve.

Pogrebna služba se praviloma izvaja izven pokopališča in zajema:

ͳͳ izvajanje pogrebnih svečanosti,ͳͳ urejanje dokumentacije,ͳͳ ureditev pokojnika na željo svojcev,ͳͳ prevoz pokojnika,ͳͳ izvajanje pogrebne dežurne službe.

Občina Žiri sama ureja pokopališče, medtem ko je del pokopaliških storitev s pogodbo prenesla na zunanja izvajalca, podjetji Akris, d. o. o., in Hipnos, d. o. o., ki tudi v celoti opravljata pogrebne storitve. Tako se občani ob smrti oziroma urejanju pogreba vedno obrnejo na enega od omenjenih zunanjih izvajalcev ter z enim od njiju uredijo vse potrebno za pogreb. Oba zunanja izvajalca zagotavljata tudi 24-urno dežurno službo. Občani se na občino obr-nejo le takrat, ko potrebujejo nov grob, kadar je prišlo do sprememb pri naje-mniku oziroma plačniku groba (oddajanje groba, najemne pogodbe) ali kadar gre za urejanje pokopališča kot celote.

Na pokopališču se pokopavajo vsi občani Občine Žiri z izjemo oseb, ki so izrazili željo, da želijo biti pokopani na drugem pokopališču, ali če tako želijo svojci, ter pokojniki iz sosednjih naselij in drugih krajev, če tako želijo svojci ali je tako želel pokojnik.

Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji in po-kopališkim redom. Način pokopa in pogrebne svečanosti se izvede v skladu z voljo umrlega: če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim, ali druga z zakonom določena oseba oziroma pooblaščena ose-ba. Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva krajevno pristojnega organa.

Svojci so dolžni prijaviti pokop zunanjima izvajalcema oziroma občini najmanj 24 ur pred pokopom in se istočasno dogovoriti o vseh potrebnih pokopaliških storitvah. Pokop se ne sme opraviti brez ustreznega mrliškega dokumenta ali dovoljenja pristojnega upravnega organa.

Ob prijavi pokopa so potrebni podatki o umrlem (rojstni datum, datum smrti), datumu pogreba, naročniku pokopa, grobu (številka groba – ta je na ploščici na zadnji strani spomenika in na računu za plačilo najemnine groba, vrsti po-kopa (žarni ali klasičen), uporabi mrliške vežice (tudi dogovor glede končnega čiščenja vežice in drugih prostorov) ter najemniku groba. Občina Žiri prosi vse uporabnike pokopališča, da se držijo pokopališkega reda. Več o pokopališkem redu, pokopih, grobovih, vzdrževanju ipd. lahko prebere-te v zgoraj omenjenem odloku, ki je objavljen na občinskih spletnih straneh (področja, komunala in gospodarske javne službe).

Rok Prešern


žirovske

Od začetka leta v naši občini deluje občinsko re-darstvo. Novo javno službo izvajajo uslužbenci Medobčinskega inšpektorata in redarstva, ki ima sedež na Vrhniki. Pogovarjali smo se z vodjo skupne uprave, mag. Stanislavom Be-letom, ki nam je na kratko predstavil skupno občinsko upravo ter način njihovega dela. Iz pogovora izvemo tudi, na katera področja se bodo prednostno usmerili v Žireh.

Nam za začetek lahko na kratko predstavite skupno občinsko upravo?Medobčinski inšpektorat in redarstvo je pri-čel delovati 1. aprila 2005 kot organ skupne občinske uprave občin Vrhnika, Logatec, Bre-zovica, Dobrova - Polhov Gradec in Borovnica. V letu 2008 se je izvedla širitev, pridružili sta se občini Log - Dragomer in Horjul, občini Gorenja vas - Poljane in Žiri pa sta pristopili k SU MIRED v začetku leta 2016. Ob tem je bilo potrebno pripraviti nove akte, kot je odlok in dogovor županov o pravicah in obveznostih občin ustanoviteljic. SU MIRED zdaj pokriva območje osmih občin soustanoviteljic in je pristojna za nadzor nad izvajanjem odlokov posameznih občin in ostalih predpisov. Tudi na območju novih soustanoviteljic smo že pričeli delati.V skupni občinski upravi je zaposlenih deset javnih uslužbencev (vodja skupne uprave, in-špektorica, vodja Medobčinskega redarstva, pet občinskih redarjev in dve svetovalki). Sedež organa je na Vrhniki, Cankarjev trg 4.

Kakšen je vaš pristop, kako izpolnjujete svoje poslanstvo?SU MIRED je ustanovljena za učinkovitejše izvrševanje upravnih nalog inšpekcijskega in občinskega redarskega nadzora v občinah ustanoviteljicah. V okviru SU MIRED delujeta inšpekcija in redarstvo. Pooblaščene uradne osebe izvajajo nadzor na območju vseh občin so-ustanoviteljic in nadzorujejo izvajanje predpisov. Pri izvrševanju nalog nastopa inšpektorat kot organ tiste občine, v katero krajevno pristojnost spada. Inšpektor pri izvrševanju upravnih na-log ravna po usmeritvah župana in direktorja občine ustanoviteljice glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja uprave pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin ustanoviteljic.Pooblaščene uradne osebe SU MIRED opra-vljajo kontrolo izvajanja predpisov, na podlagi katerih imajo pooblastila, z rednimi nadzori in na podlagi prejetih prijav.

Področja in pristojnosti, ki jih pokrivate, smo na kratko predstavili že v prejšnji šte-vilki Žirovskih stopinj. Nam lahko poveste, kam se boste najprej usmerili?Pričeli bomo z izvajanjem vseh pooblastil, ki nam jih nalagajo zakoni in občinski odloki. Kot prioriteto smo si zadali pomoč občin-ski upravi pri prometni ureditvi občine in pomoč pri urejanju aktov. Nadzirali bomo tudi parkiranje in hitrost motornih vozil v naseljih ter tako zagotovili varnost najbolj ranljivim udeležencem v cestnem prometu. Naš nadzor bo usmerjen tudi v morebitne posege v cestno telo in varovalni pas občin-skih cest in nadzor nad ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov.

Ste ob svojih prvih obiskih že opazili stvari, na katere boste posebej opozarjali in so potrebne urejanja?Občinski redarji so pri prvih obiskih v občini zaznali problematiko nepravilnega parki-ranja motornih vozil (pločniki, avtobusna postajališča). Opozorjeni pa smo bili tudi na neupoštevanje omejitev hitrosti voznikov motornih vozil.Kako pogosto bodo redarji in inšpektorji v kraju?Občinski redarji bodo prisotni čim večkrat v času poslovnega časa organa, to je med 6. in 22. uro. Inšpektorji pa bodo svojo prisotnost usklajevali na podlagi rednih nadzorov in prispelih prijav. Opravljali bodo tudi redne kontrolne oglede občinskih cest.

Večkrat smo že poudarili, da namen uvedbe redarstva ni kaznovanje občanov, ampak učinkovitejše urejanje problematičnih za-dev na terenu. Nadzorovali boste tudi delo izvajalcev javnih služb, torej tudi občino. V katerih primerih pa se na vas lahko obrnejo občani in kako z vami vzpostavijo stik?Namen nadzornih organov je nadzirati izvajanje prepisov, ki jih sprejmejo za to pristojni organi. Ti predpišejo tudi sankcije, in sicer za pravne osebe, njihove odgovorne osebe, fizične osebe in upravljavce ter izvajalce. Sankcije in ukrepi, ki jih izreče pooblaščena uradna oseba, ko ugotovi kršitev, so torej del prekrškovne zakonodaje. Občani se lahko na nas obrnejo v vsakem pri-meru, ko opazijo problematiko, ki je vezana na delovanje tako inšpekcijske kot redarske službe. Dosegljivi smo na sedežu organa v času uradnih ur (vsak delavnik med 8. in 11. uro), osebno in po telefonu (številka: 01 320 55 59, dežurni telefon: 031 322 806). Občani nam lahko posredujejo pisno prijavo na elektron-ski naslov [email protected]. Obrazec prijave je dosegljiv na naši spletni strani www.mired.si, kjer je tudi podrobneje opisano naše delovanje.

Bi želeli ob začetku izvajanja vaše službe v Žireh izpostaviti še kaj posebnega?Prepričani smo da bomo z Občino Žiri in ob-čani dobro sodelovali in trudili se bomo, da vam bomo v pomoč pri zagotavljanju urejenega in varnega bivalnega okolja, kar je v širšem skupnem interesu. •

POGOVOR Z VODJO MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA IN REDARSTVA (SU MIRED) NA VRHNIKI MAG. STANISLAVOM BELETOM

Olga Vončina

Mag. Stanislav Bele. foto osebni arhiv


žirovske

MED SLOVENSKIH ČEBELARJEV JE VARNO ŽIVILO

mag. Andreja Kandolf Borovšakin Nataša LilekČebelarska zveza Slovenije

Znano poreklo in način pridelave hrane sta lastnosti živila, ki jima osveščeni potrošniki iz dneva v dan namenjajo večjo pozornost. Izrednega pomena za ohranjanje našega zdravja in dobrega počutja je prav uživanje lokalno pri-delane hrane iz domačega okolja. Takšna živila pridejo tako rekoč neposredno na naš krožnik in niso izpostavljena dolgim transportnim potem, saj s tem izgubljajo svojo biološko vrednost.

Zaradi kratkih transportnih poti se v živilih predvsem v sadju in zelenjavi ohranijo vita-mini in druge bioaktivne snovi, ki krepijo naš organizem in so tudi življenjskega pomena za naše telo. Kakovost čebeljih pridelkov se z dolgimi prevozi in nepravilnim skladiščenjem poslabšuje, zato je najbolje, da jih uživamo čim bolj sveže in iz domačega okolja. Krajši transport tudi manj obremenjuje naše okolje z vidika sproščanja toplogrednih plinov. Uži-vanje živil iz tujine poveča tudi tveganje za pojav alergij, ki so v zadnjem času v porastu tako pri odraslih kot pri otrocih. V Sloveniji imamo izredno nizko oskrbo s hrano. Z uživanjem lokalno pridelanih živil izražamo podporo lokalnim pridelovalcem oziroma domačemu gospodarstvu, saj s tem

ZA BOŽIČ PLES OB POLNI LUNI, LETOS PA PRAVI ABONMA

Mateja Mlinar

Medtem ko polna luna za božič baje velja za redek pojav, lahko trdimo ravno nasprotno za božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Alpina Žiri. Zato si drznemo reči, da je pred mesecem dni prišlo do enkratnega dogodka, ko smo koncert odigrali ob polni luni, na odru pa je nastopalo več kot šestdeset godbenikov.

