Kazalo

1 UVOD............................................................................................................................................3

2 KAJ SO ELEKTRONSKE KNJIGE (e-KNJIGE)?.........................................................................4

3 FORMATI E-KNJIG......................................................................................................................5

4 KJE DOBITI E-KNJIGE?..............................................................................................................6

5 MEHKA STRAN KNJIG...............................................................................................................9

6 E-BRALNIKI ZA V ROKO...........................................................................................................9

7 KAJ JE E-INK?............................................................................................................................10

8 KATERI E-BRALNIK IZBRATI?...............................................................................................11

8.1 AMAZON KINDLE 2..........................................................................................................11

8.2 APPLE IPAD.......................................................................................................................12

8.3 GLAVNE RAZLIKE MED KINDLOM IN iPODOM:.....................................................................13

9 ZAKLJUČEK...............................................................................................................................13

10 VIRI IN LITERATURA...............................................................................................................14

2

1 UVOD

Že kar nekaj časa se lahko sliši ali pa tudi bere o novem pojavu oziroma načinu branja knjig. Na tržišču so se pojavili tako imenovani e-bralniki. Obljube so velike. Vse knjige v eni napravi. Vsi časopisi na voljo takoj, ko izidejo. No, vsaj vsi brezplačni in tisti, na katere ste naročeni. Nič več težkih šolskih torb. Pravzaprav nekaj, kar bi že dandanes lahko dosegli z računalniki. Če ne navadnimi, pa s prenosnimi, tabličnimi ali mini prenosniki. A računalniki se v vlogi bralnika ne obnesejo preveč. So veliki, težki, nerodno jih je prenašati. So občutljivi, vroče jih je držati v naročju, problematični so za uporabo na močni svetlobi (na soncu) in seveda čisto prekratek čas delujejo brez napajanja. Rešitev naj bi prinesli specializirani elektronski bralniki, ki za prikaz slike uporabljajo tehnologijo elektronskega papirja.

Za temo seminarske naloge sva si izbrala e-knjige. V današnjem času, ko se vse več stvari vrti okoli elektronike in tehnike, tudi pojav e-knjig in e-papirja ni nekaj nepričakovanega. Tema nama je zanimiva, ker je aktualna in ker naju je svet e-branja zanimal. Si predstavljate, kako bi bila videti šolska torba z vsemi knjigami, ki jih potrebujemo, če bi lahko imeli vse knjige shranjene v obliki e-knjig na e-bralniku, katerega velikost je primerljiva z velikostjo zvezeka formata A5? Zanimalo naju je, kaj sploh so e-knjige, kako jih lahko beremo in kaj novega prinašajo.

Slika 1: Prihodnost e-knjig

3

2 KAJ SO ELEKTRONSKE KNJIGE (e-KNJIGE)?

Elektronske knjige so, čeprav ne pod tem imenom in točnim pomenom, z nami od začetka računalništva. Naj gre za besedilni dokument, dokument PDF ali za katerega od formatov priljubljenih pisarniških zbirk.

Že pred desetimi leti smo videli, da so po elektronskih izdajah posegali tudi proizvajalci strojne opreme in programske opreme, ki so obširne priročnike za uporabo svojih izdelkov (v več jezikih) prilagali poleg gonilnikov kar v digitalni obliki na CD-ploščku. Je že šlo za elektronske knjige? SEVEDA. Zakaj že takrat nismo o tem na veliko govorili? Predvsem zato, ker te prve elektronske knjige niso spreminjale nakupovalnih navad množice ljudi. Šlo je le za ekonomski ukrep, ki je privarčeval tako na strani proizvajalcev (strošek) kot na potrošnikovi (prostor in uporabnost, ter čas – iskanje). A letos, ko Amazon govori o prodaji preko treh milijonov Kindlov in ko skoraj 20 odstotkov knjig proda v elektronski obliki, se stvari očitno spreminjajo. V zadnjih dvajsetih letih namreč skoraj vse knjige nastanejo najprej v elektronski obliki in šele nato se razmišlja o tisku na papir in druge materiale. Elektronske knjige imajo, tako kot vsi elektronski/digitalni dokumenti, bistvene prednosti predvsem pri fizičnem prostoru, ki ga potrebujemo za njihovo hrambo (deset in sto tisoče knjig lahko spravimo na en CD ali DVD-plošček), ter pri iskanju po njih. Informacijo najdemo tako rekoč hipno, saj lahko po dokumentu ali knjigi iščemo, svojo celotno knjižnico pa imamo lahko z namiznimi iskalniki kot sta Google Desktop Search in Microsoft Search, zelo lepo indeksirano.

