Implementacija bolonjske reforme

redna prof. dr. Monika Kalin Golob izr. prof. dr. Samo Kropivnik

asist. dr. Andrej Kohont

Cilj je postavitev temeljev za obsežnejše (širše

in podrobnejše, trajnejše) raziskovanje

implementacije BP (ključna področja,

metodologija) in uvodno opisati glavne

značilnosti uvajanja bolonjskih študijskih

programov v Sloveniji .

Oktober 2010 - september 2012 Obseg 3 x 0,07 FTE letno

2

BR = kompleksen proces, na različnih ravneh, vključuje različne deležnike in je na različne načine dolgoročno povezan z družbeno celoto.

Pregledovalni (exploratory) pristop z elementi opisnega (descriptive).

Kolaž podatkov in spletanje metod.

Ravni analiz: - Evropa, Slovenija (okvir)

- UL (pregled) - FDV (primer) - predmeti (nadaljevanje)

3

Podatki: - Objavljene raziskave BP v Sloveniji (npr. članki, razprave)

- Dostopni dokumenti na UL in FDV (izhodišča reforme, smernice za izvedbo, sklepi, razprave, načrti izvedbe, evalvacije ipd.)

- Dostopne baze podatkov UL in FDV (razvid in najava, ankete med študenti in izvajalci, spletni referat)

- Odgovori prodekanov članic UL na vprašanja o uvajanju in izvajanju BP (v okviru projekta).

4

Temeljno priporočilo I

Sistematično zbrati in urediti dokumente o razumevanju BP na ravni izvajalcev (institucionalna in programska raven).

So edini vir za razumevanje implementacije splošno opredeljenega BP, ki je za kakršnokoli evalvacijo nujna. - Obratna pot ni mogoča - Primer dokumentov FDV

5

Empirični kazalci, Razvid, UL: Čas in struktura

6

f/a leto p.enot podrobni/opis/sprememb/programovAG 2008 14=27 2008;/3/leta;/1VS+8UN(5x2sm)=2UN(26s);/AGRFT 2008 4=6 2008;/2x3,/2x4/leta;/4UN=4UN(1x3sm)ALUO 2008 5=11 2008;/3/leta;/4UN(1x2sm)=5UN(9sm)BF 2006 16=14 2006;/3/leta;/4VS(2sm)+9UN(3sm)=4VS(2sm)+9UNEF 2004 17=20 2004;/3/leta;/1VS(9sm)+1UN(8sm)=1VS(9sm)+1UN(11sm)FA 2006 3=1 2006;/5/let;/1UN(3sm)=1UNFDV 2004 16=13 2004;/4/leta/(VS/3);/1VS+7UN(12sm)=1VS+12UNFE 2008/6 13=10 2008/(VS/06);/3/leta;/1VS(5sm)+1UN(4sm6m)=2VS(5sm)+1UN(4sm)FFA 2007 2=3 2007/8;/3/leta/(enoviti/5);/1VS+1UN=3UN(1enoviti)FGG 2007 15=13 2007/8;/3/leta;/2VS(7sm)+3UN(7sm)=2VS(4m)+4UN(5m)FKTT 2009/8 8=5 2009/8;/3/leta;/2VS(3sm)+3UN(2sm)=1VS+4UNFMF 2007U9 12=10 2007U9;/3/leta/(e5);/2VS+3UN(9sm)=2VS+6UN(3sm,1e)FPP 2008 14=9 2008;/3/leta;/3VS(12sm)+2UN=3VS(6sm)+1UNFRI 2008 6=8 2008;/3/leta;/1VS(3sm)+1UN(3sm)=1VS+1UN(8m)FSD 2008 2=1 2008;/4/leta;/1VS+1UN=1UNFS 2007/8 2=6 2007/8;/3/leta;/1VS+1UN=1VS(5sm)+1UNFŠ 2008 4=4 2008;/3/leta;/1VS+1UN(3sm)=4UNFU 2004 4=4 2004/(int/08);/3/leta;/1VS(3m)+1UN=1VS(2sm)+2UN(1int)FF 2008 65=60 2008/(05U9);3/leta;/44UN(4+11x2sm)=47UN(19sm/m)MF 2008 2=2 2008;/6/let;/2UN=2UNNTF 2005/8 12=11 2005/8;/3/leta;/5VS+6UN(2sm)=4VS+7UN(1int)PEF 2008 12=14 2008;/4/leta/(VS3);/1VS+12UN=1VS+7UN(7sm)PF 2008 1=1 2008;/4/leta;/1UN=1UNTEOF 2008 4=4 2008;/3/leta/(e5);/1VS(2sm)+2UN=4UN(1e,1int)VF 2007 1=1 2007;/6/let;/1UN=1UN(e)ZF 2008 7=8 2008;/3/leta;/7VS=7VS+1UNUL 261=282

7

1. Predbolonjski programi se ne razpisujejo več. 2. Dinamika uvajanja nakazuje zadržanost in

previdnost (velika večina zadnji hip in le tri takoj).