Povezali smo se namreč s Pihalnim orkestrom Vogrsko in se mu za sodelovanje tudi zelo posebno zahvalili – s karikaturo vseh nasto-pajočih, ki jo je med koncertom v dvorani narisal slikar Vid Sark. Da pa so se v istem večeru občinstvu predstavili kar trije orkestri, so poskrbeli še učenci godbene šole, ki so tako

znova pokazali, kako uspešno izvajamo projekt izobraževanja mladih glasbenikov. Program, ki smo ga letos zaigrali poslušalcem, je bil precej zahteven, a hkrati zanimiv, poslu-šljiv in predvsem raznolik, tako da je zagotovo vsak v dvorani prišel na svoj račun – od tistih, ki imajo radi judovsko glasbo, blues, popularne božične pesmi, in vse do tistih, ki jim je bolj pri srcu Avsenikova glasba. Zadovoljni pa smo bili tudi mi, saj je bilo zaradi želje po sodelovanju še z enim orkestrom potrebno vložiti več energije, poskrbeti za še boljšo organizacijo in usklajenost. In ko smo nekaj dni pred koncertom izvedeli, da je dvorana razprodana, smo bili resnično veseli in pono-sni, da se je ves trud izplačal, ko pa je bilo na koncertu potrebno zaigrati še tretji bis, smo dobili še dodatno motivacijo za nadaljevanje dobrega dela.In ravno ta hvaležnost ter zadovoljstvo občin-stva sta nam dala nov zagon za naprej. Leta po dolgem času nismo začeli s premorom, ampak

s koncertom v Rovtah, kjer so se domačini zopet izkazali kot izvrstni poslušalci. Ne po-čivamo pa niti zdaj, saj smo si postavili nov izziv: vsem, ki vam je naša glasba všeč, želimo ponuditi nekaj več in za vas pripravljamo abonma štirih koncertov, na katerih se bomo predstavili z različnimi glasbenimi zvrstmi. V marcu bomo igrali glasbo iz legendarnih filmov, se maja pridružili godbi na čudežnem vlaku, v oktobru se bomo zopet vrteli okrog ljubezni, traktorja in rokenrola, decembra pa sledi še tradicionalni božično-novoletni koncert. Vsako naše snidenje bodo popestrili solisti ali orkestri, z nami bodo nastopili pevci ter nas zabavali humoristi – vsekakor ne bo manjkalo presenečenj. Vstopnice za abonma si boste že februarja lahko zagotovili po ugodni ceni, zato spremljajte naša obvestila. Veselimo se naših srečanj! •

prispevamo delček k ohranjanju delovnih mest in poseljenosti na podeželju. Uživanje domače hrane je povezano tudi z varovanjem in ohranjanjem okolja. Ustrezno naravno okolje je predpogoj za življenje ljudi in živali ter tudi za pridobivanje hrane. Velikokrat zaradi onesnaženega okolja pri-haja do pomora čebel, ki so prvi indikatorji onesnaženosti. Premalo se zavedamo, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja čebel in da so čebele v naravi nepogrešljiv člen v verigi pridelovanja hrane. Zagotoviti potrošniku kakovostno in varno živilo je po-glavitnega pomena pri ohranjanju zaupanja in pridobivanju novih uporabnikov čebeljih pridelkov, česar se čebelarji dobro zavedamo. Čebelarji se z ustreznimi postopki čebelar- ▶

Pihalni orkester Alpine pred novim izzivom: pripra-vljajo abonma, ki naj bi obsegal štiri koncerte. Na bobnih Daniel Podobnik. foto Darjan Kacin


žirovske

NOVO DRUŠTVO OB 111-LETNICI ORGANIZIRANEGA ČEBELARSTVA

Matjaž DolencPredsednik društva

Kot ima vsaka zgodba svoj začetek in konec, se je aprila leta 2015 zaradi stečaja in izbrisa končalo tudi obdobje Čebelarskega društva Žiri. Čebelarji smo vsak po svojih sposobnostih delovali naprej, vendar delo ni bilo vodeno in usklajeno.

Znanje se ni dopolnjevalo, ni bilo usklajevanja pri zdravljenju čebel, nabavi zdravil, nabavi sladkorja in ni bilo organizirane pomoči ob bolezni čebelarja ali čebeljih družin. Le velika zavzetost nekaterih posameznikov, ki so si med seboj pomagali, je zagotovila obstoj večine čebelarjev. Žal je povprečna starost čebelarjev visoka. Posledica tega so težave posameznikov pri osvajanju novih znanj, spremljanju novosti in navodil za zdravljenje čebel, nabavi zdravil in tehniki zdravljenja. Tako se je po nekaj mesecih neorganiziranega delovanja pri ne-

katerih bolj aktivnih čebelarjih kazala želja po organiziranju v novo društvo. Vedeli so, da je to nujno, saj bi se sicer število žirovskih čebelarjev v nekaj letih precej zmanjšalo. Po nekaj pogovorih se je deset čebelarjev v začetku novembra 2015 zbralo na ustanovnem zboru novega društva. Sprejeli smo pravila, izbrali ime in oddali vlogo za registracijo no-vega društva. To se odslej imenuje Čebelarsko društvo Žirk.Prvi teden decembra smo že dobili odločbo o vpisu v register društev. Tako je bil izpolnjen pogoj za sklic vseh čebelarjev na prvem re-dnem občnem zboru, ki je bil 9. januarja 2016. Prisotnih je bilo enaintrideset članov. Nekaj se jih je že prej opravičilo, po naših podatkih pa naj bi bilo na našem območju skupaj okrog štirideset čebelarjev. Tisti, ki še niso vpisani, naj to opravijo čim prej, ker moramo oddati podatke o članstvu. Izvolili smo nov upravni odbor in druge organe društva, s čimer so vzpostavljeni osnovni pogoji za delovanje.8. januarja smo v Žireh gostili predstavnike Čebelarske zveze Slovenije. Obisk je bil del projekta »Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet!« Organizacija združenih narodov naj bi na pobudo Slovenije 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Sestali smo

se v prostorih občine, poleg članov društva, predstavnikov čebelarske zveze in občine so bili navzoči še iz KGZ M Sora in Osnovne šole Žiri. Med drugim smo bili prvič uradno seznanjeni s projektom občine in šole, da se v kraju postavi učni čebelnjak in okolica zasadi z medovitimi rastlinami. V projekt naj bi se vključilo tudi čebelarsko društvo.Zgodba čebelarstva na Žirovskem ni končana in ima svoje nadaljevanje. Lani je minilo 110 let organiziranega čebelarstva v Žireh. Oble-tnice nismo uspeli obeležiti, smo pa zagotovili nadaljevanje organiziranega čebelarjenja, kar moramo glede na trenutne razmere ovredno-titi kot uspeh.Upravni odbor društva je pred nalogo, da predstavi svoj program. Ta bo v začetku najbrž okrnjen. Za ambicioznejše delo potrebujemo prostor, kjer se bomo lahko zbirali, izobra-ževali, usklajevali aktivnosti za zdravstvene posege, prevoze na pašo in saditev medovitih rastlin ter usposabljali nove kadre za boljšo prihodnost društva. Pa naj nam bodo izzivi sladki kot med, ki ga nabirajo čebele, saj so le-te udeležene pri pridelavi kar tretjine vse hrane na svetu.

Naj medi! •

jenja, upoštevanjem dobre čebelarske prakse in ustrezne tehnologije čebelarjenja trudimo ohranjati kakovost medu, kot jo pridelajo čebe-le v panju. Čebelarimo skladno s smernicami dobrih higienskih navad, ki so osnovane na načelih sistema HACCP in zagotavljamo sledlji-vost. Na nalepki za med je poleg točnega izvora medu označen tudi poln naslov čebelarja, ki je med pridelal. To je velika razlika v primerjavi z označbo »mešanica medu držav, ki so ali niso članice Evropske unije«. Rok uporabe medu je lahko zelo dolgotrajen, če je skladiščen v ustreznih razmerah. Med, ki je shranjen na toplem, veliko hitreje izgublja

svojo vrednost. Njegovo kakovost ogrožajo zlasti dolgotrajni prevozi na velike razdalje in neprimerno skladiščenje. Med in drugi čebelji pridelki slovenskih čebelarjev pa pridejo v naše roke tako rekoč neposredno iz čebeljega panja, zato je ohranjena tudi njihova kakovost. Kakovost nadziramo tudi z vsakoletnimi ana-lizami v internem laboratoriju na Čebelarski zvezi Slovenije. Varnosti čebeljih pridelkov vsa leta namenjamo veliko pozornosti in ni odveč podatek, da je bilo v zadnjih desetih letih na ostanke kemijskih sredstev analiziranih več kot tisoč dvesto vzorcev medu. Rezultati v vseh analiziranih primerih kažejo, da varnost

slovenskega medu ni ogrožena. Da domačim potrošnikom zagotavljamo še višjo kakovost in dodatno kontrolo medu, se čebelarji zdru-žujemo v kakovostne sheme, kot so Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, ter kakovostni shemi zaščitenega geografskega porekla Kočevski gozdni med, Kraški med in med iz ekološke pridelave. V Sloveniji pridelan med je glede na izsledke interne kontrole kakovostno in varno živilo, zato priporočamo uživanje čebeljih pridelkov iz lokalnega območja z znanim poreklom in od domačega pridelovalca. •

Na srečanju v občinski sejni sobi čebelarji iz Žirov, predstavniki Čebelarske zveze Slovenije, občine, KGZ Sore in osnovne šole. foto Tone Pintar


žirovske

MOČ LJUBEZNI – RAZSTAVA SLIKARJA JOŠTA SNOJA

Viljem Eržen

V petek, 29. januarja 2016, je bila v galeriji DPD Svoboda Žiri odprta razstava slikarja mag. Jošta Snoja. To je bil prvi od letošnjih treh dogodkov v okviru Kažipotov 2016.