Dodatna prednost elektronskih knjig in drugih elektronskih dokumentov je njihovo nemoteno podvajanje, saj lahko kopijo naredimo v trenutku ter jo posredujemo prejemniku, ne da bi bil naš »original« kaj manj vreden. Zaradi tega se tudi priljubljenost e-knjig povečuje iz leta v leto. S pojavom interneta se je tudi dostop do elektronskih knjig bistveno izboljšal, saj je distribucija postala preprosta in hitra. Sploh pa so se razširile (legalne in manj legalne) digitalne oblike komercialnih knjig, ki so jih ljudje bodisi optično zajemali (skenirali) v PDF ali v slike ter jih nato izmenjevali podobno kot glasbo in filme. Knjige so pač le še ena izmed večpredstavnih oblik, in mnogi originali stanejo bistveno več kot še tako dober film ali glasba, zato pojava ni težko razumeti.

Tudi spreminjanje vsebine je največkrat možno. To pomeni, da lahko v elektronske knjige dodajamo zapiske. Največkrat zanje skrbi program, s katerim pregledujemo knjigo. Na trgu je ponudbe veliko, nekateri programi so vezani na določene naprave in tipe datotek, drugi so univerzalni, eni so plačljivi, drugi so brezplačni,… Odvisno od programa lahko poleg zapiskov (ki se praviloma shranjujejo kot dodatna plast čez obstoječo e-knjigo in ne posegajo v samo izvirno datoteko), shranjujemo tudi mesto, kjer smo končali branje, ali pa zabeležimo še posebej zanimive odstavke, strani,…

Posamezni e-bralniki knjig ponujajo še vrsto dodatnih funkcij, mnogo novosti pa je še v obliki napovedi prihodnjih izdelkov.

4

3 FORMATI E-KNJIG

Skoraj tako kot med papirnatimi knjigami, kjer ni le enega formata velikosti ali oblike knjig, na voljo pa so tako knjige s trdimi kot mehkimi platnicami, tudi pri e-knjigah ni enega standardnega formata v katerem bi bile vse zapisane. Kot je v navadi za računalniške datoteke, imamo na voljo vrsto bolj ali manj združljivih formatov, ki so lahko odprtega ali pa zaprtega tipa.

Za distribucijo elektronskih dokumentov med računalniki je zelo priljubljen in razširjen Adobov PDF (Portable Document Format), katerega komercialno ozadje zagotavlja hiter razvoj, hkrati pa je program za prikaz datotek PDF na voljo zastonj, in to za praktično vse platforme. PDF temelji na PostScriptovi osnovi, ki je precej razširjena z dodatnimi funkcijami. V primerjavi z drugimi formati PDF-ja ne moremo (preprosto) spreminjati, datoteka pa ima lahko definiranih tudi več vrst varovanja avtorskih pravic: dostop z geslom, od prepovedi tiskanja, kopiranja delov besedila iz datoteke, spreminjanja,… Skratka, gre za upravljanje digitalnih pravic ali DRM (digital rights management). Glavna oblika PDF-ja je ta, da obdrži obliko oziroma postavitev besedila in slik. Zato je odlična izbira za distribucijo raznih e-publikacij, kot so revije, časopisi,… A hkrati naletimo na težavo, kako tako vsebino prikazati na zaslonih različne velikosti – poseben problem so mali zasloni, kjer celostranska postavitev preprosto ni berljiva. Dodatna težava je šibka zaščita, saj je na voljo vrsta programov, ki Adobov DRM hitro odstranijo.

Druga skrajnost so besedilni formati, ki nosijo samo vsebino, torej večinoma le besedilo. Ti formati so TXT, RTF, HTML. Medtem ko so veliko bolj univerzalno sprejeti kot vsi nadaljnji, pa so njihove težave očitne. Osnovni TXT ne zna zapisati niti podatke o krepkem in poševnem oblikovanju, kaj šele o naslovih,… Druga dva to znata, a jima manjka sape pri zapisu slikovnih vsebin. Njihova prednost je odprtost, podpirajo jih večinoma vse naprave in vsi programi ali pa znajo vsebino iz njih pretvoriti v svoj format (in obratno).

