etika v poslovnem komuniciranju - leila.si ?? etika: obravnava načela, sodila o dobrem in zlem ter...

Download ETIKA V POSLOVNEM KOMUNICIRANJU - leila.si ?? ETIKA: obravnava načela, sodila o dobrem in zlem ter norme za odločanje in ravnanje po teh ... • Poslovna darila. • Zahtevane kompetence vodij

Post on 06-Feb-2018

218 views

Category:

Documents

5 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • ETIKA V POSLOVNEM KOMUNICIRANJU

  • VPRAANJA

    Ali naj zamolim informacijo, ki bi jo nekdo drug potreboval?

    Ali naj nekoga pohvalim, e si tega ni zasluil?

    Ali naj zamolim napako, ki sem jo storil?

  • MORALA, ETIKA, VREDNOTE

    MORALA: kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose med ljudmi, kot posledica dobrega in slabega. Obsega pravila za odloanje in ravnanje v skladu z etiko.

    ETIKA: obravnava naela, sodila o dobrem in zlem ter norme za odloanje in ravnanje po teh naelih.

    VREDNOTE: vse kar cenimo, posameznika usmerjajo k doseganju ciljev, v skladu s pravili.

  • Etika komuniciranjaZajema principe, ki nas vodijo pri presoji dobrega

    in slabega, pravilnega in napanega.

    Etino je: e omogoa informacije, potrebne za presojanje

    in ustrezno izbiro ter odloitev, e odraa spotovanje posameznika in razvoj

    njegovih sposobnosti.

  • ETINA DILEMAOdloamo se med dvema alternativama, ki sta za nas

    usodni, se med seboj izkljuujeta in sta etino neugodni.

    Amoralni manager - brezbrien do uveljavljenih vrednot in se pri svojih odloitvah za njih ne zmeni mu ne pomenijo veliko.

    Moralni manager - zaveda se pomena vrednot v organizaciji in okolju, jih ceni in s svojimi odloitvami in dejanji poskua jih poskua uresnievati.

    Nemoralni manager - zavestno deluje proti vrednotam v organizaciji in okolju. Moto: namen posveuje sredstva.

  • Sivo obmoje etinega odloanja

    PREDPISI ZAKONI

    Izrecno prepovedano

    sivo obmoje

    Izrecno dovoljeno

  • Zakaj managerjem odsvetujemo nemoralno vedenje?

    Manager se mora zavedati, da mu nemoralno ravnanje prinese le kratkorone koristi. Lahko ga doleti vsesploen prezir in izobenje iz poslovnega sveta.

    Samodejni trni mehanizem naj bi se maeval vsakemu, ki bi se do drugih obnaal nemoralno.

    Poslovni svet ceni upotevanje poslovne etike.

  • Rutinsko odloanje

    Podrobno presojanje rutinskih odloitev vzame preve asa - postopoma se oblikujejo moralna pravila - vzorci etinih odloitev za posamezne zadeve.

    Ustna pravila se zapiejo v kodekse etike, pravilnike, poslovnike.

    Vedno znova moramo preverjati ali izhodia e veljajo - spreminjanje vrednot, sodil.

  • Analitino odloanje

    Izhajamo iz petih etinih sodil: Koristnost: kar najveji preseek koristi nad izgubami

    - im veim udeleencem. Pravinost: temelji na potenju, enakopravnosti,

    nepristranosti. Ne sme biti krivina do nobenega. Temeljne lovekove pravice: ne smejo biti krene. Sprejemljivost: udeleenci jo morajo sprejeti za

    svojo. Trajnost: naj predvideva koristnost posledic za takrat,

    ko se bodo uresniile.

  • Intuitivno odloanje

    Presojanje etinosti odloitve po obutku, ki temelji na internaliziranih vrednotah, znanju, izkunjah.

    Kakovost je odvisna od stopnje moralnega in etinega razvoja posameznika.

    Ta oblika odloanja prevladuje na zgornji ravni managementa.

  • Vrline za odloanje

    Potenost in pravinost: sporazum temelji na zaupanju in potenju.

    Zaupanje in stanovitnost: predpostavljamo, da je veina ljudi veino asa potena; sledimo viziji (osebni, organizacije).

    Prijaznost

    Zvestoba: vdanost sebi, lastni vesti, naelom.

    Tekmovalnost Zavzetost: daje obutek

    trdnosti, varnosti, naklonjenosti.

    Soutje: skrb za sodelavce.

