interna medicina - skripta

40
INTERNISTIČNA PROPEDEVTIKA STROKOVNI IZRAZ ANAMNEZA – zbirka podatkov o bolniku; SIMPTOM – navedba bolnika o določeni bolezenski težavi; ZNAK – ugotovitev zdravnika pri fizikalni preiskavi bolnika; DIAGNOZA – določitev bolezni po ovrednotenju vseh podatkov; DIFERCENCIALNA DIAGNOZA – obravnava več možnih diagnoz s podobno klinično sliko; ETIOLOGIJA – nauk o vzroku bolezni; PATOGENEZA – veda o razvoju bolezni; KOMPLIKACIJA – zaplet; PROGNOZA – predvidanje o nadaljnem poteku bolezni; TERAPIJA – zdravljenje. PRIDOBIVANJE ANAMNESTIČNIH PODATKOV Ime, starost poklic; Sedanja bolezen; Prejšnje bolezni; Družinska anamneza; Socialna anamneza; Zdravila; Alergije. TELESNA PREISKAVA INSPEKCIJA – ogladovanje; PALPACIJA – otipavanje; PERKUSIJA – potrkavanje; AVSKULTACIJA – prisluškovanje. SPLOŠNO STANJE Ali je prizadet?; Stanje zavesti; Izraz obraza; Prehranjenost; Telesna temperatura, Spremembe kože; Bezgavke; Edemi. TIP DEBELOSTI – GLEDE NA RAZPOREDITEV MAŠČEVJA Androidni ali centeralni tip; Ginoidni ali periferni tip Obseg pasu pove, ali bolnik ima povečano količino maščobe v trebuhu in s tem povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in srčno žilnih zapleti; Močno povečana ogroženost: OBESG PASU PRI MOŠKI >102cm, ŽENESKE >88cm. SPLOŠNO STANJE Satanje hidracije: DEHIDRACIJA (turgor kože, suh jezik, mehka zrkla, polnjenost vratnih ven), HIPERDEHIDRACIJA; Bezgavke – normalno bezgavke niso tipne; TEMPERATURA – HIPOTERMIJA (<35˚ C), POVIŠANA TELESNA TEMPERATURA (>37,2˚ C) PULZ – frekvenca, ritem, polnjenost; DIHANJE – frekvenca, težko dihanje (dispneja), Biotovo dihanje, Kussmalovo dihanje, Apnevstično dihanje. KOŽA – bledica, rdeča barva obraza, CIANOZA (centralna – zmanjšana ansičenost arterijske krvi z kisikom, periferna – nezadostna periferna cirkulacija), IKTERUS (zlatenica), PORAŠČENOST OSNOVNE PREISKAVE LABORATORIJSKE PREISKAVE; ELEKTOGARDIOGRAM; ENDOSKOPSKE PREISKAVE; ULTRAZVOK; FUNKCIONALNE PREISKAVE; RENTGENSKE PREISKAVE; RADIOIZOTOPSKE PREISKAVE; MAGNETNA REZONANCA. DISPNEJA OB NAPORU – težko dihanje samo med telesnim naporom; ORTOPNEJA – težko dihanje samo, ko se bolnik uleže; PAROKSIZMALNA NOČNA DISPNEJA – napad težkega dihanja bolnika prebudi iz spanja.

Upload: mirsad-kovacevic

Post on 12-Nov-2015

213 views

Category:

Documents


17 download

DESCRIPTION

skripta

TRANSCRIPT

INTERNISTINA PROPEDEVTIKA

STROKOVNI IZRAZ ANAMNEZA zbirka podatkov o bolniku; SIMPTOM navedba bolnika o doloeni bolezenski teavi; ZNAK ugotovitev zdravnika pri fizikalni preiskavi bolnika; DIAGNOZA doloitev bolezni po ovrednotenju vseh podatkov; DIFERCENCIALNA DIAGNOZA obravnava ve monih diagnoz s podobno klinino sliko; ETIOLOGIJA nauk o vzroku bolezni; PATOGENEZA veda o razvoju bolezni; KOMPLIKACIJA zaplet; PROGNOZA predvidanje o nadaljnem poteku bolezni; TERAPIJA zdravljenje.

PRIDOBIVANJE ANAMNESTINIH PODATKOV Ime, starost poklic; Sedanja bolezen; Prejnje bolezni; Druinska anamneza; Socialna anamneza; Zdravila; Alergije.

TELESNA PREISKAVA INSPEKCIJA ogladovanje; PALPACIJA otipavanje; PERKUSIJA potrkavanje; AVSKULTACIJA prislukovanje.

SPLONO STANJE Ali je prizadet?; Stanje zavesti; Izraz obraza; Prehranjenost; Telesna temperatura, Spremembe koe; Bezgavke; Edemi.

TIP DEBELOSTI GLEDE NA RAZPOREDITEV MAEVJA Androidni ali centeralni tip; Ginoidni ali periferni tip Obseg pasu pove, ali bolnik ima poveano koliino maobe v trebuhu in s tem poveano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in srno ilnih zapleti; Mono poveana ogroenost: OBESG PASU PRI MOKI >102cm, ENESKE >88cm.

SPLONO STANJE Satanje hidracije: DEHIDRACIJA (turgor koe, suh jezik, mehka zrkla, polnjenost vratnih ven), HIPERDEHIDRACIJA; Bezgavke normalno bezgavke niso tipne; TEMPERATURA HIPOTERMIJA (37,2 C) PULZ frekvenca, ritem, polnjenost; DIHANJE frekvenca, teko dihanje (dispneja), Biotovo dihanje, Kussmalovo dihanje, Apnevstino dihanje. KOA bledica, rdea barva obraza, CIANOZA (centralna zmanjana ansienost arterijske krvi z kisikom, periferna nezadostna periferna cirkulacija), IKTERUS (zlatenica), PORAENOST

OSNOVNE PREISKAVE LABORATORIJSKE PREISKAVE; ELEKTOGARDIOGRAM; ENDOSKOPSKE PREISKAVE; ULTRAZVOK; FUNKCIONALNE PREISKAVE; RENTGENSKE PREISKAVE; RADIOIZOTOPSKE PREISKAVE; MAGNETNA REZONANCA.

DISPNEJA OB NAPORU teko dihanje samo med telesnim naporom; ORTOPNEJA teko dihanje samo, ko se bolnik ulee; PAROKSIZMALNA NONA DISPNEJA napad tekega dihanja bolnika prebudi iz spanja.

KARDIOLOGIJA

Bolezni srca in oilja so najpogosteji vzrok smrti v razvitih deelah.

KLININI PREGLED ANAMNEZA bolezni v druini, v otrotvu, kronine bolezni, zdravila, razvade; SIMPTOMI dispneja, boleina v prsih, palpitacije, izguba zavesti, omotica, otekanje

DISPNEJA Je simptom; Bolnikov subjektivni obutek tekega dihanja; Obutek teke sape ali pomanjkanja zraka; Obutek neuspenega in neprijatnega poveanega napora pri dihanju.

VZROKI DISPNEJE Bolezni dihal; Bolezni srca in oilja; Bolezni dihalnih miic; Slabokrvnost; Psihogena dispneja.

OCENA FIZINE ZMOGLJIVOSTI IN DISPNEJE PSI SRNIH BOLNIKIH PO NYHA NYHA I le pri intezivni telesni dejavnosti; NYHA II pri normalni telesni dejavnosti; NYHA III pri minimalni telesni dejavnosti; NYHA IV v mirovanju.

PRSNA BOLEINA Kje boli; Kam se boleina iri; Kakna je boleina; Kako huda je; Kdaj in kako je nastala; Koliko asa je trajala; Ali se je kaj spreminjala in pod kaknimi vplivi; Sprejemljajoi simptomi.

BOLEINA PRI SIHEMIJI SRNE MIICE ANGINA PEKTORIS STENOKARDIJA Nastane za prsnico in se iri v razline smeri (v eljust, trebuh, desno ramo) Stiskajoa, pekoa, tisoa; Izzove ali poslaba jo telesna ali duevna obremenitev, izpostavitev mrazu; Je neodvisna od dihanja in odpoloaja telesa; Popusti v mirovanju ali po nitratnih zdravilih.

BOLEINA PRI PERIKARDITISU Ostra, zbadajoa; Odvisna od dihanja, kaljanja; Odvisna od poloaja telesa.

BOLEINA PRI DISEKCIJI AORTE Nastane nenadanoma; Huda, parajoa in trgajoa; S iri v hrbet med lopatici in kasneje navzdol v poteku aorte.

PALPITACIJE Neprijetno zavedanje utripanje srca; Razbjanje, preskakovanje, pauze, hiter utrip, prepoasen utrip; Bolnik je prestraen, zaskrbljen.

OMOTICA IN SINKOPA SINKOPA nenadna kratkotrajna izguba zavesti; ZANIMA NAS: Okoliine ob nastanku; Opozorilni znaki; as trajanja; Heteroanamneza oividca; Kaken je bil bolnik takoj po dogodku.

SINKOPA IN VZROKI EPILEPSIJA; TRANZITORNA ISHEMINA ATAKA; VAZOVAGALNA SINKOPA; HIPOVOLEMIJA; MASIVNA PLJUNA EMBOLIJA; MOTNJE SRNEGA RITMA; AKUTNI MIOKARDNI INFARKT.

