drŽavna uprava i upravni sistemid1yh10brrx8bfh.cloudfront.net/lectures/794/slides.pdf · po...

UPRAVNO PRAVO

Doc. dr. Slobodan Dujić

Doc. dr. Slobodan DUJIĆ

UPRAVNO PRAVO Vsebina predmeta (nekaj učbenikov):

J. Čebulj, M. Strmecki (2005). Upravno pravo, FU, Ljubljana B. Tičar, R. Bohinc (2007). Upravno pravo – splošni del, FVV, Ljubljana B. Grafenauer, J. Breznik (2005). Upravni postopek in upravni spor,

GV založba, Ljubljana Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem (Ur.

T. Jerovšek, G. Trpin – 2004), Ljubljana John Alder (1994). Constitutional and Administrative Law,

MacMillan.


UPRAVNO PRAVO VSEBINA PREDMETA: po učbeniku Prof. dr. Janeza Čebulja in doc. dr. Mika Strmeckega

“Upravno pravo” (2005) – izabrana poglavja, str.:

pojem uprave, upravljanja, upravnopravne znanosti, javne uprave, javnega sektorja – 11-13

pojem upravnopravne znanosti in pojem upravne znanosti – 30-31 predmet upravnega prava oziroma opredelitev pojma “upravno pravo” – 23-30 načelo zakonitosti (uprave) – 18-23, 189-191 viri upravnega prava – 71-97 kratko o razmejitvi materije upravnega prava in materije drugih pravnih panog:

ustavnega, civilnega, delovnega, kazenskega prava – 37-40 upravnopravno razmerje – 119-127 upravnopravne norme – 49-53, 61-69 upravnopravni akti – 55-61, splošni upravni akti, posamični upravni akti (147-182) skladnost pravnih norm in pravnih aktov – 183-187 upravna materialna dejanja – 199-205 odgovornost države za škodo – 223-240


UPRAVNO PRAVO

VSEBINA PREDMETA:

- prvi del: upravno pravo (splošno) - drugi del: splošni upravni postopek in upravni spor (dr. A. Jerovšek)


UPRAVNO PRAVO

RAZUMEVANJE PREDMETA… NI MOGOČE BREZ RAZUMEVANJA:

- razlik med zasebnim in javnim - geneze razvoja upravnega prava (zakaj se upravno pravo ni razvilo prej ? prehod k ideji javnih služb )

- razmerja med upravnopravno normo in upravnopravnim aktom (vsebina – oblika)


UPRAVNO PRAVO

SPLOŠNA UVODNA

VPRAŠANJA


UMESTITEV PREDMETA

(civilna) družba civilna oz. zasebna sfera (civilni sektor) poslovna uprava (Business Administration) zasebni interes dispozitivnost interesno združevanje

(pravna) država javna sfera (javni sektor) javna uprava (Public Administration) javni interes avtoritativnost hierarhija

UVODNE OPOMBE – FILOZOFIJA PREDMETA

ENOTNOST NASPROTIJ – ZASEBNO IN JAVNO


OD POJMA UPRAVE K POJMU UPRAVNEGA PRAVA

POJEM UPRAVE MATERIALNI ASPEKT – pojem uprave se opredeljuje prek vsebine

upravne dejavnosti

a. poskusi pozitivih definicij - francoska šola: glede na pravne akte, ki jih izdaja uprava (Duguit) - nemška šola: glede na dejavnosti oz. funkcija uprave (Peters) b. negativna definicija – vse kar ni sodna in zakonodajna veja oblasti (Jellinek, Mayer, Krbek - večina slovenskih avtorjev upošteva ta aspekt) ORGANIZACIJSKI (FORMALNI VIDIK) - SISTEM organov, ki opravljajo funkcije uprave (definicija temelji na načelu

delitve oblasti)



DRUGI ASPEKTI POJMA UPRAVE

avtoritativna in neavtoritativna uprava kriterij: ali upravni organi do drugih subjektov nastopajo

z avtoriteto oblasti (npr. inšpekcijske zadeve) ali pa ne (npr. pogodbena razmerja, razvojno-pospeševalna funkcija; javne službe ipd.)

državna (neposredna) in “nedržavna”

(posredna) uprava kriterij: ali funkcije uprave izvršujejo državni upravni organi ali nosilci javnih pooblastil in drugi ne-državni oz. paradržavni subjekti



SLOVENSKI TEORETIKI O POJMU UPRAVE

Uprava kot dejavnost obsega: o pridobivanje o predelovanje in o posredovanje informacij

uprava ima regulativno funkcijo za preprečevanje entropije

znotraj organizacije in kreativno funkcijo za povečevanje informiranosti in urejenosti celotne organizacije (Sturm);

uprava je posebna strokovna dejavnost, ki je po svoji vsebini pomožna (pomaga pri uresničevanju temeljnih nalog organizacije);

uprava je vodenje in upravljanje vseh organizacij v družbi (Bučar namesto pojma uprava uporablja pojem upravno-politični proces).


UPRAVNO PRAVO

POJEM JAVNEGA UPRAVLJANJA

parlament

vlada

uprava

- javne službe

- nosilci jav. pooblastil

aksiološke premise

faktološke in kavzalne premise


OD POJMA UPRAVE K POJMU UPRAVLJANJA IN UPR. PRAVA

POJEM UPRAVLJANJE IN POJEM UPRAVA

- “upravljanje” je širši pojem od pojma “uprava” (“upravljanje” je vsakršna dejavnost, ki se nanaša na upravljanje v organizacijah, zasebnih in javnih)

- uprava pa je zgolj del procesa “upravljanja” (in sicer strokovno-podporni del procesa)


OD POJMA UPRAVLJANJE K POJMU JAVNO UPRAVLJANJE


Gre za proces odločanja o javnih zadevah, in to na:

- političnem nivoju (državni zbor, občinski svet) - izvršilnem nivoju (vlada, župan) - operativno-strokovnem nivoju (javna uprava)


UPRAVNO PRAVO


parlament

vlada

uprava

- javne službe

- nosilci jav. pooblastil

aksiološke premise

faktološke in kavzalne premise


ORGANIZACIJSKE OBLIKE - POZITIVNOPRAVNO


INSTITUCIONALNA STRUKTURA JAVNEGA SEKTORJA V SLOVENIJI


UPRAVNO PRAVO IN UPRAVNOPRAVNA ZNANOST

POJEM UPRAVNOPRAVNE ZNANOSTI

začetki: pojavi se s pojavom upravnega prava

vsebina: je normativna znanstvena disciplina za proučevanje upravnopravnih razmerij, ki izhajajo iz interpretacije, sistemizacije in uporabe upravno-pravnih predpisov

predmet proučevanja: upravno pravo

naloga: tolmačenje upravnopravnih norm in njihovo sistemiziranje

Francija: razvoj upravnopravne znanosti (intenzivno) (zlasti skozi delovanje “Conseil d’Etat”)