3. Prevladuje 3 + 2 (obdobje uvajanja ne vpliva, tehniški niso 4 letni; ni vzorcev).

4. BR ni prinesla večkrat očitane razdrobitve študija in povečanja programskih enot (skupno v 7 letih iz 261 na 282).

5. Povečala pa se je prepoznavnost programskih enot, ki so v velikem številu primerov postale študijski programi, ki so manj nadalje razdeljeni (zaželjeni učinek).

8

Empirični kazalci (ocene), Najava, UL: Indeksi predmetov, ur, študentov f/a leto p.enot i,predmetov ure,obv. ure,izb. delta,i,št/p,UL

AG 2008 14=27 1.33 2.15 X 0.24

AGRFT 2008 4=6 1.19 1.05 215.00 0.45

ALUO 2008 5=11 1.66 1.31 3.08 0.81

BF 2006 16=14 1.02 0.66 1.32 1.04

EF 2004 17=20 2.67 3.71 9.70 0.4

FA 2006 3=1 0.93 0.79 1.17 1.73

FDV 2004 16=13 1.16 1.09 0.77 0.83

FE 2008/6 13=10 1.03 0.94 2.68 1.17

FFA 2007 2=3 1.89 1.43 3.15 1

FGG 2007 15=13 0.84 0.89 1.60 1.35

FKTT 2009/8 8=5 1.08 0.92 1.19 2.58

FMF 2007O9 12=10 1.61 1.28 7.14 1.29

FPP 2008 14=9 1.30 1.36 5.46 0.6

FRI 2008 6=8 1.06 0.97 X 1.1

FSD 2008 2=1 0.99 0.88 1.37 1.37

FS 2007/8 2=6 0.86 0.67 0.36 2.02

FŠ 2008 4=4 1.37 1.55 0.75 0.7

FU 2004 4=4 3.23 2.03 1.43 0.39

FF 2008 65=60 0.91 0.87 2.17 0.93

MF 2008 2=2 0.96 0.83 3.81 1.49

NTF 2005/8 12=11 1.21 1.09 39.25 2.42

PEF 2008 12=14 0.92 0.99 1.53 1.49

PF 2008 1=1 1.04 1.03 1.41 1.22

TEOF 2008 4=4 1.41 1.08 13.62 0.74

VF 2007 1=1 0.91 0.87 1.89 1.41

ZF 2008 7=8 1.21 1.00 X 1.33

UL 261=282 1.12 1.06 2.44 1

– Ocene so nastale s pomočjo uteževanja, izpeljanega iz vzorca (novi/stari; 1./2. stopnja; prekrivanje/podvajanje; nejasna imena; različne izbirnosti; (ne)izvajanje ipd.). So pribljižki, izračunani na osnovi primerjave 05 - 11.

– Ko jih obravnavamo skupaj, dajo dovolj realno sliko značilnosti uvajanja BP.

– Pravzaprav je vsaka fakulteta ali akademija svoja zgodba, za katero je potrebno poznati tudi zgodovino in posebnosti institucije, še posebej pa njeno razumevanje bolonjskega procesa in konkretne cilje procesa prenove.

9

1. Do večjih sprememb v obsegu izvajanja ni prišlo (12 %, 6 % v 7ih letih). Razlog je v načinu financiranja. 2. Pozitivni premiki v večjo izbirnost (že prej v večjo prepoznavnost) in uvajanje manjših skupin - optimizacija izvajanja znotraj postavljenih okvirjev. 3. Do največjih sprememb je prišlo na nižjih ravneh, predvsem predmetni. Tega se iz indikatorjev ne vidi!

10

 FDV (podobno v zadnjem delu tudi drugje): -  Iz okvirno 8 na enotno 12 predmetov. -  Večja izbirnost med programi. -  Od precejšnje različnosti obsega in

obveznosti na: -  60 urne, -  semestrske predmete, -  s sprotnim delom, -  v večih oblikah in -  z definiranimi cilji.  

11

   Predmetna raven preučevanja bi bila najbolj smiselna za nadaljne raziskave. Treba pa je vzpostaviti bazo standardiziranih podatkov iz učnih načrtov (načrtovana je bila v NAKVISovem informacijskem sistemu).