Umetnik je končal študij slikarstva na Aka-demiji za likovno umetnost (1993), nato pa še teologijo (1998), oboje v Ljubljani. V letih 2004 in 2008 se je izpopolnjeval na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu, kjer je študiral krščansko umetnost na Fakulteti za zgodovino in kulturno dediščino Cerkve. Študij je končal z magisterijem pod mentorstvom p. dr. Marka I. Rupnika.Slikar želi s svojimi deli, kot sami pravi, v srcu opazovalca vžgati luč, svetlobo in notranji mir ter preko tega upanje, da je mogoče vedno polnejše življenje. Kot sredstvo za to mu slu-žijo barve in notranja harmonija ter različne podobe (od sakralnih do povsem profanih), včasih na meji abstraktnih, drugič povsem

jasno prepoznavne. S svojimi slikami se želi dotakniti opazovalca v njegovi globini. V njegovem umetniškem izražanju je mogoče najti vplive impresionizma, ekspresionizma, informela in nove figuralike kot tudi vzhodne in zahodne krščanske tradicije, ikonskega

PRAVLJICA ZA LAHKO NOČ

Marko Šubic

Turistična agencija je organizirala izlet v neznano. Potovanje je bilo precej drago, toda privlačno – oglas je obljubljal veliko zanimi-vega, lepega, dih jemajočega, hkrati pa tudi popolno udobje in varnost med vožnjo ter sto odstotno garancijo za vse, kar je navedeno v aranžmaju: za posebne želje, potrebe bodo po-skrbeli prijazni spremljevalci – samo poklicati jih bo treba. To je bil razlog, da se je izleta udeležilo res veliko ljudi. Med njimi so bili tudi manj premožni, nekateri so postrgali svoje prihranke, da so si ga lahko privoščili skupaj s svojimi otroki.Izkazalo se je, da je izlet v neznano krožna vožnja z vlakom po progi, ki je bila drzno, a preverjeno varno spiralno speljana na prepa-dno najvišjo goro sosednje države.Bil je prekrasen sončen dan, vse je teklo kot namazano, razpoloženje na vlaku je bilo prešerno – še posebej potem, ko so potniki na vrhu gore poleg izrednih razgledov dobili še posebno nenapovedano bogato pogostitev. Toda … Ko je vlak, poln turistov, že kar malo omamljenih od vsega lepega in dobrega tega prekrasnega dne odpeljal z vrha, je strojevodja kmalu ugotovil, da nekaj ni v redu. Prešinila ga je zla slutnja. Poslal je pomočnika, da je

preveril stanje in mu je na žalost potrdili kruto resnico: vlaku je odpovedala glavna zavora, pomožna pa je bila prešibka, da bi vstavila predolgo kompozicijo. Turistična agencija je namreč, da bi ustregla vsem izleta željnim, najela dodatne vagone, čeprav to ni bilo v skladu z varnostnimi pravili. Saj ni bilo prvič!

Izkušeni strojevodja je vedel: če ne bodo zavi-rali, bo hitrost na položni, a dolgi progi narasla počasi, pa vendar toliko, da bo vlak v enem od številnih ovinkov prej ali slej iztiril in zgrmel v prepad. Ostala je samo ena rešitev: zasilne zavore v vagonih. Te pa so bile malo čudne – potegniti bi jih bilo treba skoraj vseh vagonih hkrati, pa še ročke so bile tako trde, da je bilo potrebno celo moštvo za njihovo aktivacijo. Proizvajalec je pač hotel ustvariti rekordni dobiček in je varčeval tudi pri varnosti.Strojevodja je o tem govoril s predstavnikom turistične agencije, ki sprva ni hotel verjeti črni novici in ni hotel vznemirjati potnikov. »Kaj bodo pa rekli, če jim takole pokvarimo izlet – tožili nas bodo in agencija bo imela veliko izgubo ali pa bo celo propadla!« Ko mu je strojevodja le dopovedal, da bodo sicer vsi zelo verjetno umrli, sta se le odločila, da pošljeta po vagonih spremljevalce, ki naj na miren način razložijo potnikom, kakšna je situacija in jih prepričajo, da s skupnimi močmi potegnejo zasilno zavoro in se tako rešijo. Spremljevalci so odhiteli po vagonih in hiteli, nekateri bolje, drugi slabše, razlagati ne-varno situacijo in prositi za ukrepanje. (Resnici na ljubo – nekateri niso bili prav prepričljivi, oziroma so se že sami posmehovali novici, ki ji niso verjeli.)Kakor koli že – vsi potniki so jasno slišali, kaj se dogaja.Nekateri, ki so pozorno gledali skozi okna ▶

slikarstva in abstrakcije.Razstavljena dela, ki so vsa tudi na prodaj, so izbor ustvarjanja zadnjih nekaj let, med njimi je tudi nekaj povsem novih. Razstava bo odprta do 21. februarja, ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure. •

Mag. Jošt Snoj. foto Vilijem Eržen

Oglas je obljubljal veliko zanimivega, lepega, dih jemajočega. foto Marko Šubic


žirovske

in se jim je vožnja že prej zazdela nekoliko prehitra, so novico vzeli resno in poskušali prepričevati druge, da ukrepajo in poskušali tudi sami kaj storiti, vendar so bili nemočni.Mišljenje velike večine je bilo nasprotno. Veliko jih ni verjelo, da je kaj na tem, oziroma so opozorila preslišali, ker so se preveč zabavali. Veliko jih iz istega razloga tudi ni hotelo verjeti in so vpili na spremljevalce: »Ah, dajte nam mir, poglejte skozi okno, vlak vozi lepo umirje-no, dan je lep, ne kvarite s takimi črnogledimi bedastočami!« Drugi niso tako vzkipeli, vseeno pa so od-govarjali: »Ja, morda res ne bi bilo napačno potegniti zavore, toda – glejte – moramo nekaj storiti za svoje otroke in se jim posvetiti v teh srečnih skupnih trenutkih, ki so v današnji naglici tako redki!«

Nekateri so bentili nad turistično agencijo in železnicami. »Kaj, jaz da bi zdaj bremzal in trpel? Saj sem na all-inclusive aranžmaju! Zakaj ste pa najeli zanič vlak in strojevodjo? Kar poskrbite, da bo vse, kot bi moralo biti, sicer vas bom tožil!« Tretji so vpili: »Saj mi bi že potegnili zavoro, toda kaj nam to pomaga, saj vemo, da se bodo v drugih vagonih zabavali naprej in ne bo naše zaviranje nič pomagalo! Torej – zabavajmo se še mi skupaj s svojimi otroki na ta sončen dan!« »Tako je, jihhaaa, – ne se pustit motit! Nate-gujejo vas! To je samo reševalna vaja – naj si jo nekam zataknejo!« so pribili tisti, ki so že nekoliko več popili.In vlak je vozil dalje … Vedno hitreje in hitreje …

Dragi bralci, to je bila naša pravljica – upam, da vam je bila všeč!

Sedaj pa še ena naloga za prosti čas – namesto križanke, na primer:Poskusite besede vlak, turisti, zabava, lep sončen dan, zasilne zavore, zaviranje, izlet v neznano, strojevodja, turistična agencija, spremljevalci itd., zamenjati s: sodobna člo-veška družba, svetovna organizacija, svetovni gospodarski sistem, države, uničevanje narave, podnebne spremembe, znanstveniki, politiki--oblastniki, človeško življenje, zmanjšanje potrošnje, zmanjšanje onesnaževanja okolja, spodobni ljudje – spodobni potrošniki itd. … po svojem občutku.Je nastala nova pravljica? Morda pravljica za – težko noč! •

KRUHEK, OPRAVIČUJEM SE!

Janez Stanonik

Lepa sončna nedelja, kmalu po novem letu. Ker je v meni še veliko energije in nisem vajen, da po kosilu hodim spat, sem se odločil, da greva z ženo na sprehod. In seveda, kam drugam kot okoli Žirov. Od ledinškega mostu proti nekdanji Strojarni se čvrsto umikam (pre)hitrim oseb-nim avtomobilom, ki hitijo proti Žirem ali v nasprotni smeri proti Ledinici.Čeprav sem se v soboto zvečer, vsaj mislim tako, vsaj dobro umil, me je črni avtomobil iz sosednje vasi v bližini čistilne naprave v luži od deževja prejšnjega dne še enkrat opral. Po hitro pozabljeni jezi in v prelepem sončnem popoldnevu se približujeva bivši Strojarni. Pred nama se v zimskem soncu koplje cerkev sv. Martina, zadaj na desni pa Žirk z vso svojo lepoto. Čeprav hudo poraščen z grmovjem in še večjim drevjem. Na plan privrejo spomini, ko smo bili še mali šolarčki, ki smo hodili po tej poti v šolo čez brv proti Strojarni. Tam smo opazovali kosce na Žirku. Zdaj pa ga gledam vsega zaraščenega, kot starega dedka, ki se ni obril. Objame me kar nekaj nostalgije in žalosti za minulimi časi. Na poti srečujeva tudi stare znance in prijatelje, ki jih je lepo vreme privabilo na plan kot naju z ženo. Tudi topel stisk roke z novoletnimi željami je še kako prisrčen. Na poti čez alpinsko parkirišče pa me objame velika žalost. Na tleh leži velik kos kruha, ki ga je nekdo odvrgel. Prešine me, koliko ljudi bi se v svetu steplo za veliko manjši košček. Pred očmi mi zamigetajo slike Darfurja, Afrike, Tibeta, beguncev in še koga. Spomnim se na mamo in njene besede, ko nas je otroke učila: »Če pade kruhek ti na tla,

poberi in poljubi ga.« S temi nauki in besedami sem tudi jaz vzgajal svoje otroke. Mislim in vesel sem, da mi je vsaj deloma uspelo. Pobral sem kruh, ga spravil v žep in odnesel domov. Včasih smo rekli po žirovsko: »Bo pa za piške.« Ob tem dogodku sem se spomnil moje nekdanje dogodivščine s kosom kruha pri svakovem bratu v Gabrju pri Blagovici. Ta spomin me muči že več kot petdeset let. Kot vajenec sem imel na leto trideset dni do-pusta. Ker doma ni bilo toliko dela, sem šel k Tonetu v Gabrje, ki je imel veliko kmetijo, poleti pomagat med žetvijo in košnjo. Bili smo na njivi ali travniku od jutra do večera in delali, delali …. V nasprotju z našo hišo, kjer je ata noč in dan garal za preživetje nas petih otrok, pa je bilo tu hrane v izobilju. Zjutraj zelje in koruzni žganici, potem obilno kosilo z mesom, popoldne malica in še večerja. Jaz, vajen od doma zjutraj mleka, za kosilo zelja ali krom-pirjevih žgancev, za večerjo belega kofeta, kot smo rekli, nisem mogel toliko pojesti. Ob neki taki malici pri Tonetu smo imeli kruh in maslo. Tone me je pregovarjal: »Jej, jej, da ne boš lačen