UPRAVNA ZNANOST IN UPRAVNOPRAVNA ZNANOST

POJEM UPRAVNE ZNANOSTI

primerjava: po predmetu proučevanja je upravna znanost širša od pojma upravnopravne znanosti (ki zajema “zgolj” normativno disciplino)

predmet proučevanja: proučuje upravo kot posebno strokovno dejavnost v javnih in zasebnih organizacijah (torej vključuje tudi upravnopravno znanost)

vsebuje upravno-politično, javno-pravno, upravno-finančno, upravno-informacijsko in podobna področja javnega sektorja ter pomožne vede


UPRAVNO PRAVO

UPRAVNO

PRAVO – SPLOŠNI DEL


UPRAVNO PRAVO

OSREDENJI ELEMENTI PREDAVANJ

definicije temeljni pojmi upravna norma upravno razmerje upravni akti (splošni, posamični) upravna materialna dejanja posebni upravno-pravni režimi nadzor (kontrola) nad upravo odgovornost države (uprave) za škodo


UPRAVNO PRAVO

Nastanek in razvoj


UPRAVNO PRAVO NASTANEK IN RAZVOJ

antika in srednji vek: patrimonialno razumevanje javne oblasti

začetek razvoja: pozni fevdalizem – krepitev centralne države in osrednje vladarjeve administracije

policijsko - absolutistična država: - vse močnejši policijski in upravni aparat (zlasti policijski) - pravna pravila instrukcijske narave (vežejo le nižje organe v razmerju do višjih) - popolna odsotnost načela zakonitosti;

delovanje uprave: interna navodila, omejitev je zgolj “raison d’Etre” (državni razlog), pravno povsem nevezani upravni akti



kameralistika (policijska znanost) – postopno so se začele oblikovati splošne pravne norme, zatem pa …

… po francoski revoluciji – čedalje

močnejša uveljavitev načela zakonitosti, kar pripelje do nastanka “pravne države” (Rechtstaadt), in podreditve (tudi) uprave zakonu (oz. pravu – Rule of Law)



meščanstvo koncem obdobja fevdalizma osvoji najprej zakonodajno vejo oblasti (sodstvo in uprava ostaneta izven tega nadzora še dokaj dolgo);

zato se meščanstvo usmeri k prizadevanjem po podreditvi sodstva in uprave zakonu (torej: uprava in sodstvo naj delujeta samo, ko za to imata podlago v zakonu – “secundum legem”)

od te točke naprej govorimo o prehodu iz absolutistične v pravno državo


UPRAVNO PRAVO

Vsebina in delitev področij upravnega prava


UPRAVNO PRAVO

nastane istočasno s pravno državo (oz. s podreditvijo uprave in sodstva zakonu)

je sistem pravnih norm, ki urejajo delovanje uprave, ta sistem zajema naslednje bistvene segmente:

- dejavnosti uprave - organizacijo uprave - kontrolo nad delovanjem uprave - odgovornost države (uprave) za škodo

NASTANEK IN RAZVOJ


UPRAVNO PRAVO materialno (substančno) upravno pravo norme, ki urejajo: a) posamezne zaokrožene dejavnosti organov uprave b) oblike in vsebine izvajanja dejavnosti uprave c) oblike aktov, ki jih izdaja uprava d) pravice in obveznosti pravnih subjektov na področju uprave e) obveznost države oz. uprave za škodo povzročeno drugim

formalno upravno pravo norme, ki urejajo: a) organizacijo uprave (ustanavljanje in prenehanje upravnih organov) b) delokrog oz. pristojnosti organov uprave c) postopek določanja organov uprave

splošno in posebno upravno pravo

RELEVANTNI SEGMENTI


SPLOŠNO POSEBNO

UPRAVNO PRAVO

MATERIALNO FORMALNO

PROCESNO ORGANIZACIJSKO


UPRAVNO PRAVO

Materialno (substančno) upravno pravo

- gre za upravnopravne norme oziroma predpise, ki na splošen in abstrakten način urejajo upravnopravna razmerja na določenih družbenih področjihj;

- upravnopravne norme oziroma predpisi urejajo razmerje med JAVNOPRAVNO OBLASTJO in POSAMEZNIKOM ter zasebnopravnimi organizacijami – kjer pride do kolizije med javnim interesom (javno koristjo) in zasebnim interesom (norme in predpisi civilnega prava nimajo tega namena).


UPRAVNO PRAVO

Postopkovno (procesno) upravno pravo

ureja postopek odločanja in sodni nadzor nad zakonitostjo teh odločitev (splošni upravni postopek in posebni upravni postopki ter upravni spor)

ureja pristojnosti uprave za odločanje


UPRAVNO PRAVO

Definicije upravnega prava (predmet upravnega prava)


UPRAVNO PRAVO - DEFINICIJA širša definicija: - gre za predpise, ki se nanašajo na upravo

(vse pravne norme, ki jih uporablja uprava, ne glede na naravo razmerja, ki ga ti predpisi urejajo)

ožja definicija: - gre za predpise, ki se nanašajo na

dejavnost uprave, kjer država nastopa kot javna oblast (kadar zastopa javni interes oz. izvaja javna pooblastila)


UPRAVNO PRAVO – DEFINICIJE TEORETIKOV

N. Stjepanović: upravno pravo sestavljajo vsi tisti pravni predpisi, ki urejajo:

- organizacijo uprave - dejavnost uprave in dejavnost paradržavnih organizacij, kakor tudi - nadzor nad delom uprave



Merkl: upravno pravo je sistem pravnih norm, ki urejajo:

- organizacijo - dejavnost uprave ter - nadzor nad upravo



Adamovich: upravno pravo je sistem pravnih norm, ki urejajo:

- organizacijo uprave - upravno dejavnost - postopek dela uprave in - nadzor nad delovanjem uprave



Krbek: upravno pravo je sistem pravnih norm, ki se nanašajo na dejavnost uprave, pa ne spadajo v nobeno drugo pravno panogo (negativna definicija). Upravno pravo je skup pravil za urejanje razmerij, ki

zajemajo: a) organizacijo javne oblasti b) pooblastila in dolžnosti javne oblasti c) odgovornosti in nadzor nosilcev javne oblasti d) oblike delovanja javne oblasti



UPRAVNO PRAVO JE POSEBNA PRAVNA DISCIPLINA.

SESTAVLJAJO JO POSEBNA PRAVNA NAČELA IN PRAVILA, KI Z VIDIKA ZAŠČITE JAVNEGA INTERESA VSEBINSKO, ORAGINIZACIJSKO IN POSTOPKOVNO UREJAJO DELOVANJE IN ORGANIZACIJO JAVNEGA SEKTORJA.