SINDROM GRAS SINDROM ZARADI MOTNJE SRNEGA RITMA TAHIKARDNE ali BRADIKARDNE motnje ritma, ki prekinejo uinkovit pretok krvi skozi mogane vsaj 5 do 10 sekunda; Izguba zavesti je prehodna;

TELESNI PREGLED INSPEKCIJA; PREGLED ARTERIJSKEGA IN VENSKEGA OILJA; PALPACIJA; PERKUSIJA; AVSKULTACIJA SRCA.

INSPEKCIJA Prizadet; Dihanje; Konstitucija; Facies mitralis; Ksantelazmi na verkah; Cianoza, Hidracija; Edemi; Deformacije prsnega koa

OCENJEVANJE PERIFERNEGA ARTERIJSKEGA PULZA Frekvenca, ritem, polnjenost in oblika pulznega vala; BRADIKARDIJA fr. 100/min; PULZNI PRIMANKLJAJ

MERJENJE ARTERIJSKEGA KRVNEGA TLAKA NORMALEN KRVNI TLAK 100/60 < 140/90 mmHg; ARTERIJSKA HIPOTENZIJA KT 140/90 mmHg.

POLNJENOST VRATNIH VEN Polnjenost vratih ven je odvisna od srne akcije, poloaja telesa, atmosferskegain intratorakalnega tlaka v razlinih obobjih dihanja.

MERJENJE OSREDNJEGA VENSKEGA TLAKA Je tlak krvi v osrednjih venah prsnega koa in je enak tlaku v desnem preddvoru; Normalen tlak: 5-10cm vodnega stolpca; Zvian CVP - preobremenitev s tekoino, oslabelost desnega srca, tamponada srca; Znian CVP Hhipovolemija.

AVSKULTACIJA SRCA TONI; UMI; RITEM.

ELEKTROKARDIOGRAM Je grafini zapis elektrine aktivnosti srne miice; Elektrini impulz srca lahko zeznamo z elektrodami na povrini telesa; Bipolarni standardni odvodi: I, II, III Unipolarni ekstremitetni odvodi: aVR. aVL. aVF. Unipolarni prekordialni odvodi: V1 do V6

OBREMENITVENO TESTIRANJE Ocena telesne zmogljivosti na kolesu ali tekoem traku; Spremljamo EKG spremembe, srno frekvenco, krvni tlak in klinine znake.

DRUGE PREISKAVE SRCA NUKLEARNOMEDICINSKE; MSCT; MAGNETNA RESONANCA; STRESNA EHOKARDIOGRAFIJA; ELEKTROFIZIOLOKA TUDIJA.

MOTNJE SRNEGA RITMA

ANATOMIJA PREVODNEGA SISTEMA Sinusni vozel; Atrioventrikularni vozel; Hisv snop; Levi in desni krak Hisove snopa; Purkynjevi niti.

TAHIKARDIJA SRNI RITEM S FREKVENCO >100/min; FIZIOLOKA ( sinusna tahikardija); NADPREKATNA (supraventrikularna tahikardija); PREKATNA (ventrikularna tahikardija).

BRADIKARDIJA SRNI RITEM S FREKVENCO 350/min; Preddvori migetajo; Ni uinkovitega krenja preddvorov; Odgovor prekatov je nereden (bradikaden, normokaden ali tahikarden); Poveano tveganje za nastanek trombov v preddvorih in posledinih trombebolizov; Pogosta motnja ritma. Naraa s starostjo;pogosta pri hipertirozi in pri vseh boleznih z obremenitvijo preddvorov, ali pa tudi brez bolezni srca; Paroksizmalna (obasna); Kronina (trajna); SIMPTOMI IN ZNAKI Asimptomatska - lahko je odkrijemo sluano; Simptomatska palpacije, obutek tesnobe v prsih, slaba fizina zmogljivost; ZDRAVLJENJE PAROKSIZMALNA FIBRILACIJA ATRIJEV Nenaden in razlino polnjen arterijski pulz; Nenaden in razlino glasen prvi srni ton. Ugotavljanje vzroka; Kardioverzija; Prepreevanje ponovnih paroksizmov; Prepreevanje trombembolizmov

ZDRAVLJENJE TRAJNA ATRIJSKA FIBRILACIJA Upoasnitev prekatnega odgovora: digitalis, beta blokator, kalcijev antagonist; Prepreevanje trombebolizov: antikoagulantno zdravljenje; Kirurko zdravljenje: kateterska ablacija.

UNDULACIJA ATRIJEV Frekvenca preddvorov 250-300/minuto Reden odgovor prekatov; Prevajanje v prekate obiajno v razmerju 2:1 ali 3:1

BOLEZEN SINUSNEGA VOZLA Etiologia Degenerativni proces zajema sinusni vozel; Vnetje (miokarditis); Ishemija. Oblike Sinusna bradikardija frekvenca 55 let, enske > 65 let) Kajenje Dislipidemija: cel. hol > 5,0 mmol/l, LDL > 2,5 mmol/l, HDL < 1(M), < 1,2 () mmol/l Obremenjujoa druinska anamneza (prezgodnje KV bolezni v druini: pri M < 55 let in pri < 65 let) Obseg pasu: M > 102 cm, > 88 cm

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PROGNOZO: pridruene bolezni Cerebrovaskularne bolezni: CVI, TIA, moganska krvavitev Bolezni srca: AP, AMI, PTCA, CABG, srno popuanje Bolezni ledvic: diabetina nefropatija, ledvina insuf. (kreat. M > 133, > 124 mmol/l, proteinurija (> 300 mg/dan) Periferna arterijska okluzivna bolezen Napredovala retinopatija: eksudati, krvavitve, edem papile

NEFARMAKOLOKI UKREPI Omejitev soli v hrani Zmanjanje telesne tee pri predebelih Opustitev kajenja Omejitev uivanja alkohola Redna aerobna fizina aktivnost Obvladovanje stresa

ZDRAVILA Diuretiki Beta blokatorji Zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE) Zaviralci receptorjev angiotenzina II Kalcijevi antagonisti Alfa blokatorji

VLOGA MEDICINSKE SETRE Meritev krvnega tlaka Izobraevanje glede samomeritev in ukrepanja ob odstopanjih krvnega tlaka od normalnih vrednosti Navodila o nefarmakolokih ukrepih in obvladovanju vseh dejavnikov tveganja Stranski uinki zdravil (kaelj, impotenca, otekanje nog,..)

DEBELOST IN METABOLINI SINDROM kronina bolezen ezmerno kopienje maevja v telesu slaba kakovost ivljenja, poveana obolevnost za tevilnimi boleznimi, kraja ivljenjska doba pandemine razsenosti v svetu velik zdravstveni in drubeno ekonomski problem sodobne civilizacije

INDEKS TELESNE MASE debelost oziroma stanje hranjenosti opredelimo z indeksom telesne mase (kriteriji SZO) (ITM = telesna tea v kg/(telesna viina)2 v metrih)

ZDRAVSTVENI ZAPLETI DEBELOSTIPljune bolezni - obstructive sleep apnea hipoventilacijski sindrom; Nealkoholna jetrna steatoza ciroza; Obolenja olnika; Ginekoloka obolenja, neredne menstruacije, neplodnost, Sy policistinega ovarija; Osteoartroza; Koa; Giht; Moganska Kap; Katarakta; Koronarna srna bolezen; Sladkorna bolezen; Dislipidemija; Arterijska hipertenzija; Vnetje trebune slinavke; Rakasta obolenja: Dojka, maternica, cerviks, debelo revo, poiralnik, trebuna slinavka, ledvica, prostata; Vnetje ven, Venska staza

RAZPOREDITEV MAOBNEGA TKIVA periferni (enski) tip debelosti - maoba se kopii pod koo, najve na stegnih in zadnjici; centralni (moki) tip debelosti - maoba se kopii okrog notranjih organov v trebuhu in v zgornjem predelu trupa, objektivni kazalec je obseg pasu. centralna debelost - sladkorna bolezen tipa 2, arterijska hipertenzija, srno-ilne bolezni; periferna debelost - artroza, varice, edemi, celulitis, olni kamni.

ZDRAVLJENJE DEBELOSTI dolgorono zdravljenje, ki zaenkrat nima vidnih uspehov osveanje motivacija, bolnikova odloitev za hujanje nartovanje in zastavljanje dosegljivih ciljev -> npr. izguba 5 do 10 % izhodne tee izboljanje zdravja in presnovne urejenosti, zmanjanje srno-ilne ogroenosti, bolja kakovost ivljenja celostni pristop svetovanje o dieti redna telesna dejavnost sprememba ivljenjskega sloga

ZDRAVILA dodatek k dieti, telesni dejavnosti in spremembi ivljenjskega sloga orlistat - zavira prebavo maob v revesju sibutramin - zmanjuje obutek lakote, poveuje obutek sitosti in vea porabo energije rimonabant - podobno delovanje kot sibutramin, zmanjuje koliino trebune maobe in njene kodljive vplive

INTERMITENTNA KLAVDIKACIJA Boleina v okoninah, ki se pojavi zaradi hipoksije miic ob pomanjkanju kisika Posledica zoenja perifernih arterij Nastane ob hoji in popusti v mirovanju Loiti jo moramo od akutne zapore arterije

RAYNAUDOV FENOMEN Moten arterijski pretok zaradi spazma arteriol Obiajno na rokah Po izpostavitvi mrazu prsti najprej pobledijo, nato pomodrijo Bolnik uti mono boleino

AVSKULTACIJA SRCA Aortna stenoza Aortna insuficienca Mitralna stenoza Mitralna insuficienca Trikuspidalna insuficienca Pulmonalna stenoza Ventrikularni septum defekt