Malce dlje najdemo format EPUB, brezplačni in odprt standard za e-vsebino, ki ga razvija IDPF (International Digital Publishing Forum). Ta je nadaljevanje standarda Open eBook, temelji pa na zapisih XML, XHTML, in CSS. Pripone takšnega zapisa so lahko poleg .epub še .ocf, .ocp in .ops, ter .ncx za kazalo. Besedilo je pretočno, kar pomeni, da se prilagaja velikosti zaslona bralnika. Slikovno gradivo se naslanja na zunanje datoteke (JPG, GIF, PNG, SVG), in je s tem podoben HTML-ju. Na formatu EPUB temelji tudi razširitev DTB za govorne knjige (Digital Talking Book).

Med razširjenimi zapisi najdemo tudi PRC oziroma včasih uporabljen MOBI. Gre za zapisa francoskega podjetja Mobipocket (leta 2005 ju je kupil Amazon), ki temelji na odprtokodnem Open eBooku. Ker je šlo za enega prvih komercialno podprtih zapisov, jih podpira veliko naprav, od dlančnikov Palm prek mobilnih telefonov, pametnih telefonov do namenskih e-bralnikov in tudi programov (brezplačen Mobipocket Reader), ter sorodni programi za večino operacijskih sistemov. Tudi Kindlov privzeti format AZW temelji na tem formatu. Format podpira tudi upravljanje z digitalnimi pravicami DRM ter uporabnikovo označevanje (zaznamki, risanje, opombe).

5

Tudi PDB je format, ki je bil v preteklosti zelo pomemben (bil je privzeti format za vsebino v času dlančnikov Palm, tam tudi kombinacije s formatoma PML in PMC), zato je bil mnogokrat imenovan tudi PalmDoc. Pozneje sta ga prevzeli podjetji Palm Digital Media in Peanut Press in ga poimenovala eReader. Ker je format zelo pogost (skoraj vsi programi za e-knjige ga podpirajo), ne preseneča nedavna odločitev knjigarne Barnes&Noble, da za svoj prihajajoči e-bralnik Nook izberejo PDB za svoj osnovni format.

Microsoft je seveda pristavil svoj lonček oziroma rešitev tudi na tem področju in Microsoft Reader (.lit) se je celo lepo prijel. Gradi na formatu CHM in vključuje DRM. Microsoft ponuja tudi brezplačni program Microsoft Reader (za sisteme Windows), bralnik pa je tudi del sistemov Windows Mobile in PocketPC. S PC-programom lahko beremo datoteke .lit, program pa vključuje tudi zvočno branje (predvsem uporabno za angleško besedilo). Program uporablja tudi tehnologijo ClearType za bolj berljive črke in lažje branje z zaslona.

4 KJE DOBITI E-KNJIGE?

Ker lahko e-knjige v skrajnem primeru beremo tudi na monitorju računalnika, dlančnika oziroma digitalnega predvajalnika ter celo mobilnega telefona, si pred ogledom e-bralnikov poglejmo, kje se da e-knjige sploh legalno dobiti. In ali so na voljo tudi v slovenščini in kakšne prednosti pred klasičnimi papirnatimi prinašajo.

Najprej bi rada izpostavila prvo domačo založbo e-knjig, Ruslico (www.ruslica.si). Ruslica je zrasla konec leta 2008 pod okriljem dnevnika Večer. Tehnološko se dnevnik Večer večkrat naslanja na Microsoft, zato ne preseneča izbira formata LIR za e-knjige (Microsoft Reader). To pomeni, da lahko knjige beremo s PC-računalniki, z dlančniki, ki temeljijo na sistemu PocketPC ter s pametnimi telefoni s sistemom Windows Mobile. Ruslica ponuja knjige slovenskih avtorjev, ki so bistveno nižje kot cene pravih knjig in se gibljejo med 2 in 10 evri. Nakup je možen od koder koli (in kadar koli), po nakupu (potrebujemo le plačilno kartico) lahko elektronsko knjigo neposredno prenesemo (velikost prenosa je majhna, odvisno od slik od 0,3 do 2MB) in začnemo brati.