Upravno-pravna pravila in načela so tista s področij:

državne uprave lokalne samouprave oseb javnega prava in izvajalcev javnih pooblastil (javnopravni in zasebnopravni)


UPRAVNO PRAVO

VIRI

UPRAVNEGA PRAVA


UPRAVNO PRAVO

Splošno o virih prava


UPRAVNO PRAVO

VIRI UPRAVNEGA PRAVA – IZHODIŠČNA VPRAŠANJA Kaj razumemo s pojmom “viri upravnega prava” ? Ali se viri upravnega prava razlikujejo od virov prava nasploh ? Primerjava med evropskim kontinentalnim pravnim sistemom in anglo-saškim pravnim sistemom glede vprašanja “pravnih virov” ?


UPRAVNO PRAVO

VIRI PRAVA

viri so pravna podlaga za odločanje v pravnih postopkih (sodnih in upravnih); “decisio iuris”

ni načelne razlike med viri prava nasploh in viri upravnega prava

uprava je izvrševalka in v določeni meri soustvarjalka pravnih virov (predpisov) S pravnimi viri je povezano tolmačenje ali interpretacija vira. Moderno tolmačenje je ugotavljanje smisla, namena in cilja ureditve (“ratio legis”)


UPRAVNO PRAVO

VIRI UPRAVNEGA PRAVA

POSEBNOSTI PRAVNIH VIROV UPRAVNEGA PRAVA Če vendarle poskušamo najti določene posebnosti virov upravnega prava, so to:

številčnost (zlasti podzakonski predpisi) raznolikost (od ustave do splošnih aktov izvajalcev javnih pooblastil) spremenljivost (“nestabilnost” vsebine teh virov za razliko npr. od virov civilnega ali še bolje kazenskega prava)


UPRAVNO PRAVO


na področju uprave (upravnega prava) so podzakonski predpisi pomemben vir prava, na področju sodstva pa dosti manj (npr. institut “exceptio illegalis”, vezanost sodišč neposredno na zakon – 125. člen Ustave RS: “Sodniki so vezani na ustavo in zakon”); na področju uprave obstaja veliko število različnih formalnih pravnih virov (ustava, zakoni, podzakonski predpisi itd.), medtem ko so pravni viri, ki so relevantni za sodstvo, v glavnem zbrani v različnih zakonikih


UPRAVNO PRAVO

Vrste virov prava


UPRAVNO PRAVO

1. metajuridični viri: MATERIALNI VIRI - življenjski dogodki, ki vplivajo na nastanek prava (statistični dvig kriminalitete, prometnih nesreč zaradi hitrosti ipd.); - politična načela, usmeritve ipd;

2. neposredni viri: FORMALNI (AKTI) • PEU, USTAVA, USTAVNI ZAKON; • ZAKON IN AKTI ZAKONODAJNE VEJE OBLASTI; • PODZAKONSKI AKTI IN AKTI IZVRŠILNE VEJE OBLASTI;

3. posredni viri: SODNA PRAKSA (“PRECEDENS”) • UPRAVNE SODNE ODLOČBE • USTAVNE SODNE ODLOČBE

4. dopolnilni viri: OBIČAJNO PRAVO • OBIČAJI; • UZANCE; • KODEKSI;.



UPRAVNO PRAVO

(METAJURIDIČNI – MATERIALNI VIRI UPRAVNEGA PRAVA

gre za različne družbene dejavnike in pojave, ki lahko vplivajo na pravno odločanje, npr.:

o komentarji predpisov o strokovni članki o življenjski dogodki (prometne nesreče, kriminal…) o načela političnega delovanja, koalicijske pogodbe o moralna načela o občutek za pravno kulturo v določeni družbi ipd.


UPRAVNO PRAVO

FORMALNI VIRI UPRAVNEGA PRAVA

generični izraz za vse oblike, v katerih se pojavljajo splošne in abstraktne pravne norme z zunanjim (eksternim) učinkom upravnopravna znanost se ukvarja pretežno s formalnimi upravno-pravnimi viri (materialni so manj relevantni)


UPRAVNO PRAVO

FORMALNI VIRI UPRAVNEGA PRAVA

formalni viri upravnega prava so splošni pravni akti, v katerih so vsebovane norme upravnega prava (urejajo delovanje uprave, uporabljajo jih upravni in drugi organi - npr. kot javno pooblastilo) pri izvrševanju funkcij uprave … včasih je celoten splošni akt vir upravnega prava (npr. ZUP), dosti bolj pogosto pa samo del splošnega akta (npr. zakona, ki ureja druga vprašanja, delno pa tudi materijo upravnega prava – npr. Zakon o graditvi objektov).


UPRAVNO PRAVO

NOTRANJI VIRI UPRAVNEGA PRAVA

ta aspekt distinkcije pravnih virov se nanaša na vprašanje nosilca priprave pravnega vira; na nivoju notranjega pravnega sistema so najpomembnejši pravni viri:

o ustava o zakon in o podzakonski predpisi


UPRAVNO PRAVO

ZUNANJI VIRI UPRAVNEGA PRAVA

ta aspekt distinkcije pravnih virov se prav tako nanaša na vprašanje nosilca priprave pravnega vira; na nivoju zunanjih pravnih sistemov so najpomembnejši pravni viri:

o konvencije (npr. Sveta Evrope) o pravni predpisi nadnacionalnih integracij (npr. EU) o ratificirane mednarodne pogodbe o bilateralni mednarodni sporazumi ipd.


UPRAVNO PRAVO

NEPOSREDNI FORMALNI VIRI UPRAVNEGA PRAVA

1. mednarodni

2. državni A. akti ustavo-dajalca B. akti zakonodajalca C. akti upravno izvršilne veje oblasti D. akti sodne veje oblasti 3. avtonomni

A. splošno mednarodno pravo - splošna pravna načela - mednarodno običajno pravo - mednarodno običajno pravo - subsidiarni viri (MP-doktrina, MP-judikati…) B. pravo mednarodnih organizacij (EU,

NATO, OECD…)


UPRAVNO PRAVO

DRŽAVNI VIRI UPRAVNEGA PRAVA A. AKTI USTAVODAJALCA (ustava, ustavni zakon, ustavni amandmaji) - ustava je hierarhično nad zakoni in vsemi ostalimi pravnimi akti in je vir vsem vejam prava (tudi za civilno, kazensko itd.) - načeloma je vir le v tistem delu, ki se nanaša na svoboščine in pravice (določbe potrebujejo operacionalizacijo v zakonu – torej so posreden vir) B. AKTI ZAKONODAJALCA (zakon, drugi akti zakonodajalca) - zakon je najpomembnejši formalni vir prava v kontinentalnem pravu; - parlamentarni odlok (je vir le, če ima eksterno-pravni učinek); - proračun, zaključni račun (je vir le v delu abstraktnih pravil z značajem predpisa – ne pa postavke in številke po partijah); - parlamentarni poslovnik – (vir so le tiste določbe, ki konkretizirajo z ustavo opredeljena razmerja do drugih organov v oblastni hierarhiji); C. AKTI IZVRŠILNO-UPRAVNE VEJE OBLASTI (podzakonski: predpisi vlade, ministrstev in drugih upravnih organov…)


HIERARHIJA SPLOŠNIH PRAVNIH AKTOV ZAKONODAJALCA

Akti zakonodajalca

USTAVA, USTAVNI ZAKON

ZAKON

DRUGI AKTI …

PRORAČUN PARLAMENTARNI ODLOK

PARLAMENTARNI POSLOVNIK


PRAVNI VIRI – AKTI ZAKONODAJALCA:

ustava, ustavni zakon; zakon; proračun in zaključni račun; parlamentarni poslovnik; parlamentarni odlok (splošen, npr.: o plačah funkcionarjev); nacionalni programi (strateški dokumenti z področij resorjev

vlade); deklaracije (stališča o notranji ali zunanji politiki); resolucije (opozorila na stanje in probleme v družbi); avtentične razlage predpisov zakonodajalca.