UPORABA EKG Standardni 12-kanalni EKG EKG ritem (1 kanalni odvod) 24-urni EKG (Holter) EKG monitoriranje Telemetrija Obremenitveno testiranje

ATEROSKLEROZA

athero = kaa; sclerosis = otrdelost sistemska vnetna bolezen prizadene velike in srednje velike arterije srca, moganov, ledvic, okonin in drugih pomembnih organov zapleti v poznem ivljenjskem obdobju

ATEROSKLEROZA kljuno bolezensko dogajanje je pokodba endotelija oz. vnetje kot odgovor na pokodbo ateromatozne lehe -> asimetrine arine zadebelitve notranjega ilnega sloja intime

MONI VZROKI ENDOTELIJSKE POKODBE kajenje sladkorna bolezen hiperholesterolemija arterijska hipertenzija razlini genetski dejavniki homocistein okube

ENDOTELIJSKA DISFUNKCIJA poveana prepustnost endotelija za lipoproteine prehajanje levkocitov v ilno steno

MAOBNA LEHA nastajanje penastih celic - z maobo napolnjeni monociti in makrofagi aktivacija limfocitov T migracija gladkih miinih celic mladi ljudje ne povzroajo simptomov lahko napredujejo do ateromatoznih leh ali pa izginejo

STABILNA ATEROSKLEROTINA LEHA plak sprva raste navzven -> pozitivno preoblikovanje arterije (ni simptomov) rast plaka navznoter -> oenje ilne svetline 60 % zoitev svetline ile -> angina pektoris, klavdikacije rast ateromatoznih leh ni enakomerna problem -> do akutnega zapleta pride obiajno na lehi z < 50 % stenozo

AKUTNI TROMBOTINI ZAPLET najpogosteje na mestih hemodinamsko nepomembnih zoitev ranljiva leha obilna lipidna sredica tanek vezivni pokrov izraena infiltracija z vnetnimi celicami

SISTEMSKI VNETNI ODGOVOR vnetni proces v ilni steni poviane vrednosti vnetnih posrednikov in reaktantov akutne faze v krvi C-reaktivni protein, IL-6, fibrinogen napovedniki tejega poteka bolezni oz. srno-ilnih zapletov vnetno dogajanje drugod v telesu lahko poslaba vnetje v ilni steni

ATEROSKLEROTINI DEJAVNIKI TVEGANJA NE MOREMO VPLIVATI starost spol druinska nagnjenost preteklost

LAHKO VPLIVAMO maobe sladkorna bolezen arterijska hipertenzija debelost telesna neaktivnost kajenje stres

CILJI PRI PREPREEVANJU SRNO-ILNIH ZAPLETOV IVLJENSKI SLOG nekajenje zdrava prehrana redna telesna dejavnost DEJAVNIKI TVEGANJA normalna telesna tea (ITM < 25 kg/m2) krvni tlak < 140/90 mmHg (< 130/80 mmHg) celokupni holesterol < 5,0 mmol/L (< 4,5 mmol/L) LDL holesterol < 3,0 mmol/L (< 2,5 mmol/L) HDL > 1,0 mmol/L moki; > 1,2 mmol/L enske TG < 1,7 mmol/L urejen sladkor v krvi pri sladkornih bolnikih opustitev kajenja redna telesna dejavnost telesna nedejavnosti telesna zmogljivost

ANEVRIZMA AORTE

raziritev aorte (prizadetost vseh treh plasti ile) vretenaste, vreaste ultrazvok CT-preiskava operacija, e je anevrizma ira od 6 cm ali e se hitro iri zdravljenje zvianega krvnega tlaka

PERIFERNA ARTERIJSKA OKLUZIVNA BOLEZEN kronine motnje arterijske prekrvavitve udov, ki jih v veliki veini primerov povzroa ateroskleroza gleenjski indeks merjenje sistolinih tlakov v glenjih in na nadlakteh pri leeem bolniku gleenjski indeks -> 0,9 -> PAB asimptomatska PAB -> 15-20 % prebivalcev razvitih drav, starejih od 55 let intermitentna klavdikacija -> 5 % prebivalcev nad 55 let kritina ishemija -> 0,1 % prebivalcev nad 55 let sladkorna bolezen -> 5-krat -> pojavnost PAB konna ledvina odpoved -> 10-krat -> pojavnost PAB

KLININA SLIKA intermitentna klavdikacija krevita boleina v miicah, ki jih prehranjuje prizadeta arterija pojavi se med hojo, ko je potreba po kisiku veja in ob poitku v manj kot 5 minutah izzveni ponovi se po enaki prehojeni razdalji ishemina boleina v mirovanju v oddaljenih delih okonine prsti stopal ojaa se med leanjem (ponoi) in zmanja ali izgine, e bolnik sede

KLININI PREGLED spremenjena barva koe na stopalu trofine motnje -> razjede -> nekroze -> gangrena odsotnost perifernega pulza (enostranska) um pri avskultaciji arterij

PRESEJALNE ILNE PREISKAVE gleenjski indeks (dopplerjev detektor, pletizmografija) normalno 0,91 do 1,40; -> 0,9 -> dokaz PAB < 0,4 -> znanilec kritine ishemije skozikona oksimetrija ultrazvona preiskava (Duplex ultrasonografija) CT angiografija MR angiografija

ZDRAVLJENJE Sistemsko prepreevanje srno-ilnih zapletov Usmerjeno zdravljenje klavdikacijskih simptomov in kritine ishemije uda Revaskularizacijski posegi Amputacija uda

ATRIJSKA FIBRILACIJA Paroksizmalna AF - epizoda aritmije se prekine sama po sebi v sedmih dneh, najpogosteje v prvih 24 urah Perzistentna AF - aritmija traja dlje kot sedem dni, za vzpostavitev sinusnega ritma moramo posei po terapiji; Permanentna AF - sinusnega ritma ne moremo ali ne elimo ve vzpostaviti in vzdrevati.

ATRIJSKA FIBRILACIJA - ZDRAVLJENJE PAROKSIZMALNE AF Ugotavljanje vzroka Kardioverzija (vzpostavitev sinusnega ritma) Antiaritmiki, Elektrokonverzija (kratkotrajna anestezija) Prepreevanje ponovnih napadov AF - Beta blokator, antiaritmiki Prepreevanje trombembolizmov - Antikoagulantno zdravljenje, Marivarin, Dabigatran, rivaroksaban, apiksaban

TRAJNA ATRIJSKA FIBRILACIJA Upoasnitev prekatnega odgovora - Digitalis, beta blokator, kalcijev antagonist Prepreevanje trombembolizmov - Antikoagulantno zdravljenje Katetrska ablacija - odprava aritmogenih ari in elektrina izolacija pljunih ven Kirurko zdravljenje

NEOBSTOJNA VENTRIKULARNA TAHIKARDIJA epizode vsaj estih kompleksov QRS in traja najdlje do 29 s prognostino ni tako pomembna kot obstojna

OBSTOJNA MONOMORFNA VENTRIKULARNA TAHIKARDIJA traja dlje kot 30 sekund ali pa je hemodinamino tako obremenjujoa, da moramo bolnika elektrokonvertirati e pred iztekom tega asa. Po obliki je lahko monomorfna ali polimorfna oz. multiformna

BOLEZNI SEIL

POLIURIJA1. Izloanje > 2 L urina dnevno

1. motena sinteza in sproanje ADH1. bolezen ledvinih tubulov 1. bolezen osrednjega ivevja 1. psihine motnje 1. osmotska diureza 1. uporaba diuretikov

OLIGURIJA1. izloanje < 400 ml sea dnevno 1. e znaa koliina izloenega urina < 200 ml dnevno, govorimo o anuriji1. pri anuriji moramo vedno izkljuiti monost akutne zapore senih poti

MOTNJE PRAZNJENJA SENEGA MEHURJA

1. primarne motnje1. sekundarne motnje1. retenca urina1. polakisurija1. algurija 1. dizurija 1. paradoksna ishurija1. urinska inkontinenca 1. stresna inkontinenca

FUNKCIJSKE PREISKAVE SEIL1. Merjenje glomerulne filtracije;1. Merjenje tubulne funkcije;1. Rentgenske preiskave seil

1. pregledna slika seil1. intravenska urografija1. retrogradna in anterogradna pielografija1. ledvina angiografija1. digitalna subtrakcijska angiografija1. raunalnika tomografija1. magnetna resonanna tomografija1. UZ ledvic

AKUTNA LEDVINA ODPOVED1. sindrom hitrega slabanja ledvinega delovanja1. Zniena GFR -> poveanje koncentracije senine in kreatinina;1. ni enotnih diagnostinih kriterijev1. oligurina 500 ml sea dnevno;1. anurija eja, ortostatska hipotenzija, tahikardija, prazne vratne vene, zvian turgor koe, suhe sluznice1. prerenalna ledvina odpoved zaradi srnega popuanja -> prekomerno polnjene vratne vene, tretji srni ton, poveana jetra, periferni edemi, pljuni edem, hladne okonine1. uremini sindrom 1. zadrevanje soli in vode -> pljuni edem, plevralni izliv, zvian RR, moganski edem1. acidoza, hiperkalemija 1. hiperfosfatemija, hipokalcemija1. okube -> najresneji zaplet (povzroijo smrt v 29% do 72%)

DIAGNOSTINA OBRAVNAVA

1. natanna anamneza in pregled1. laboratorijske preiskave

ZDRAVLJENJE

1. v veji meri podporno zdravljenje1. ukinitev nefrotoksinih zdravil1. ustrezno hranjenje1. zdravljenje hiperkalemije1. zdravljenje presnovne acidoze