Microsoftov Reader omogoča dodajanje zavihkov, označevanje pomembnih strani, označevanje delov besedila s signirno barvo in dodajanje zapiskov. Med uporabnimi funkcijami sta tudi iskanje po knjigi in kopiranje označenega besedila v odložišče (tiskanje pa ni dovoljeno). Predvsem pri PC-različici bo uporabna tudi možnost grafičnih opomb, podčrtavanja, dodajanja skic, risanja,… Za piko na i vam program knjigo tudi prebere, a brez slovenskega sintetizatorja je branje domačih besedil precej nerazumljivo.

V Ruslici je možno kupiti elektronske knjige različnih zvrsti slovenskih avtorjev in v slovenščino prevedenih tujih avtorjev; trenutno je na voljo okoli 120 elektronskih knjig več kot 60 avtorjev. Najpogosteje so zastopani vrhunci slovenske klasike in novejša dela z raznoliko tematiko. Vsaka e-knjiga je opremljena s kratko vsebino, življenjepisom in bibliografijo avtorice ali avtorja; ponekod pa gre celo za dopolnjene izdaje. Cilj založbe

6

Ruslica je v elektronski obliki objaviti čim več najboljših del slovenske klasične in novejše literature, učbenike, priročnike in leksikone.

Pohvalno je, da ima Ruslica tudi odprto vabilo domačim (nepoznanim) avtorjem, in tako ponuja poceni in hiter način za objavo knjižnega dela v elektronski obliki. Potencialni avtorji se tako lahko izognejo samodejnemu objavljanju e-knjige, čeprav so stroški pri e-založništvu manjša težava (večji pa so marketing, podpora strank/kupcev, plačilni promet). Žal dobro leto po nastanku kaže, da Ruslica bolj kot ne stagnira, vsaj po ponudbi e-knjig, ki se v letu dni skoraj ni povečala.

Poleg Ruslice je nekaj aktivnosti okoli e-knjig v zadnjih letih pokazala tudi skupina Mladinska Knjiga. MK Trgovina je med prvimi začela prodajati e-bralnike pri nas. Čeprav bralnike prodaja že dobro leto dni, pa o e-knjigah pri skupini MK ni sledu. Po njihovi oceni bodo cene e-knjig za 10-15 odstotkov cenejše kot pri tiskani različici, kar je v primerjavi s cenami pri Ruslici precej drago. Poleg tega je Ruslica večinoma pobrala pravice za e-knjige slovenskih avtorjev, in vprašanje je, kakšne pravice lahko pridobijo druge založbe oziroma ali so te za tuje izdaje smotrne in sploh možne? Pri MK Založbi vstop na področje e-knjig načrtujejo letos. V ospredju bodo najverjetneje učne vsebine, akademske publikacije in periodika, medtem ko bo za klasično to samo obogatitev ponudbe. Pri MKZ še niso odločeni, v katerem formatu bodo ponudili svoje e-knjige, zagotovo pa bo to eden izmed bolj uveljavljenih (omenja se Mobipocket). MKZ budno spremlja tudi početje velikih ameriških knjigarn in odziv domačega trga na Amazonov Kindle.

Čeprav je med prvimi svoje slovarje v elektronski obliki ponudil DZS (s pomočjo zunanjega tehničnega izvajalca Amebisa), pa zadnja leta DZS na tem področju, razen občasnih (dragih) e-izdaj ozke učne snovi, ni pokazal veliko. Druge domače založbe e-knjig, kolikor vem, trenutno ne ponujajo oziroma niti javno ne razmišljajo v tej smeri.

Ponudba komercialno dosegljivih knjig v slovenskem jeziku je torej ta hip majhna. Ponudba e-revij pa je še slabša. Imeli smo sicer poizkus digitalizacije in prodaje e-revij (www.trafika.si) vendar je servis poleti 2008 izginil. Čeprav mnogi mediji ponujajo tudi dostop do elektronskih izdaj svojih vsebin, pa tega nihče ne ponuja na enovit način, dostopen iz recimo e-bralnikov kot neke vrste naročnina. Tega je v tujih knjigarnah veliko več, ledino pa nedvomno orje Amazon.com z več ducati znanih periodik.