pri naši hiši.« Bilo je že vsega preveč pa mi še da velik kos kruha, namazanega z maslom. Upiranje je bilo brez koristi, zato sem vzel. Nato smo odšli na njivo po pšenične snope. Ko sem šel na travniku mimo leskovega grma, sem kruh z maslom zagnal v grm. Kolikokrat v življenju mi pride to v spomin. Kolikokrat sem lačen pri vojakih mislil na tisti kos kruha, kolikokrat pozneje kot montažni delavec na terenu, ko ni bilo časa ali prilike za malico, kolikokrat na travniku, ko nas je priganjala nevihta, ali v gozdu, ko je bilo treba nekaj dokončati prej, kot je bila na vrsti hrana. Mnogokrat pozneje sem pomislil, da je tisti kos kruha mogoče le našla lačna ptica ali potepuški pes ali maček. S temi mislimi sem si hotel lajšati vest. Tako, dragi kruhek, zdaj se ti tu, po petdesetih letih opravičujem. Nikoli več v življenju nisem kruha odvrgel v smeti, kaj šele na cesto ali ka-kšen kanal. S takimi in podobnimi spomini sva z ženo prišla čez Dobračevo do Sela in domov, kjer sva prav hitro v predalu poiskala – kaj pa drugega kot zagozdo doma pečenega kruha. •

Lepa sončna nedelja, kmalu po novem letu. foto Jožica Kacin


žirovske

GRADIMO ODNOSE, ZA KATERE JE VREDNO ŽIVETI

Mateja Velkavrh

Na drugem večeru Kažipotov v organizaciji občinskega odbora Nove Slovenije sta nas v polni dvorani Galerije DPD Svoboda nagovori-la zakonca Vilma in Dani Siter s predavanjem Družina na poti, družina napoti?

Najprej sta nam predstavila svoje vtise s Svetov-nega kongresa družin, ki je bil lani v Filadelfiji. Med številnimi odličnimi govori sta izpostavila nagovor kardinala Sheana O'Malleyja iz Bostona in svetovno znanega pastorja Ricka Warrena (avtorja knjige Življenje z namenom). Govorila sta, kako naj družine vabimo k svojemu načinu življenja s preprostim zgledom veselja in lepote družinskega življenja. Družine, ki jih napolnjuje veselje, so ustvarjene po Božji podobi, saj je Bog tisti, ki je sam ljubezen. Takšne vesele družine živijo življenje z namenom, ki je v tem, da njiho-vi člani postajajo vedno bolj podobni Kristusu in tako v polnosti izpolnijo cilj, ki jih ima Bog z njimi. V Božjem načrtu je družina tista »šola«, v kateri se vsi učimo biti darovi drug za drugega. Povsem naravno je, da na ta način družina postaja tudi misijonarsko polje, kjer starši predajamo vero naslednjim generacijam. Poudarila sta, da nismo le starši evangeliza-torji svojih otrok, pač pa so tudi otroci tisti, ki posredujejo svojim staršem evangelij, živet v svoji otroški preprostosti. Družine, ki živijo na ta način, postanejo zgled številnim drugim.Kardinal Luis Antonio Tagle pa je spregovoril o »družini kot domu za ranjeno srce«. Vsak se večkrat sooča z bolečo situacijo, kot so osamlje-nost, revščina, bolezen, odvisnost, invalidnost, nezaposlenost ... V naših družinah in cerkvah moramo hoditi drug z drugim v ljubezni in podpori, tiste z velikimi potrebami pa moramo celo nositi. Tudi Cerkev je kot mati in učiteljica, tolažnica in vodnica, družina, družina vere.

Predavatelja sta v nadaljevanju skupaj z nami razmišljala, kako lahko mi pomagamo drug drugemu in kako lahko Cerkev prenese zdra-vilno moč božje milosti na nas.Zelo ganljiv pa je bil nagovor Svetega očeta Frančiška, ki je že na začetek svojega ponti-fikata kot svojo prvo veliko nalogo postavil družino. »Ker je to kraj, kjer se učimo ljubezni, usmiljenja, kjer najdemo Boga, ga slavimo in resnico o njem razglašamo temu svetu.« Papež prihodnost človeštva stavi na družino in zagovarja trditev, da je družba močna le tedaj, če je zgrajena na temelju družine. Zato moramo za družino skrbeti in jo braniti, saj jo je Bog sam hotel imeti. Božja ljubezen – ljubezen med Očetom, Sinom in Svetim Duhom – je namreč tako mogočna in neustavljiva, da Bog ni mogel biti egoističen, pač pa je moral to ljubezen izliti iz sebe in je ustvaril svet – stvarstvo. Najlepše, kar je ustvaril, pa je družina. In Bog je vse, kar je ustvaril, dal družini. Papež se je posebej zavzel za otroke, ki so naše upanje in naša prihodnost, in za starejše, ki so živ spomin družine – prenašajo življenje in vero naprej: »Narod, ki ne zna skrbeti za otroke in starejše, je narod brez prihodnosti. Nima moči za življenje

niti spomina, na katerem bi gradil.« Ves čas pričevanja sta se Vilma in Dani hudo-mušno šalila na svoj račun. Odkrito sta sprego-vorila o njunem medsebojnem odnosu, nista ga idealizirala, pač pa sta poudarila, da sta si tudi onadva v marsičem različna, vendar pa so ju prav te razlike naučile, da se veliko pogovarjata, veliko se poslušata, predvsem pa, da se še vedno veliko učita drug o drugem. Pravita, da zakon ni nekaj trenutnega, dokončnega, pač pa je to pot, po kateri hodita dva celo življenje. Pomembno je, da v odnos vlagamo trud, se sprejemamo in si odpuščamo: »Nikoli ne končajte dneva s prepirom. Naj se v vaših družinah nikoli ne konča dan, ne da bi se prej vsi spravili med seboj.« Predstavila sta tudi društvo Družina in življe-nje, katerega gonilna sila sta prav onadva in v okviru katerega deluje okrog dvesto petdeset zakonskih skupin po vsej Sloveniji. Program dela v skupinah nosi naslov: Izboljšajva najin pogovor. Nekaj obiskovalcev tega večera je izkazalo zanimanje, da bi se priključili takšni skupini, zato bomo organizirali predstavitveno srečanje delovanja skupine, na katerega ste vsi prav lepo povabljeni. •

VARNA IN OSVEŠČENA UPORABA SPLETA

Klavdija KordišZavod za varni internet

20. januarja je Tilen Domenko iz Zavoda za varni internet v Ljubljani na predavanju za starše, ki je bilo v osnovni šoli, spregovoril o varni uporabi spleta.

Varna in osveščena uporaba spleta obrav-nava teme, na katere starši redkeje pomislijo, pa pravzaprav predstavljajo aktualne težave in postajajo nujni del sodobne vzgoje za internet in medije: problema kritičnega presojanja informacij, pridobljenih s pomočjo spleta, možnih posledic nepazljivosti pri ohranjanju zasebnosti, še posebej v spletnih družbenih omrežjih, problematike objavljanja lastnih foto-grafij, spletnega ali mobilnega nasilja, obrazov sovražnega govora na internetu, nevarnosti zasvojenosti z internetom ipd. Ugotovili smo, da vse to za starše pravzaprav ni novo. Pred-

stavili smo potencialne grožnje, ki prežijo na uporabnike svetovnega spleta in družbenih omrežij, ter jih opremili s praktičnimi primeri in znanjem, ki jim bodo pomagali, da bodo svojemu otroku znali stati ob strani.

NA KAJ MORAJO BITI STARŠI POZORNI, KO DOVOLIJO OTROKU DOSTOP DO SPLETA IN PAMETNIH TELEFONOV?Saj veste, kaj svetujete otrokom, ko začnejo sami hoditi v šolo. Ko prečkaš cesto, vedno poglej levo, desno in še enkrat levo. Pa večina nismo policisti ali prometni inšpektorji, ▶

Vilma in Dani Sitar pravita, da se še vedno veliko učita drug o drugem. foto Viljem Eržen


žirovske

mar ne? V času, ko otroci že zgodaj začenjajo z uporabo spleta, je prav tako zelo pomemb-no, da mlade podučimo o varni, osveščeni in učinkoviti uporabi spleta. Torej:

1. Pogovarjajte se o novodobni tehnologiji – in se ne ustavite. Pomembno je, da se z otroki o spletni varnosti začnete pogovarjati čim prej, hkrati s tem, ko jih začnete svariti pred pretiranim uživanjem hitre prehrane ali pred pogovori z neznanci. Tehnologija je velik del njihovega življenja, zato za takšen pogovor ni nikoli prezgodaj.

2. Otrok naj dvakrat premisli, preden nekaj objavi na spletu. Otroke opozo-rite predvsem, naj na spletu ne delijo (na kratko) TINNG informacij – telefonske številke, imena, naslova, načrtov (kam se odpravljate na počitnice ali kje preživlja pro-sti čas) in gesel. Narišite mu risbico z vsemi črkami in jo obesite zraven računalnika.

3. Da je dober uporabnik spleta prijazen in vljuden kot v resničnem življenju. Povejte otrokom, da naj na spletu ne počnejo stvari, ki jih ne bi počeli v realnosti. Čeprav nas

ekran ločuje od resnične osebe, jo lahko besede/slike/dejanja, ki jih izrečemo, ob-javimo ali napišemo na spletu, prav tako prizadenejo. Poleg tega pa stvari, ki jih objavimo na spletu, tam ostanejo za vedno.