DIALIZNO ZDRAVLJENJE1. Indikacije za takojnje dializno zdravljenje

1. grozea hipervolemija 1. hiperkalemija1. huda acidoza1. razvoj ureminega sindroma

KRONINA LEDVINA ODPOVED1. nepopravljiva in napredujoa okvara ledvinega tkiva -> izguba nefronov1. kompenzatorna hipertrofija preostalih nefronov1. glomerulna skleroza -> propad nefronov1. v konni fazi pride do motenega delovanja vseh organov = uremini sindrom1. ETIOLOGIJA

1. sladkorna bolezen (28 %)1. arterijska hipertenzija (25 %)1. kronini glomerulonefritis (21 %)1. policistina bolezen ledvic (4 %)1. ostalo (23 %): obstrukcija, okuba

1. ETIOPATOGENEZA1. Zviana glomerulna filtracija1. kompenzatorna hipertrofija preostalih nefronov1. Zvian GFR na nefron1. hemodinamska obremenitev glomerulov1. Zvian tlak in zvian pretok v glomerulnih kapilarah1. beljakovine prestopajo glomerulno bazalno membrano in se kopiijo v mezangiju1. hiperplazija mezangijskih celic in izloanje mezangijskega matriksa1. glomerulna skleroza -> napredovanje ledvine odpovedi

1. DRUGA STOPNJA LEDVINE ODPOVEDI

1. Zmanjana glomerulna filtracija na 35 % do 20 %1. Zviana koncentracija duinih retentov1. motena koncentracijska sposobnost ledvic1. poliurija1. nikturija1. blaga anemija1. povian krvni tlak

1. LEDVINA ODPOVED (3. STOPNJA)

1. zmanjana glomerulna filtracija < 20 % normale1. napredovala anemija1. teje obvladljivo zvianje krvnega tlaka1. hipokalcemija1. hiperfosfatemija1. hiperkalemija1. znamenja prizadetosti posameznih organskih sistemov

1. UREMINI SINDROM

1. kopienje razlinih toksinov1. motnje v delovanju razlinih hormonov

1. ARTERIJSKA HIPERTENZIJA1. 80 do 90 % bolnikov1. Poveana prostornina zunajceline tekoine1. zadrevanje soli (NaCl)1. ukrepi

1. dietni ukrepi (uravnan vnos soli in vode)1. antihipertenzivna zdravila (ACE zaviralci)1. diuretik (hipervolemini bolniki)1. urejenost RR je zelo pomembna za prognozo

1. PERIKARDNI IZLIV

1. pri napredovali stopnji ledvine odpovedi1. obremenitev s tekoino, hemoragina diateza, serozitis1. resen zaplet -> UZ srca1. opozorilo za uvedbo dializnega zdravljenja

1. ATEROSKLEROZA1. ANEMIJA1. NAGNJENOST H KRVAVITVAM1. DOVZETNOST NA OKUVE1. PRIZADETOSZ IVEVJA1. PRIZADETOST OKOSTJA IN MIIC1. PRIZADETOST PREBAVIL1. ENDOKRINI SISTEM1. PRESNOVA VODE IN ELEKTROLITOV

DIAGNOZA1. Anamneza in klinini pregled1. Laboratorijske preiskave: serumska koncentracija kreatinina, senine, elektrolitov in bikarbonata, kreatininski oistek, hemogram1. Pregled sea1. Ultrazvona preiskava

ZDRAVLJENJE1. Glavni ukrepi

1. prepreevanje slabanja ledvinega delovanja1. upoasnitev hitrosti napredovanja kronine ledvine odpovedi1. zaviranje nastanka prizadetosti drugih organov1. zmanjevanje uremine simptomatike1. zdravila 1. zadostna hidracija1. kontrastne radioloke preiskave1. nosenost redni pregledi1. okube seil1. zdravila 1. zadostna hidracija1. kontrastne radioloke preiskave1. nosenost1. okube seil1. urejanje krvnega tlaka1. omejitev beljakovin1. zadostna kalorina vrednost hrane1. dieta z majhno vsebnostjo fosforja1. motena presnova maob1. hiperurikemija1. nadomeanje kalcija1. poprava acidoze1. dieta bogata z vlakninami

INDIKACIJE ZA DIALIZNO ZDRAVLJENJE1. perikarditis1. preobremenitev s tekoino ali pljuni edem, ki se ne odziva na diuretino zdravljenje1. akcelerirana arterijska hipertenzija1. uremina encefalopatija ali nevropatija1. pomembna nagnjenost h krvavitvam1. vztrajna slabost in bruhanje1. kreatinin >1060 mol/L ali urea >36 mmol/L

LEDVINI KAMNI

1. priblino 1 % populacije1. pri polovici bolnikov pride do ponovitve1. moki obolevajo 2 do 3-krat pogosteje 1. najpogosteje se teave pojavijo med 30. in 50. letom starosti1. >90 % kamnov je v zgornjih seilih1. obojestranska prizadetost ledvic pri 40 % bolnikov

KLININA SLIKA1. Boleina - raztezanje zbiralnega sistema; akutna zapora nad senim mehurjem; izarevanje boleine proti spolovilu, notranji strani stegen

1. hematurija 1. motnje v odvajanju sea - anurija, oligurija, poliurija, nokturija1. okuba seil1. azotemija1. porast krvnega tlaka1. policitemija

DIAGNOSTINI POSTOPEK

1. Ultrazvok1. Rentgenska slika seil1. Intravenska urografija1. Kemina analiza kamnov

PREPREEVANJE SENIH KAMNOV1. Dovolj velik vnos tekoin - dnevne diureze 2 do 4 L, vse pijae, razen aja in mleka1. Izogibanje dietnim prekrkom - omejitev oksalatov1. Zdravila

ZDRAVLJENJE SENIH KAMNOV

1. internistino 1. R < 5 mm -> navadno spontano izloenje1. R > 10 mm -> potrebo ukrepati1. kirurka odstranitev kamnov 1. boleine -> spazmolitiki v kombinaciji z analgetiki

DIALIZA1. kreatinin 700 qmol/L, oistek kreatinina 0,17 ml/s1. urgentne indikacije - uremini perikarditis, encefalopatija, pljuni edem1. uremini simptomi - navzea, bruhanje, utrujenost1. acidoza1. hiperkaliemija, ki ne odgovarja na zdravljenje

DIJALIZA1. Hemodializa intermitentna, kontinuirana1. Peritonealna dijaliza - kontinuirana ambulantna, avtomatska, intermitentna

HEMODIALIZA1. odstranjevanje neelenih snovi iz telesnih tekoin z difuzijo skozi umetno polprepustno membrano1. nadomea ekskretorno funkcijo zdravih ledvic1. vzdruje ravnovesje vode in elektrolitov v telesu

ZAPLETI POVEZANI S FISTULO

1. venska stenoza1. tromboza1. anevrizma, psevdoanevrizma1. sindrom kradea1. okuba

AKUTNI ZAPLETI MED HEMODIALIZO

1. hipotenzija (najpogosteji zaplet)1. arterijska hipertenzija1. prsna boleina1. akutna hemoliza1. kri1. sindrom trde vode ( Ca2+)1. mrzlica in vroina1. zrana embolija1. srne aritmije1. okube1. sindrom prve uporabe dializatorja

PERITONEALNA DIJALIZA

1. polprepustna membrana -> peritonej1. kapilarna peritonealna kri dializna raztopina1. difuzija in konvekcija1. osmozno sredstvo -> glukoza

ZAPLETI PERITONEALNE DIALIZE

1. peritonitis1. okuba peritonealnega katetra1. zatekanje dializata ob katetru1. trebune kile1. hidrotoraks1. popuanje srca1. izguba delovanja peritonealne membrane

BREZSIMPTOMNA HEMATURIJA1. makrohematurija/mikrohematurija1. v 40 do 65 % kirurki vzrok1. eritrociti, ki so prili skozi glomerulno membrano so navadno pokodovani, z mono spremenjeno obliko (dismorfni)1. eritrociti, ki so prili v se distalno od glomerula, so malo spremenjeni 1. na glomerulni izvor eritrocitov pomislimo, e dobimo v seu > 80 % dismorfnih eritrocitovZAVRNITVENI OZIV1. zaradi histokompatibilnostnih razlik med dajalcem in prejemnikom pride v telesu prejemnika do imunskega odziva na presajeno ledvico1. hiperakutna zavrnitev (v prvih urah)1. akcelerirana zavrnitev 1. akutna zavrnitev (5 dan - 3 mesec)1. kronina zavrnitevNEFROTINI SINDROM1. proteinurija > 3,5 grama dnevno (albumin)1. hipoalbuminemija1. edemi1. hiperlipidemija1. lipidurija1. zapleti 1. tromboza ledvine vene, drugi trombembolini zapleti, okube, pomanjkanje vit. D, beljakovinska podhranjenost, toksinost zdravilAKUTNI NEFRITINI SINDROM1. nenaden pojav hematurije z eritrocitnimi cilindri, blago proteinurijo, povianim krvnim tlakom, edemi in azotemijo1. pokodba glomerulne stene -> mikro- ali makrohematurija, eritrocitni cilindri, proteinurija (< 3 g/dan)1. Zmanjan GFR -> zadrevanje vode in soli (NaCl) > edemi, zastoj v pljuni cirkulaciji, povean RR