7

Slika 2: Spletna knjigarna Amzon

Poglejmo si še kako je s tujo literaturo. V spletu imamo vrsto knjigarn in verjetno je med njimi največja prav Amazon.com. Ta ima v svojem naboru okoli 350.000 e-knjig, cene pa se gibljejo med 3 in 15 ameriškimi dolarji. Med Slovenci pa je zadnje čase najbolj priljubljena spletna knjigarna Book Depository (www.bookdepository.co.uk?a_aid=discount), znana predvsem po cenah, nižjih od Amazona, in brezplačni poštnini. Svojim registriranim uporabnikom ponuja več kot 11.000 brezplačnih e-knjig. Tudi sicer pa so e-knjige tu cenejše kot kjerkoli drugje. Za pregled brezplačnih e-knjig so le te v priročnem PDF formatu, kar pomeni, da je tudi branje prek računalnika preprosto.

Kar hitro vidimo, da ima praktično vsak velik založnik oziroma prodajalec knjig tudi svoj e-bralnik. Pomembna je torej celotna platforma. E-knjige lahko sicer kupimo kjerkoli, a vprašanje je, ali bo naš računalnik, opremljen s programskim bralnikom, knjigo znal prebrati in prikazati na pravi način. Isto velja za določen e-bralnik. Če kupujemo knjige v Amazonu za Amazonov Kindle, vse deluje. Isto velja za navezo Sonyjevih e-bralnikov PRS in ebookstore.sony.com. A Sonyjeva trgovina je v primerjavi z drugimi dostopna samo Američanom. Druga velika ameriška knjigarna Barnes&Noble (www.barnesandnoble.com), ki je tudi že napovedala svoj e-bralnik Nook, ima tudi močno sekcijo e-knjig. Zanimivo je opazovati, kdo ima pogodbe s katerim avtorjem. Trenutni hit Dana Browna – The Lost Symbol je namreč v e-knjižni obliki na voljo samo pri Barnes&Noble, cena e-knjige pa znaša 9,6 dolarja, medtem ko je najcenejša papirnata knjižna oblika vredna skoraj 17 dolarjev.

8

5 MEHKA STRAN KNJIG

Vsaka založba, ki prodaja e-knjige, praviloma brezplačno ponuja tudi prenos programa za branje knjig v njihovem formatu (vsaj za PC-računalnike). Naj bo to Adobe Acrobat Reader za PDF, Microsoftov Reader za LIT,… Najbolj progresivne založbe, kot sta Amazon.com in Barnes&Noble, ki imajo celo svoje formate e-knjig, so spisale programsko opremo za branje knjig celo za Applove operacijske sisteme ter za iPhone in iPod Touch. Poleg obveznega programa za PC/Windows so na voljo celo bralni programi za pametne telefone, za Blackberry, za Android in Symbian. Sony svojega programskega Readerja ponuja prav tako za vse najbolj priljubljene operacijske sisteme. Med obveznimi prenosi je tudi Mobipocket Reader (www.mobipocket.com), brezplačen program za branje e-knjig, ki podpira več formatov, obvlada pa tudi pretvorbo ter pošiljanje v dlančnike in pametne telefone.

A kaj če dobimo oz. kupimo e-knjigo, ki je v drugem formatu, kot jo podpira naš e-bralnik. Takrat pridejo prav programi za pretvorbo iz enega formata v drugega. Teh programov je več, in kar nekaj jih je brezplačnih. Verjetno se splača najprej poskusiti z brezplačnimi. Največ sreče naj bi imeli s programi iz družine ABC Amber (nekatere so freeware, drugi shareware, tretji ponujajo vsaj preizkusno obdobje). Za celoten seznam pretvornikov lahko obiščete spletno stran: http://link-on.net/r. Rezultat, ki ga dobimo pri pretvarjanju, največkrat ni popoln, saj se pogosto (odvisno od uporabljenega pretvornika) izgubi poudarjeno besedilo, oblikovanje,… A berljivo je vsekakor kjerkoli, in to je tisto, kar mora šteti. Če želimo popolno pretvorbo, bo verjetno treba poseči po komercialnih programih.

Vseeno pa se najde tudi kakšen primeren program. Eden takšen je Calibre (www.calibre-ebook.com). Gre za brezplačni program, ki deluje tako v PC-jih kot Macih ter celo na Linuxu, za piko na i pa »govori« tudi slovensko. Program je namenjen upravljanju e-knjižne zbirke/knjižne police, prenašanju e-knjig in metapodatkov (slik naslovnic) iz interneta, iskanju, popravljanju metapodatkov,… Odličen je tudi pri pretvorbi formatov različnih e-knjig, saj pozna več dest najpogostejših e-bralnikov in zna e-knjige vanje tudi potisniti (v pravi obliki zanje, seveda).