ZAKON – NAJPOMEMBNEJŠI FORMALNI VIR UPRAVNEGA PRAVA

Zakon je splošni in abstraktni predpis, ki ureja ali

pravice in dolžnosti (materialno), postopek uveljavljanja pravic ter nalaganja dolžnosti (formalno-procesno) ali organizacijo subjektov, ki jih zavezuje k delovanju (formalno-organizacijsko).

V primeru, da bi zakon vseboval poleg splošnih norm tudi posamične, bi se le-te pri ustavno-sodni presoji štele za splošne. Pravno torej prevlada forma zakona nad njegovo vsebino. Materialno pa med zakone ne sodijo avtentični pravni viri

zakonodajalca, kot so proračun, akti objave vojne, akti ratifikacije ipd., kajti vsem tem aktom manjka splošnost.


UPRAVNO PRAVO

VIRI UPRAVNEGA PRAVA - KONKRETNO AKTI ŠEFA DRŽAVE: - uredbe z zakonsko močjo - so vir (po 108 čl. ustave – vendar le v določenih primerih: izredno stanje ali vojna) – so splošni upravni akt, ne pa zakonodajni, imajo pa to moč, da čahko omejijo določbe ustave in zakonov-vsebuje orginarne norme (gre za izjemo od pravil hierarhije pravnih norm) - posamični akti šefa države – niso predpisi in tudi ne pravni vir (npr. ukaz o razglasitvi – promulgaciji zakona) AKTI VLADE: - vladne uredbe - poslovnik vlade – vir so le poslovniške določbe z eksternim učinkom - vladni odloki – so vir le če je vsebina abstraktna - vladna navodila – so interni vir, nimajo oz. ne smejo imeti eksternega učinka


AKTI VLADE

VLADA

vladne uredbe

samostojne uredbe

interpretacijske uredbe

(generalna klavzula)

dopolnjevalne uredbe

(zakonsko pooblastilo)

drugi akti vlade

vladni sklep vladni odlok navodila vlade In smernice

poslovnik vlade


AKTI VLADE:

vladna uredba, splošni akt, najpomembnejši podzakonski akt, podrobneje ureja zakonske določbe ali pa se z njo ustanovi organe v sestavi ipd.;

poslovnik vlade - organizacijski akt vlade, postopek sodelovanja z drugimi državnimi organi;

sklep vlade, konkretni akt s področja dela ali notranje organizacije vlade (v točkah, ne v členih);

vladni odlok; posamezni ukrep vlade, ki ima splošni pomen (npr.: odlok o razglasitvi arheološkega najdišča Šempeter za kulturni spomenik…);

vladna navodila; akt s katerim vlada ureja način postopanja upravnih organov;


AKTI MINISTRA

MINISTER

pravilnik odredba navodilo ministrska

splošna instrukcija

sklep ministra


AKTI MINISTRA:

pravilnik, operacionalizacija izvrševanja zakonov in uredb vlade;

odredba, akt za enkratna dejanja zapovedi, prepovedi;

sklep, konkretni akt s področja dela ali notranje organizacije ministrstva (v točkah, ne v členih)


UPRAVNO PRAVO

VIRI UPRAVNEGA PRAVA - KONKRETNO

AKTI MINISTROV: - pravilnik – vir prava - odredba – vir prava - navodilo za izvajanje posamičnih določb zakonskega oz. podzakonskega predpisa – vir prava SPLOŠNI AKTI ZA IZVRŠEVANJE JAVNIH POOBLASTIL (tudi nosilci teh pooblastil smejo izdajati določene predpise (pravilnike), če imajo za to izrecno pooblastilo v zakonu)


UPRAVNO PRAVO

VIRI UPRAVNEGA PRAVA – AKTI SODNE VEJE OBLASTI odločbe Ustavnega sodišča sodbe, ki jih v upravnem sporu izda Upravno sodišče (oz. v določenih primerih Vrhovno sodišče)

Dilema: ali so te sodbe lahko vir prava ? Nekateri menijo, da so odločbe US in celo Upravnega sodišča vir prava – vendar le v primeru t.i. abstraktne ustavno-sodne presoje, ne pa tudi v primeru konkretne ustavodajne presoje. Včasih US razloži kako je treba razlagati predpis ali določbo da bo skladna z ustavo oz. zakonom (podobno: upravno-sodna presoja) – gre za t.i. “interpretativne odločbe”) S temi stališči SE NE KAŽE STRINJATI: sodbe so vir prava samo v anglo-saksonskem sistemu precedenčnega parava, pri nas ne, pač pa pri nas gre v teh primerih za anomalije in preseganje pristojnosti drž. org.)


UPRAVNO PRAVO

VIRI UPRAVNEGA PRAVA – AVTONOMNO PRAVO

gre za akte lokalnih skupnosti (izdajanje predpisov – npr. statuta, občinskih odlokov ipd); tudi: akti drugih samoupravnih skupnosti (npr. samoupravnih narodnih skupnosti); kolektivne pogodbe; statuti društev, političnih organizacij ipd.; univerzitetni statuti; korporacije in ustanove z javnim pooblastilom (npr. zbornice, združenja delodajalcev ipd.)