OKUBE SEIL1. okube zgornjih seil - pielonefritis (akutni, kronini)1. okube spodnjih seil - akutni uretritis, akutni cistitis, prostatitis (akutni, kronini)1. nezapletene okube seil - akutni cistitis, akutni pielonefritis pri zdravih osebah1. zapletene okube seil - pri osebah s funkcijskimi, presnovnimi ali anatomskimi nepravilnostmi, po urolokih posegih

POVZROITELJI NEZAPLETENIH OKUB1. E. coli (79 %) 1. Staphylococcus saprophyticus (11%)1. Klebsiella sp. (2 %)1. Proteus mirabillis (2 %)1. enterokoki (2 %)

KRONINI GLOMERULONEFRITIS1. poasi napredujoe slabanje ledvinega delovanja1. simetrino skreni ledvici1. proteinurija1. hematurija1. cilindrurija1. arterijska hipertenzija

GLOMERULNA FILTRACIJA1. pretok krvi skozi ledvice (70 kg moki) = 1200 ml/min (21 % MVS) 1. pretok plazme skozi ledvice = 660 ml/min1. glomerulni filtrat = 120 ml/min1. urin = 1,2 ml/min (1 % glomerulnega filtrata)

DELOVANJE LEDVINIH TUBULOV1. selektivna resorpcija ali izloanje vode in razlinih ionov s ciljem vzdrevanja tekoinskega in elektrolitskega ravnovesja v telesu1. aktivna resorpcija filtriranih snovi, kot so glukoza in aminokiseline

LEDVINI TUBUL1. Zaetni zaviti tubu - resorpcija H2O in elektrolitov1. Henlejeva zanka (jukstamedularni nefroni) - koncentracija urina1. Distalni tubu - resorpcija pod vplivom hormonskih signalov1. Zbiralni tubu - natanna regulacija H2O in elektrolitov

PREISKAVA SEA1. Makroskopski pregleda - barva, vonj1. Testni listii - pH, beljakovine, glukoza, ketoni, hemoglobin, bilirubin, urobilinogen in nitriti1. Mikroskopski pregleda1. 10 ml sea 3 do 5 minut centrifugiramo pri 1500 do 2000 obratih/min1. supernatant odlijemo in s svetlobnim mikroskopom preiemo sediment centrifugiranega sea

VIDEZ IN BARVA SEA1. normalen se je bister, brezbarven ali rumenkaste do jantarjeve barve (urokromi)1. mleno bela barva -> obilna piurija1. rumeno rjava barva -> bilirubin1. rdea barva -> hemoglobin, mioglobin, eritrociturija, rdea pesa1. penjenje sea -> proteini

SPECIFINA TEA SEA1. ocenjujemo spremembe koncentracije sea1. specifina tea od 1,001 do 1,0351. odvisna od velikosti in tevila raztopljenih delcev in od temperature sea1. poveujejo jo ezmerna koncentracija glukoze, beljakovin, kontrastna sredstva, manitol1. specifina tea -> 1020 -> normalna koncentracijska sposobnost ledvic

PROTEINURIJA1. zdrav lovek izloi v seu < 150 mg belj./dan1. patoloka proteinurija > 200 mg belj./dan1. nefrotini sindrom > 3,5 gr belj./dan1. glomerulna proteinurija - zviana prepustnost GM, hemodinamski dejavniki1. tubulna proteinurija - zmanjana resorpcija ali zviana sekrecija beljakovin1. preobremenitvena proteinurija - zviana ponudba filtrabilnih beljakovin

GLIKOZURIJA1. zviana konc. glukoze v seu1. doloamo s testnimi listii (glukozaoksidazni test)1. bolniki z ledvino glukozurijo (nezmonost tubulov za resorpcijo glukoze)1. sladkorni bolniki (preseen tubulni maksimum za resorpcijo glukoze)1. ledvini prag za glukozo je 10 mmol/L

KETONI V SEU1. presnovki, ki nastanejo pri razgradnji maobnih kislin (acetoacetat, beta-hidroksibutirat, aceton)1. do ketonurije pride, kadar se ogljikovi hidrati v telesu1. ne morejo presnavljati, jih primanjkuje ali je njihovo izgubljanje iz telesa veliko

HEMOGLOBIN1. prosti hemoglobin -> znotrajilna hemoliza1. pri eritrocituriji -> iz razpadlih eritrocitov1. lano pozitivna reakcija pri masivni bakteriuriji ali prisotnosti oksidirajoih maobnih kislin1. lano negativni izvid -> velika koliina askorbinske kisline v sjeu

HEMATURIJA1. rdea barva sea < 1 ml krvi1. normalno se izloi priblino 1 mio eritrocitov dnevno1. 1-3 Eri v vidnem polju ali 7 Eri/ml po SW1. vzroki:

1. razna vnetja1. pokodbe1. kamni1. tumorji1. malformacije in ilne anomalije1. motnje strjevanja krvi1. tromboze in embolije ledvic

LEVKOCITURIJA1. celice -> ledvice ali sene poti, lahko iz zunanjih spolovil1. cilindri -> ledvini parenhim 1. eritrocitni cilindri -> glomerulne bolezni1. levkocitini cilindri -> pielonefritis1. epitelni cilindri -> tubulne bolezni1. granulirani in voeni cilindri -> kr. ledv. odp.1. maobni cilindri -> nefrotini sindroma

AKUTNI CISTITIS1. 1/3 ensk med 20 in 40 letom starosti1. E. coli, S. saprophyticus, Enterococcus sp., Klebsiella sp., Proteus sp.1. dizurija1. piurija, bakteriurija, eritrociturija1. pri nezapleteni okubi pred zaetkom zdravljenja ne delamo urinokulture1. TMP-SMX ali kinolon per os 3 dni1. kontrolna urinokultura ni potreban

AKUTNI NEZAPLETENI PIELONEFRITIS1. okuba ledvic pri osebah brez funkcijskih, strukturnih ali drugih nenormalnosti1. najpogosteje pri enskah v rodnem obdobju1. E. coli, Klebsiella sp., Proteus sp., Enterobacter sp., Pseudomonas sp.,...1. blaga okuba - subfebrilna temperatura, blage eno- ali obojestranske ledvene boleine, pri tretjini bolnikov dizurine teave, pogosto odvajanje sea, bolenost nad sramno kostjo1. huda oblika akutnega pielonefritisa1. visoka vroina, mrzlica, hude eno- ali obojestranske ledvene boleine, splona utrujenost, slabost, bruhanje, driska, izrazito bole ledveni poklep1. lahko bakteriemija -> septini ok -> smrt

LABORATORIJ1. zvian CRP, levkocitoza s pomikom v levo 1. v urinu piurija, bakteriurija, poz. urinokultura1. Pri 1/3 poz. hemokultura

ZDRAVLJENJE1. blaga oblika akutnega pielonefritisa1. po odvzemu urinokulture zdravimo doma1. fluorokinoloni, TMP-SMX, cefalosporini 1. enske zdravimo 14 dni, moke 6 tednov1. po konanem zdravljenju ponovimo odvzem sea in urinokultur uinkovitost zdravljenja1. pri mokih -> fokus v seilih -> nefrolog ali urolog1. e po 48-72 urah ni izboljanja -> hospitalizacije1. huda oblika akutnega pielonefritisa1. bolninino zdravljenje1. parenteralno dajanje antibiotikov1. dodane morfoloke preiskave

AKUTNI ZAPLETENI PIELONEFRITIS1. osebe s funkcijskimi in strukturnimi nepravilnostmi seil, s presnovnimi boleznimi, imunsko kompromitirani bolniki1. ponavljajoe se okube, perzistentna okuba, okuba z odpornimi povzroitelji1. klinina slika je zelo razlina 1. zahtevno zdravljenje -> v bolninici, specialist nefrolog ali urologa

AKUTNI PROSTATITIS1. najpogosteja okuba seil pri mokih1. E. coli, Proteus sp., S. aureus (hematogeno)KLININA SLIKA1. dizurine teave, lahko oteena mikcijaLABORATORIJ1. piurija, bakteriurija, zvian CRP, levkocitoza, zvian PSAZDRAVLJENJE

1. antibiotino zdravljenje 4 do 6 tednov1. urolog

BERGERJEVA BOLEZEN1. ponavljajoa se makro- ali mikrohematurija, obiajno v povezavi s predhodnim prehladnim obolenjem ali gastroenteritisom1. proteinurija < 3.5 gr/dan (< 1 gr/dan)1. IgA depoziti v mezangiju, pri 50 % zvian IgA v serumu1. otroci, mlaji odrasli, pogosteje moki1. patogeneza bolezni ni pojasnjena1. poasno napredovanje -> konna ledvina odpoved v 25 letih (priblino 50 % bolnikov)

PLJUNE BOLEZNI

POGOSTNOST1. Na prvem mestu po obolevnosti - (akutne virusne in bakterijske infekcije)1. Na 4. do 5. mestu po umrljivosti - (pljuni rak, KOPB, pljunica)

SIMPTOMI

1. KAELJ1. IZCEDEK IZ NOSU1. IZMEEK IZ SPODNJIH DIHAL (sputum)1. TEKO DIHANJE (dispneja)1. BOLEINA V PRSNEM KOU

DISPNEJA1. Neprijeten obutek neprimerno poveanega napora pri dihanju1. fr. Dihanja, globina dihanja, uporaba pomonih dihalnih miic1. Kaj sproi? - telesni poloaj, napor, kaelj, ugoden vpliv nekaterih zdravil

PISKANJE1. Pri vdihu: stridor (obstrukcija v sapniku ali v glavnih bronhijih)1. Pri izdihu: astma, KOPB (obstrukcija v malih dihalnih poteh

IZMEEK (SPUTUM)

1. izloek iz spodnjih dihal1. Poveana tvorba sluzi1. Spremenjena sestava1. Okvara funkcije migetalk1. Penast (pljuni edem)1. Sluzast1. Gnojen1. Krvavkast (hemoptiza)

1. Krvav (hemoptoe) - ve kot 250 ml v enem dnevu

BOLEINA V PRSNEM KOU1. Enostranska , obojestranska1. Zbadajoa, odvisna od dihanja (plevralna boleina)1. Traheobronhialna boleina (astma, traheobronhitis)1. Boleina, ki izareva v ramo (prizadetost prepone)1. Boleina prsne stene (lokalizirana, bolee na pritisk, pri premikanju)

TELESNI PREGLED1. INSPEKCIJA (opazovanje)

1. Prsni ko: oblika, simetrija, gibanje prsnega koa1. Barva koe in sluznic (cianoza)1. Stanje bolnikove zavesti in odzivnosti1. Fr. dihanja (norm. 14 do 20/min.)