12

Temeljno priporočilo II

13

Empirični kazalci, Ankete, FDV: Odzivi študentov

14

Šol.  leto   2.  letnik   3.  letnik  

Prehodnost   2004  /  05   66.6  %   82.0  %  

letnik   2007  /  08   64.8  %   84.6  %  

Prehodnost   2004  /  05   73.8  %   65.0  %  

generacija   2007  /  08   75.5  %   64.7  %  

Povprečna   2004  /  05   7.6   7.8  

ocena   2007  /  08   7.7   8.0  

Izmenjava   2004  /  05   iz  FDV  46   na  FDV  51  

2007  /  08   iz  FDV  123   na  FDV  165  

Empirični kazalci, Referat, FDV: Uspešnost študentov

15

Široka in temeljita preučitev pričakovanj študentov pred, med in po študiju - za smiselno merjenjenje odzivov za reševanje težav in za načrtovanje).

Vsak ponudnik storitve, četudi je povsem specifična in netržna,

mora poznati pričakovanja uporabnikov, da sploh ustrezno razume njihove odzive. Pričakovanjem se ni treba nujno prilagajati, pričakovanja lahko usmerjamo in spreminjamo. Poznavanje pričakovanj je osnova uspešne komunikacije. Breme (s)poznavanja pa je na strani izvajalca.

Temeljno priporočilo III

16

Za kontinuirano in standardizirano preučevanje odzivov študentov je nujno imeti vsaj en v času in med enotami primerljiv indikator, katerega vrednosti bi bile enotno izmerjene na nacionalni ravni ter dostopne v agregirani obliki (npr. za programe ali zavode).

OP: Različni indikatorji so med seboj močno povezani,

bolj splošni zajame vse bolj specifične.

Temeljno priporočilo III

17

Empirični kazalci, Anketa med prodekani, UL: Razumevanje BP – viri informacij

18

0"

5"

10"

15"

20"

25"

30"

35"

vir_prenova_UL"

vir_prenova_SLOpredpisi"

vir_prenova_IN

Tnorme"

vir_prenova_analize"

vir_prenova_drugo"

vir_prenova_omrezje"

Viri$informacij$pri$prenovi$

19

0"

5"

10"

15"

20"

25"

30"

35"

vir_pren

ova_UL"

vir_pren

ova_SLOpred

pisi"

vir_pren

ova_INTnorme"

vir_pren

ova_analize"

vir_pren

ova_drugo"

vir_pren

ova_omrezje"

Viri$informacij$pri$prenovi$

pionirji"

zgodnji"

v"roku"

2"val"

20

0"

5"

10"

15"

20"

25"

30"

35"

Pinfo_delodajalci_srecanja"

Pinfo_delodajalci_sekundarni"

Pinfo_delodajalci_osebno"

Pinfo_delodajalci_korespondenca"

Pinfo_delodajalci_intervjuji"

Pinfo_delodajalci_ankete"

Pinfo_delodajalci_drugo"

Delodajalci*kot*vir*pri*prenovi*

0"

5"

10"

15"

20"

25"

30"

35"

Iodziv_

delodajalci_srecanja"

Iodziv_

delodajalci_osebno"

Iodziv_

delodajlci_sekundarni"

Iodziv_

delodajalci_ankete"

Iodziv_

delodajalci_intervjuji"

Iodziv_

delodajlci_drugo"

Delodajalci*kot*vir*pri*implementaciji*

21

0"

5"

10"

15"

20"

25"

30"

35"

40"

Pinfo_delodajalci_sekundarni"

Pinfo_delodajalci_korespondenca"

Pinfo_delodajalci_srecanja"

Pinfo_delodajalci_intervjuji"

Pinfo_delodajalci_ankete"

Pinfo_delodajalci_osebno"

Pinfo_delodajalci_drugo"

Delodajalci*kot*vir*pri*prenovi*

pionirji"

zgodnji"

v"roku"

2"val"

22

0"

5"

10"

15"

20"

25"

30"

35"

Pinfo_studen2_osebno"

Pinfo_studen2_srecanja"

Pinfo_studen2_ankete"

Pinfo_studen2_sekundarni"

Pinfo_studen2_intervjuji"

Pinfo_studen2_drugo"

Študen'(kot(vir(pri(prenovi(

0"

5"

10"

15"

20"

25"

30"

35"

Iodziv_

studen3_ankete"

Iodziv_

studen3_srecanja"

Iodziv_

studen3_osebno"

Iodziv_

studen3_sekundarni"

Iodziv_

studen3_intervjuji"