UPRAVNO PRAVO

Akti EU kot viri prava v RS


UPRAVNO PRAVO

VIRI UPRAVNEGA PRAVA – PRAVO EU

vprašanje razmerja med pravom EU in pravom držav članic te mednarodne integracije; hkrati na ozemlju države članice obstajata dva vzporedna pravna sistema: a) pravo EU in b) nacionalno pravo (npr. slovensko)

Pravo EU v državah članicah EU ima pravno podlago v POGODBENEM PRENOSU določenih pravic na organe EU


PRIMARNO IN SEKUNDARNO PRAVO EU

primarno pravo: originarne norme, ki so vsebovane v ustanovitvenih aktih EU (PEU - PES) - imajo prednost pred nacionalnim pravom, v sporu pa o tem odloči ECJ;

sekundarno pravo: je izvedeno iz primarnega in ga ustvarjajo organi EU - predvsem Evropska komisija in Svet EU;

pravne akte EU navaja 249. člen PES. To so

• uredbe, • direktive • odločbe • mnenja ter • priporočila


UPRAVNO PRAVO


PRIMARNO nastanek: države s

sklepanjem pogodb akti (pogodbe,

protokoli,...) in viri mednarodnega prava (običaji, načela,..)

prednost norm, ki so v pogodbah

SEKUNDARNO nastanek: organi EU z

izdajanjem aktov akti (uredbe, direktive,

priporočila,...) obveznost: skladnost

sekundarnega prava s primarnim pravom


UPRAVNO PRAVO


Z vidika veljavnosti “nadnacionalnega prava”, obstajata dve vrsti pravnih norm tega nivoja: tiste, ki veljajo neposredno (ustvarjajo pravice in nalagajo obveznosti pravnim subjektom na nacionalnem nivoju – npr. uredbe EU)

tiste, ki veljajo posredno (obvezujejo državo in njene organe na “transpozicijo” določenih predpisov – npr. direktiv – v nacionalni pravni sistem)


UPRAVNO PRAVO

VIRI UPRAVNEGA PRAVA – PRAVO EU 249. ČLEN PEU (POGODBA O EU)

uredbe direktive odločbe priporočila mnenja posebni pravni postopki in drugi akti

Vrsta akta tukaj ni odvisna od organa, ki akt sprejme !


UPRAVNO PRAVO


UREDBE vsebujejo splošne in abstraktne pravne norme obvezne so na ozemlju celotne EU učinkovanje je lahko teritorialno omejeno (samo

nekatere države članice) neposredno konstituirajo pravice/obveznosti za subjekte

na območju veljavnosti (EU ali ožje)


UPRAVNO PRAVO


DIREKTIVE zavezujejo države članice države članice lahko izberejo obliko in sredstva za uresničitev

(implementacijo) direktive ni nujno, da se uresničijo z izdajo novega predpisa; če že obstaja

predpis, ki je v skladu z direktivo oz. se tako razlaga (interpretira)

ODLOČBE so posamični akti in zavezujejo samo tiste subjekte, ki so v njih

izrecno določeni


HIERARHIJA PRAVNIH IN UPRAVNO-PRAVNIH AKTOV ■ = pravni akti,

■ = upravni akti

UPRAVNE ODLOČBE STATUT, PRAVILA ipd. – ORGANI OSEB JP AKTI LOKALNIH ORGANOV – ORGANI LS ODREDBE, PRAVILNIKI ipd.- MINSTER UREDBE, ODLOKI ipd. - VLADA UREDBE Z ZAKONSKO MOČJO - PR ZAKONI IN RATIFICIRANE MP - DZ USTAVA, USTAVNI ZAKON - DZ PEU (PES) – DRŽAVE ČLANICE EU


UPRAVNO PRAVO

RAZMERJE UPRAVNEGA

PRAVA DO DRUGIH PRAVNIH VEJ


SPLOŠNO O PRAVU BISTVO PRAVA

Številne so teorije o bistvu prava:

glavna delitev je na naravno-pravne in pozitivno-pravne teorije

sodobno pravo je sekularno, splošno, abstraktno, formalizirano in sistematično


SPLOŠNO O PRAVU PRAVILA KONSISTENTNOSTI PRAVNEGA SISTEMA

1. pravilo prevlade višjega predpisa nad nižjim in višje norme nad nižjo - lat: lex superior derogat legi inferiori;

2. pravilo prevlade posebnega predpisa (istega ranga) nad splošnim - lat.: lex specialis derogat legi generali;

3. pravilo prevlade kasnejšega predpisa (istega ranga) nad prejšnjim – lat.: lex posterior derogat legi priori ;


SPLOŠNO O DRŽAVI RAZMERJE MED DRŽAVO IN PRAVOM

neločljiva povezanost - ni prava brez države in ni države brez prava;

štiri nujne sestavine pojma države: - ozemlje (teritorij) - prebivalstvo (personalni substrat: državljani in drugi) - javna oblast (notranja in zunanja suverenost) - sposobnost ravnati se po pravilih, ki jih sprejemajo “civilizirani narodi”;


UPRAVNO PRAVO

JAVNO PRAVO ZASEBNO PRAVO

- ustavno pravo - upravno pravo - kazensko pravo - mednarodno javno pravo

- stvarno pravo - obligacijsko pravo - dedno pravo - družinsko pravo - gospodarsko pravo - delovni pravo - mednarodno zasebno pravo

UPRAVNO PRAVO – DRUGE VEJE PRAVA (sistemizacija prava)

Ti dve veji, ki se oblikujeta že v antiki, se med seboj tudi prepletata !!!


UPRAVNO PRAVO

Razmerje upravnega do drugih pravnih vej:

upravno pravo je veja javnega prava upravno pravo > ustavno pravo upravno pravo > civilno pravo upravno pravo > delovno pravo upravno pravo > kazensko pravo


UPRAVNO PRAVO

UPRAVNO PRAVO – USTAVNO PRAVO gre za razmerje hierarhičnosti

ustavno pravo: izvorne norme upravno pravo: odvisne norme (morajo biti v skladu z izvornimi normami – ustavnopravna presoja !

ustavnopravne norme so norme višje stopnje splošnosti in abstraktnosti ter višje hierarhične (vrednostne) veljave, in neposredno vplivajo na upravno pravo:

a) kot ustavnopravna načela (zakonitost, proporcionalnost ipd.) b) kot neposredna podlaga za organizacijo uprave (npr. Čl. 121) c) kot določitev posebnih upravno-prav. institutov – npr. pravnomočnost, upravni spor, prepoved retroaktivnosti itd,)


UPRAVNO PRAVO

UPRAVNO PRAVO – PRAVO S PODROČJA SODSTVA

temelj je medsebojno razmerje upravne in sodne veje oblasti, sodstvo ima večje garancije samostojnosti;vzajemno si priznavata avtonomijo (zato načeloma niso dovoljeni posegi ene veje oblasti v pristojnosti oz. dejavnosti druge veje oblasti) pogojenost odločanja pri reševanju predhodnega vprašanja (o tem sme samo izjemoma odločiti oblast, ki ni matična v določeni pravni zadevi (vendar tudi tu velja odločitev samo v konkretni zadevi - torej “ad hoc”, kasneje pristojna veja oblasti lahko odloči meritorno in seveda tudi drugače)


UPRAVNO PRAVO

UPRAVNO PRAVO – PRAVO S PODROČJA SODSTVA

sodstvo ima kontrolno funkcijo v razmerju do uprave – upravni spor: kontrola zakonitosti upravnega odločanja spor o zakonitosti upravnega akta (vezanost na pravno mnenje sodišča) “spor polne jurisdikcije”: v določenih položajih lahko sodišče celo meritorno odloči in s svojo odločbo v bistvu nadomesti odločitev uprave

sodišča poleg tega odločajo tudi o sporih o pristojnosti med upravnimi organi in drugimi državnimi organi (pozitivni in negativni kompetenčni spor)


UPRAVNO PRAVO

UPRAVNO PRAVO – PRAVO S PODROČJA SODSTVA sodstvo odloča na podlagi ustave in zakona – torej v razmerju do uprave ni vezano na podzakonske izvršilne predpise Če je sodišče mnenja, da podzakonski predpis ni v skladu z ustavo oziroma zakonom, lahko stori dvoje: sproži postopek presoje ustavnosti oziroma zakonitosti pred Ustavnim sodiščem (postopek abstraktne presoje ustavnosti/zakonitosti) uporabi institut “exceptio illegalis” (torej preprosto ignorira podzakonski akt in odloči neposredno na podlagi ustave oziroma zakona).