1. PALPACIJA (otipavanje)1. PERKUSIJA (potrkavanje)1. AVSKULTACIJA (oslukovanje): vezikularno dihanje, bronhialno dihanje, piski, poki, plevralno trenje

PREISKAVE

1. Rentgenska slika prsnih organov1. Testi pljune funkcije1. Plinska analiza arterijske krvi1. Bronhoskopija1. Koni testi1. Raunalnika tomografija (CT)1. Ventilacijsko perfuzijska scintigrafija plju

1. Bronhoskopija1. Plevralna punkcija (torakocenteza)1. Plevralna biopsija1. Torakoskopija1. Igelna pertorakalna biopsija plju1. Mediastinoskopija

TESTI PLJUNE FUNKCIJE

1. Spirometrija1. PEF- meritev najvejega pretoka med izdihom1. Testi za motnje v izmenjavi plinov1. Plinska analiza arterijske krvi1. Difuzijska kapaciteta za CO

SPIROMETRIJA1. Pri zdravih odraslih je FEV1 nad 3,5 l in vsaj 75% od FVC1. FEV1/FVC < 75 % - obstruktivni tip1. FEV1/FVC > 75 % - restriktivni tip

AKUTNI TRAHEOBRONHITIS1. Povzroitelji: virusi, bakterije, glivice, drae prah, dim, plin,hlapi1. Klinina slika: soasni znaki okube zgornjih ali spodnjih dihalnih poti1. Splono slabo poutje, boleine v miicah, temp.1. Drae kaelj1. Izkaljevanje sluzi, nato gnoja1. Preiskave: Rtg prsnih organov za izkljuitev pljunice1. Diferencialna diagnoza:bronhiolitis, pljunica1. Zdravljenje: antibiotik pri bakterijski okubi

TUJKI V TRAHEOBRONHIALNEM SISTEMU1. VZROK: nepazljivost pri jedi, motnje poiranja, motnje zavesti, alkoholni opoj1. KLININA SLIKA: nenadno teko dihanje, suh kaelj, kasneje znaki kronine pljunice1. PREISKAVE: Rtg prsnih organov, CT, bronhoskopija1. ZDRAVLJENJE: Heimlichov prijem, odstranitev tujka (bronhoskopija)

KRONINI BRONHITIS1. DEFINICIJA: Je bolezen z zaporo dihal, ki ni povsem odpravljiva1. Znailen je kaelj in izkaljevanje veino dni, 3 mesece letno, 2 leti zapored1. kr. enostavni bronhitis, kr. obstruktivni bronhitis

KOPB - Kronina Obstruktivna Pljuna Bolezen1. Zapora dihalnih poti, ki ni docela odpravljiva in postopno napreduje.1. Je med glavnimi vzroki umrljivosti in obolevnosti v razvitih dravah in v deelah v razvoju1. Velik zdravstveni in socialni problem!1. Bolezen pri veini bolnikov odkrijemo prepozno1. Glavni dejavnik za nastanek je kajenje1. S prenehanjem kajenja lahko upoasnimo napredovanje bolezni1. Lahko prepreimo in ()zdravimo1. VZROKI1. Dejavniki okolja: Cigaretni dim, izpostavljenost prahu in kemikalijam (onesnaen zrak)1. Genetski dejavnik: Pomanjkanje alfa1 antitripsina1. Kombinacija obeh1. KOPB sestavljajo: Kronini bronhitis, Emfizem, Bolezen malih dihalnih poti (obstrukcija)1. KLININA SLIKA

1. Starost: 40- 50 let1. Zaetek z dolgotrajnim kaljem in izkaljevanjem1. Oteeno dihanje (ob naporu, v mirovanju)1. Utrujenost1. Piknine konstitucije, zabuhli, pordele veznice, 1. Cianoza (hipoksemija, hiperkapnija)1. Sodast prsni ko1. Pljua: podaljan ekspirij, poki in piski1. Pljuno srce z ali brez znakov popuanja1. Zvian hematokrit

1. DIAGNOZA

1. Anamneza1. Klinini pregled1. Preiskava pljune funkcije1. Laboratorijske preiskave1. Rentgensko slikanje prsnih organov

1. TRAJNO ZDRAVLJENJE KOPB

1. Opustitev kajenja!!1. Bronhodilatatorji1. Metilksantin (teofilin)1. Glukokortikoidi (ev. ob poslabanju)1. Trajno zdravljenje s kisikom na domu

PLJUNI EMFIZEM1. Je bolezen z razirjenimi zranimi prostori distalno od 1. terminalnih bronhiolov in 1. z destruktivnimi spremembami alveolarnih sten.1. Nastane, ko se porui razmerje med proteazami in antiproteazami v pljuih.1. Vzroki:

1. Prirojeno pomanjkanje alfa1 antitripsina.1. Kajenje cigaret

1. KLININA SLIKA

1. Starost: 50 75 let1. Asteniki1. Teko dihanje1. Kaelj redkeje1. Med izdihom napihujejo lica in pihajo skozi na pol priprte ustnice1. Niso cianotini1. Dihajo s pomono muskulaturo1. Prsni ko je sodast, poklep hipersonoren, dihanje oslabljeno1. Kronino pljuno srce je redko1. Hipoksemija in hiperkapnija sta znak zelo napredovale bolezni

1. DIAGNOZA

1. Rtg prsnih organov1. CT1. Spirometrija: restrikcija1. Test difuzije CO: moan padec difuzijske kapacitete za CO1. PAAK

1. ZDRAVLJENJE

1. Specifinega zdravljenja ni1. Opustitev kajenja1. ist zrak1. Zdravljenje okub

ASTMA1. Poveana odzivnost zranih poti na tevilne dejavnike.1. Difuzno zoenje zranih poti, ki popusti samodejno ali po zdravilih.1. Rezultat heterogenih sproilnih mehanizmov, ki ob specifinem astmatskem vnetju bronhialne sluznice in bronhialne preodzivnosti vodijo v skupno klinino sliko spremenljive zoitve dihal.1. Nespecifina bronhialna preodzivnost: na histamin ali metaholin (veina astmatikov, zdravi ne)1. Specifina bronhialna preodzivnost: inhalacija doloenega alergena sproi bronhospazem samo pri astmatikih, ki so zanje obutljivi1. ATOPIJA: poveano tvorjenje IgE in posledino astmatsko dogajanje

KLININA SLIKA1. Blagi simptomi ali bolj ali manj pogosti napadi1. Napadi ponoi, med naporom, ob okubah, ob spremembah vremena, ob stiku z alergeni, ob sresih, ob menstruaciji1. Obutek pomanjkanja zraka, kaelj, piskanje v prsnem kou1. Tahikardija, tahipnoe1. Prsni ko v inspiratornem poloaju1. Bolnik je bled, oznojen, ortopnoien1. Tih prsni ko (hud napad)1. Utrujenost dihalnega miija, cirkulacijski ok1. Cianoza se pojavi pozno (vekrat kontrolirati PAAK)1. Astmatini status1. Obstrukcija dihal: - akutna, subakutna; kronina.