  • Priakujemo, da se bodo ljudje veinoma obnaali:

    Odgovorno: prostovoljno ali svobodno ravnanje posameznika. Odgovarja vedno sam slaba vest, obutek krivde, obutek zaslunosti.

    Po svoji vesti: obutek za pravilno/nepravilno v delovanju sami se spodbujamo za dobra in kaznujemo za slaba dejanja. Notranji glas.

    Po zdravi pameti (common sense): trdno umno presojanje, neobremenjeno s preve teorije in filozofiranja.

  • Vsebine Kodeksa etike

    Vrednote, filozofijo in poslanstvo org. Kljune javnosti org. Ravnanje z zaupnimi informacijami. Poslovna darila. Zahtevane kompetence vodij. Medosebni odnosi na delovnem mestu.

    (mobing). Naine poroanja o uresnievanju etinih

    nael.

  • Enostavna vodila za etino odloanje

    1. Kako bi sprejel to odloitev, e bi bil odloevalec nekdo drug, mene pa bi zadele posledice odloitve?

    Odloitev preverimo na sebi.

  • 2. Ali bi se tako odloil, e bi posledice odloitve zadele meni najblije stare, otroke, zakonca, brata, sestro?

    Odloitev preizkusimo na skupini.

    3. Ali bi se tako odloil, e bi vedel, da bo odloitev jutri znana javnosti objavljena na televiziji, po radiu, v asnikih?

    Odloitev preizkusimo na javnosti.

  • Zlato pravilo

    Ne stori drugim,kar noe, da bi drugi storili tebi.

    Vse kar elite, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim.

  • ESTETIKA PRI POSLOVNEM

    KOMUNICIRANJU

  • Govorica telesa

    Prvi stik je najbolj pomemben za ustvarjanje prvega vtisa. Prvi del sreanja je trenutek, ko osebo ujamemo z omi.

    Telo se odpre ali zapre - odvisno od tega, kaj mislimo, kaj utimo.

    Govorica telesa je izrazno petkrat moneja od govorice besed (dvignjena/spuena ramena, vzravnano telo).

    Prostorski pasovi: intimni, osebni, socialni, drubeni.

  • Stik z omi

    V oeh zaznamo ustva, dobrodolico, samozavest, zlaganost, iskrenost

    Oi so glavni organ sprejemanja in dojemanja.

    e elimo nekomu nekaj sporoiti, usmerimo pogled vanj.

    Ob sreanju, posluanju, pogovoru pogled zadrimo.

  • Nasmeh

    Na naem obrazu, ki izraa vse, kar elimo in esar ne elimo, so najbolj zgovorne oi, usta in obrvi - gre za nianse.

    Nasmeh je simbol dobronamernosti, odprtosti, elje po zblievanju in sprejemanju.

    Nasmeh je zrcalna podoba naih ustev, zato se ga teko nauimo.

  • Sporoila rok

    Dokler ne obvladamo gibov rok, bodo sporoale vse tisto, kar bi eleli skriti.

    Rokovaje je fizini kontakt z drugo osebo -pozorni smo na stisk roke. Traja naj 3 - 4 sekunde.

    Pozorni smo na: vrnitev stiska (mrtva riba), vlanost rok, poloaj.

  • Dotik

    Dotik Pomen Trepljanje po roki, hrbtu, ramenih Prijateljstvo, zaita, hrabrenje Rokovanje, poljub na lica Pozdrav, slovo Objem Intenzivneji pozdrav, poslavljanje Dalji objem, zadrevanje rok estitanje, oje prijateljstvo, soustvovanje Dotikanje rok, ramena, hrbta Poveevanje vplivnosti, druabnosti Ob pripovedovanju kratek dotik Zbujanje pozornosti Udarec z roko, z dlanjo Agresivnost Potegovanje, vodenje Direktno usmerjanje

  • Glas

    Del govora; vsebini daje dodaten pomen. Izdaja ustva, tremo, energijo, razpoloenje Glas lahko prilagajamo, utiamo, prilagodimo

    ritem, poudarke, naglase. Poseben poudarek je pri telefonskem

    komuniciranju.

  • Zunanji videz

    Vpliv nae zunanje podobe, obnaanja in govorjenja vedno pripoveduje o naem zavedanju sebe, o naem odnosu do sebe in drugih ter do prilonosti, v katerih se nahajamo. S primernim oblailom sporoamo svoje spotovanje do dogodka, osebe, poklica.