4. Več o družbenih omrežjih se lahko podučite na spletnih izobraževanjih www.eizobra-zevanja.com.

Dodatne nasvete pa lahko dobite na www.var-niinternet.si ali pa na Facebook strani www.facebook.com/varniinternet. •

MOTOKROS KLUBU JERNEJLES PRIZNANJA ZA ORGANIZACIJO TEKMOVANJA

Katja Bogataj

V Motokros klubu Jernejles Žiri smo 17. ok-tobra 2015 organizirali zaključek državnega prvenstva v enduro-cross country, o čemer smo že pisali v novembrskih Stopinjah. To je bila prva tovrstna prireditev v okviru organizacije žirovskega motokros kluba in zato še toliko bolj zahtevna, saj s tako odgovornostjo nismo imeli nobenih izkušenj.

Ponagajalo nam je tudi vreme, tako da smo morali predviden datum prestaviti. V drugem terminu smo tekmo le izpeljali ter bili kljub začetni nejevolji nekaterih funkcionarjev na koncu celo nagrajeni. AMZS nam je na prireditvi, ki je bila novem-bra v Festivalni dvorani v Ljubljani, podelila posebno priznanje za najboljšega organizatorja dirke enduro-cross country v letu 2015. V obrazložitvi so navedli, da smo v Motokros klubu Jernejles Žiri pri organizaciji tekme presegli vsa pričakovanja. Prav tako smo prejeli priznanje krovne organizacije SXCC Cross country Slovenija.Ker je izvedba zelo zahtevna, sprva za leto 2016 nismo predvidevali organizacije tekmo-

vanja. Na velike prošnje krovne organizacije smo le pristali na nov, spomladanski termin, kjer se bo v malo spremenjeni obliki in dveh tekmovalnih dneh pomerilo več kot dvesto tekmovalcev iz Slovenije in sosednjih držav. •

PUST – DAN, KO SI LAHKO NADENEMO MASKO

Rok Klemenčič

Na Žirovskem nimamo za naš kraj značilnih pustnih mask in kostumov, a se vseeno radi našemimo, zakrijemo naš vsakdanji obraz in se prepustimo pustnim norčijam. Dolgoletno tradicijo imajo pustne povorke. Starejši se jih še spominjate, ko so konec 60. let prejšnjega stoletja zaznamovale pustni čas v organizaciji odraslih iz različnih žirovskih podjetij in društev. Pustu so priredili celo obsodbo in njegov pogreb. Dobre volje in smeha zagotovo ni manjkalo.

Pred leti smo pustno povorko prestavili s pu-stnega torka na pustno soboto v želji, da bi se je udeležilo čim več otrok pa tudi odraslih, saj na ta dan večinoma ni služb, promet skozi Žiri je bolj umirjen pa tudi več časa je za pripravo. Tako že približno deset let s sobotno povorko odpiramo vrata pustnemu času in prispevamo k praznovanju tega ljudskega praznika. Nepo-grešljivi so člani Pihalnega orkestra Alpina Žiri, ki svojim igranjem še dodatno obogatijo praznično razpoloženje.

Tako je bilo tudi letos, ko se je v lepi sončni soboti pred Zadružnim domom zbralo veliko maškar. Te so ob zvokih orkestra krenile ob glavni cesti do Trčka na Dobračevski ulici, ob vrnitvi pa so se posladkale s pustnimi krofi, bomboni in čajem ter zaplesale ob zvokih pustnih melodij. Zadnja leta je tudi vedno več odraslih in družin, ki se skupaj z otroki oblečejo in priključijo sprevodu.

Nekatere šeme so še dolgo v sobotni večer in noč preganjale zimo po žirovskih gostinskih lokalih in celo v restavraciji Sklednik, kjer je bil organiziran ples ob živi glasbi. V torek dopoldne pa so se po Žireh podali še najmlajši iz vrtca.Pohvala vsem, ki ste se potrudili, da smo tudi tokrat, upam da, uspešno preganjali zimo, ki pa si letos žal še ni zaslužila svojega imena. Da bo le pomlad! •

Maškar je iz leta v leto več. Med njimi srečamo številne izvirne, doma narejene kostume in maske. foto Darjan Kacin


žirovske

IGRA IN IGRAČE MALO DRUGAČE

Jerneja Smrtnik

Vedno, ko slišimo besedo vrtec, pomislimo na otroke in množico igrač, ki spadajo zraven. Igrače so po večini izdelane iz kakovostnih in primernih materialov, ki imajo svojo funkcijsko vrednost in jih je mogoče tudi primerno čistiti in vzdrževati. Dobre igrače so sicer zelo vzdržljive, pa vendar jim vsake toliko časa velja privoščiti dopust.

orodja naredimo avtomobile, hiške, škatle, pajacke, skulpture, okvire, okraske, ogrlice, posodice in še bi lahko naštevali. Igra, ki sledi, temelji na drugačnih vrednotah, otrok občuti ugodje ob njihovi izdelavi, obenem pa se mu krepi pozitivna samopodoba (vrednotenje pri prijetaljih). V letošnjem januarju smo se ukvarjali s sipkimi materiali. To so mivka, pesek, žaganje, zemlja, stiroporne kroglice, moka, sladkor, riž, zdrob, fižol, ajdove luščine, različna semena, kaše, ki-netični pesek in še kaj. Skupna lastnost vsemu je sipkost. S pomočjo različnih pripomočkov te

materiale presipavamo, pretakamo, predevamo, mešamo, tehtamo, oblikujemo in poleg tipa zaposlimo še druga čutila. Otroci s tem prido-bivajo delovne navade, saj je s pospravljanjem vsega naštetega kar nekaj dodatnega dela. Tisočletja so se otroci igrali brez sodobnih igrač oziroma so za izdelavo poskrbeli sami. Ko si takšno igro »privoščimo« le en mesec v letu, ima lahko močno vzgojno in sporočilno vrednost. Zahteva več sodelovanja in dogo-varjanja, veliko strpnosti in potrpežljivosti, obenem pa nas opomni, da v naravi lahko najdemo skoraj vse, kar potrebujemo. •

Tako je v vrtcu pri sv. Ani že nekaj let zapored januar mesec brez igrač. To pomeni, da vse klasične igrače pospravimo, namesto njih pa pripravimo druga sredstva oziroma materiale. V tem času posežemo predvsem po naravnih in drugih nestrukturiranih materialih ali pa si igrače preprosto izdelamo sami. Pri tem upora-bimo različne vrste papirja, karton, les, kovino, steklo, blago in še kaj. Včasih material dobimo v bližnji okolici (kamni različnih velikosti, veje …) ali pa za pomoč pri iskanju poprosimo star-še otrok, ki se vedno velikodušno odzovejo. Iz zbranega si s pomočjo domišljije in primernega

DODATNE DEJAVNOSTI IN PROJEKTI V VRTCU

Damjana Milardovič

Poleg vsakodnevnih dejavnosti vrtec pri Osnovni šoli Žiri pristopa k posameznim projektom, kjer otroci še poglobijo svoje izkušnje in razumevanje vsakodnevnih vsebin, značilnih za naše okolje.

Otroci in njihovi starši pridno zbirajo plastične zamaške od embalaže. Denar, ki ga dobimo zanje, je namenjen učencem naše šole oziroma njihovim staršem, s čimer jim olajšamo obisk šole v naravi in drugih dejavnosti. Zbiramo tudi obrabljene kartuše in tonerje, ki jih lahko prinesete v za to namenjeno škatlo ob vhodu v vrtec. Denar, ki se zbere na ta način, je namenjen delovanju društva Rdeči noski. To je skupina klovnov zdravnikov, ki obiskujejo bolnišnice z otroškimi oddelki po vsej Sloveniji. Klovni zdravniki s svojim smehom, humorjem ter ustvarjanjem pozitivnega ozračja malim in velikim bolnikom polepšajo bolnišnične dni, osebju pa olajšajo delo in s tem pomagajo pri zdravljenju. Z omenjenimi akcijami že pri najmlajših spod-bujamo čut za dobrodelnost.Z vključitvijo vrtca v mednarodni projekt Lin-pilcare vzgojiteljice poglobljeno razmišljajo in

raziskujejo svojo prakso. Sodelujoče vzgojiteljice so pripravile individualni načrt v svoji skupini. S pomočjo skrbno načrtovanih dejavnosti bodo poskušale doseči napredek otrok pri začetnem opismenjevanju, kamor sodi predvsem razvoj govora (besedni zaklad, ustrezen razvoj glasov, jasna izreka …). Projekt je podprt in poteka s pomočjo Zavoda republike Slovenije za šolstvo. Vključeni smo tudi v projekt Erasmus + I feel wood – for good, kjer sodelujejo tudi vrtci iz Bolgarije, Italije, Nemčije in Poljske. Otroci bodo spoznavali z lesom povezane dejavnosti. Sami se bodo preizkusili v izdelovanju izdelkov iz lesa, drevesnih plodov (žir, želod, češarki) ter spoznavali predelavo lesa in lesene izdelke. Obiskali bodo tudi mizarje in se seznanili z njihovim delom.

S sodelujočimi državami si bomo izmenjali izkušnje o načinu dela in poglede v predšolskem obdobju in dobre prakse poskusili vnesti tudi v svoje okolje. Otroci naj bi se v predšolskem obdobju srečevali tudi s kulturo in dediščino kraja. 110-letnica čipkarske šole je priložnost, da otrokom v vrtcu na njim primeren način predstavimo čipko in njeno nastajanje. Vključujemo tudi starše in sta-re starše, ki tradicijo klekljanja dobro poznajo. Vzgojiteljice in otroci so o čipkarstvu pripravili glasbeno predstavo z naslovom Plesna obleka snežinke, ki je doživela velik uspeh in zato tudi kar nekaj ponovitev. Obiskovalci vrtca in otroci se bodo imeli prilo-žnost preizkusiti tudi v klekljanju kitice. »Pun-kl« bo na voljo v garderobi vrtca. Povabljeni! •

Malčki iz vrtca sv. Ane so januarja igrače pospravili in se zabavali na drug način. Letos so spoznavali sipke materiale.