PREISKAVE1. Spirometrija:1. Telesna pletizmografija:povean upor proti zranemu pretoku1. PAAK:hipoksemija, hipokapnija1. Bronhodilatacijski test: po inhalaciji bronhodilatatorja se bronhialna obstrukcija bistveno zmanja 1. Bronhialni provokacijski test: s histaminom ali metaholinom1. Stopnja nespecifine bronhialne preodzivnosti- stopnja teavnosti astme1. Cirkadiana variabilnost PEF1. Lab. izvidi: eozinofilija1. Rtg prsnih organov: neznailen

ZDRAVLJENJE1. Odprava znanega alergena- 1. Imunoterapija- malo uspena1. Protivnetna zdravila: glukokortikoidi1. Bronhodilatatorji: beta-adrenergini agonisti, antiholinergiki, teofilin

HUD ASTMATINI NAPAD

1. Fr. Dihanja >35/min.1. tihi prsni ko1. Cianoza1. Znaki utrujenosti dihalnih miic1. PEF 11,1 mmol/L kadarkoli (izmerjeno 2-krat, e ni klininih simptomov)1. KS na tee 6 do 7 mmol/L -> 75 g OGTT 1. po 120 min KS > 11,1 mmol/L -> SB1. po 120 min KS med 7,8 in 11,1 mol/L -> MTG1. nosenice s POVEANIM tveganjem -> presejalni test s 50 g glukoze med 24. in 28. tednom2. po 60 min KS > 7,8 mmol/L -> 100 g OGTT2. po 60, 120, 180 min -> gestacijski diabetes, e sta preseeni vsaj 2 vrednosti nad normalnimi (5,3 mmol/L na zaetku, 10,0 mmol/L po 1 uri, 8,6 mmol/L po 2 urah in 7,8 mmol/L po 3 urah)

ETIOLOKA RAZVRSTITEV1. sladkorna bolezen (SB) tipa 1 - imunsko povzroena, idiopatina1. sladkorna bolezen (SB) tipa 21. drugi tipi sladkorne bolezni1. nosenostna sladkorna bolezen (1 % nosenic)1. motena toleranca za glukozo (MTG) - KS med 7,8 in 11 mmol/L po 120 min pri 75 g OGTT1. mejna bazalna glikemija - KS med 6,1 in 6,9 mmol/L na tee

SLADKORNA BOLEZEN TIPA 11. praviloma se pojavi v mladosti obiajno do 30 leta (ni starostne omejitve)1. propadanje beta celic v trebuni slinavki s hudim pomanjkanjem insulina1. hiperglikemija, ko propade > 75 % beta celic1. mlad in shujan bolnik1. zdravljenje z insulinom je nujno

SLADKORNA BOLEZEN TIPA 21. najpogosteja oblika1. obiajno se pojavi po 40 letu starosti, veinoma pri debelih (80 %), lahko tudi v mladosti1. Zviana odpornost tkiv na delovanje insulina, padec od insulina odvisne porabe glukoze v skeletnih miicah + poveano sproanje glukoze iz jeter (glukoneogeneza)1. izrpanost in propad beta celic -> absolutno znienost insulina1. debel, stareji hipertonik z dislipidemijo1. zdravljenje z insulinom je navadno potrebno ele po ve letih trajanja bolezni

DRUGI TIPI SLADKORNE BOLEZNI1. obolenje trebune slinavke - akutni ali kronini pankreatitis (kronini alkoholiki)1. genetine okvare1. endokrinoloka obolenja - akromegalija, feokromocitom, Cushingov sindrom1. zdravila (steroidi)1. okube

NOSENOSTNA SLADKORNA BOLEZEN1. pojav v nosenosti, kona se s prenehanjem dojenja1. dejavniki tveganja

1. sladkorna bolezen v sorodstvu 1. predhodna gestacijska sladkorna bolezen 1. nakljuna glikemija > 6,7 mmol/l 1. starost preko 30 let 1. debelost 1. glikozurija

1. odlono zdravljenje hiperglikemije -> prepreujemo zaplete razvojne anomalije, makrosomija

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA SB TIPA 2

1. dednost1. debelost1. trebuna (visceralna) debelost1. telesna nedejavnost 1. kajenje1. nezdrava prehrana1. alkohol

KLININA SLIKA1. Funkcijski sindrom

1. hiperglikemija > 10 mmol/L 1. kronino katabolino stanje z utrujenostjo in hujanjem1. ketoacidoza pri tipu 11. hiperosmolarni sindrom pri tipu 2

1. Organski sindrom

1. mikroangiopatija (okvara arteriol in kapilar)1. makroangiopatija - napredujoa ateroskleroza

KRONINI ZAPLETI1. obiajno 5 do 10 let po zaetku bolezni, popolno se razvijejo po 25 letih1. glavni vzrok je hiperglikemija v kombinaciji s hipertenzijo, hiperlipidemijo in debelostjo1. prizadete so velike in male ile1. mikroangiopatija

1. diabetina retinopatija1. diabetina nefropatija1. diabetina nevropatija

1. makroangiopatija (pospeena ateroskleroza)

PATOGENEZA MIKROANGIOPATIJE

1. kronina hiperglikemija1. glikozilacija proteinov bazalne membrane 1. zviana prepustnost il1. zviana odlaganje proteinov1. zadebeljene in prepustne ile1. zoena svetlina il1. ishemina okvara organov

DIABETINA NEFROPATIJA

1. zadebelitev bazalne membrane v glomerulih1. razrast mezangija1. propadanje ledvinih telesc1. beljakovine v urinu - mikroalbuminurija, makroalbuminurija1. odpoved delovanja ledvic 1. hemodializa 1. peritonealna dializa1. presaditev ledvic

DIABETINA RETINOPATIJA1. prizadetost oesne mrenice1. neproliferativna -> proliferativna retinopatija1. okvara kapilar z nastankom mikroanevrizem in krvavitvami v oesno mrenico1. odlagajo se lipidi s tvorbo trdih eksudatov1. ishemija povzroi vraanje novih il v steklovino s pogostimi krvavitvami1. najpogosteji vzrok slepote v razvitem svetu1. ZDRAVLJENJE: z lasersko fotokoagulacijo

DIABETINA NEVROPATIJA1. prizadetost perifernega in avtonomnega ivevja1. poasen razvoj1. mravljinci in kri v nogah, pekoe boleine, mrazenje, izguba obutka za toploto in dotik1. motnje znojenja, okvare prebavil, seil, posturalna hipotenzija, izguba ishemine srne boleine1. simptomatino zdravljenje

MAKROANGIOPATIJA1. zgodneji pojav ateroskleroze, ki poteka hitreje1. tevilneji in obseneji aterosklerotini plaki, ki pogosto ulcerirajo 1. koronarna srna bolezen -> srni infarkt (4 do 5-krat pogostneji, lahko brez bolein)1. SB je ekvivalent koronarne srne bolezni 1. moganska kap (2-krat pogostneja)1. ateroskleroza velikih il na nogah -> gangrena in amputacija uda (10 do 15-krat pogostneja)

DIABETINO STOPALO1. ivljenjsko nevarna stanja presnovne iztirjenosti 1. takojnja zdravnika pomo1. diabetina ketoacidoza - umrljivost 1-10 %1. hiperosmolarni sindrom - umrljivost 20-60 %1. laktacidoza (huda tkivna hipoksija) 1. umrljivost 50-80 %1. hipoglikemija - umrljivost 2-4 %

ZDRAVLJENJE

1. vzgoja in izobraevanje bolnika in svojcev1. zdrava uravnoteena prehrana1. redna telesna aktivnost1. peroralna zdravila1. insulin1. samokontrola

HIPERTIROZA1. Primer: bazedovka1. Nemir, utrujenost, palpitacije, hujanje, potenje, tresenje, slabo prenaanje vroine, vlana, tanka, topla koa, motnje srnega ritma (sinusna tahikardija, AF), driska, motnje menstrualnega ciklusa, miina oslabelost, pri bazedovki -eksoftalmus1. Zdravljenje: tirostatiki, blokator receptorjev beta, radiojod, strumektomija

HIPOTIROZA1. Primer: Hashimotov tiroiditis1. Znaki: brezvoljnost, zaspanost, utrujenost, slabo prenaanje mraza, obstipacija, porast telesne tee, hladna, groba, zadebeljena koa, edem, izpadanje las, oslabljeno delovanje srca, perikardialni izliv, plevralni izliv, normocitna anemija, motnje menstrualnega ciklusa 1. Zdravljenje: hormonska substitucija - L-tiroksin

BOLEZNI KRVI

PREISKAVE PRI BOLEZNIH KRVI1. Anamneza: sploni znaki utrujenost, slabo poutje, potenje, hujanje, poviana temperatura1. Status: koa - bledica, rumenica, podkone krvavitve, bezgavke, vranica, jetra1. Lab. preiskave: levkociti, DKS, hemoglobin, retikulociti, trombociti, SR, preiskave hemostaze1. Punkcija in biopsija kostnega mozga1. Punkcija ali odstranitev patoloke bezgavke

ANEMIJE1. Glede na povpreni volumen eritrocitov (PVE oz. MCV):1. mikrocitne anemije : pomankanje eleza (izguba veja od vnosa)1. makrocitne anemije: pomankanje vit. B12 in folne kisline1. normocitne anemije: akutna krvavitev, kronine bolezni, bolezni matine celice1. Glede na vzrok nastanka: zmanjana proizvodnja ali zveana razgradnja ali izgube

POGOSTEJE VRSTE ANEMIJ1. Anemija zaradi pomankanja eleza1. Megaloblastna anemija (pomankanje vit. B 12 in folatov)1. Anemija zaradi akutne krvavitve1. Hemolitine anemije1. Mielodisplastini sidromi1. Anemije pri kroninih boleznih1. Anemije zaradi kombinacije razlinih vzrokov

ANEMIJA ZARADI POMANKANJA ELEZA1. Najpogosteja anemija1. Izguba eleza je veja od absorbcije1. Lahko normalno stanje pri enskah v rodni dobi1. NUJNO iskati dodaten vzrok pri mokih in pri enskah po menopavzi (preiskave prebavnega trakta, rodil)1. Zdravljenje: odstraniti vzrok, dodati elezo

NUJNA STANJA V INTERNI MEDICINI

KOMA1. popolna odsotnost zavedanja sebe in okolice tudi takrat, ko na prizadetega vplivajo moni zunanji draljaji1. somnolenca -> sopor -> koma1. delitev kome1. anatomska (nevroloka) koma - pokodbe in bolezni, ki neposredno prizadenejo osrednje ivevje1. metabolina (sistemska) koma - odsotnost za tvorbo energije potrebnih elementov; spremembe v presnovi moganskih celic