6 E-BRALNIKI ZA V ROKO

Med vodilnimi proizvajalci naprav za branje e-knjig so spletna knjigarna Amazon, proizvajalec zabavne elektronike in založnik Sony, francoski Bookeen, nizozemski iRex, kmalu pa bomo lahko na seznam uvrstili tudi ameriško knjigarno Barnes&Noble. Seveda je na trgu vseskozi prisotnih tudi veliko kitajskih proizvajalcev, ki nižajo povprečno ceno (precej znani Hanlin je na EU-trgu znan kot BeBook).

Pri nas je bilo do pred kratkim na voljo le nekaj Sonyjevih ter Bookeenovih e-bralnikov, ki jih je pred dobrim letom dni začela prodajati Mladinska Knjiga Trgovina, približno v istem

9

časovnem obdobju pa se je pojavilo še nekaj manj znanih azijskih naprav (Kolibri V3), ki so jih k nam pripeljali različni manjši uvozniki/zastopniki. Stanje se je drastično spremenilo z začetkom letošnje zime, ko je Amazon svoje Kindle ponudil mednarodnemu trgu (tudi v Sloveniji) ter s tem začel globalizacijo e-knjig.

Verjetno je vsem jasno, da branje z monitorja ni nekaj, kar bi počeli za oddih in duševno zabavo. Zlasti ker moramo v povprečju po službeni dolžnosti presedeti pred monitorjem že tako vsako leto več časa. Za uživanje v e-knjigah bo torej potreben nakup nove napravice – e-bralnika. Za čim večjo sproščenost in uživanju ob branju e-knjig, so razvili e-papir oz. tehnologijo e-črnila, na katerem temelji recimo Amazonov Kindle.

7 KAJ JE E-INK?

E-ink ali e-črnilo je tehnologija za izdelavo elektronskega papirja. Na e-črnilu temelji večina e-bralnikov, saj se je izkazalo, da je ta tehnologija bistveno primernejša in manj obremenjujoča za oči kot klasični LCD-zasloni.

Za pionirja e-papirja velja Nick Sheridon, ki mu je v sedemdesetih v laboratorijih Xerox Parc uspelo na tanki plasti prozorne plastike nanizati milijone okroglih delcev, ki so bili na eni strani obarvani črno, na drugi strani pa belo. Takšne kroglice so se pod električno napetostjo razvrstile tako, da je iz njih nastalo črno-belo besedilo ali celo slika. E-črnilo v današnjih e-bralnikih deluje na podobnem načelu, le da za obarvanje slike skrbi proces, imenovan elektroforeza (potovanje delcev po električnem polju). Zaslon e-papirja je sestavljen iz mikrokapsul, v katerih sta črn in bel pigment. V novejših e-bralnikih, ki ponujajo tudi več nivojev sivine, je proces še nekoliko kompleksnejši, barvni zasloni pa so šele v prototipni fazi. Delčki pigmenta so različno nabiti in lebdijo v viskozni tekočini. Vsako piko (piksel) zaslona tvori več mikrokapsul. Poglavitno je dejstvo, da se električna energija porabi le pri spreminjanju razvrščanja mikrokapsul (ob prehodu na novo stran). V primerjavi z LCD-zasloni e-črnilo nima proti osvetlitve in ne izžareva svetlobe, zato za branje elektronskih knjig potrebujemo isto svetlobo kot za branje papirnatih knjig.

Prednost elektronskega papirja je odlična vidnost tudi pod golim soncem, novi materiali pa omogočajo tudi e-papir, ki ga je mogoče zvijati. Na trgu so že prvi mali e-bralniki, iz katerih večji zaslon nato preprosto razvijemo.