Otroci in vzgojiteljice iz vrtca pri Osnovni šoli Žiri so ob 110-letnici čipkarske šole pripravili glasbeno predstavo Plesna obleka snežinke. foto Foto Viktor

foto Jerneja Smrtnik


žirovske

DOBER ODZIV NA SEJMU EZOTERIKA IN NARAVNO

Irma Dolinar

9. januarja smo v Galeriji DPD Svoboda že četrtič pripravili sejem Ezoterika in naravno. Posebno ponosni smo bili na predavanje Spremeni sebe, spremenil boš svet dipl. ing. Andreja Pešca iz Sevnice.Na sejmu je bilo deset razstavljavcev iz različnih krajev po Sloveniji z različnimi dejavnostmi, ki se dotikajo naše notranje biti ter nas usmerjajo na pravo pot. Vsak se je imel možnost predstaviti tudi pred občinstvom.

Po predstavitvi je spregovoril zgoraj omenjeni Andrej Pešec. Njegovo predavanje smo ocenili kot izredno poučno, zato dobivam močne odzive in spodbude ter ideje, koga bi še lah-ko povabili. Predavanju je sledila ponudba razstavljenih storitev in izdelkov.Ideja za tak dogodek v domačem kraju je nastala v Ljubljani, kjer sem bila na raznih prireditvah, predavanjih, sejmih in sem o tem

pripovedovala drugim. Pogovor je nanesel na to, da je udeležba na takih dogodkih povezana s prevozi, izgubo časa in sredstvi. Tako sem se odločila, da pripravim srečanje tudi v Žireh. Nisem se spraševala, kakšen bo odziv. Vedela sem, da je treba vztrajati. V današnjem hitrem tempu človek potrebuje malo miru, malo spodbudnih besed, malo prijetnega druženja in vsega, kar spada zraven. Potrebno se je

samo odpreti, prekoračiti razna prepričanja in vzorce ter se imeti lepo. Vesela sem, da se sejma udeležuje vedno več obiskovalcev, vedno več razstavljavcev pošilja svoje ponudbe. Skratka, postavili smo dobre temelje, na katerih bomo gradili v prid ljudem, od njih pa je odvisno, ali bodo to hoteli in znali izkoristiti. •

ANDRAŽ JEREB V PARIZU LE KORAK OD STOPNIČK

Srečo Gaber

GAŠPER KOKALJ DRŽAVNI PRVAK

Gregor Mlinar

Ekipa Judo kluba Žiri je odlično začela tekmo-valno leto 2016. V soboto, 9. januarja, smo se udeležili mednarodnega turnirja v Lendavi, kjer so nastopili tekmovalci iz devetih držav. Naši judoisti so v svojih kategorijah z dobrimi borbami dosegli odlične rezultate:

1. mesto: Urša Sedej in Niki Kolarič;3. mesto: Maj Demšar, Ožbej Kavčič, Gašper Kokalj;4. mesto: Živa Kokalj;5. mesto: Andraž Iglič.

Tekmoval pa je še Anže Raztresen.

V nedeljo, 7. februarja, pa je bilo v Mariboru državno prvenstvo za starejše deklice in dečke. Gašper Kokalj je premagal vso konkurenco in postal državni prvak. •

V Parizu je bil v začetku februarja prvi letošnji turnir judoistov za Grand Slam. Odlično formo je prikazal Andraž, ki je v kategoriji do 66 kg med 44 tekmovalci prišel do polfinala in na koncu osvojil 5. mesto. Po štirih zmagah je v polfinalu po dobrem začetku naredil

napako, premagal ga je Mongolec Davaadorj. V tekmi za tretje mesto je bil boljši še Korejec An Baul. Andraž je s tem dosežkom pripravil zelo prijetno presenečenje, hkrati pa osvojil tudi pomembne točke v lovu za uvrstitev na olimpijske igre v Riu. •

Spremeni sebe in spremenil boš svet, predavanje Andreja Pešca iz Sevnice.

Od leve proti desni zgoraj: Maj Demšar, Niki Kolerič, Gašper Kokalj, Urša Sedej, Anže Raztresen, Živa Kokalj in Andraž Iglič, spodnja vrsta: Gregor Mlinar in Ožbej Kavčič.


žirovske

»V Žireh se je skakalo od nekdaj, skačemo danes in skakali bomo še naprej,« je eden izmed sloganov Smučarskega skakalnega kluba Alpina (SSK Alpina Žiri), ki združuje več kot petdeset tekmovalk in tekmovalcev.

Prihajajo iz Žirov in okolice, tisti najbolj pridni se vozijo iz Poljan, Brodov, Gorenje vasi in zaselkov v poljanskih gričih. Tudi iz Rovt in Smrečja jih starši vestno pripeljejo na treninge v naš nordijski center, ki z leta v leto pridobiva na svoji podobi.Glavni trener Jernej Kumer ob pomoči nek-danjih skakalcev, sedaj pomočnikov trenerja, Gašperja Klinca in Gašperja Martinčiča, bdi nad tekmovalci. Tisti boljši in izkušenejši z Emo Klinec in Tomažem Nagličem na čelu se kalijo tudi v reprezentančnih vrstah, a še vedno jim trening na domačih tleh pride še kako prav.Veseli smo uspehov Eme Klinc na tekmah svetovnega pokala. V jesensko-zimski sezoni je stopila tudi na stopničke in dosegla odlične uvrstitve med pet in deset najboljših. Trenu-tno so pred njo mladinske olimpijske igre v Lillehamerju in nato še mladinsko svetovno prvenstvo v Romuniji. Seveda se bo vrnila tudi na tekme svetovnega pokala, da doda in pokaže še tisto, kar zmore in zna. Tomaž Naglič si nabira točke v celinskem po-kalu, je pa tudi eden naših letalcev, ki bo svojo priložnost dobil že na poletih v Vikersundu. Prepričani smo, da bomo zanj navijali tudi v Planici. Luka Oblak je eden naših redkih kombinatorcev, za katerim so že prve tekme celinskega pokala. Do konca sezone ga čaka še kar nekaj tekmovanj, med drugim tudi nastop

na ekipni tekmi svetovnega pokala v Italiji.Mlajši tekmovalci z Niko Križnar na čelu se merijo na tekmah alpskega pokala, kjer Nika posega po stopničkah. Svoj debi na medna-rodni tekmi je doživel tudi Nace Erjavec v kombinatorskih vrstah.Za nami je skoraj polovica sezone in tudi nekaj državnih prvenstev, kjer imamo v različnih kategorijah kar nekaj predstavnikov na vidnih mestih. Rok Oblak, Marcel Stržinar, Janže Zebec, Eva Krek, Jerica Jesenko so samo nekateri, za katere bomo gotovo še slišali.S pridnim delom prav vsak tekmovalec prispe-va k uspehu kluba in seveda k lastni motivaciji in dokazovanju, da je na pravi poti. Pot špor-tnika ni lahka. Zahteva pridnost, odrekanje, vztrajnost. Na drugi strani pa nudi družbo enako mislečih, spoznavanje novih krajev, samostojnost. Če je poleg še podpora staršev in družine, je to toliko lepše. 9. in 10. januarja 2016 smo v Žireh po dveh »sušnih« letih ponovno gostili najboljše mladinke na tekmi alpskega pokala. V družbi šestintridesetih tekmovalk iz Italije, Nemčije, Avstrije, Francije, Romunije in Slovenije smo se v dveh tekmovalnih dneh veselili prvega in drugega mesta Nike Križnar. Tekmovanje za izpeljavo potrebuje uglašeno ekipo. Poskrbeti je potrebno za vso doku-mentacijo, dovoljenja, razpise, namestitve in varnost tekmovalcev in osebja. Priprava skakalnice v zimskem času zahteva veliko ur pridnih rok in nog. Med tekmo mora biti ekipa vodstva tekmovanja, merilcev, računske pisar-ne, redarstva uglašena. Res ni televizijskih prenosov, je pa kljub temu potrebno upoštevati časovnico prireditve.

Sodelujemo tudi z mednarodno smučarsko organizacijo FIS. Prav tam so nas iskreno pohvalili, saj je bilo tekmovanje kljub dežju izpeljano na najvišji ravni. Dva tekmovalna dneva, prek petsto varnih skokov brez padcev. Zadovoljne niso bile samo tekmovalke, pač pa vse ekipe in navijači, ki so se pod našo skakal-nico pripeljali tudi iz Italije. V organizacijo in izpeljavo tekmovanja je bilo tako ali drugače vključenih več kot trideset posameznikov.Dotrajani teptalni stroj nam je uspelo na-domestiti z novejšim, ki se povzpne visoko po hrbtišču skakalnice. Naložba v hladilni sistem na smučini se je prav tu pokazala kot pozitivna. Meglo smo pregnali z reflektorji. Brez teh pridobitev bi bila lahko ob danih pogojih izpeljava tekmovanj pod vprašajem. Čeprav nam zima ni naklonjena, so skakalci v januarju in začetku februarja trenirali na vseh petih skakalnicah. Za nami so že tudi uspešno izpeljane tekme pokala Cockta, pred nami pa je 28. februarja 2016 še zadnja v tej sezoni. Za pokalne točke se bodo pomerili dvanajst- in trinajstletniki. »Gradimo, da lahko skačemo doma in drugi skačejo v Žireh,« je slogan, ki nas spomni na gradnjo in dokončanje nordijskega centra. S pomočjo občine, uspešnih kandidatur na Fun-daciji za šport, sponzorjev, marljivih klubskih delavcev in staršev nam uspeva. Poleg naložbe v smučino se urejajo notranjost objekta, pro-stori za specialni fitnes, sanitarije. Končana je premestitev električnih kablov nad iztekom skakalnice, ki so zdaj speljani pod zemljo. Jeseni smo sanirali plazoviti del pobočja ob skakalnici in upamo, da bo kljubovala tudi slabšim vremenskim pogojem. •

SKAKALO SE JE OD NEKDAJ, SKAČEMO DANES

IN BOMO ŠE NAPREJ Judita Oblak

Nika Križnar v sredini, po zmagi na mednarodni tekmi deklet v alpskem pokalu, 10. januarja 2016.

foto Foto Viktor


žirovske

Po osvojitvi prvega mesta v svoji skupini 2. slovenske košarkarske lige so žirovski mladi košarkarji zelo uspešno nadaljevali tekmova-nje v ligi najboljših v državi. V svoji skupini so osvojili drugo mesto in zaostali samo za favorizirano ekipo Uniona Olimpije. Med 78 ekipami, ki tekmujejo v državni ligi, so se