UPRAVNO PRAVO

UPRAVNO PRAVO – CIVILNO PRAVO samostojni pravni panogi, ki tudi filozofsko temeljita na dveh različnih podmenah kar se tiče položaja pravnih subjektov:

upravno pravo: pretežno avtoritativnost in kogentnost (seveda ne v celoti) civilno pravo: neavtoritativnost in dispozitivnost (spet: seveda ne v celoti – npr. statusno pravo)

prepletanja vendarle obstajajo: npr. javna naročila, koncesije, razlastitev ipd.


UPRAVNO PRAVO

UPRAVNO PRAVO – CIVILNO PRAVO Razmejitev med upravnim in civilnim pravom je moč potegniti z uporabo dveh kriterijev: po nastanku oz. prenehanju razmerja - ta metoda upošteva kriterij podrejanja oz. enakopravnosti t.j. prirejenosti volje (podrejanje - upravnopravna razmerja, v nasprotnem gre za civilnopravno razmerje) …. UPRAVNI AKT po pristojnosti - tu gre za pravno-politično vprašanje dodelitve določenih državnih pristojnosti odločanja posameznim državnim organom; …POGODBA V primeru dvoma sodišče razrešuje tovrstne dileme !


UPRAVNO PRAVO

UPRAVNO PRAVO – DELOVNO PRAVO Razmejitev med upravnim in delovnim pravom je najboljše ilustrirati z navajanjem prava javnih uslužbencev: veljavnost splošnega delovnega prava tudi za javne uslužbence (gre za t.i. subsidiarno uporabo splošnih delovnopravnih norm tudi za uslužbenska razmerja – vedno takrat, ko ni posebnih norm uslužbenskega prava) posebna ureditev določenih institutov uslužbenskega prava (npr. glede načina zaposlitve, napredovanja v službi, sodno varstvo za t.i. “strokovno-tehnične” javne uslužbence in “uradnike)


UPRAVNO PRAVO UPRAVNO PRAVO – KAZENSKO PRAVO

Razmejitev med upravnim in kazenskim pravom je najboljše ilustrirati z navajanjem prava prekrškov: dolgo časa so prekrškovno pravo sploh uvrščali med norme t.i. “upravnega kazenskega prava” institut sodnega dovoljenja (odredbe) (npr. glede uporabe t.i. posebnih metod in sredstev – prisluškovanje ipd. – sodišče mora eksplicitno dovoliti takšne posege v človekove pravice in temeljne svoboščine)


UPRAVNO PRAVO

RELEVANTNA NAČELA S PODROČJA UPRAVNEGA

PRAVA


UPRAVNO PRAVO

Splošno o načelih v pravu


materialna – procesna načela

“klasična” načela – sodobna načela, ki izhajajo iz sodobnega razumevanja vloge države in prava

eskplicitno določena načela – implicitna načela, ki jih najdemo “skrita” v predpisih in v “duhu zakona” (V0)

UPRAVNO PRAVO - NAČELA


Zakaj so pomembna temeljna načela v pravu ?

so minimalne materialne in procesne garancije pravnim subjektom, da se v državi upošteva princip “vladavine prava”

so osnovno interpretativno “orodje” – orodje za reševanje dilem praktične

“uporabe” prava oziroma predpisov

UPRAVNO PRAVO - NAČELA

TEMELJNA NAČELA SPLOŠNEGA UPRAVNEGA PRAVA

• NAČELO SUVERENOSTI • NAČELO USTAVNOSTI • NAČELO PRAVNE DRŽAVE • NAČELO SORAZMERNOSTI (PROPORCIONALNOSTI) • NAČELO ZAKONITOSTI


NAČELA SUVERENOSTI

načelo državne suverenosti - državna oblast predstavlja najvišjo in najmočnejšo silo v družbi.

- deli se na notranjo in zunanjo državno suverenost (posebnost 3.a. člen Ustave RS, omejitev suverenosti v korist EU)… (V1)

načelo nacionalne suverenosti - pravica naroda do samoodločbe in odcepitve (preambula Ustave RS) …

načelo ljudske suverenosti - oblast v državi ima ljudstvo. Izvaja jo

neposredno z referendumom, ljudsko iniciativo in peticijami ter posredno preko volitev predstavnikov ljudstva v parlament in na državne funkcije…

Z načelom suverenosti sta povezani načeli demokratičnosti in delitve oblasti (1., 2. in 3. ter 3.a člen ustave RS)…


NAČELO USTAVNOSTI

načelo supremacije ustave - nadvlada ustave nad drugimi akti (izjema 3.b člen Ustave RS). Ustava je v hierarhiji pravnih aktov

formalno in materialno najvišja. Vsi nižji akti morajo biti v skladu z ustavo…

načelo funkcionalne ustavnosti - vse funkcije organov državne oblasti morajo biti (vsebinsko) utemeljene na ustavi in da se morajo izvrševati v okviru ustave.

*************** načelo materialne ustavnosti - vse nižje norme morajo biti

vsebinsko skladne z ustavo in ne morejo posegati v “materio constitutionis”, ki je pridržana ustavnim normam…

načelo formalne ustavnosti - vse norme nižje od ustave morajo biti sprejete po postopku in v obliki, ki ima podlago v višji, ustavni normi.


NAČELO PRAVNE DRŽAVE

bistvo načela je v vladavini prava… (“Rule of Law”)… država ne sme ravnati arbitrarno…

načelo pravne države vsebuje: 1. načelo ustavne države; 2. načelo pravne varnosti; 3. načelo sodnega varstva (človekovih) pravic; 4. načelo odgovornosti državnih organov za

povzročeno škodo (26. člen Ustave); 5. načelo sorazmernosti državnih posegov


NAČELO PRAVNE DRŽAVE (shematsko)

NAČELO USTAVNE DRŽAVE

- po tem načelu je ustava najvišji pravni akt, oblast pa je vezana na pravo…

NAČELO PRAVNE VARNOSTI

1. pravilo vnaprejšnje objave predpisov; 2. prepoved retroaktivnosti 3. pravilo“vacatio legis”; 4. Pravilo pravnomočnosti.

NAČELO SODNEGA VARSTVA ČLOVEKOVIH PRAVIC

Načelo odgovornosti državnih organov škodo (26. čl. ustave).