8 KATERI E-BRALNIK IZBRATI?

10

Slika 3: Prvi elektronski papir, velik približno 2 x 2 cm

Slika 4: Shema elektroforezičnih zaslonov

Slika 5: Shema elektroforezičnih zaslonov z uporabo barvnih filtrov

Verjetno bo osrednje vprašanje pred izbiro e-bralnika to, katere formate naprava podpira (in kakšne knjige večinoma že imamo). Če je naprava dovolj odprta in je z njo mogoče brati knjige več različnih formatov, z zaščito DRM in brez nje, potem bo taka naprava zagotovo na dolgi rok varnejša naložba – pričakujemo, da bodo založbe med seboj tekmovale tudi s ceno. Bralnik, ki je trenutno na tržišču, in zna delati z največ formati, je Nizozemski BeBook. Tudi sicer kaže, da prav e-bralniki brez zaledja založb (in vezanosti na »svoj format) vodijo pri številu formatov, s katerimi delujejo. A to še vedno ne reši težave prenosa pri recimo v Amazonu kupljene e-knjige v tak bralnik. Glede na razširjenost in uporabnost (nakup in dostop do največjega nabora e-knjig) bi se sam ta hip verjetno odločil za nakup Kindla.

Pri izbiri velja presoditi še robustnost naprave (knjige padajo na tla, se polijejo,…). Trenutno vsi proizvajalci tekmujejo predvsem v eleganci, ter predvsem v debelini in teži naprave. E-bralnika z gumiranim ohišjem tako še nismo opazili. Garancija večine naprav je eno leto.

8.1 AMAZON KINDLE 2

Amazonov Kindle je verjetno najznamenitejši elektronski bralnik knjig na svetu. Amazon je bil namreč eden prvih, ki so e-bralnik ponudili trgu ter zanj pripravili tudi »ekosistem«. Močna in pametna poteza – podobno kot je Apple storil s svojimi iPodi in spletno trgovino iTunes. Kindle je zdaj že v drugi generaciji in ponuja veliko! Napravico si lahko naročite za 259 USD (Amazon je ceno spustil z 279 USD 22. oktobra), priporočljivo pa si je omisliti še usnjen etui zanj (30 USD). Seveda pričakujte še carinsko plačilo državi (20 % davka). A po trenutnem tečaju to še vedno znese manj kot 240 evrov, kar je za tehnologijo in uporabniško izkušnjo, ki jo ponuja Kindle 2, zelo ugodno! Kindle uporablja zaslon e-ink, ki se bohoti s kar 16 stopnjami sivin, kar je že uporabno tudi za prikaze slik (uporabno, ne udobno!). S tem je korak pred konkurenti! Vgrajen je tudi 3G mobilni radijski del, s katerim je naprava povezana v internet in prek katerega lahko s Kindlom naročamo/kupujemo knjige ali pa si vanj prenesemo svoje datoteke. Za slednje preprosto pošljemo e-pošto s prilogo – recimo Wordov dokument ali PDF na določen e-poštni naslov in datoteka se po nekaj minutah pojavi v Kindlu! A tu plačamo za vsak tako prenesen megabajt 15 centov. Če priklopimo napravo prek USB-ja na računalnik, lahko datoteke skopiramo tudi ročno. Naprava omogoča odlično udobno branje, zaslon je odlično viden, a moramo imeti osvetlitev (kot prava knjiga), saj lastne nima. Strani menja hitro, na voljo so dodatne funkcije (branje besedila, vgrajen angleško-angleški slovar ...). V 1,5 GB vgrajenega pomnilnika lahko naložimo poldrugi tisoč neilustriranih e-

11

Slika 6: Amazon Kindle 2

knjig. Nakupi prek spleta so hitri, knjiga se v napravo naloži že v isti minuti! V Sloveniji je moč prek Kindla spletno brskati po Wikipediji, druge strani trenutno niso dosegljive. Gumbi in upravljalna paličica so pametno postavljeni, uporaba naprave je preprosta in intuitivna. 3G radijski del lahko izklopimo in tako podaljšamo avtonomijo s cca. štirih dni intenzivnega branja (baterija se prazni samo, ko obrnemo stran) na dva tedna! S slovenskimi črkami Amazonov Kindle nima težav! Cene e-knjig se večinoma vrtijo med 6 in 14 USD in so tako cenejše od papirnatih različic, na voljo jih je skoraj 300.000.