OBRAVNAVA KOMATOZNOG BOLNIKA

1. Orientacijska klinina ocena1. Stabilizacija bolnikovega stanja1. Natanna anamneza in pregled okoliin1. Klinini status1. Osnovne laboratorijske preiskave1. EKG, RTG pc1. CT glave1. Lumbalna punkcija

VZROKI ZA ANATOMSKO KOMO

1. spontane krvavitve v lobanji1. ishemina okvara moganov1. tumorji moganov1. abscesi v lobanji1. pokodbe glave in moganov 1. vnetje moganov in njihovih ovojnic 1. bojast1. psihiatrine kome

SISTEMSKI VZROKI

1. Presnovni vzroki1. Toksini vzroki

UKREPI PRI ZASTRUPLJENCU

1. evakuacija iz kontaminiranega podroja1. vzpostavitev in vzdrevanje osnovnih ivljenjskih funkcij1. nujno simptomatino zdravljenje 1. identifikacija strupa1. nujno specifino zdravljenje - antidoti1. eliminacija strupa1. konzultacija s centrom za zastrupitve

OK1. stanje nezadostne prekrvavitve tkiv1. nezadostna preskrba tkiv s kisikom -> celina smrt -> odpoved organov -> smrt1. visoka umrljivost - kardiogeni ok 50-80 % umrljivost; septini ok 40-60 % umrljivost;

OBDOBJA OKA1. Kompenzirani ok (predok)1. Razviti ok (kompenzacija ni ve mogoa)1. Obdobje napredujoega odpovedovanja posameznih organov

RAZDELITEV OKA

1. Hipovolemini ok1. Kardiogeni ok1. Obstruktvini ok1. Distributivni ok

KLININA SLIKA

1. hipotenzija (RR < 90 mmHg)1. tahikardija1. tahipneja1. hladna in vlana koa (distributivni ok!)1. oligurija1. zmedenost

OSNOVNE PREISKAVE PRI OKU

1. hemogram in diferencialna bela krvna slika1. elektroliti, krvni sladkor, duini retenti1. jetrni testi, amilaza, lipaza1. plinska analiza arterijske krvi1. serumski laktat1. osnovni testi strjevanja krvi1. encimi miinega razpada1. analiza sea1. EKG1. RTG pac

SPLONA NAELA ZDRAVLJENJA1. Oksigenacija1. Dodajanje tekoin1. Vazoaktivna in inotropna ozdravila - noradrenalin, adrenalin, dopamin, dobutamin

NADZOR BOLNIKA1. pri zdravljenju oka je kljunega pomena ustrezen nadzor bolnika1. RR (intraarterijska linija)1. nasienost arterijske krvi s kisikom1. centralni venski tlak1. pljuni tlaki, minutni srni volumen1. kontrolne laboratorijske preiskave (zaporedno doloanje serumskega laktata)

KARDIOGENI OK1. najpogosteje pri AMI (6-7 % AMI)1. prizadete ca 40 % miine mase1. vzroki1. odpoved levega prekata1. odpoved desnega prekata1. ruptura medprekatnega pretina1. akutna mitralna regurgitacija1. srna tamponada

ZDRAVLJENJE1. ustrezna oksigenacija (Ohio maska, umetno predihavanje)1. tromboliza1. vazoaktivna in inotropna ozdravila - dobutamin, noradrenalin1. aortna rpalka1. PCI ali premostitvena operacije

DIFERENCIALNA DIAGNOZA1. hemoragini ok (trombolitino, antikoagulantno zdravljenje)1. septini ok (katetri)1. zdravljenje z beta-blokatorji1. bradikardne / tahikardne motnje srnega ritma1. masivna pljuna embolija1. disekcija ascendentne aorte1. dekompenzirana aortna stenoze

TAMPONADA OSRNIKA1. motena polnitev srca ob poveanem tlaku v osrniku zaradi nabiranja tekoine v njem1. vsaka bolezen, ki poteka s perikardialnim izlivom (mlg, ledvina odpoved, virusni perikarditis)1. pri hitrem nabiranju tekoine lahko tamponado povzroi e 200 do 300 ml tekovine

KLININA SLIKA1. hipotenzija, tahikardija, tahipneja1. paradoksen utrip1. ezmerno polnjene vratne vene1. tihi srni toni1. perikardno trenje

ZDRAVLJENJE1. perikardiocenteza (slepa, UZ vodena)1. perikardialni punktat (laboratorijske, bakterioloke, citoloke preiskave)

TENZIJSKI PNEVMOTORAKS1. prisotnost zraka z zveanim - tlakom v plevralnem prostoru1. pri pokodbah prsnega koa in pri umetno ventiliranih bolnikih1. pretok zraka je moen le iz plju v plevralno votlino -> zrak se nabira pod vse vejim tlakom1. napredujoa dihalna stiska1. zaradi nezadostne polnitve srca -> zmanjan MVS -> hipotenzija, ok

KLININA SLIKA1. hipotenzija, tahipneja, tahikardija, hipoksemija1. ezmerno polnjene vratne vene1. cianoza1. hipersonorni poklep in tije dihanje na prizadeti Istrani

ZDRAVLJENJE1. tenzijski pnevmotoraks moramo nemudoma spoznati in zdraviti1. zabodemo debelo iglo v 2. medrebrni prostor v medioklavikularni liniji1. namestitev torakalne drenae z negativnim talkom

AKUTNI PLJUNI EDEM1. nenadno poveanje koliine tekoine v pljunem intersticijskem prostoru in v alveolih1. na prestop tekoine vplivajo1. hiter razvoj klinine slike, bolnik lahko umre prej kot v pol aure

VZROKI1. Kardiogeni pljuni edem1. arterijska hipertenzija, motnje delovanja zaklopk, motnje delovanja srnega ritma, prirojene srne bolezni bolezni miokarda, reekspanzijski pljuni edem1. Nekardiogeni pljuni edem1. aspiracija, DIK, prevelik odmerek heroina, inhalacijska pokodba, bakterijska in virusna pljunica, utopitev, pankreatitis, sepsa, ok, remija

KLININA SLIKA1. hudo prizadet bolnik, lahko motena zavest1. RR navadno zvian in konvergenten1. dispneja, ortopneja, tahipneja, dihanje s pomonimi miicami, podaljan izdih, kaelj s penastim in krvavim izpljunkom1. poki nad pljui, trahealno hropenje1. srni toni navadno prekriti z dihalnimi umi, III. ton 1. koa bleda, hladna, oznojena, znaki periferne cijanoze

ZDRAVLJENJE1. takoj! agresivno zdravljenje e pred natannejo diagnostiko1. sede poloaj1. kisik1. morfijev klorid + tietilperazin (Torecan)1. diuretik -> furosemid (Lasix, Edemid)1. NTG -> pod jezik, v obliki infuzijeM

PLJUNA EMBOLIJA1. vzroki za nastanek venske tromboze (VT) - zastoj kriv, pokodba ilne satene, poveano strjevanje krvi1. pljuna embolija (PE) je najresneji zaplet VT1. 90 % embolov izvira iz spodnjih okonin1. pojavnost 0.5/1000 oseb letno1. umrljivost pri nezdravljeni PE znaa 30 %, pri ustrezno zdravljeni pa 2-8 %

PLJUNA EMBOLIJA1. ve kot 70 % pljunih embolij ostane klinino neprepoznavnih1. simptomi -> dispneja, plevritina boleina, kaelj, hemoptiza1. znaki -> tahipneja, tahikardija, IV. srni ton, povdarjen pljuni ton, izguba zavesti1. pri masivni pljuni emboliji -> znaki popuanja desnega srca, hipotenzija, obstruktivni ok, cirkulacijski zastoj

DIAGNOZA1. pri hemodinamsko stabilnem bolniku moramo na PE najprej posumiti1. pomembno je poznavanje dejavnikov tveganja za nastanek VT1. trias -> tahipneja, dispneja, boleina v prsnem kou (97 % bolnikov ima enega od natetih simptomov)1. Plinska analiza arterijske krvi1. D-dimer1. ostale laboratorijske preiskave1. RTG pc1. Ultrazvok srca (TTE, TEE)

ZDRAVLJENJE1. kisik, umetno predihavanje1. standardni ali nizkomolekularni heparin1. trombolitino zdravljenje1. podporno ozdravljenje - infuzije tekoin, dobutamin, noradrenalin1. pljuna embolektomije

AORTNA DISEKCIJA1. pojavnost = 8-9 novih primerov/1 M ljudi/leto1. moki > enske (2 : 1)1. najpogosteje v 6-7. desetletju ivljenja1. podlaga za nastanek = degeneracija medije aortne stene1. prirojene motnje vezivnega tkiva (Marfanov sindrom)

BOLEZENSKI ZNAKI IN SIMPTOMI1. boleina -> nenadna, huda (na zaetku)1. krvni tlak -> veinoma zvian, lahko znian 1. pulzi -> odsotni ali asimetrini 1. aortna insuficienca1. nevroloki zapleti (prizadetost vratnih art., prizadetost hrbtenjae aa. lumbales)1. ileus in nekroza revesa, infarkt ledvic1. srni infarkta

DIAGNOZA

1. Laboratorij1. EKG1. RTG pc1. UZ srca1. CT torakalne aorte1. Magnetna resonanca1. Aortografija

ZDRAVLJENJE1. slaba prognoza, 25 % jih umre v prvih 24 urah, 50 % v 1 tednu1. cilj -> hitro zniziti RR na 100 do 120 mmHg1. beta-blokatorji1. Na-nitroprusid1. ACE zaviralec1. Tip A -> takojnja operacija1. Tip B -> konservativno ozdravljenje