SMUČARSKA ŠOLA V NARAVI

Polona Maček

V prvem tednu po novem letu je osnovna šola na smučarskem centru Cerkno zelo uspešno izpeljala smučarsko šolo v naravi za vse učence 6. razredov. V idealnih zimskih razmerah so učenci pod vodstvom izkušenih učiteljev smučanja utrjevali in izpopolnjevali

svoje znanje alpskega smučanja, kar številčna skupina začetnikov pa se je prvič spopadla z belimi strminami.Dobra organizacija in prizadevnost otrok sta omogočili, da so se vsi ne glede na predznanje na koncu programa uspešno spopadli z vele-slalomsko progo.V popoldanskem času so učenci nabirali znanje o varnosti na smučišču, preverjali in utrjevali znanje plavanja v bazenu, na koncu pa s svojimi

idejami zelo domiselno izpeljali zaključni večer.Vsi udeleženci šole v naravi smo se zahvalili zaposlenim na Smučarskem centru Cerkno in Hotelu Cerkno, ki so jim kljub muhasti zimi zagotovili dobre razmere za delo. Vodje zimske šole v naravi sva bila Polona Maček in Bogdan Erznožnik. •

IZJEMEN REZULTAT V DRŽAVNEM TEKMOVANJU U 15 V KOŠARKI

Bogdan Erznožnik

tako uvrstili v sam vrh tega tekmovanja. Še prav posebej so ponosni na to, da ekipo v tej močni konkurenci sestavljajo samo domači igralci: Miha Tratnik, Rene Kravanja, Filip Zevnik, Rok Istenič, Rok in Žan Škrjanec, Drejc Čibej, Miha Albreht, Anže Praprotnik, Ruben Ferreira, Tevž Kopač, Blaž Stanonik,

Matej Jenko in Jakob Praznik. To je hkrati tudi največji uspeh mladih žirovskih košarkarjev v najmočnejši konkurenci.Ekipa zelo uspešno nastopa tudi v šolskem prvenstvu, saj se je uvrstila na državno pol-finale. Za uspeh sta zaslužna tudi trenerja ekipe: Sašo Pečelin in Bogdan Erznožnik. •

Učenci 6. razredov na smučarski šoli na Črnem Vrhu. foto Bogdan Erznožnik

Košarkarji so se med 78 ekipami uvrstili na drugo mesto. foto Sašo Pečelin


žirovske

PRVI KORAK JE OBIČAJNO NAJTEŽJI

Katja Rakušček

Po poznojesenskih maratonih in drugih tekih tekači pospravimo superge in za kratek čas pozabimo na tek. Pa ne za dolgo. Ravno toliko, da odpočijemo svoje telo in misli. Potem pa že kujemo načrte za naslednjo sezono. Nekateri se zaobljubijo, da bodo letos redno vadili in tekli ter tako nekaj dobrega naredili za svoje zdravje, medtem ko se drugi odločijo preteči ultramaraton. Ni važno, kakšni so naši cilji, važno je, da jih dosežemo po pravi poti. Letošnja zima ni preveč radodarna, zato pa jo tekači lahko izkoristimo za redno vadbo tudi v naravi, saj že od novega leta v tekaškem koraku spoznavamo nove poti po lepi Žirovski kotlini in okolici. V tem obdobju so pomembni zlasti daljši počasni teki, hoja v hrib in redna vadba za telo, da si pridobimo dovolj kondicije in okrepimo mišice. Tako bomo ob koncu zime pripravljeni na začetek prave tekaške sezone. Žirovski tekači SportKa jo pričnemo v aprilu, vsak pa se nam lahko pridruži kadar koli. Lahko ste popolni začetniki, lahko že malo tečete, lahko pa ste že boljši tekači. Za vsakega se najde primerna skupina. Prvi korak, to je naša volja in odločitev, je običajno najtežji. Vse drugo je potem lažje. •

PLESEN V STANOVANJU

Jure ErženLokalna energetska agencija Gorenjske

Plesen v stanovanju je zelo pogost pojav, ki slabo vpliva na zdravje in počutje uporabnikov. Za preprečevanje nastanka in sanacijo površin, na katerih se je že pojavila, je potrebno poznati vzroke za njen nastanek. Le tako jo lahko s pri-mernimi ukrepi dolgoročno odpravimo.

Svetloba ni glavni razlog za nastanek plesni, zato jih najdemo tako v svetlih kot tudi v temnih prostorih. Bistvena razloga za nasta-nek in razvoj plesni sta nepravilna gradbena zasnova detajlov konstrukcij in nepravilno prezračevanje in ogrevanje prostorov. Zaradi slednjega je v prostorih prevelika količina vlage, ki nato lahko povzroči navlaževanje elementov zgradbe. Območja navlaževanja se pojavijo na mestih, kjer je prekinjena toplotna izolacija in s tem posledično povečan pretok toplote. Ta mesta imenujemo toplotni mostovi in so idealna mesta za razvoj plesni. Pojavljajo se predvsem na stikih sten in stropov proti neogrevanim prostorom, ob stikih balkonske plošče s steno,

neizoliranih roletnih omaricah in ob nepri-merno vgrajenih oknih in vratih. Za dokončno rešitev problema je potrebno ta mesta sanirati. Veliko lahko naredimo tudi sami s primernim prezračevanjem in ogrevanjem prostorov in zmanjšanjem relativne vlažnosti, ki se pojavi zaradi uporabe prostorov (dihanje, kuhanje, umivanje) ali prevelike vlage v materialih pri novogradnjah (prehitra vselitev). Za dobro prezračevanje je potrebno prostore zračiti pri povsem odprtih oknih vsaj dvakrat dnevno po 5 do 15 minut. Še posebej pomemb-no je, da prostore prezračimo po aktivnostih, kjer je veliko izločanje vlage. Do težav s plesnijo pogosto pride ob zamenjavi oken in vrat v starejših stavbah. Zaradi boljšega tesnjenja se poslabša prezračevanje prostorov in zato pride do dviga vlage. Za preprečevanje plesni je potrebno tudi pravil-no ogrevanje. Predvsem v prehodnih obdobjih moramo paziti, da imamo v prostoru čim bolj konstanto temperaturo. Če se pojavijo prevelike razlike med temperaturami zraka v prostoru in ovojem stavb, lahko pride do navlaževanja problematičnih mest in s tem tudi nastanka plesni. Problem plesni v stavbah je pogost pojav, ki ga lahko v celoti rešimo s primernim načr-tovanjem oziroma sanacijo, ki jo izvedejo strokovnjaki, sami pa največ lahko naredimo s pravilnim prezračevanjem in ogrevanjem prostorov. •

Manipulacija in čustveno izsiljevanje sta kot virusa, ki zastrupljata odnose med ljudmi, da so ti nesvobodni, izključujoči, pogosto polni neprijetnih čustev in nezadovoljstva. Ti virusi so razširjeni na vseh področjih življenja. Omogočajo, da posamezniki (manipulatorji) za dosego svojih ciljev »uporabljajo« druge ljudi. Pogosto vzorce delovanja po starših prevzamejo tudi otroci in predvsem tako se prenašajo iz roda v rod.

Pri manipulaciji gre pogosto za zavestno uporabo strategij in metod manipulacije, medtem ko je čustveno izsiljevanje pogosto notranje gnana oziroma nezavedna manipu-lacija. Chomsky je v opredelil deset strategij, s katerimi manipulatorji dosežejo privolitev

drugih ljudi za dosego svojih interesov: pre-usmerjanje pozornosti, kreacija problema, postopne spremembe, predhodno najavljanje sprememb in uvajanje in odlašanje z uvelja-vitvijo, poveličevanje neumnosti, ustvarjanje občutka krivde in zlohotna uporaba znanja. Manipulatorji pri izvajanju strategij upo-rabljajo različne metode (po Kirschnerju): presenečenje, prenašanje odgovornosti, lažna avtoriteta, vztrajno ponavljanje. Pogosto pa se lahko srečujemo tudi z lažnimi obljubami in ponudbo lažjih poti, ki od nas posredno zahtevajo, da zatajimo vrednote in s tem izgubljamo sami sebe oziroma svojo dušo. Vse našteto so strategije in metode, ki jih lahko pogosto zasledimo v družbi. Zdravili pred manipulacijo sta predvsem zavedanje

in zdrav razum v kombinaciji s čistim srcem. Pomembno je, da vsega, kar nam nekdo skuša prodati, ne kupimo, da prepoznamo izkrivlja-nje dejstev (ločimo zrna od plev), ugledamo, komu podana informacija služi, kakšen je njen namen, kaj z njo pridobi in kakšne so posledice, da ostanemo pokončni, pogumni in se odzovemo skladno s sabo.Čustveno izsiljevanje je za razliko od mani-pulacije, ki je širši družbeni pojav, prisotno predvsem v medosebnih odnosih v družini, med sodelavci in prijatelji. Za okužbo od-nosa s čustvenim izsiljevanjem je potreben kompatibilen par čustveno ranjenih oseb: manipulatorja in njegove žrtve. Za obe osebi je značilno, da sta na nekem skupnem področju nesvobodni, živita v senci preteklosti in sta ▶

MANIPULACIJA IN ČUSTVENO IZSILJEVANJEdr. Kristina Knif ic

Združenje za osebnostno rast in trajnostni razvoj


žirovske

Konec januarja 2016 je Luminara Serdar (http://www.heartfullhealing.com/) orga-nizirala telekonferenco o avtizmu. Na njej je sodelovalo dvajset zdravnikov in razisko-valcev, ki pomagajo osebam s posebnimi potrebami.