NAČELO SORAZMERNOSTI

• pravilo nujnosti posega; • šravilo ustreznosti prisilnih državnih posegov; • prepoved prekomernosti

državnih posegov.


UPRAVNO PRAVO

Načelo zakonitosti


UPRAVNO PRAVO NAČELO ZAKONITOSTI – SPRAVLJANJE POLITIKE IN UPRAVE V

MEJE PRAVA popolna pravna nevezanost (absolutizem, npr. izrek: “King can do

no wrong”) načelo smotrnosti delovanja uprave (diskrecija – odločanje po

prostem preudarku) načelo zakonitosti v širšem smislu – pravna pravilnost (skladnost

pravne norme in pravnega akta s pravnim redom v celoti) ustavnost (zahteva po skladnosti vseh nižjih pravnih norm z ustavo) zakonitost v ožjem smislu:

• skladnost odvisnih splošnih norm z zakonom; • skladnost posamičnih norm z zakonom in podzakonskimi akti; • zakonitost dejanj - materialnih upravnih aktov z zakonom oz. drugim

predpisom


UPRAVNO PRAVO NAČELO ZAKONITOSTI – MERILA

skladnost vsebine: nižje norme ne smejo posegati v materijo, ki je pridržana višji in ne preseči okvira danega pooblastila (prepoved delovanja secundum legem, contra legem, preater legem)

akti in materialna dejanja uprave – nujno v okviru zakonskega pooblastila

retroaktivnost kot izjema (v nasprotju z materialno zakonitostjo – 155 člen Ustave)

uporabljanje predpisov brez možnosti kreiranja novih pravnih pravil (samo organ, ki je za to pristojen, lahko kreira pravno pravilo, praksa Ustavnega sodišča RS).


UPRAVNO PRAVO NAČELO ZAKONITOSTI – PRAKTIČNI PRIMER

(155. ČLEN SLOVENSKE USTAVE)

retroaktivnost kot izjema

zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj;

samo zakon lahko določi, da imajo njegove posamezne določbe učinek za nazaj, in to:

a) če to zahteva javna korist (torej: če za to obstaja javni interes), ter

b) če se s tem ne posega v (že) pridobljene pravice (V2).


UPRAVNO PRAVO

NAČELO ZAKONITOSTI – MATERIALNI ASPEKT

popolna prepoved retroaktivnosti v vseh primerih, ko gre za človekove pravice in temeljne svoboščine;


UPRAVNO PRAVO

NAČELO ZAKONITOSTI

pomeni omejitev odločanja po prostem preudarku (diskreciji)

pomeni, da državni organi lahko delujejo samo takrat, ko za to imajo podlago v predpisu

in končno pomeni, da državljani lahko storijo vse, kar zakoni izrecno ne prepovedujejo (vendar: nihče ni nad zakonom)

skratka: gre za razmejitev posameznikove avtonomije in možnosti intervencije državne oblasti


UPRAVNO PRAVO

NAČELO ZAKONITOSTI – MATERIALNI IN FORMALNI ASPEKT

materialna zakonitost: notranja vsebinska skladnost pravnih norm, skladnost nižje pravne norme z višjo (hierarhija pravnih aktov);

formalna zakonitost: pravni predpis mora biti sprejem v postopku na podlagi pooblastila v višjem predpisu in v obliki, ki je za to predvidena.


UPRAVNO PRAVO NAČELO ZAKONITOSTI – MATERIALNI ASPEKT

(153. ČLEN USTAVE RS) Usklajenost pravnih aktov

Zakoni, podzakonski akti in drugi splošni akti morajo biti v skladu z

ustavo; Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli

mednarodnega prava in veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih ratificira parlament, podzakonski predpisi in splošni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami (npr., ki jih ratificira Vlada);

Podzakonski in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in zakonom;

Posamični akti (odločbe, sklepi ipd.), kakor tudi (materialna) dejanja pristojnih organov morajo temeljiti na zakonu ali zakonitem (podzakonskem) predpisu.


UPRAVNO PRAVO

NAČELO ZAKONITOSTI – NEKATERE OMEJITVE IN

PROBLEMI

odločanje po prostem preudarku (diskrecija) t.i. nedoločni pravni pojmi pravne praznine


UPRAVNO PRAVO

NAČELO ZAKONITOSTI – NEKATERE OMEJITVE

Odločanje po prostem preudarku (diskrecija): na podlagi zakonskega pooblastila organ izdaja

posamični upravni akt (npr. odločbo), ki sicer mora biti zakonit, vendar pa ima organ možnost izbire med večjim številom alternativnih (možnih) rešitev

nasprotje so t.i. “pravno popolnoma vezani akti”, ki jih uprava izdaja neposredno na podlagi zakona (ni možnosti alternativne izbire med več možnimi rešitvami)


UPRAVNO PRAVO

Pogoji za odločanje po prostem preudarku (diskrecija)

uprava mora imeti za to izrecno podlago v zakonu (organ “sme”, “lahko”, “je pooblaščen”)

pri odločanju se mora vselej zasledovati javni interes

izdani akt mora ostati v mejah danega pooblastila za diskrecijsko odločanje (prekoračitev pooblastila)

odločanje ne sme biti v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bilo določeno pooblastilo za diskrecijsko odločanje (zloraba pooblastila)

Če organ te omejitve ne upošteva, njegova odločitev bo

nezakonita !

NAČELO ZAKONITOSTI – NEKATERE OMEJITVE


UPRAVNO PRAVO NAČELO ZAKONITOSTI – NEKATERE OMEJITVE

Nedoločeni pravni pojmi

v predpisih je izjemno veliko število takšnih pojmov razlog je splošnost in abstraktnost pravnih predpisov potrebno jih je opredeliti oziroma “vsebinsko napolniti” glede na

dejstvo, da zakonodajalec ni bil povsem jasen (npr. “javni interes”, “nevarnost za javni red in mir”)

vsebinsko se “zapolnjujejo” s pravilno pravno interepretacijo predpisov

ne smemo te pojme mešati s pravnimi standardi (npr. “vestnost dobrega gospodarja”)

NEDOLOČENI PRAVNI POJMI


UPRAVNO PRAVO NAČELO ZAKONITOSTI – NEKATERE OMEJITVE

Pravne praznine

glede določenega pravnega vprašanja ne najdemo oziroma ne obstaja splošen pravni akt (predpis)

v tem primeru je treba “zapolniti pravno vrzel” – za to pa obstajajo posebne tehnike in metode

na nekaterih področjih je mogoče z analogijo zapolnjevati pravne praznine (npr. na področju civilnega ali upravnega prava), na drugih področjih pa ne (npr. na področju kazenskega prava)

pravne praznine se zapolnjujejo s t.i. pravno analogijo (analogija iuris) oziroma z zakonsko analogijo (analogija legis).