Iodziv_

studen3_drugo"

Študen'(kot(vir(pri(implementaciji(

23

0"

5"

10"

15"

20"

25"

30"

35"

Pinfo_izvajalci_srecanja"

Pinfo_izvajalci_osebno"

Pinfo_izvajalci_ankete"

Pinfo_izvajalci_intervjuji"

Pinfo_izvajalci_sekundarni"

Pinfo_izvajalci_drugo"

Izvajalci)kot)vir)pri)prenovi)

0"

5"

10"

15"

20"

25"

30"

35"

Iodziv_

izvajalci_srecanja"

Iodziv_

izjalaci_osebno"

Iodziv_

izvajalci_ankete"

Iodziv_

izvajalci_sekundarni"

Iodziv_

izvajalci_intervjuji"

Iodziv_

izvajalci_drugo"

Izvajalci)kot)vir)pri)implementaciji)

24

0"

5"

10"

15"

20"

25"

30"

35"

priprava_izvajalcev_katedreitd"

priprava_izvajalcev_odzgorajindividualn

o"

priprava_izvajalcev_internoizobrazevanje"

priprava_izvajalcev_evalvacijastarega"

priprava_izvajalcev_samoizobrazevanje

"

priprava_izvajalcev_ekste

rnoizobrazevanje

"priprava_izvajalcev_drugo"

Priprava'izvajalcev'

25

0"

5"

10"

15"

20"

25"

30"

35"

40"

45"

50"

priprava_izvajalcev_intern

oizobrazevanje"

priprava_izvajalcev_eksternoizobrazevanje"

priprava_izvajalcev_samoizobrazevanje"

priprava_izvajalcev_katedreitd"

priprava_izvajalcev_odzgorajindividualno"

priprava_izvajalcev_evalvacijastarega"

priprava_izvajalcev_drugo"

Priprava'izvajalcev'

pionirji"

zgodnji"

v"roku"

2"val"

Živeti z bolonjo

Monika Kalin Golob

1.  Študija primera (raziskava z udeležbo: prodekanja 2005 ̶ 2011): 2005/06 začetek novih programov s 1. letnikom 1. stopnje.

2.  Ankete med prodekani UL: odprto vprašanje.

à Konkretne težave posamezne fakultete = generalizirati

Velika reforma: vsebinska aktualizacija, mednarodna primerljivost

Spremenjen način dela ̶ enako financiranje

Individualizacija – masovni študij

Internacionalizacija kot strateška mantra brez vsebine

Kadrovske omejitve

Prostorske omejitve

Pripravljenost študentov, učiteljev

Zakonska osnova

Aktualne, nerešene prvine študijske reforme 1. individualizacija študija: 400, 200, 150, 75, 50 študentov zagotavljanje KT, število izdelkov in sprotnega dela

à  preobremenjenost U in Š

2. izbirnost: tretjinska, vsi predmeti tudi izbirni, urniki

prekrivanja, slabe izbire

3. ZVŠ: 36. člen dodatni letnik: ustvarjanje neenakosti med programi 3 + 2 : 4 + 1

à  pretočnost študentov, diskriminacija

4. Financiranje + neustrezno financiranje 2. stopnje

à krčenje izvedb, nejasne obremenitve, socialna

varnost učiteljev

5. doktorski študij inflacija doktorjev znanosti

doktorat stroke, znanstveni magisterij

6. “strateška” internacionalizacija brez strategije in transparentnega sistema

à tuji študenti kot breme, slovenski učni jezik kot ovira

7. pravno-formalni okvir:

-  trajanje študija, število opravljanje izpitov

-  n.p.o. (63. člen)

-  20- do 30-urna organizacija P V S (37. člen)

Ključni izzivi pri implementaciji reforme

1. Optimizacija in organizacija programov: razlikovanje VŠ – UNI, povezovanje 3 stopenj.

2. Financiranje – pomanjkanje in nejasnosti glede prihodnjega financiranje, neupoštevanje novih potreb (internacionalizacija).

3. Izbirni predmeti (izvedba, organizacija, predznanje).

4. Obremenitve študentov, nivo zahtevnosti, obseg: ECTS.

5. Pripravljenost študentov na sprotno delo.

6. Nejasnost, nedodelanost zakonodajnega okvira.

7. Zagotavljanje kakovosti v takih razmerah.

Uravnoteženost

Okvir   Kakovost  

možnosK  za  kakovost  

stabilnost  visokošolskega  dela  

transparentnost  

Dober  zakon  

Stabilno  financiranje  

Jasna  pričakovanja  

Uravnoteženost: zaupanje

Država  

Š  

U