Nekaj ugotovitev s konference:Težave, ki pestijo osebe z avtistično motnjo, so enake kot pri mnogih osebah s posebnimi potrebami ali brez njih, le da pri teh niso tako hude oziroma se pojavljajo v manjšem številu. Med njimi so težave s pozornostjo, vidom, sluhom, govorom, grobo in fino motoriko, epileptični (EPI) napadi, oslabeli imunski sistem, alergije in astme, težave s kožo in prebavo, splošni upad energije, motnje spanja, prehranjevanja, čustvovanja in upad kognitivnih sposobnosti.Dr. Klinghardt (http://www.klinghardtaca-demy.com/), eden izmed gostov konference, trdi, da je avtizem nova okoljska bolezen, ki jo je povzročil človek. Bolezen najbolj prizadene živčni in imunski sistem ter pre-bavo. Po njegovih izkušnjah imajo bolezni

kot avtizem, Aspergerjev sindrom, alergije, atopični dermatitis, astma, motnje pozornosti in EPI napadi skupen izvor in se odzivajo na podobne vrste zdravljenja. Okoljski in genetski faktorji so tisti, ki končno odločijo, kako se bo organizem odzval na stres in katero bolezen bo razvil.Podobno kot drugi gostje konference tudi dr. Klinghardt trdi, da so v sodobnem okolju še posebno za majhne otroke zelo nevarni na-slednji stresorji: sevanja (brezžični telefoni in internet, TV, PC-ji, mikrovalovke), plesni, hrana (s pesticidi, herbicidi, umetnimi aroma-mi, genetsko modificirana), čistila (s klorom, amonijakom, osvežilci zraka, mehčalci, mila… z umetnimi aromami), težke kovine v hrani, zraku in vodi. Sporna je uporaba neoralnih cepiv pri otrocih, ki še nimajo razvitega imunskega sistema. Ti stresorji vplivajo na možganske, srčne, spalne in dihalne ritme ter imunski sistem. Delujejo kot živčni strupi – vplivajo na delovanje živčnega sistema.Stresorjev je danes neprimerno več kot v preteklosti. Ker hudo prizadenejo že otroke v maternici, se tudi bolezni pojavijo veliko bolj zgodaj kot nekoč. Po nekaterih ocenah je v Nemčiji že vsak četrti novorojenček bolan, 97 odstotkov ameriških novorojenčkov pa bi za optimalen razvoj potrebovalo zgodnjo obravnavo. 54 odstotkov Američanov je kro-nično dehidriranih in kar 37 odstotkov jih žejo zamenja za lakoto. Že 2-odstotni padec pod optimalno raven vode v telesu lahko povzroči težave s kratkoročnim spominom in mišljenjem.

Moje izkušnje so podobne. Mnogo otrok, ki se obrne name, nima nobene diagnoze, ima-jo pa praviloma več zgoraj navedenih težav. Odklonilne reakcije na cepljenje, operacije in pogosto uživanje antibiotikov v prvih treh letih življenja so pri njih pogosti. Veliko jih je stalno zaskrbljenih, imajo nočne more ali se dnevno prebujajo iz spanja. Vsi obiskujejo redne šole. Veliko jih ima »lepe« ocene: večinoma štirice in petice, kljub temu pa so prestrašeni, izčrpani, bledi in jim šola predstavlja stalen stres. Ker je stres njihova stalnica, mislijo, da je to običajno in da tako pač mora biti. O tem ne govorijo. O svojih strahovih in nočnih morah mi povedo bolj po nesreči ali mimogrede, staršem pa pogosto sploh ne (več).Kaj storiti? Za začetek lahko omejimo upo-rabo mobilnih telefonov in jih ne nosimo na telesu. Omejimo gledanje televizije. Jaz sem brez nje že skoraj deset let in mislim, da nisem dosti zamudila. Izklapljajmo brezžični internet, ne kupujemo pijač, hrane in čistil z umetnimi aromami, večkrat na dan prezra-čimo stanovanje in popijemo dovolj vode. Upajmo le, da bodo vodni viri ostali v lasti ljudi v njenem okolju in ne bodo privatizirani. Stru-peni izdelki bodo izginili s polic trgovin, ko zanje ne bo več kupcev. Sebe in otroke naučimo vsaj enega načina za odvajanje stresa in ga tudi redno uporabljajmo. Tapkanje ali metoda srčni zaslon nič ne staneta, potrebujete le svoje roke in par minut v miru. Kdor želi več informacij o tu omenjenih temah v angleščini (npr. načine razstrupljanja, študije, recepte, videe itd.), naj obišče zgoraj navedeni internetni povezavi. •

SODOBNI STRES IN BOLEZNI OTROK

dr. Apolonija Klančar

preobčutljivi. Oseba, ki manipulira, pogosto iz strahu pred izgubo uslug žrtve ali doživljanja prikrajšanosti ne zmore ali ne zna rešiti zanjo konfliktne oziroma čustveno obremenjene si-tuacije z dogovarjanjem, medtem ko žrtev pod pritiskom grožnje opusti svojo voljo, in sicer predvsem zaradi občutkov strahu, dolžnosti ali krivde.Opustitev svoje volje je posledica čustvene ranjenosti žrtve, ki pogosto izvira iz potrebe po odobravanju in pohvali, izogibanja jezi za vsako ceno, samoobtoževanja, dvomov vase ter strahu pred zapustitvijo, izgubo ljubezni, pravic (npr. do stika z otroki) ali osnovnih materialnih dobrin oziroma statusa. Občutja izsiljevalca in žrtve pogosto podpirajo njuna omejujoča prepričanja o sebi, drugih in svetu, ki so tudi poglaviten vzrok za preobčutljivost in pretirano reagiranje glede na situacijo.Čustveno izsiljevanje ima mnogo obrazov izsi-ljevalcev in njihovih žrtev. Od konstruktivnega reševanja konfliktov se razlikuje predvsem po tem, da izsiljevalec žrtvi postavi zahte-vo, ki jo žrtev najprej zavrne. Zavrnitev za

manipulatorja pomeni notranjo stisko, zato z odzivom (pritiskom na občutljivo področje žrtve) poskuša prisili žrtev, da opusti svojo voljo in mu ustreže. Pritisk lahko izvede tudi v kombinaciji z izkrivljanjem žrtvine zaznave, z obračanjem dejstev, podtikanjem bolezni in izražanjem negativnih primerjav. Nekatere čustvene izsiljevalce takoj prepozna-mo, ker je oblika njihove grožnje jasno izre-čena. Agresivni kaznovalci in samokaznovalci jasno sporočijo svojo grožnjo. Pri prvih je ta usmerjena na žrtev, medtem ko drugi grozijo, da bodo poškodovali sami sebe ali se vdali različnim odvisnostim. Manj jasno izrečene so grožnje t. i. mučiteljev, trpinov in kujavcev. Za mučitelje je značilno, da za poslušnost in usluge ponujajo ugodnosti, ki jih nikdar ne izpolnijo. Trpini razloge za svoje trpljenje pripišejo žrtvi, ne uporabijo lastne moči in ne prevzamejo nobene odgovornosti za situacijo v svojem življenju. Kujavci se zaprejo vase, na žrtev pritisnejo s hladnim in težkim molkom, pod katerim žrtev popusti.Čustvenega izsiljevanja se je mogoče osvo-

boditi. Za njegovo izkoreninjenje je najprej potrebno, da ga prepoznamo, prevzamemo svoj del odgovornosti ter se odločimo za spremembo svojega sodelovanja v njem in se osvobodimo preteklosti. Če se odnosom, v katerih je prisotno čustveno izsiljevanje, vedno izognemo, to lahko postane stalnica našega življenja, saj z bežanjem ne uspemo spremeniti sami sebe, ozavestiti in spremeniti svojega psihičnega sveta. Cilj spremembe odnosa zahteva tudi pridobitev osnovnih veščin stika s sabo, upravljanja s samim seboj, postavljanja meja in znanja kon-struktivnega reševanja konfliktov s poudarkom na poznavanju sebe, sprejemanju različnosti in sposobnosti sodelovanja. Z osebnostnega vidika se je vredno v vsakem odnosu s svojimi bližnjimi potruditi in pri sebi narediti vse, saj skozi ta korak v odnosu na nek način hitreje odrastemo in se osvobodimo vzrokov za obstoj tovrstnih bolečih odnosov v svojem življenju, jih transformiramo in damo s tem tudi svojim otrokom in okolici pozitiven zgled (osnovo) in osnovo za svobodnejše življenje. •

Kristian Mazzini

SAMSam hodi po širnem svetu, hiti, nima časa.Sam gre na pot, se medtem žalosti, nima časa.Sam se vozi in dirja skozi mesto proti službi, kjer ga čaka delo, ki se ga ne veseli, nima časa.Sam pozabi na svojo ljubečo družino,ki ga čaka doma in za njim ihti, nima časa.Sam je v službi žalosten, brez volje do dela,napada ga depresija, se pretvarja, da je ni, nima časa.Sam se poredkoma dobi s prijatelji,saj mu delo tega ne odpušča, on sami, nima časa.Sam dočaka božične praznike, ki se jih ne veseli,saj jih preživlja osamljen, brez ljudi, nima časa.Sam se odloči obiskati družino,gre na letalo, odleti, nima časa.Sam prispe k družini, ki ga nestrpno pričakuje,pozdravi ženo in otroke, se veseli, nima časa.Sam že naslednje jutro sede na vlak,zapusti mesto, odhiti, nima časa.Sam sedi na vlaku, ko se ta zatrese,upočasni, se zaleti, nima časa.Sam obžaluje, da ni bil s svojo družino,a sedaj je prepozno, saj se mu pred očmi črni, nima časa.Sam spozna, da ni druge možnosti, kot smrt, z njo se sprijazni, življenje opusti, nima časa.

Kristian je učenec 9. razreda Osnovne šole Žiri. Šolanje namerava nadaljevati na gimnaziji v Idriji. Pravi, da je navdih za pesem Sam dobil, ko je razmišljal o vsakdanjih problemih sodobnega človeka, ki mu velikokrat zmanjkuje časa tudi za najbližje, družino in prijatelje. • Jožica Kacin

ŽIRI – POGLED Z ŽIRKA. foto Darjan Kacin

ŽIRI – PROMETNA SIGNALIZACIJA PRI OSNOVNI ŠOLI. Prilagodimo vožnjo razmeram in upo-števajmo prometne predpise! foto Marko Šubic

TUŠ – PRENOVLJENA PRODAJALNA. Odprta je bila 3. decembra 2015. Z obnovo so pridobili 50 m2 prodajnega in 28 m2 skladiščnega prostora ter izboljšali ponudbo. foto Jožica Kacin

GRADBENI CENTER. Prenovljen center, ki je združil prodajo gradbenega materiala in železnine, je bil odprt 1. februarja. foto Jožica Kacin

1

2

3

4

1

2

3

4

intervju projekt intervju druŠtvo - ziri.si t. 1.pdf · intervju projekt intervju druŠtvo 6 17 v...

Documents