8.2 APPLE IPAD

iPad je odet v stabilno in lepo aluminijasto ohišje, ki pritegne pogled. Na zadnji strani je obvezni logotip obgriženega jabolka. Zaradi tankosti (dobrih 13 milimetrov) iPad resnično daje vtis tablice, teža slabih 700 gramov pa se sliši manj, kot občutite v rokah. Zaslon je odličen: svetel, jasen in z ravno pravšnjo ločljivostjo (1024x768), da je brskanje po spletu še uporabno. Cena je skoraj enkrat višja od Kindla, baterija pa zdrži le 10 ur. iPad ni samo e-bralnik, saj poleg te funkcije omogoča še vrsto drugih, zato ga nekateri enačijo z manjšimi prenosniki. Programska oprema: V osnovi na iPadu najdete koledar, kontakte, beležke, zemljevide, video predvajalnik, predvajalnik YouTube videoposnetkov, nakup glasbe v iTunesih, spletno trgovino App Store, brskalnik, odjemalec e-pošte, pregledovalnik fotografij in predvajalnik glasbe (iPod). Poleg tega pa ima še vrsto drugih aplikacij kot so vremenska (AccuWeather), spletni brskalnik Safari. Apple je izdal tudi pisarniški komplet aplikacij (Keynote za pripravo prezentacij, Pages za pisanje dokumentov in Numbers kot preglednica).

8.3 GLAVNE RAZLIKE MED KINDLOM IN iPODOM:

Kindle:

Nižja cena - 200 evrov

12

Slika 7: Apple iPad

6-inčni zaslon Teža: 0,3 kg Brezžična povezava z Amazon's Kindle Store brez mesečne članarine, s katero se

lahko uporabnik poveže kadar koli in kjer koli. Črno-bel “e-ink” zaslon, ki je uporaben tudi na direktni sončni svetlobi. Baterija zdrži štiri dni pri vklopljeni brezžični povezavi in dva tedna brez nje.

iPad:

Višja cena - 370 evrov Barvni LCD-zaslon na dotik, ki je 9,7-inčni. Omogoča popolno brskanje po internetu. Teža: 0,7 kg. Deluje kot iPod in videopredvajalnik, kar pomeni: Uporabnik lahko prenese glasbo in videe iz iTunes trgovine ter igrice in aplikacije iz

Apple Store, ki vključujejo tudi proizvode drugih podjetij, kot je Amazon. Model, ki stane 370 evrov, lahko uporabniki povežejo le z Wi-Fi povezavo, ki je omejena. Brezžična povezava je mogoča z modelom, ki bo stal okoli 465 evrov plus dodatno plačilo za mesečno naročnino

9 ZAKLJUČEK

Med iskanjem literature in gradiva, ki bi se nanašalo na elektronske knjige, elektronsko črnilo ter elektronske bralnike sva bila presenečen nad tem, kaj dejansko lahko danes dobiš na trgu. Težavo predstavlja že sama izbira bralnika, pri katerem je zelo pomembna njegova funkcionalnost in združljivost z razno raznimi formati elektronskih knjig, ki jih trg ponuja. Preden sva se lotila pisanja seminarske naloge nisva še nikoli slišala za večino formatov zapisa knjig. Je pa res, da imajo tovrstne naprave, se pravi elektronski bralniki veliko prednosti. Od želje po nakupu knjige do dejanskega branja knjige je lahko le dobra minutka. V napravico, ki jo brez težave stlačimo v vsako še tako prepolno popotniško torbo, gre več tisoč knjig, nove pa lahko kupimo tudi sredi plaže. Čeprav je cena e-knjig le malce pod ceno knjig z mehkimi platnicami, pa privarčujemo pri poštnem strošku, strošku časa in seveda najpomembneje – naravnih virih. Za predelavo tone papirja se uniči preko 500 ton vode ter uniči nič koliko dreves. Že samo zaradi tega bova v prihodnosti verjetno kmalu razmišljala o nakupu elektronskega bralnika.

13

Slika 8: Prihodnost branja knjig in revij

10 VIRI IN LITERATURA

Revija moj Mikro, januar 2010, str. 36-45 Revija moj Mikro, marec 2010, str. 11 Revija moj Mikro, maj 2010, str. 32 Revija Monitor, november 2008, str. 38-41 Revija Monitor, maj 2010, str. 24-27 http://www.apple.com http://www.ebookreadersreview.co.uk http://www.ebook.com http://en.wikipedia.org/wiki/E-book http://thefutureofthings.com http://www.amazon.com http://www.ediplome.fm-kp.si/Andrejasic_Tina_20070717.pdf http://moskisvet.com/clanek/rubrika/visoki_obrati/ipad-proti-kindlu-prva-

runda.html

14