PRAVNE PRAZNINE


UPRAVNO PRAVO

Načela upravnega prava Evropske

unije


SPLOŠNA NAČELA UPRAVNEGA PRAVA V OKVIRU EVROPSKE UNIJE

na področju upravnega prava ni posebnega t.i. Acquis Communautaire

vendar: obstajajo določeni skupni principi in standardi, ki so skoraj identični v vseh državah članicah Evropske unije (gre za idejo t.i. evropskega upravnega prostora - angl. “European Administrative Space”)


SPLOŠNA NAČELA EVROPSKEGA UPRAVNEGA PROSTORA – (“GOOD GOVERNANCE”)

načelo zakonitosti in “vladavine prava” načelo pravne varnosti pravnih

subjektov (prepoved posegov v pridobljene pravice)

načelo predvidljivosti (prediktabilnosti) v pravnih razmerjih


SPLOŠNA NAČELA EVROPSKEGA UPRAVNEGA PROSTORA – (“GOOD

GOVERNANCE”) načelo odprtosti (transparentnosti) državne

uprave načelo odgovornosti (države za škodo,

uslužbencev za svoje delo, države za delo njenih uslužbencev, itd.)

načelo javnosti

Številna načela so se razvila v okviru dela evropskih institucij (zlasti sodišč)


SPLOŠNA NAČELA EVROPSKEGA UPRAVNEGA PROSTORA –

(Evropsko sodišče iz Luksemburga)

načelo proporcionalnosti (sorazmernosti) načelo pravne varnosti načelo zaščite legitimnih pričakovanj

(“pridobljene pravice”) načelo enakosti in prepovedi vseh

oblik diskriminacije



(Evropsko sodišče iz Luksemburga)

obvezno zaslišanje strank (“slišati tudi nasprotno stran”)

pravo dostopa do sodišč in drugih državnih organov

odgovornost države za škodo (materialno, ponekod tudi za nematerialno škodo !)



Do skupnega »evropskega upravnega prostora« torej pridemo ko se korpus pravnih načel, določenih skupnih pravil in postopkov na enoten način tolmači in uporablja na določenem ozemlju (v tem primeru na ozemlju EU).


UPRAVNO PRAVO

Pravna načela Sveta Evrope


SPLOŠNA NAČELA UPRAVNEGA PRAVA, KI SO SE RAZVILA V OKVIRU SVETA EVROPE

razvila so se t.i. “materialna” (vsebinska) in “proceduralna” (procesna) pravna načela

tudi tu je temelj načelo zakonitosti oziroma “vladavina prava” (Rule of Law)


SPLOŠNA NAČELA UPRAVNEGA V OKVIRU SVETA EVROPE

Materialna (vsebinska) pravna načela zakonitost enakost v zakonu in pred zakonom skladnost delovanja uprave oziroma

državnih organov s cilji zakona (širši aspekt načela zakonitosti)

proporcionalnost (sorazmernost) objektivnost in nepristranskost



Materialna (vsebinska) pravna načela zaščita legitimnih pričakovanj (in

“pridobljenih pravic”)

javnost in odprtost (transparentnost)



Proceduralna (procesna) pravna načela

dostopnost (“prehodnost”) do uprave oziroma upravnega odločanja

pravica do zaslišanja pravica do pravnega zastopnika pravica na obvestilo o stanju postopka



Proceduralna (procesna) pravna načela

pravica na obrazložitev odločbe in navajanje pravnih sredstev

pravica na odločanja in izvršitve odločitve v razumnem roku

(Lukenda !)


UPRAVNO PRAVO

UPRAVNO – PRAVNO

RAZMERJE


UPRAVNO PRAVO

Splošno o pravnem razmerju


PRAVNO RAZMERJE – UPRAVNO-PRAVNO RAZMERJE

POJEM PRAVNEGA RAZMERJA: - JE DRUŽBENO RAZMERJE,

UREJENO S PRAVNIMI PRAVILI…

POGOJI ZA NASTANEK, SPREMEMBO IN PRENEHANJE PRAVNEGA RAZMERJA:

1. obstoj abstraktne pravne norme 2. nastop pravno relevantnega dejstva


UPRAVNO PRAVO

Splošno o upravno-pravnem razmerju


UPRAVNO-PRAVNO

RAZMERJE

SUBJEKTI RAZMERJA

OBJEKTI RAZMERJA

FIZIČNE OSEBE

PRAVNE OSEBE

PREDMET RAMERJA;

NAMEN, KI GA SUBJETI ŽELIJO

DOSEČI

PRAVICE IN OBVEZNOSTI,

KI JIH SUBJEKTI RAZMERJA PRIDOBIJO

ORGAN”


UPRAVNO-PRAVNO RAZMERJE

Upravno- pravno razmerje

PRAVNA PODLAGA

NAČIN NASTANKA ZNAČILNOSTI

EX LEGE – PO ZAKONU

PO ODLOČBI UPRAVNEGA

ORGANA

EX OFFO – PO URADNI DOLŽNOSTI

NA PREDLOG STRANKE

•UPRAVNA VSEBINA •KOGENTNOST NORM •VARSTVO STRANK •NEPRENOSLJIVOST •VRSTA SANKCIJ IPD.

ZARADI MOLKA ORGANA


UPRAVNO PRAVO NASTANEK UPRAVNO-PRAVNEGA RAZMERJA

posamično upravnopravno razmerje lahko nastane na naslednje načine: 1. po samem zakonu (ex lege) – tudi v primeru “molka uprave” 2. s posamičnim upravnopravnim-aktom (ki tudi mora imeti podlago v zakonu) po uradni dolžnosti na predlog stranke

bistvo UP-razmerja je odločanje o pravicah oz. obveznostih !!!


UPRAVNO PRAVO UDELEŽENCI UPRAVNO-PRAVNEGA RAZMERJA

Posamično upravnopravno razmerje lahko obstaja med: dvema oz. večjem številom organov javne uprave (državni organi, organi lokalne skupnosti ter pooblaščeni subjekti, ki vršijo javna pooblastila) organi javne uprave in subjekti, ki vršijo javno službo državnim organom in uslužbenci organa organi javne uprave in državljani oz. njihovimi asociacijami ter drugimi pravnimi subjekti zasebnega prava


UPRAVNO PRAVO ZNAČILNOSTI UPRAVNO-PRAVNEGA RAZMERJA UP razmerje nastane brez sporazuma oziroma enostransko obvezno – avtoritativno (nosilec – organ nastopa de iure imperii) običajno gre za nasprotje med zasebnim in javnim interesom temelj UP razmerja so običajno kogentne enostranske UP norme postopek odločanja je predpisan (ZUP ali posebni proces. zak.) spore iz UP razmerja običajno pravnomočno rešuje upravno sodišče UP razmerja (pravice in obveznosti) so običajno neprenosljive narave (običajno gre za strogo osebne pravice oz. obveznosti)

drŽavna uprava i upravni sistemid1yh10brrx8bfh.cloudfront.net/lectures/794/slides.pdf · po...

Documents